PROSVETA 8ub»criptioa »6.00 _Tfaarlv STEV.—NUMBER 240 HrezpoAelnl zaMgli kruh St. John, N. F., 10. okt. — KroK Aeststo brezposelnih delavcev, katerim so avtoritete odreklo zahteve glede zvišanja odmerkov živil, je navalilo na železniški voz, v katerem je bil kruh. in Ka oropalo. Delavci so bili oboroženi a palicami in so * uprli policiji, ki je priila, da J'h razprši, a se je morala u-makniti. v zadnjih par dneh je prišlo tukaj do večjih izgredov, v kadrih je bilo pet oseb teiko rajnih. Montgoomrjr. Ala. — Alaba-ma bo kmdk letos na j nit j I pridelek bomhaia od L 1«S. Ua-ako leto Je pridelala 1,480,000 bal, letos pa samo 836,000. sel glasi drftavno poročilo. Prldelo-valei niso mogli nabavi« umet-nlh gnoji fei vsled tega padec letine. Ako ee cene bombsdu ne bodo svliale, tedaj se bodo baiv-krotl med farmarji povečali. raferjemM — ee Iš lahko Imenoval nebotičnik (št. t) v Radie Otrj«, ki ga ■I mHJlonl v area New Vcrka. Te mUlJene ee prod«rtrah radarji Ib oljni ijve* pa /radarji, katerih je aa M ebleialo mrtvih ped kroglami Ročke-K pri aknpMjak ped aemlje radi psmsajksnja veramll. V eeedja je Ckrr-m katerega m dikirsi v Chryelerjevlh tovarnah prispevali eveje žulje. Kje je razlika? Učinkoviti I morale spremeniti barva pročelja * prosveta TKE BNUGHTENMBNT 1 Glasovi iz našilbih nedeljo i; "Poj w M M^r« H«Mi. 4» »»j. i Koliko razlike je med republikansko in de-rookratako stranko, je jazno razvidno iz dej-litva, da čikaška vodilna republikanska dnevnika, "Chicago Daily Tribune" ln "The Chicago Daily News", agitirata za demokratskega kandidata za governerja drŽave Illlnolz. Re-publikanaki kandidat Len Small jima ni vleč, pa priporočata republikanskim vol licem, naj volijo demokratskega kandidata Homerja. Obenem pa se oba lista navdušujeta za Hoovra in republikansko platformo. - Kje ao principi teh dveh listov? Jih nI! Kan-didatje obeh atarth strsnk, republikanske in demokratake, ao jima enako dobri, če — ln to je edini princip! — če zastopajo njihove zasebne interese. Vsa razlika je v oasbsh in imenih. Zs "dobre mote" grs, to je vse. Vsaka grupa velikih finančnih in induatrljakih mogotcev ima svojegs "dobrsgs mola", na katerega se lahko zanese, da jo bo dobro zastopal in čuval njene interese, ko bo izvoljen. Da li je U "dober mol" republikanec ali demokrat, se nič ne gleda. Naj bo kar hoče, glavno je, da je njihov in dober za nje! Razume so, da Je vsak dober mol, ki kandidira, tudi "dober prijatelj ljudstva"; to je prvi pogoj, ki ga vsak kandidat obeh starih strank mogočno naznani v tlaku in radiu. Vsak je "prijatelj ljudstva", nato pa ae prlčkajo med seboj, kdo je "boljIt prijatelj". Veliki mogotci ae pa smejejo . . . H ywood Broun, kl pile dobre, satirične u^ej« v iiatlh, je prav aapissl, da ameriški volile! veuno glasujejo sa nskaj, česar posamezno no6ejo, radi pa ao z zmagovalci — ln na ta način zmiraj dobe z loparjem po hrbtu. Zmaga mora biti, čeprav je ta zmaga za večino prazna in pi kava; navadno jih zmaga grdo tepe. Toda večina se boji "zavreči svoj glas". Ce voli kandidata, o katerem le naprej ve, da ne bo Izvoljen, je "vrgla evoj glas proč". Po načelih se ne vpraša, glavno je kandidatova osebe ln Če Je dober mol. Taka Je kapitalistična psihologija, katere ae povprečni Američan naleze Še kot otrok v šoli, cerkvi, športni organizaciji, Časopisju In od delovodje v tovarni. Dober mol, kl bo skrbel, da bo dober buslness ln ko bo dosti dobrega buslnessa, bo dosti dela ln zaalulka! Kapitalist, ki kljub krizi le stoji trdno, ima prav In dela prav, če voli svojega dobrega mota na republikanski ali demokrataki listi ali mole na obeh llstahv To je v njegovem interesu in od tegs i ms dobiček. To je z nsšegs m tališča razumljivo in popolnoma pravilno. Ni pa razumljivo, zakaj bl mezdni delsvsc, kl je drugače pameten In polten, volil kandl« date na istih listah kakor kapitallat Noben delavec noče depresije, noče brezpoeelnoetl, pomanjkanja in stradanja — kljub temu ob vsakih volitvah voli ln dobi haš to. Zakaj? Ali je tako zabit, da ne ve, kaj dela? Ni toliko zabit, ima pa kapitalistično psihologijo: miall ln aklepa tako kot je naučen Iz kapitalistične šole, kapital (etične cerkve in kapitalističnega Časopisja. To je t lata nesreča. Ameriški delavec olma delavske psihologije, lastne Izobrazbe, ds bi znal in delal bolje. Zato nevedoma glasuje za ono, česar noče — misleč, da bo dobil nekaj drugega In boljžega zase. Ali ni le čaa, da bi delavci spoznali ln vedeli, kaj hočejo in kaj je za nje najbolje? Razlika med republikanci in demokrati Je le v osebah in znamkah. Kdini In glavni princip obojih pa je privatni dobiček! Vee drugo so prazne fraze In grmeč bluff za tepce, ki volijo. Komur je za privatni dobiček — če ga vleče *)( upa. da ga bo vlekel v bližnji bodočnosti — aaj voji Hoovra ali Rooaevelta. Cisto vseeno je. ksterega voli in zmotil ae ne bo. Prihodnja kriza In za njo mlzerija pride vseeno, pa naj sedi v Beli hiši Hoover aH Roosevelt. republl-ksnski Peter ali demokraUki Pavel. Kdor pa je delavec, k l ae zaveda, da ne bo nikoli kapitallat in bo njegovo delo slutilo dobičku delodajalca, dokler bo ohatajai kapitalistični »istem, in kl ae dobro zaveda, da v sistemu, ki gs predata vi jat* Hoover in Rooaavelt, nI garancije za njegov zaalulek. tak delavec se bo volil tega. česar ne mara Ce bi atoril, bi se bil pri zdrsvl psmeti. > Tak delavec bo volil kandidate detavake atranke, »orwiifeft*M "tmnkr, kl mu jamči novo ln boljše življenje. Mldu-gV 2. oktobra mi pravi žena diva v Crlvitz r ^ cialJgf S tem Ja povedano dovolj" Ks j smo se menili o politiki, Jednoti ln pravilih, bom poročal pozneje. Shafferjevl imajo mnogo c&lakovalcev.. Njemu je vsak dobrodošel. Oa ln žena sta Jako simpatična človeka. Srčna hvala jima aa vae dobrote ln nšklonjenoet. Lepa hvala tudi družini Hroaan sa prijaznost in drugo. Chas. In Mary Kramar Kako bomo volile? Ckveland, O. — Vprašanje "kako bomo volile?" ss sliši tudi med ženskami. Vsaka delavska lena ln dekle mora biti še danes na jasnem, koga bo volila H. novembra. H Ali naj volimo našega presvetlega Hoovra? Nedavno; slišala, da je U Hoover velik pri-Jatelj otrok. Vaak treanomlaleč delavec mora dvomiti o tem. A-ko ee Hoovra smatra sa to, kar nI. zakaj njegova vlada dovoljuje, da ae danee 100,000 otrok, njegovih ljubljencev, potika po tej milijonski deželi. Najvsl teh otrok je v starosti 14 do 10 lat. Vsaka Izkušena mati ve, da je mladina teh let najbolj potrebna nadsorstva staršev. Tako mladi in ^ ao brezdomci v svoji rojstni deteti. Domovina, v kateri eo se rodili, nima aa njs kruha ne strehe, eemo zato ne. ker v Bel hiši sede vladarji kapitalu Delavski materi mora tuga stisniti srce, ko pomisli, da bo- Zabava med farmarji Wlllard, Wle. — V tem liatu kazaH, da še vedno ljubite o ie poami, ki smo Jih čuli v svo-iih mladih letih onkraj morja v naši rodni domovini. * Dati ste lam tudi pogum, da ob prllošno-»tl priredimo še zanimivejši program. Torej lepa hvala vsem, posebno Zupančičevim za onega "izpod skalej" in mre. Pakiževi M. B. Rudarska situacija v IUlnoieu Bentdl III. — Kakor je razvidno, je nova rudarska unija v II-lmoisu dobila mezdno pogodbo na podlagi $5 dnevne plače z razliko, da se izpremeni kazen zs nakladanje nečistega premoga (the penalty and dočklng clati-ses), kar Je edina izpremenitev. Ker Je nova unija še šibka in i-ma hude nasprotnike, Ji ni kazalo drugega kakor odobriti skoraj povaem enako lestvico kot jo Ima UMWA iz raftloga, kar člani so tako izčrpani, da bi težko vzdržali v boju prihodnjo zl* mo. Mlloščmske organizacije ap odrekle pomoč rudarjem ln njih družinam, češ,, da smo lenuhi In nočemo delati. Marsikateri bo rekel, zakaj potem ustanovljatl novo unijo in se cepiti? Kaj je narobe t UM-WA, da članstvo rebelira spričo neunjjskimi popoji, ker ni bilo za nfa nobene pomoči od J. L. U-vviaa, od UMWA pa najmanj? Se ŠMPomlnjnto leta 1924? Ta krat je bil zadan glavni udarec takojnočni UMWA. Lepa je bila trile|aa pogodbp, toda ne za vae in je rezultirala toliko hujše leta 1$B7, ko Je bila zopet stavka ln pod vodstvom J. L. Lewisa in njegovih pomagačev je bil zadan glavni udarec UMWA. Takrat ie Lewis podpinal pogodbo samo za nekatere države separatno) Kje so tiile takrat države Penjia, Ohio, Virginia, Ken-tucky itd. T Zakaj je takrat podpisal pogodbo samo za Illinois in nekatere manjše države? Zakaj ne zavse? Ali fo mogoče mislil, da Ulinolsu ne moremo več vzdržati na stavki? O yes, takrat bi bili lahko, ni-1 smo *e bili tako izčrpani kakor danes. Zakaj ni Lewis takrat stal na stališču: vsi za enega, edepjZS vse? Kot mednarodni pre#ednik je imel moč poklicat všečna stavko, za vse enako lestvico^ za vse eOaki čas pogodbe ? i je takrat naredil brez ved-članov v Jllinoisu ? Sam je II pogodbo, in še tako zvito, Z se je glasila v glavnem ^ redukcije za mehanično d^ItJ^ Operatorji so po tej pogodbi enostavno zmehanizirali svoje premogorove in posledica je Pflk, da je bilo tisoče vrženih na oesto, na tisoče pa je delalo FtimTleti.ao v.W.;Vir:. ginlji imeli isto plačo in isto po-godbo kot v Illi Kje je danes W. Va^ OWo, Penna, Indlana iii drug^ di-žave?: Vsaka zase svo-ega boga moli! Ostanki so bili Bridget Mac angleškega ml sednika in propadlega gavoditeJUa, ki Je bila % klm družica na avatbl naldove hčere. enake ioelvlce? Ker je enaka plača, zak$ bl potem Šel v novo unijo? Saj je vašeno, h kateri u-nljl pripadam Itd. ^ le polovični č Predi 10%, znaša skupaj 40Koliko nam nazadnje ostane? Unijski prispevki so še posebej in ti so jako veliki (od $5 dalje in leta 1928—30 od $10 do $15 mesečno), zato se rudarji hočemo o-tresti J. L. Lewisove diktature. Priporočamo rudarjem širom dežele, da z vso silo agitlrajo za novo unijo Progressive Mlners of America in ji gred9 v vseh ozirih na roke. Nihče ne mote zahtevati, da bo takoj danes zre-volucionirala premogovno Industrijo, ker to je nemogoče, ali njena ustava ima pravilne smernice za napredek. Ne bo več prilike, da bi kateri postal diktator, zakaj njeno vodstvo bo naravnost od mož krampa in lopate in menjati se mora vsaki dve leti brez izjeme, kakšno pozicijo kdo inia. Progressive Atiners of A-^»ffli najboljfc j^M pravila, kar je unij v Zdhiženft TORftk, 11. OKTobr/c. v H m J red sto leti so v britakem Imperiju odpra. suženjstvo in osvobodili 700,000 sužnjev Združene države ao sledile temu zgledu i 1 Š&, Kuba 1861, Brazilija 1888. V Afriki pa je sužanjatvo trajalo še dalje in traja delo-ma še danes. Istotako v Indiji, na Kitajskem in v AraW£ - L*.. .1 IV 1. 1922. ae je Društvo narodov zaman trudilo, da ty odpravilo,ta sramotni pojav Bilo Ja teško, ke; so ao danes pojmi o tem, kaj je sušenj, zelo spremenili. Društvo narodov j« suženjstvo končne definiralo kot stsnje, v ka-terem se nahaja oseba, do katere uveljavlja kdorkoli kakHnokoli lastninsko pravico." Dru. štvo narodov Jč obenem ugotovilo II različnih dežel, v katerih fts cmstoji suženjstvo. Na Kitajskem javne trgovine s sužnji sicer ni, a tem bolj cvete na skrivaj. Število sužnjev, ki jih tam letno prodajo, cenijo na 2 milijona, iv sebno Ženski sužnji najdejo kupca. Raziskovalci in konzuli poročajo iz Abesini-je. da je tam na Skupno 10 milijonov prebi-vdfcev 200,000 sužnjev 4n suženj. Vsak imo M Abesinec jih ima dva ali tri. V Liberiji je kškšnih 21^000 hišnih sužnjev, v angleški koloniji Slerm Leone istoUko, v Arabiji je več 10 odstotkov prebivalcev v suženjstvu, kratkim ao na kitajskem v enem samem ;u prodali 4000 sužnjev. V Meki je glavni trg za sužnje v bližini ve-like mošeje. Ob cesti so klopi, na katerih sedijo v določenih urah .ti nesrečneži, da si jih kupci lahko ogledajo. Podrobnejši ogled se izvr&i v eni tattd bližnjiji hiš. Metode trgovine s sužnji so iste kakor pred sto leti. Napad se izvrši i velikim hrupom in zažiganjem, stare ljudi pobijejo, mlade od v a-'o, da jih prodajo na oddaljenih tržiščih. V biji, Abestnifj, ob Rddčem morju in v In-so metode še bolj nečloveške. Tam zdru-ike sužnje ter jim potom-o. MaharadŽa v Nepalu jejo moške in i b enostavno pl je zaman trudil, (o otrok v sv< jpvce s sužnji i) JjLjSVojo človeško; ji^kom4 investirali JM* tega «ntanki n^palskih sužnjev. " Potisk angleške v nfcv. Po neki stil, let ju na vsem svfetii bi odpravil taklno pro-uivl. ItonČno je dal zbrati' jim je sam dokazoval, da ivnico z veljko večjim do-UdustrUsko produkcijo, e bila osvoboditev 58,000 Ktt v Birmi sO morali na 9 osvoboditi mnogo suž-iki SO v^aodAi^ht deset-,S98 sužnjev, vendar jih je še mnogo milijonov brez svobode. Mil drffcvah ifl v doglednem Času bo imela pod okriljem vse rudarje v Združenih državah. linoisu, pa tudi po teh o-1 Kancian Kraly, Geo. VertH. je zdaj udaril na« John. nt ih milijone dolarjev smo mu iaiiaU in z denarjem, krvavo od nas, nas zdaj te-se vam ne zdi, d* bi bilo temu enkrat konec storjti? v^nom so se odprle oči, da vi-dijdf kaj je vai-ok propasti UMIVA, ki sploh ne obstoji več. Krivi so naši voditelji, zatorej proč z njimi, z izdajalci, ker dosti smo ie pretrpeli pod cjihovo juro! Ako je nova unija in pogodba slična Levvisovi, še ni rečeno, da smo iz-Še! Prvič smo se re-in Walkerja, kate- teH ae drugače pod nobe->gojem nismo mogli otre ati. Drugič Lewlscvi pomagačl hočejo biti dobro plačani in zato nam je John naložil 10% od na šega zaslužka aa svojo bisago. tot»j operatorji 80% in Lewls U <•: S konvencije naprednih rudarjev Gitlesple, III. — Četrti in peti dan konvencije. Sprejeta je blUt resolucija, ki sej>ošlje trem go-vernerskim kandidatom v Ulinoi-su, soclalistp Burtu, demokratu Homerju in republikancu Smal-lu. Rudarji apelirajo na onega, ki bo izvoljen, naj delujq aa delavski raared v splošnem. Glede mednarodne ustave Progressive Miners of America je bila dolga in vroča debata pri točki načelne izjave. . * Letne plače jrl. odbornikov P. M. of A.: predsednik, podpredsednik in urednik glasila po $1700 In blagajnik $1900. Vozni stroški in dnevnice ae jim izplačajo, kadar odborniki potujejo po opravkih unije. / . Subdistriktl odpadejo. Nadomestijo jih Supreme Board Branches, ki bodo štirje; v sta-j ri uniji Je bilo 12 poddletriktov. Pravila so veljavna od 7. oktobra 1932. Odbor aa pravila dobi zaupnico in je razpuščen.. Mednarodni odborniki se volijo 60 dni po tej konvenciji a splošnim glaaovanjem. Prava mednarodna konvencija se bo vršila v januarju v Cllleepieju, 111. Kdaj se začne, določi ek*»> kutiva. Glavni stan distriktne organizacije bo v Gillespieju. Local No. 2706 v BellevlUu. 111., je poslal $100 in Local No. m, Troy, 111., je poslal $60 mladi rudarski organizaciji. Novi čarterjl P. M. of A. so bili izdani krajevnim unijam takoj, ko so bile predložene prošnje. Delo v glavnem stanu Ja| točno, kolikor ga ne zadržuje delegacija. Lestv ični odbor je še vedno v «tikih s premogovnimi operator-JI. a katerimi se Je selO! t. oktobra v EdsrardsvDlu, III. 2e marsikdo, U tura na površju t&atura Mam . C, si U ml jo. X to tempera HI zvezdami uji av^zde, ki jo v premeru n Marsa in na "Jo njegovo I, seveda nI v Čltal, da znaša tempera-6000 stopinj C in tem-ozračja poleti 10 do 15 da se listi ali astronomi r je zelo mogoče izme- Pv • »jo na moten zaslon sliko Milo teleskopa. Ta slika, ki i nago grašek, predstavlja opazni svetlobni pegi •o. Toplomer, ki to >plomer f živim sragi hadomestu-ih je efta iz plati-J sta s konci zvar-„_ tako fino, ds opa-j pod poveČaino lečo, petinko milMnetra i vendar u ismariti Z občutljivimi mete izmerjene sile izračunajo ki Obdaja pUnet. tako ka-Marsa pa se da izmeriti tem- dve drobni m druga iz bisi , lopi druga S drugo, In M« zvarjeno m^st ker ne znaAa več _ . Na tem mestu t\k{ čudežna sila. Vsako naj-manjša sagretje, prihaja v Žarkih .no- I m \t daljave 60 milijonov kllomstrov kakor 1 pri Marsu, iz*ovo tu električni tok. Sila tsp toka Je nezndnsfee majhna, a vendar Ae tolik-Ina. da jo je rilol. No p< potem silo rpl* tempera peratura vsa u jrt i o« srt v mestih, presenčnatimi sobami Še bolj di in ibestnt meato žarki so nsjbolj ^HB žarki, ki nam kožo temni-angleške boleani, poapelu-tek -in izmenjavo »novi. ultraViollČne žarke in ___^ de j siva se kažejo xU- Nesmotreni gradbeni načini « il in dvorišči ter temnimi 1 * >, da so melčsni ble- Da bi bil dostop lahko nekaj liomagak. KHvo pa Je natlrsnje dale zagorela kola vodno znak polnega »dr. ja. Preveč zagrteld kota ovira svetlobi pmd.: ranje V globino, s čimer odpadejo njeni dobn Tglo mcKkrt^fm moflcef a vojaka. Kampanja radikalnih straak New York. — fiocialiat imeli svoje kandidata v 46 državah, komunisti pa v 17, , 61 glase poročila Iz glavnih stsnov teh strank. OM K*. i. mnotijo. vUjl rt^orl 1» (IStkM faSSŠUe VU)M v LJUBLJANSKO ZA- V,° sTAVUALNICO Odnesli nad 35,000 Din gotovi«* Ljubljani, 24. sept. 1982. Ljubljanska zastavljalnica se • pred dvema letoma preselil* _ tesnih prostorov v nove, lepe Ltore velike stanovanjske Ltne hi*e na Poljanski eesti, kier prebivs okrog 100 strank. 1&m smatrali tudi prostore in zakladnico sa bolj varno. A Id mojstrskimi vlomilci, kakršne premoremo sadnje čase tudi v Sloveniji, tudi ti prostori niso bili varni, kar dokazuje vlom, ki K je izvršil v zastavljalnico v noči od 21. na 22. septembra. Vlom je opazil najprej shiga, ko je prišel zjutr/ij v službo. Po ogledu je bilo dognano, da so vlomilci vdrli s strehe skladišča, od koder so prepilili železno omrežje okna nad vrati. V zastavljalnici so se takaj lotili železne blagajne, ki so vanjo s "svinjsko nogo" izvrtali trikotno odprtino, gkozi katero so potem pobrali nad 35 tisoč dinarjev v bankovcih inj^inili jr noB._____ Ko~se je razvedelo po mestu o vlomu, so se razni ljudje ustrašili, da so mogoče vlomilci odnesli njih zastavljene dragocenosti. Vendar pa trezor nI bil do-taknjen. Ker se strokovnjažki vlomilci rekrutirajo v Trstu in se posebno tržaški vlomilci poslužujejo tako zvane svinjske noge za vdiranje v blagajne, je policija osu-' mila takoj, da so vlom izvršili kaki primorski vlomilci. V Celju so res prijeli na postaji nekega Tr-iačana, ki se je pripeljal v Celje iz Ljubljane na tovornem vlaku. Ko so ga aretirali, so opazili, da je odvrgel od sebe oel »veženj vlomilskega orodja. Policija bo preiskala, ali ni mogo-fe to vlomilec v zastavljalnico. "Visoka čast Andrews Kobe-la." - V ljubljanskem klerikalcem "jS)ovenpi£ ie začel objavljati Andrew Kooal svoj članek "Pri predsedniku Združenih držav," ki se bo nadaljeval v nekaj Številkah. Prvi del je izžel 24. sept., kjer opisuje mesto Waeh-ington, v uvodu pa pravi: "Ždi se mi umestno, da rojakom v domo-tini na kratko opišem svoj po-set v Beli hiši pri predsedniku Združenih držav, ki me je sprejel v avdijenco dne 81. avgusta 1932. Da je to zelo redek doživljaj, mi gotovo ni treba nagla-iati, kajti najbrž sem prvi zasebni Slovenec in mogoče tudi prvi Jugoslovan sprejet pri pred-»edniku, vrhovnem upravitelji! te ogromne in svetovno vplivne republike. Pa ne samo za Slovenca, za Amerikanca vobče je tO izredna čast. Res, da Je družba demokratična in,ustava ssma postavlja vse državljane na nekaka enakopravno stališče, vendar je Bela hiša v praksi dostopna le neznatnemu številu ljudi z ozi-rom na 120,000,000 prebivalcev ameriAke republike. In ko se *P'imn;m, kako so v privatnem JMgovoru v sprejemnem kabine-tu predsednika potekale odreje-minute ter kako je goepod Predsednik z živim zanimanjem PosliMiil \ sako bessdo ter s prijaznostjo odgovarjal ter atavil * inmebna vprašanja, si moram ! dogodek le v visoko • • Tako ae glasi uvod. aenda ni treba komentarja. Sa-m"je na metu Človeška pa-*>«. ki zna živeti samo od takih v'«>klh časti." uU»nil. — Dve-letni o- 'r"k Andrijs šoštanjskega me- K.aievčarj^ je utonil v Pa- «'. k; t<(<. tamkaj skozi rov pod »"Hovim hotelom Ur pride na 0ln pri Kršnikovom mlinu. An-or.ja * j<. IK) kot„u ifr§J ni rri 'IvoriAču. nenadoma pa in nobsn klic gs ni prikli- lk:mač| vajenec js skočil po-> Hrišnikovsmu mlinu in itd. Seveda- je film namenjen za propagando LJubljane« zato ,so slikali le vesele in Čedne prizora, velike stavbe itd. Bednih barak v barjanski "Sibiriji" .in podobnih prizorov niso msrall. To bi škodovalo ugledu.' Otroka podarila. — Neko gospo na mariborskem trgu je naprosila kmečka žensk*, naj Ji pridrži kakšno leto starega otroka v naročju, da stopi v trgovino in se takoj vrne. Goapa je res prijela otroka ter čakala, da ae vrne mati is trgovine, a matere ni bilo več« Gospa je stopila v trgovino, povedali so ji, da take ženske sploh v trgovino ni bilo, potem je šla gospa z otrokom po ulicah, da bi našla mater, pa je ntaašla in se je šele tedaj spomnila, da ji je ženska izročila o-troka pač ž namere, da ae loči od njega, ker ga najbrže ne u-tegne preživeti. Otroka je oddala policiji, ta pa Dečjemu domu, kjer bodo zanj skrbeli. BEOGRAJSKI PROCES t* hašei otroka pred mlinskimi ;> pa ni mogel več pomaga- (>'r"k 14» Kil Poklicali so zdravnici mogel več |le bil mrtev. »'M toa.fU« I Lj^Mm*-'rdka"Svetloton"za r^^c.jo zvočnih filmov js ss J» 'Jubljensksga jesenskega MJ*a inemsla zvočno Ljub-\ i'»ratom so lovili fJ»*ah. na velesejmu, povspe-CZ" Iftenrjuva- r* letnike, razne miss PROSVBT* Pred beogrsjskim sodičšem se proces protf .zemljorsdnikom nadaljuje. Dne'&. septembra je bilo zasliševanje obtožencev končano in prijelo se je s čitanjem raznih dokumentov. Obtoženci vsi po vrsti"'priznavajo dejanje, zanikajo pdj da bi bili počeli kaj protidržavnega ter se sklicujejo ns to, da sV Koteli pripraviti teren za organiziranje Jugoslovanske zemljorždničke stranke. Is zaslišanja jte bilo tudi razvidno, da so obtoftehci imeli svoje zaupnike zunifcj države ln da se je njih programatična brošura'natisnila v Parizu, ker bi pri nas seveda ne smela iziti. Dne 28. t. m. so končali s či-tanjem opisov ter je dobil besedo državni tožilec dr. Čadrov, ki je v daljšem govoru dokazoval, da je obtožnica upravičena in da je krivda dokazana s priznanjem objflžencev samih. Obtoženci so hujskali z živo ln tiskano besedo za nasilno izpre-membo režima v državi, ogrožali so javni rod in mir, posluževali so se pri agitaciji komunističnih geseL Vse njih početje je protizakonito in ^protiustavno. Obtoženci so delali s vsemi sredstvi na tem, da pridobijo za svojo delo tudi drugš osebe, vršili so torej živo prbtidržavno propagsn-do in zato Jih je treba kaznovati po zakonu o zaščiti države. Obtoženci ttisicer v svojih govorih sklicafcjo na to, da je v njih brošurt"problem znanstveno obdelsn, ksr pa nI res. (In če bilo tudi.rres, paragraf tegs ne pustil*'tfsto predlagam, ds sodišče vse-; obtožence kaznuje po pakonu.^o; Potem jen govoril zagovornik glavnega obtoženca, profesor na beograj sk i itmi verzi in podpredsednik odvetniške zbornice v Beogradu df. Dragutin Jankovi«. Imel je obžiren in lep govor, v katerem je iz ercs in is parsgrsfov zagovarjal svojegs kllenta. Opisal je znanstveno delovanje obtoženega dr. Jovano-Vlčs, orissrobtoženčevo politično nszirsnje, ki ni rssdlrslno, marveč gntditeljsko. Obtoženec je res govoril In sgitirsl sa federativno ureditev drŽave, smatral pa ni a temi besedami poli tfcčne in držsvnonsprsvne fede racije, marveč ssmo decentrali zacijo unitarizma. Iz brošur, ki jih je izdal obtoženec, je prav tako razvidno, da mu ne |rre za naailno Izpremembo režima, ne gre za resolucijo, marveč le za evolucijo. Zaradi tega pozive zagovornik sodišče, naj ga ne kaznuje, marveč naj mu da svobodo in možnost za nadalnjevenje njegovega znanstvenegs delove-njs! Otrok etosdl v mlaki, v Do-liču prt Mlfrski Soboti je petlet na hčerka .peeestnlka Skaperje hotela e svojim strieem nekam do sosedoViiiOoms je niso pustili, a kmalu,nato je Merke sama užla ia sobn-žer hitela za stricem. Ko aeiia čez čas vrnil stric k Skaperjev^a brez deklice, so se domači ustrašili ln jo šli brž laket. 06e je pogledal tudi v sedo-nosnik ter Uaikaj v mlaki našel avejo Merko nnlvo. V temi je najbrž padla y mlako i ti se ni mogla rešiti. « umetnim dlha-njem je niso več aprafOI k r vseli. Ogenj na Suhem, V občinskem uradu na Suharu je prišlo 21. sept. do majhnega požara, ki pa je rodil velike govorice. Pogorel je del arhiva in nekei ba-novinskih taksnih mark. Škode m veliko, nekaj sto dinarje*. Toda iataga dne b< morala biti napovedana misija blagajne, pa ao vaščani brž začeli govoriti, da je kdo nalašč zažgal, da bi bila revisijs nemogoča ia da gre najbrž za malverascijo. K sreči pa so ostale blagajniška knjige neprizadete od ognja in sa je revi. sija lahko izvršila. Našli so vse v redu, ljudje so nehali govoriti tem in onem. Požsr t SteroAtaelh. — V 8ts-i rošincih v Prekmurj« se je vnelo hiša posestnika Peharja! Njegova žena je zakurila v peči, da bi posužila nekaj sadja, nato pa odšla na njivo. V tisti, peči še ni nikoli kurila; zato je verjetno, da je bil dimnik slab in da je zaradi tega prišlo do požara. Nenadoma je bila vsa hiša v plamenih, pogorela je do tal, pogorel pa je tudi svinjak in kolarnka. Hišo sta kupila zakonca šele lata 1988 in sta dala zanjo Vse svoje premošenje. Zdaj Jima je ogenj vse to uničil. Vlom v samotni vasi. — Na Vrhniki pod Racno goro (v okolici Starega trga pri Ložu), je bilo vlomljeno v ssrtiotno hišico stsrke Frančiške Plrčeve, stare 90 let. Po nedavna je ženica Živela v hiši skupaj z neko tovo-rišico, ki pa je pred kratkim u>-mrla. Zdaj je bilo starko strah in je hodila spat k sosedovim. Tako je bila hiša brez čtvaja ln brez vseh ovir so lahko vdrli vanjo vlomilci pred nekaj dnevf. Vse so ji premetaH, odprti staro skrinjo ter lz nje ukradli 8000 Din gotovine, precej ^>le-ke, perila, obuvala in drugega. ■ Spet ustavitev obrata. — Izpisali amo te, da je tovarna lesnih izdelkov v Jurkloštru ustavila obrat. Lastnik tovarne je neki Felter, ki Ima tudi v Gračni-ci pri Kimskih toplicah tovarno za lesene pete. Zdaj je tovarnar tudi tu zagrozil, da u»tavi obrat s 1. oktobrom. V Jurkloštru je ustavil tovarno, ker so, se delavci združili v organizacijo,,tu v Gračnkl 1m bo ustavil obrst zato, ker nišo hoteli delavci pristati na znižanje pi^ih mezd Delavci, ki jih je tu kakih 50. so imeli po 340 Din pleče na u ro. Tovarnar pa je dejaL naj pristanejo, da se Jfon znižajo pleče za 40% 1 co te Že tako jim rad odtrgal, na to niso marali . jim je. zdaj sporočil fabrikant, da bo 1. oktobra tovarno uita-vill Pri takem zločinskem ravnanju se seveda nobena oblast ns oglssi 1 , Kreftov! "CeUakl gnOf\T Ljubljansko drsnjfko glc je v soboto j\ sept otvo , ®ono z novo flzVirno slovensko dramo "Celjski grofje/', ki > Je spisal Bratko Kreft. Premi-jera Je imflg uspeh, uspel Je komad in igrs. Režirsl ja Sest. O predstavi bo poročsl naš dopisnik po rspritsh. Druga pre mijers je bila komedU* 'Hoje sy'\ tretje bo dramatizacija Do stojevskegs romana "Zločin It kazen". Zs to as vidi premljeri druge izvirne slovenske dfsm« "Lope«" mladega pisatelja , Jm»m» pt U AUm U p, I Ju- M h MM Um vt*. fHmJt i|'W» mmttkU* SALfH OAtDO IM|SWM m uM It anf mm trn* \m UAr Jl .ju,.m TOREK, 11. OKTOBRA Ivan Jvntet: Imigrant Janez Mihevc SMESNICE "Kaj pa te je tako prijelo? Videti si čisto bolan." ''Vse noči ne spim, danes mi zapade menica." "Zlomka, zakaj pa mi nisi tega preje povedal?" "Kaj mi moreš posoditi denar?" "Ne, ampak usp%*plno sredstvo bi ti ie lahko Sfiv' . Ba* zato — Možiček, nikar ne hodi danes v gostilno. Ne morem ti povedati, kako dolgočasno je človeku samemu sedeti doma. — To si lahko mislim in baš zato hodim v gostilno. Pri Prosveti odroma Književni Matici SNPJ imamo na rokah še nekaj dobrih knjig in če kat* ro želite naročiti, sedaj je čai za to* Ameriški Sleveod, ituc--------$5* Slovenske Aaglsške 81evaiea.... L* Zajedale! ..................... JJ Zakon Biogenesije ............ Peter Melaveatara v kebareto.. 1JI Jlmmle Htggtaa .............."J Hrbtenice, igra ............... Med breti, Igra.................11 Denar in naročilo pošljite sa aaalov: PB08VTTA 2657 S. Lanmdale Aveno«, OGLASITE SE TAKOJ, VELIKA PRODAJA Privatni dom ae peoda, pohištvo skoro »astonj, parlor, oprava $85, vredna do $325; importirana Orijen-talna preproga $28.00. Oprava epal-ns sobe $86; velik naslonjač $12; se-grinjala, posoda. Ameriika orijenUl preproga $9.00, sestav p«ode sa »aj-terk |8; Itd. Prodamo tudi posames-ho. Za hitro prodajo plačamo tudi prevosnlno. 5258 Waskington Blv., Tsl. Austin 3888^-CAdv.) 0PBUKMA TBA v tiskarsko obrt spadajoča dela VODSTVO TBKARNB APELIRA NA ČLANSTVO &N.PJ DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI S. N. P. J. PRINTERY Philip Godlua, upraviMj