Razne stvari Drobtina. (Najlepši in najpotrebniši stan) je kmetski. Od pridnega in um-nega kmetovalca izvira bogastvo in kre-post vseh narodov. Kraetski stan je podpora vseh drugih stanov na svetu. Najvcčjo dpžclno težo nosi kniet. Zarad tega je pa tudi vse časti vreden stan pravega kmetovalca, ki je priden, bogo-ljubcn ia delavon. Kratkočasnice. * Nek skopuh zapreti svojerau lilapcn, da ga bo dal zapveti, ako uni ne poverne ueke male škode, ki mu jo je storil. — ,,Naj se zgodi po vašej volji" reče hlapec, ,,saino to vas pro-sim, da me ne zaprete v svojo železno blagajnico (kaso), kajti iz te bi me ni-koli več ne bilo na beli dan." * Nek slikar je narisal svojega soseda ter se pri znancih in sosedih baha, kako izverstno je zadel svojega sospda. Pa vsak, kedor je podobo videl, rekel je, da sosedu ui prav nič podobna. — Nekega jutra stopi sosedov sin v podobarjevo sobo. Ta mu berž pokaže podobo in ga vpraša: ,,Nu ali poznaš tega človeka, kijetukaj narisan?" ,,Oj, to je moj oče" reče naglo deček. ,,Na čem pa poznaš svojnga očeta" vpraša slikar dečka. ,,Na goslih, ki je ima v rokah" reče na to fante. * Dva prijatelja sta spala v enej sobi. Ko so vležeta v posteljo, ugasne jima luč. Eden prijateljev, ki ni mogel zaspati, in bi bil rad bral, pokliče dru-gega ter niu reče: ,,Bodi tako dober in podaj mi žveplenke, na desnej strani tvoje postelje je boš našel!" ,,Oj ti be-dak," odgovori mu oni, ,,mar misliž, dajaz v temividiiu, kjejedesna stran." * Nek deček se vsede od zadej na kočijo, ki je naglo derdralapo cestj. ,,Ali mi ne groš proč" vpije kočijaž uad njim, ,,ti osel neutnni! mar ne vidiš, da že trije notri sede?" Naloga se številkami. iPriobfil Pr. Gerkmao.) 123 je zvesta doinača žival; 3466 je, kedor nij ležal ne sodel; 12126 ostane, kedar ogenj ugasne; 6712 37 poslopja; 34389, 464!; 8912 37 dobra jed in 37 v jeseni 624563, 82345 je širok pot; 15628 na nogi in roki; 1965 je orodje; 196fi4 je /,nan sodnik; 123456789 vseiu učiteljein znan jjedagog. 56 Računske naloge I. Mati je poslala tri svoje hčeri z jabelki na terg. Roziki je dala 10, Tončiki 30 in Francki 50 jabelk. Pri oilhodu jim je ostro zapovedala, da morajo jabelka po enakej ceni prodajati ter enako število denarja zanje izkupiti. Kaj pravite, kako so hčere izpolnile materino napoved? v Stefan Kovaiič. II. Poznam število se štirinu števil-kanii, ki ima sledeče lastnosti: a) Ako vse štiri številke seštejea, dobiš toliko, kolikor znaša z m n o i e k per-vih dveh številk, ali pa, kolikor zadnji dve številki ssaznamujete, t. j. ako pervi dve številki skupaj množiš, dobiš z a d n j i d ve. Znesek perve, tretje in četorte stevilke pove drugo fctevilko, katora znuša ravuo poluvico dveh zadnjih številk. Ako množiš pervo se zadnjo »tevilko, dobiš toliko, kolikor takrat, te dve srednji številki seštcješ. Odšteješ pervo številko od druge, dobiš toliko, kakor če tretjo in četerto šte-vilko sešteješ. Kedo mi ugane to čudno število ? Toni Uarbo, dijak. III. Kako se od 20 odšteje 88, da še 22 ostane? (Bešitev in imenarešilcev vprihodnjcm listu.) Rešitev naloge se številkami, uganjke za-stavic in rešitev rebusa v 2. iistu ,,Verteca." Rešitev naloge se številkami. 1234567890 = Budim-Pešta; 548 = miš; 3797 = dete; 9790 = teta; 909 = tat; 846 = šip; 673 = ped; 6796734 -- pet pedi; 145105 = bim bam; 94 — ti; 54 = mi; 9234 = tudi; G487 = piše; 345 = dim; 8410 = siba; 876790 = šepetaj 678 = peš; 5080 = maša. Prav so jo rešili: Gg. A. Einšpieler v Celovcu; Jan. Majaron v Borovnici; Iv. Zar-nik, učitelj v Budanjih; Jak. Ukmar, učitelj v Mošnjah; Iv. Kosi, učitelj pri Sv. Lenartu p. Vel. nedelje; Jos. Ž.lindrovič v Železnikih; Franjo Gerkman. učitelj y Ljubljani; Jos. MavčiBki, na Pivki; Kazimir Jelušid, v Na-bvežini; Fr. Ludwig, učitelj v Zagorji (Sagor); Štef. Kovačič in Jož. Žinko, učitelja v Sre-dišči; Ant. Berčič, učitelj v Staremtergu p. Loža; E. R., dijak v Novemmestu; g. Toni Barbo, dijak v Eakovniku; Franoe Kos, dijak v Ljubljani; Ivan Vuk in Andraš Bedjančic, učenca v Središči; France Mursa, učonee 4. raz. v Ljutotneru; Iv. Tomšic, normalec v Ljubljani. — Kat. Groser, nčiteljica v Rojani; M. Tumsic, gospudiuina v Trebnjero in Anto-nija Dužnik, šivilja v Vipavi. Uganjke zastavic. 1. Puška. 1 Tista, ki je na mi/i lae-nega človeka. 3. TUta, ki ima rep najbliže glavi. 4. To, da se pvevija, drugače ne bi mogla v usta. 5. Zobje. G. Pipa (fajfa). Rešitev rebusa. Zima je bela ko golob, pa je volojih zob. Prav sta ga rešila: Ir. Kosi, učitelj pri Sv. Lenartu in gosp. Albina Pirc v Teržiču. LIŠTNICA. GTTTevcn v GoričT: Vašo pesmičo smo dobili v zapečatenem listu H Gorice n prolnjo naj bi jo priobčili v ,,Vertecu." To smo raili atoriti, ker B6 nam je pesmica zdela primerna za naš list in tudi nijsmo znali. kedo jepodpisani Levec, ki nam jepes-mico posUl. Tako je Vafia pesmifa pri^la v ,,VertecT" brez da bi bili zaljubljeui v VaSe peami (kaj še!!), jnia* lili smo s! le, da jo je skoval kakdijak. Od nas pa ne morete uikakor zahtevati, da bi popre.i vao stovenako literataro prevernili, tor pregledali, če jc znabiti ze kaka drobtina uati.-nijena, ki namjo pošlje kakuepoznani pisatelj v ,,Vertec." — G. Iv. Z. v B.: Prosiino Je vef-kvat za kako malonkost v vezanej besedi. Povest je pa prcmalo zanimiva, da bi jo mogJi priobSiti. — Iv. K. pri Sv. L.: Svcta naloga in doJžnost ljudskega učiteljs^jej da ljudstvo budi iz dolzpgft spanja, tev je napeMuJo k vsestranskej izomiki na korint deržavi in doroovini naafij. Sprejmite serčen pozdrav tudi od uas Ijnbljauskih slovenakih n5itftijev! — J. L. v Z. : Veriec ima letos narotfnikovMO; lehko bijm biloševei! ! J. C- v Lj.: Pove« nij za natia. — Rebus. (Friobčil J. Petermann.) (Rešitev in in;ena rešilcev v prihodnjem listu.) ljitateiijr»ioiiiik in vrednik Tvan Tomšlč. - Tisk EgerjeT v Ljnbljani.