Hochldbl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 39. V Gorici, 28. septembra 1876. „SoLa" izbaj&vsakfietvrtekin velja ¦ posto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cet?rt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilik in prav tako pri „po~ stanicah" se plafiuje za navadno tristop-, no vrsto: 8 kr. L• st tiska 1 krat 7 n n » » 2 „ 6 ,, „ „ „ 2 „ Za veLe firk« po progtoru. (ilasilo slovenskega politieiiega al, je od svoje osnove lefa TiHii\t do letos gotovo marljivo in u»peSno delovalo. Pri \>aki pri-liki se je otto iskreno potezaio za uarodnost, za du-sevnc in matcrjalne interesse naiiih dezelanov. Bilo je tudi v bvojem prizadevauji, posebno pri dezeluih volitvah, zadosta sivnio. Za to se danes lahko eastno poslavlja, ko razpu^ca s-voje zvi-ste privr2ence, da bi jib hrepeneiije po spravi zopet zdruztlo v ^Hloj^i^, kder naj bodo eili mladi zbnjali, kedar bi se hctelo starim dremati, kakor naj bi previdui stari pridr-zavali, kedar bi hoteli mladi v svoji j^rdskrenosti zavazati. Delajmo vsak v svojein duhu, a vsi zdru-zeni za eno sveto st\arl Y GoriCi, 20 sept. lSIO. — Volitve. — Uv-rieev K]>oininck. — Kakor vse kaze vtegnemo imc-ti se to jescn volitve za dezelni zbor in zato-rej ne morcuio zadosti pripororati nasim prijateljem po dezeli, da se uze zdaj posvetujejo katere moze bodo prvotnim volikem priporofali za volilne moze. Pri volitvi voiilnih moi^ naj se gleda pred vscm na to,da so ti mozje pravi rodoljubje in po svoji omiki ter po svojein socijalnem stanji zadosti neodvisni, da ne postanejo kako kupljivoin leliko rabljivo bingo v rokah nekih znanih moz, ki bi radi zh'gli v nasih gnjpzdih par kukovic. Vse je odvisno od voiilnih moz iv. oni narodnjaki, ki uzivajo zaupanje in imajo kaj upliva na prvotne volilce, naj ga ob pravem tasu porabijo in naj uze precej zdaj napravijo naCrt za agitacijo. Nase geslo naj bode: Mi volimo klerikalca ali liberalca, samo da je dober narodnjak in neodvisen moz. —> Takih ljudi, kipa ho-eejo sluziti dvema gospodoma, ali prav za prav lastni koristi, takih ue maramoin ne smemo voliti, ce sploh Se kaj drzimo na svojo narodno east. — Torej narodnjaki bodite na oprezu! Glede kandidatov za doz. zbor bi bilo po naseni mnenju najboljSe, ko bi se se le po volitvah voiilnih moz s pomocjo naSega politie-nega drustva sklicevali po voiilnih okrajih shodi voiilnih moz. ki naj bi potem postavili saini svoje kandidate po uasvetu politicnega drustva, katero je *v tej zadevi uze skrbelo. da nasvetnje v vsakem okraju take moze, ki so dali dokaze svoje rodoljubuosti in svojih zmoznosti. Vse tukaj nasvetovano naj nasi rodoljubje dobro prevdarijo in odboru politienega diustva stavijo nasvete, na katere se bode odbor kaj rad oziral.— Rabotoval ne bode Ko mine srd osode, Xikomur ve6 Slovan; Njegov zavlada dlan, PriSel je den osvetc Da nam osreSe zmaga Za sto i sto krivic; Svobodoj dedov dom, Naj boj, na vrage klete, Na boj, na boj na v'rage Brez boja nej pravic. V uzasni borbe grom Odmezdimo jim srage Naprej tedaj v prokleto Nestetih krutih let, Posast ostudno v boj. Na boj. na boj na vrage Za dom, prostost, osveto Predragi dom otet Naj tece curkom znoj !a Tako ogreva srea k junaStva vse spodbada, I Sum i brum vojaSki i krik i vrisk zavlada; Razjareno v sovrazuo dihal se zakadi. I Bog, cc je pravieen, mu zmago podeli (19..) Hodi pevec vesel po sirnih zemljab slovenskih, Radosti polje sroe, bistro miglja mu oko. Zlata svoboda okrog, enakost opasa narode. Robstva je jarem proklet zlomil teptani Sloven. Vajeti silnih drfav ponosno Moskvican vodi, Ze mu taja se led. v dusi ga solza skeli. Okol njega vrstita se Ceh i juzni Slovenec. Tujstva peklenskega bic tudi Poljaka druzi. Til slovenskih glasi se v kolu pesem slovesna: Eno je nebo. en bog, eden slovenstvu je hram; Studen sovrag lezi pod petami zdruienih bratov; Bratje pa pesem pojo svojemu bogu na cast. Lonmiskj. Glede LavriSevegaspominka so nekateri rodoljubje spro-zili novo misel, da bi se Lavricu postavil spominek na le-pemtrguv AjdovSCini; spominek naj bi bil takle: 2 seznja visoka podlaga (postament) in na njem statua predstavljajofa Lavrifa kot govornika. — Misel nij slaba, ker pa je treba za izvrsitev najmanj f, 1500—; mi pa spravimo tefcko skupaj cez f. 800. —, bi bilo treba, da bi Ajdovska srenja in Se nekatere bliz-nje obcine prevzele en del strolkov. Le po tern bi se dalo misliti na tak spominek, ki bi kincal lepo Aj-dovscino. Naj se doticni krogi kaj natanjeneje po-govoriijo o tej zadevi. — Sicer pa bodo o svojem Lasu sklicani v sejo vsi darovalci za L. spominek in obveljal bo tisti predlog, kateri bo imel za se ve-eino darovaleer z ozirom tudi na darovane svote. V Kanali, 25. sept. (Izv. dop.) V soboto pod noe me sreca popoten prijatelj domorodec pa me hu-domuSno popraSa, kako se imam „tu v Benetkah". Razumem, pobratime, razumen. To je tako: rPonte di Kealto" imamo, pod njim sepeni ne-kaj vode, kar zadosluje zivahni fantaziji, misliti se v krasuil; Bcnetkab. (ioudolijerjcv nam tudi ne manjka. Kaj se cudis, ako v mehki mesecini malo pozdihujejo „andjema in gandula a respirar?* Nekaj „respira" jim tudi privoScis po trudapolnetn delu! Opouiuil si me na izrek neumerljivega ranjkega oCeta dr. Lavrifa: Kanal je slovensko gnezdo. Ljubec moj, Kanalje vendar slovensko gnezdo in bode tudi ostalo, par rjoli-lajf4 te ne sine tako ostraSiti. Ko sejebil tern ticem kljun uterdil in jim peroti dorasle, zleteli so med bcli svet, pozabili med torn materino zvergolenje, in ko so se vernili zdaj v staro gnezdo, izkazujejo mu ubogo malo spoStovanja; drugih glasov so se nau&li, v teh zdaj kvakajo doma, ali pravi domaci tifi se jim sme-jejo kakor so se medvedi rogali kosmatemu sobratu hvalivSemu sc s plesanjem, katerega se je bilvmestu navadil. — Prijatelj, zakaj nijsi Cakal nedelje veCer, da bi se ti* bilo serce kopalo v neizrckljivem veselji, kakor se je meni. Drugo sodbo o Kaualu si bil soboj nesel, prijaznejso sodbo. Kanalski u^enci in uCenke so imeli veselico v g. Kofolovej dvorani, mladi decki in rable deklice. In kaj mislis, kaj zna ta nezna mla-dost? Bil sem ^e pri mnogi veselici, udele^eval se tako imenovanih „velikih bescd':, pa tako zadovoljen in poblazei: nijsem nikedar zapustil nobene dvorane kakor Kofolovo. S to mladino sem ta vecer se enkrat v duhu prezivel nedoliua otroSka leta, in oko mi je hotelo rositi. Srei'na roka, ki je iiostavila program, tako primeren cutom in zmoznosti mladih predslav-Ijavcev. Lepo ste bili deklamovani BMati in dete" pa i;DekIe in rozica". Dvoglasno postavljene pesni so se dobro podajale. Kako modro so se drzale sopranistinje, kako mosko so prikladali aitisti. Kaj misliS, prijatelj, da je bilo zdaj besede konec ? Kaj Se. Zacne se igra: Star vojak in njegova rejenka. Stari vojak MiSko sedi po navadi pod domacim drevesom in plete ko§are. Pred solo in po soli se zbira krog njega mimogredoca vaSka mladina. Dobrosercni mladinoljubivi vedez na-laga jih uganjke in daje zlate nauke. Vsako priloz-nost porabi stari Misko, da ucepi mladini koristne resuice. Vsi ga ljubijo, vsak bi vse zanj storil. In ko umerje ljubljeni ^govorac", kinia mu s cveticami grob hvalezna mladost. — Decki in deklice, ne pozabitc te igre. katere ste nam v veselje tako lepo igrali. Glo-boko si vtisnite v serce vse lepe nauke, katere vam je dajal modri „govora6a, in kopojdete kakor Tinica med svet, vernite se kakor ona, nepokvarjeni in s tiato ljubeznijo do rojstnih tal. Ne vracajte se domov, kakor sedanji fantje in dekleta z neumno tujo Saro 1 — Vam pa. gospod Zega, presreno hvalo za trud, ki ste ga imeli s kanalskim naras&ijem. Hvalezne stariSe smo culi govoriti: Ce si zapomnijo otrocilete nauke. ki so jih danes full pri veselici, dovolj so se naucili za zivljenje. Zato pp. naj Vas ne 2a\i surovo grdenje par jezicuih bab. ces\ da s tem mladost kvarite. Saj veste, da nekov glas ne gre v nebesa! V CepOVanU 26. sept. (Izv. dop.) Dne 17. t. in. je castiti gospod France Kafol pel novo ma§o. Dne-vi nove ma§e so po vsem Slovenskem i po vsem krS-scanskera svetu posebno imenitni prazniki. Cepovanci so z veseljem i zeljno priCakovali ta dan. Preteklo je ravno 25 let. kar je bila tukaj zadojic" nova inasa. Takrat jo je daroval stric novomasnikov, znani knezo-nadskofijski kancelar. Cel teden je ubrano zvonenje i pok moznarjev nazuanjal, da se bliza imeniten praznik. Zadnje dni tedna so fautje postavijali velikanske maje pred cerk-yijo i iiovomasnikcvo hiso, dekleta pa so pletle vence i opletale napise, katere je domaci mladeaiC, Moci-larjev Stefan, prav lieno izdelal. Cerkveno slovesnost je mnogo poviSeval slavno-stni govor precast, g. Stef. Kafola. Vse ga je pazljivo posluSalo. Svojim prihodom so novomaSnika i vso obcino poCastili tudi nekateri sosolci c. g. pridigarja, med njimi tudi monsg. Bensa, kanonik stolne cerkve v Gorki. Da je po cerkvenem opravilu znana Kafolova Irisa povabljecim svatom postregla z dobrim obedoin, to mi ni treba praviti, i tudi ne, da se je tarn slisalo lepo petje i primerne napitnice. Omenim le, da pred cerkvijo pripravljeuo apno i pesek je sprifieval, da so Cepovanci za novo malo nameravali staremu velikanu pred cerkvijo napraviti nov plaSfi, a ne vem kaj jih je zadrgalo; visoki stolp je gola rebra stegoval proti nebu, ozalsana z muogimi zastavami. Drugi dan so nekateri gospodje stopili vrh Kobi-lice, visocega hriba, raz katerega se odpira krasen razgled v romantifiuo TribuSo, na tominske i cirkniSke viSine. Pa nofiein ga popisovati, kedor hofic uzivati ta krasen razgled, naj pride sam na 6epovausko Ko-bilico, ne bo mu gal! D. Od So6e, dne 19. sept. (Izv. dop.) (Kaj je potrebno znati Ijudskemu ucitelju in na kaj bi bilo treba gledati na nasih ufiiteljisfcihV) Ufiiteljska uobrazevalisca iinujo uamen, da mladenfie, ki se posvetijo ufiileljskemu sta-nu, z znanostimi u c i te 1 j u p o t r e b n i in i obogati-jo ter Jim zajedno dajo ouo sposobnost, da bodo za-mogli kot uarudni ufiitelji l/roceno jim mladiuo za 2ivenje odgojiti. ^alibog, da se daudanes na n?.sik u-fiiteljiSfiih ta lep smoter vefi ali menj pre/ira. Podu-fiava se prav veliko predmetov, in sici;i: 1.; verstvo 2) pedagogika 3) posebna metodika iu praktifino va-je 4.) materni jezik 5.) m-mSfiina 0.) zemijepisje 7.) zgodovina in uauk o dizavni ustavi H.) luatematika 9.) prirodopisje 10.) prirodoslovje 11.) kmetijstvo 12.) pisauje 13) risanje 14.) gosli lr>.) petje 10.) teiovad- | stvo 17) dezelni jeziki W) glasovir (prcdmeta pud Stev. 17 in 18 sta n e o b 1 i g a t u a). Vse te )i;odmete se jemlje na nekaterih ucite-ljisfiih v ta&j meri in tako strogo, kakor na visih gimuazijah, fie ne So btrozc, kajti pri maturi na uci-teljskih izobrazevaliSfiih piSe se tudi iz prirodopisja, prirodoslovja i.t.d., kar na gimnazijah nij. Da je pa tako zuhtevanje prenapeto, priznal mi bo vsak miskfi filovek, kajti pripravnik, dognavSi 4 razredo *) na ufii-teljiSfii, nema namcna. da gre na kako viSo.sulo, kakor gimnazijalec; fie pa misli delati izpit za mesfian-ske sole, prcpuSfiena je nadaljna izobrazba iijeiuu sa-mcrnu. Vsakako pa mora narodni ufiitelj one vedno-sti imeti, katere so zabtovajo od ufienca, ljudsko solo dognavSega, ker smegno bi bilo les, ko bi ufiitelj sam no znal to, kar mu je naloga podueevuU v nnrodnej Soli, fceleti bi bilo, da bi se po ufiitcljisfiih na Oh-lerjev izrek ozivali: „Die schullehrerseminarien miis-sen ober der volkssdiule und mehr leisten als diese, sollcu aber nicbt hinubergreifen in den lehrgang der gelehrteu schulen. Hire aufgabe besteht bios darin, dasssie den zoglingen die genugende vorbereitung fttr ihren beruf gewahren." Na nasih ufiitcljisfiih se kandidatje res mnogo ufie (ne: naufie), a ker velja vecinoma le suhoparna teorij^ viSe nego praksa, je naravno, da tako podufievanje dosti ue zda. Isti-na je tudi, da se na nasih ufiiteljiSCih na nekoje pred-mete, katere bo uCitelj gotovo manje potreboval, strode gleda, nego li na druge, kateri so za ufiitelja ve-like valnosti. Gotovo je tudi, da se ravno na pred-mete, koje ufiitelj vsak dan nujno potrebuje, najmanje gleda. Tako je vsakemu znano, da se po nasih ufii-teljigfiih gojencem logaritme, trinogometrijo, in druge duhamorne. suhe teorije iz naravcslovskih prcdmetov, prav mnogo v glavo ubija, meju tern ko so mat erne m u j e z i k n in za ucitelja preitnenitnej p t» d a-gogiki le picle ure odmenjene. Navadno se pii-druzi Se ta nedo^tatek, da se izrofi poducevanje teh dveh velevaznih predmetov moieui. ki bi bili vsepre-je cesa druzega veSci, kakoi' teh dveh lepih predmetov. Neodpustljiva neumnost je, ee se iz mladencev, ki se posvetijo uciteljskemu stanu, hoCe narcditi u 6 e-njake, ies: ako bodo uditelji znanostij-polni, dospe tudi na§e ljudstvo na viso stopinjo omike. A naj mi bode dovoljeno omeniti, da puhla t e o r i j a ne pri-naSa kandidatom nobeue koristi, prezgodaj se jim razkadi vse, kar jih je toliko truda stalo, ali, tie se jim tudi ne razkadi, imajo o vsakem predmetu le teman pojem: njihovo na uciteljsti pridobljeno znanje je le povrsno ali ex toto nihil, kakor bi dejal La-tinec. Ohler pa pravi: rDer lehrer soil uicht vieler-lei oberfiachlich, sondem vor allem die nothwendigen gegenstande grundlic h vrissen." In zopet na dru-gem mestu: BEs ist besser, dass die zoglinge bei ih-rem austritte (aus der Iehrerbilduugsanstalt) das noth-vrendige g r u n d 1 i c h, als durch tibevschreitung dcs-selben es oberfiachlich wissen." Ako torej gospodje, ki imate v rokah na§e uciteljske pripravnike iz njih ufienjake narediti hocete. vedite, da stem ne hasnete naroda; kajti ufieni ljudje so navadno le slabi narodni uCitelji. Ne le, dataki 8uCeni u-ditelji* ne znajo v Soli ohraniti discipline, Sevrfi: ta-ki ufienjaki govorijo v Soli svojiin uCencem tako cez njihove glave, da nemajo od vsega predavanja poslu-SajoCi uCenci nobene koristi. Nasprotno imajo p r a k-tiini ucitelji pri svojem sicer skromuem znauji ta dar, da svojtm ucencem to, kar sami znajo, na tak interesanten nacin dopovejo, ta ucenci §e v poznejih letih obCudujejo svojega nekdanjega uCitelja spretnost *) Ysled necega ministerskega ukaza bode ba-je z letom 1878 na ueiteVjskem izobr. 5 (I!) razredov, Pis. v poducevauji in so mu hvale^ni na vekc. Istina je vsekako, da mora on, ki hofie poducevati to, Itar ho-fie drugim dopovedati, najprvlje sam dobro znati; a vise potrebit je ufiitelju nafiin, kako bode ufiencu ufi-no snov (Lehrstoff) podajal, da jo bo razumel in od nje imel kaj koristi. Ucenjaku je malo mari za me-todidni pripravek (zubereitung.) On predava uCencem svoj predmet le tako tja v en dan, ne maraje niL za to, ali ga ucenci tudi umej o ali ne. Metodika, u-praSevaluo razmotavanje (t'r. eutwickelung), naglcda-vanje, uvc^bauje in utrditev: vse to je takemu clove-ku deveta briga. Pomislimo le, kaj bi s t a kirn po-stopawjeni ucen profesor teologije oprav.il kot ufiitelj verstva pri vaskih 6—8 letnih, boje&h, bosonogih paglavcih? Jaz mi slim: opravii bi ravno toliko, ka- j kor fie bi kak vask ufiitelj gel teologijo ufiit v kako I bogoslovnico! J Iz tega sprcvidiS, dragi citatelj, da ne toliko ob-Sirne znauosti so ufiitelju potrebno, nego viSe je po-trebito, da je ufiitelj moz pedagogic no izobrazen, da ve kaj in kako je treba svojini ufiencem preda-vati. Se ve, da mora imeti ufiitelj jezik, v kojem po-dufiuje, rekSe m a t e r n i jezik popoinem v svojej oblasti. Co se ufiitelju slovenski govor tako upira, kakor bi po kamciiji hodil, fie je vsak moment v za-dregi za primerne izraze, fie dalje vsak stavek, ki ga napiSe ali izgovori, mrgoli pogreskov; onda bodo tudi njegovi ufienci njega posneuiali, t. j. oni bodo tako slab je/.ile govorili in pisali, kakor njibov ufiitelj, In vendar je materni jezik predmet za ufiitelja veleime-nitnu, ,.Die unterrichtssprache", pravi Kelir, „ist der erste. der wirlitigste aber auch der sebwierigste uu-tci'iichtsg^'genstand in der volksschule". Cejepatemu taka, ali bi ne bilo tudi prav, da materni jezik po ufiitelji^fiih ze!o in dobro gojimo, nobenemu kandidatu ne davsi sprifievalo zrelosii, ki ga nij tomeljito zmo-zen v besedi iu pisaviV Vsekako „bi bilo," a zalibog da se dandanes vliogo malo ozira na pedagogiko in ta veleva^ui predmet, da-si je istiuilo, da ufiitelj, ki ne zna dobro pedagogike in miitcmega jezika, nij za nifi, in naj bi niakar v realistifiuih predinctib liribe pre-htavljal! Kandidat, ki dovrsi ufiiteljisfie in ki nmierni jezik in pedagogiko dobio znn, on je navaduo dobtr ufiitelj, ('i\ tudi ne zna trigououu'trije, liigaritmov iu ne ve prav dolofino karakteristike v ta ali oni rowed spuflajocih ^ivalij ali rastlin:— za ufienje realistifinih priMlmetuv inia neiUlj se fiasa dovelj, da je i/t ufii-teljisfia prinesel sebuj Iu pod logo, na kojo pozneje sam zida. Pedagogiko in materni jezik pa mora zuati vsak dobro, prod no nastopi nfiitelj.ski slan, drugafie je za v prvem nadstropji, vzamejo se dekleta, ki Solo obiskujejo y stanovanje in brano prav ceno in z najboIjsJmi pogoji. Obrniti se je na :ano licit., ktera jc danes dosla. :^j^i^^gs^; *§* Xajboljse svece za cerkev in naj- *F :& cenejse dobe se pri g. Ss fOroslavu Dolencuf g v Ljubljana g M kateri ima nze dobro znano tovarno S $X za domaSe voSCene izdelke v Ljub- Jfe ^« ljani in oddaja vccim cerkva po Slo- S «F venskem svoje dobro znane eisto vo- Y |g sfiene sve6e. Kot domad obrtnik pri- gfe ^ poroca se torej vsem c. cerkvenim 68 ^ predstojnikom in c. duhovscini sploh. % m m Podpisani si steje v dolznost o priliki svoje preselitve v Gorico, zahvaliti se presr^no vsem svojim klientom na Krasu, kateri so mu skoz 23 let njegovega bivanja mej njimi skazali svoje zaupanje in jih prositi, da mu, kakor doslej, tudi y bodoce ohranijo enako nagnjenost in zaupanje, naznanjaje jiia ob enem, da bode tudi v bodoce z najveco pripravljenostjo vst$regel^J!j, po svoji najboljsi modi. Anton Merkel, zdravnik v Gorici, hiSica Perinello zraven vodnjaka za mesnicami. j Zavarovanjei! Podpisani naznanja slavnemu obt'in-stvn, da je prevzel zastop banke r 8lavijett iz Prage, za Cernicc in okolico. Pripo-B roca se torej vsem, ki %eU se zavarovati # — naj si bode v katerejkoli stroki — pri slovanski popolnoma zanesljivi banki. 0 cloticnih pogojih i tlruzib natanc-nostih radovoljno pojasnnjc Vai. Kancler naducitelj v Cernicali. %^~r-0^mm0~^^mm^mtf V* 1^-DVAJSET KVINCEV-»f prav Dobrega Slivovca I f i u najboljSih sliv iz Novega grada, dve leti star dobi se pri Ajitoii-ti X>vuila, /, trgovcu v MIRN.EM pri Gorici po ^ ]k nizkej ceni. ^ &j <& en* <%> o^ m> €& &j <$j ®3 <% en* eft eft Cft Cft C3fc Cft ^ eft eft Y tiskarni druzbe sv. Mohora v Celovcu so ravnokar na svitlo priSle: Slomsekove Pesini. Zbral uredil in izdal Mih. Len-dovsek. Slomsckovih zbranih spisov perva knjiga. Srednje 80 str. I.—XVI. in 256. Prodaja Jurij Lercher v Ljub-ljani terdovezan iztis po 1 gld.,bro-siran 90 kr. Dobivajo se po isti ceni tudi; v Cclji pri Drekslerju; y Celovcu pri Lieglu, Leonu in v tiskarni druzbe sv. Mohora, v Gorici pri Dase-U*, v Gradcu pri Moserju; y Mariborn pri Leyrerju; v Ptuju pri Blanke-U in izdajatelju; v Trstu pri Dase-U in Simpfu; r Zagreba pri SuppanU- Kdor pa po§lje izdajatelju v Ptuj (Pettau) po nakaznici 1 gld., oziroma 90 kr.. dobi knjigo takoj franko ua dom poslano. Opozurnjemo ie posebej It. gg. katebete in ucitelje na to, da zdaj ob koncu solskega leta ni lahko dobiti lepsega darila za Solsko mladefc, kakor so te Slomsekove pesmi. (