Primorski dnevnik NEDELJA, 8. MAJA 2016 št. 108 (21.648) leto LXXII 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , NOVOMAT. AVTO STEKLO CENTER d.0.0. Ko steklo poči, ^ doNovomata skoči! OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888 TRST - Na 6. strani SSk za izvolitev Švaba in Vidalija V Miljah napori za Mirno Viola DOLINA - Na 10. strani Majenca je tudi praznik mladosti Pogovor z županjo in županom SOVODNJE - Na 14. strani Dokončno sprejeli nov prostorski načrt Proračun bo občinski svet obravnaval junija BEGUNCI - Dunajska vlada za sedaj ne bo postavila ovir na Brennerju Avstrija stopila korak nazaj GORICA - Pipistrel Odprtje obrata odvisno od v I ■ • V v* vec okoliščin GORICA - Na Pipistrelovem objektu v Gorici trenutno poteka izdelava oz. betoniranje tlakov, montaža vrat na fasadah je opravljena, v teku so strojne in elektro inštalacije. Z izjemo tistega tedna, ko so bila dela zaradi preiskave van-dalizma, ki se je zgodil med velikonočnimi prazniki, prekinjena, dela ves čas potekajo s polno paro, je za Primorski dnevnik povedal direktor Pipistrela Ivo Boscarol, ki še ne napoveduje, kdaj bo otvoritev objekta. To, pojasnjuje Boscarol, bodo javnosti sporočili, ko bodo po končanju objekta pridobili vsa soglasja, se uskladili z vsemi udeleženimi in ko bo tudi letališče pripravljeno za obratovanje. Na 14. strani (Sant'Anna ímpfsa Traíporli funíóri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 108/a (nasproti pokopališča) tel. 040 200342 Trst - Ul. Torrebianca 34 Trst - Ul. deiristria 129 Opčine - Ul. degli Alpini tel. 040 213356 Usluge na domu MERAN - Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je na včerajšnjem kongresu Južnotirolske ljudske stranke (SVP) zatrdil, da Dunaj na Brennerju ne bo postavil napovedanih pregrad. Sobotka ni več omenjal poostrenega mejnega nadzora, razvoj dogajanj pa je povezal s »strožjimi ukrepi do beguncev, ki jih napoveduje Avstrija.« Italijanski notranji minister Angelino Alfano je takoj pozdravil besede avstrijskega kolege, češ da so rezultat skupnega dela. Oglasil se je tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je v pogovoru za nemški radio dejal, da bi bila avstrijska uvedba nadzora na meji z Italijo politična katastrofa za Evropo. »Vse, kar bi blokiralo prelaz Brenner, bi imelo ne le resne gospodarske, ampak predvsem zelo hude politične posledice,« je menil Juncker. Na 2. strani BRENNER Dorfmann (SVP): Dunaj razočaral Južne Tirolce BOCEN - Južni Tirolci zelo pozorno spremljajo politična dogajanja v Avstriji. Glavnini nikakor ni všeč volilni vzpon desnice, kot pravi evropski poslanec SVP Herbert Dorfmann, sicer član Evropske ljudske stranke. Dorfmann je prepričan, da je marsikdo v bocenski pokrajini razočaran nad politiko avstrijske vlade glede Brennerja in meje z Italijo. Na 2. strani SLOVENIJA - Dars (za zdaj) naročil študijo Lokalna vinjeta za koprsko avtocesto — - KíPíí -5t-i* del J.' Ci;-]diilri»' lenii'dt'llJ CmNMÉJH Kopi; ■ L t nI: i f to Lj;:d itrif <(r|f<> 1 3H m Praznuj z nami! 10.05.2006 10.05.2016 V torek, 10. maja, od 18.30 dalje vas pričakujemo, da skupaj nazdravimo... Od 10.05. do 14.05. vsem strankam 10% popust pri blagajni. Na Opčinah - Dunajska cesta 17/A TRST - Danes tek Bavisela, in Večerja v belem TRST - Skoraj 10 tisoč tekačev se bo danes »pomerilo« na Ba-viseli: 2500 na maratonu in pol-maratonu, 7000 na družinskem teku. Včeraj so se na Velikem trgu zvrstile številne zabavne preizkušnje, kakršen je bil tek v žakljih. Zvečer je »zavladala« Bela noč prodaj z zaprtim mestnim središčem, na Ponterošu pa si je več kot 600 navdušencev privoščilo Večerjo v belem, seveda striktno v belih oblačilih in ob belih mizah (Fotodamj@n) Senatorka Fasiolo: , V • V I I • •• tečaj za sole bo junija Na 3. strani Cattaruzza povabil Zaio na Prosek Na 5. strani Dijaki bi radi reSili Doberdobsko jezero Na 15. strani Začetek kampanje za spojitev treh občin Na 15. strani Jadran izgubil prvo tekmo končnice Na 21. strani BAR OKUSNI SLADOLEDI POSLOVALNICA TOTOCALCIO DIRKA TRIS SUPERENALOTTO Igrate lahko tudi ob NEDELJAH Prosek140 Tel. 040 225286 9771124666007 2 Nedelja, 8. maja 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji meran - Izjava notranjega ministra na kongresu SVP Avstrija se je premislila: na Brennerju ne bo pregrade Na prelazu so se skrajneži spopadli z italijanskimi policisti MERAN - Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je na včerajšnjem kongresu Južnotirolske ljudske stranke (SVP) zatrdil, da Dunaj na Brennerju ne bo postavil napovedanih pregrad. Sobotka na skupščini ni več omenjal poostrenega mejnega nadzora (ni pa ga izključil), avstrijske premisleke pa je povezal s »strožjimi ukrepi, ki jih do beguncev napoveduje italijanska vlada.« Če se to ne bo zgodilo, bo Dunaj spet razmislil o mejni pregradi, je dodal Sobotka. Italijanski notranji minister Angelino Alfano je včeraj popoldne pozdravil besede avstrijskega kolege, češ da so rezultat skupnega dela. Oglasil se je tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je v pogovoru za nemški radio dejal, da bi bila avstrijska uvedba nadzora na meji z Italijo politična katastrofa za Evropo. »Vse, kar bi blokiralo prelaz Brenner, bi imelo ne le resne gospodarske, ampak predvsem zelo hude politične posledice,« je menil Juncker. Blizu prelaza Brenner se je medtem popoldne na italijanski strani zbralo več sto levičarskih protestnikov, ki nasprotujejo načrtom, da bi Avstrija za obvladovanje migrantskega toka uvedla nadzor na prelazu. Protestniki so pri tem na policiste metali bengalski ogenj in eksplozivne predmete, policija se je odzvala s solzivcem. Demonstrantov je bilo okoli 500, med njimi zamaskirani pripadniki skrajne le-vičarsko-anarhistične skupine Black Block. V glavnem so bili Italijani, a tudi Nemci, Francozi in Španci. Po prihodu na železniško postajo Na Brennerju je italijanska policija včeraj ves dan imela polne roke dela ansa so skrajneži začeli vzklikati gesla proti policiji in novinarjem. Kakih 350 aktivistov se je nato poskušalo prebiti mimo policistov, ki pa so jim to preprečili. Aktivisti so jih napadli z eksplozivnimi sredstvi in kamenjem, uničili so policijski avto. V spopadih so bili ranjeni trije ka-rabinjerji in policist, pa tudi nekaj protestnikov. Demonstranti so za nekaj časa zaprli železniško progo in avtocesto, a so jih policisti pregnali, tudi s pomočjo vodnih topov. Pridržali so dvajset nasilnežev. Sodno obvestilo za župana Livorna (G5Z) LIVORNO - Sodni mlini v Italiji ne prizanašajo krajevnim upraviteljem. V vrtincu se je včeraj znašel župan Livorna, pripadnik Gibanja 5 zvezd Fi-lippo Nogarin, ki je prejel jamstveno obvestilo v zvezi s škandalom, ki je v tem mestu izbruhnil glede krajevnega smetarskega podjetja, preiskava pa zadeva že obdobje, ko je v mestu vladala pretekla levosredinska uprava. Nogarin je povedal, da je glede dogovora, ki ga je uprava dosegla z nadzorovanim podjetjem za njegovo sanacijo, ravnal v skladu s pravili, da pa je pripravljen odstopiti, če se bo pokazalo, da ni deloval v skladu s principi gibanja. V preteklih tednih so bile razprave v občinskem svetu zelo burne. Nogarina pa so zapustili kar trije svetniki Gibanja 5 zvezd. »Hrvaška ne ovira Srbije« BEOGRAD - Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovic je zavrnila obtožbe, ki prihajajo iz Beograda, da Hrvaška ovira Srbijo na njeni poti za priključitev Evropski uniji. Hrvaška zgolj zahteva, da Srbija upošteva mednarodne standarde gfede varstva manjšin, med njimi tudi hrvaške,« je povedala. Vodja pogajalske skupine Srbije v EU Tanja Moščevic pa nasprotno trdi, da 27 držav podpira Srbijo, le Hrvaška ji nasprotuje glede poglavij o sodstvu, svobodi, varnosti in temeljnih pravicah. bocen - Stališče evropskega poslanca SVP Dorfmann: Dunajska vlada je razočarala Južne Tirolce BOCEN - Na Južnem Tirolskem zelo pozorno spremljajo dogajanja v zvezi z mejo na Brennerju in istočasno tudi avstrijske predsedniške volitve. Desno usmerjene južnotirolske stranke odkrito navijajo za predsedniškega kandidata desnice Norberta Hoferja in za vodjo avstrijske svobodnjaške stranke (FPO) Heinza Christiana Strache-ja. V intervju za italijanski dnevnik La Repubblica se je Strache pred nekaj dnevi odkrito zavzel za referendum za odcepitev Južne Tirolske od Italije ter za združitev celotne tirolske regije. Južnotirolska ljudska stranka (SVP) ne soglaša s skrajno politično usmeritvijo avstrijskih svobodnjakov in tudi ne z avstrijskimi načrti na meji na Brennerju. Evropski poslanec Herbert Dorfmann v intervjuju za spletni časopis La Voce del Trentino ocenjuje, da so zadnja dogajanja v zvezi z Brennerjem precej skrhala odnose med Južno Tirolsko in matično državo Avstrijo. Dunajski vladi, ki sloni na zavezništvu med socialisti in Ljudsko stranko, evroposlanec očita, da je umetno ustvarila strah pred begunci in s tem politično in volilno pomagala desnici, kot je prišlo do izraza v prvem krogu predsedniških volitev. Južni Tirolci so po Dorfmanno-vih besedah polagali velika upanja v odprto mejo med Italijo in Avstrijo, zato se čutijo prizadete zaradi napovedi o mejnih pregradah in podobno. Evropski poslanec SVP, ki je v Stras- Evroposlanec Herbert Dorfmann bourgu član poslanske skupine Evropske ljudske stranke, sicer upa, da je vse bolj toga avstrijska politika do beguncev vezana na predsedniške volitve in da se bodo stvari nato umirile. A gotovo ne, če bo za novega avstrijskega predsednika izvoljen kandidat FPO. Dorfmann se boji, da bodo dogajanja na Brennerju in napetosti z Dunajem kompromitirala načrt Euregio, ki ga snujejo tridentinska in bocenska pokrajinska uprava ter avstrijska Tirolska. Dorfman ni prvi južnotirolski politik, ki zelo kritično ocenjuje namere dunajske vlade glede Brenner-ja. Pred njim je bil do uradne avstrijske politike kritičen tudi predsednik bocenske Pokrajine Arno Kompatscher.(st) london - Novi župan Sadiq Khan prejel 1,3 milijona glasov Sin pakistanskih priseljencev britanski politik z največjo podporo LONDON - Laburist Sadiq Khan je na četrtkovih volitvah za župana Londona prejel 57 odstotkov glasov, kažejo končni rezultati, objavljeni včeraj. Tako bo 45-letni sin pakistanskih priseljencev postal prvi muslimanski župan kake večje zahodne prestolnice. Ob tem je pohvalil Londončane, da so izbrali upanje namesto strahu. Za Khana kot naslednika kariz-matičnega torijca Borisa Johnsona je glasovalo 1,3 milijona volivcev, medtem ko je njegov glavni tekmec Zac Goldsmith iz vrst vladajočih konservativcev zbral okoli 995.000 glasov. Johnson se za tretji mandat ni potegoval, ker je bil lani izvoljen za poslanca v britanskem parlamentu. Po negativni volilni kampanji, v katerega so tekmeci Khana obtoževali tudi simpatiziranja z islamskimi skrajneži, in razglasitvi volilnih rezultatov je ta nekdanji odvetnik za človekove pravice napovedal, da bo »župan za vse Londončane». »Ponosen sem, da se je London danes odločil za upanje namesto strahu ter za enotnost namesto delitve,« je dejal v nagovoru svojim privržencem. »Upam, da nikoli več ne bomo pred takšno ostro izbiro. Strah nas ne dela varnejših, temveč le šibkejše, zato po- Sadiq Khan ansa litika strahu preprosto ni dobrodošla v našem mestu,« je dodal. Na volitvah za župana Londona se je potegovalo 12 kandidatov, v drugi krog pa sta se prebila Khan in Goldsmith. Z 1,3 milijona glasov je Khan dobil največjo podporo med vsemi britanskimi politiki. Zmaga Khana v Londonu je razveselila laburiste, ki so na četrtkovih lokalnih volitvah v Veliki Britaniji Na Poljskem največji protest po letu 1989 VARŠAVA - V poljski prestolnici se je na protestu za ohranitev države v EU in proti vladajoči konservativni stranki po oceni varšavskega županstva zbralo okoli 240.000 ljudi. To je bila največja demonstracije na Poljskem po padcu komunizma leta 1989. Demonstracije za Evropo so pripravile parlamentarne in zunajpar-lamentarne opozicijske stranke pod geslom Mi smo in ostajamo v Evropi. »Želimo sporočiti, da ne bomo podlegli nočni mori avtoritarne vlade,« je dejal nekdanji zunanji minister, vodja Državljanske platforme Grzegorz Schetyna. V Varšavi so bili včeraj tudi protesti proti EU pod geslom Pogum, Poljska. Na njih se je zbralo okoli 2500 ljudi. Njihov namen je bil med drugim javno podpreti poljsko vlado v sporih z EU. EU je predvsem »"tvorba levice in liberalcev, ki poskušajo uničiti identiteto in suverenost evropskih držav,« je ocenil vodja Nacionalnega gibanja Robert Winnicki. Odkar na Poljskem vlada nacionalistična konservativna stranka Zakon in pravičnost, pogosto prihaja do napetosti med Brusljem in Varšavo. Evropska komisija je po spornih reformah medijske zakonodaje, ustavnega sodišča in policijskih pooblastil sprožila preiskavo o pravni državi na Poljskem. utrpeli precejšnje izgube, čeprav manjše od pričakovanj. T.i. super četrtek, kot so dan volitev poimenovali britanski mediji, velja za prvi preizkus za vodjo laburistov Jeremyja Corbyna, ki je vodenje stranke prevzel konec lanskega poletja. »Čestitke Sadiq Khan. Veselim se dela z vami za London, ki bo pošten za vse,« je tvitnil Corbyn. Med prvimi sta mu čestitala župan New Yorka Bill de Blasio in pariška županja Anne Hidalgo, medtem ko se je županski kandidat skrajne desnice Paul Golding ob razglasitvi rezultatov obrnil stran. Laburisti so obdržali oblast v ključnih okrožjih v Angliji. Poleg tega so se odrezali bolje kot na lanskih parlamentarnih volitvah. Konservativci so po drugi strani zabeležili nekoliko slabši rezultat kot na parlamentarnih volitvah. Na Škotskem je slavila Škotska nacionalna stranka (SNP), medtem ko so laburisti pristali na tretjem mestu za konservativci. V Walesu so se laburisti obdržali na prvem mestu. Četrtkove volitve veljajo za pokazatelj vzdušja pred referendumom o brexitu 23. junija in s tem verodostojnosti premierja Davida Camerona, ki zagovarja obstanek v EU. (sta) / Primorshi RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, B. maja 2016 3 POSOČJE - 40-letnica potresa Slovesnost v Breginju BREGINJ - Pred štiridesetimi leti so se zamajala tla v Furlaniji in Posočju, kjer je silovit rušilni potres opustošil številne kraje in marsikje povsem spremenil podobo vasi in življenje v njih. Tako je bilo tudi v Breginju, vasi pod Stolom, ki je že dolgo tesno povezana z Benečijo in ki je bila do leta 1976 pravi biser beneško-slovenske arhitekture in kjer so bile nekatere stavbe celo še iz 17. stoletja. Prav v Breginju je bila v petek v starem vaškem jedru, kjer samo še tri hiše pričajo o tem, kakšna je bila nekoč ta vas, osrednja slovesnost ob 40-letnici potresa, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik državnega zbora Slovenije Milan Brglez. Vztrajni, zagnani in odločni Ko-tarji kljub vsem težavam, demografskim in gospodarskim izzivom še vedno ohranjajo življenje v vaseh pod Stolom, kjer je narava pred štiridesetimi leti pokazala svojo uničujočo moč, a vendar predstavlja po drugi strani skupaj z bogato kulturno dediščino tudi velik potencial za razvoj Breginjskega kota, kot je poudaril predsednik državnega zbora. Brglez, ki se je med svojim govorom obregnil tudi ob brezglavo popotresno obnovo, je pohvalil tudi večletno sodelovanje krajevne osnovne šole v turističnem projektu, saj lahko prav trajnostni turizem omogoči poselitev teh odmaknjenih krajev in ohranitev kulturne krajine. Podobno sta razmišljala tudi predsednik krajevne skupnosti Breginj Srečko Gašperut in kobariški župan Robert Kavčič, ki sta prav tako izpostavila pomen kulturne dediščine, navad in naravnih lepot tega območja ter veliko željo domačinov, da ostanejo in še naprej živijo v svojem domačem kraju. Lep dokaz tega so ponovno odprtje tovarne in vlaganja v turistično infrastrukturo (tudi v sodelovanju s sosednjo Benečijo). Da se ohrani »duša kotarskega človeka«, pa mora ostati odprta šola, zato pa je treba ustvariti pogoje, da lahko tu ostanejo mladi. Svoje spomine na potres in obdobje po njem pa je s številno publiko delil nekdanji predsednik državnega zbora in domačin Jožef Školč. Po šoku, žalosti in zaskrbljenosti je kmalu prevladal občutek hvaležnosti zaradi nesebične pomoči, ki je prišla z vseh koncev tedanje Jugoslavije. Pomagali so posamezniki, delavske organizacije, tovarne, vojaki, mediji in tako dalje, je pripovedoval Školč in se spomnil velikega tovarištva in sposobnosti, da so se ljudje povezali in delali za isti cilj. »Tu smo želeli vsem zagotoviti streho nad glavo do zime, drugje so izpraznili vasi, da bi jih lažje obnovili, a nato se ljudje tja niso več vrnili. V Breginjskem kotu se na srečo to ni zgodilo,« je poudaril. Med slovesnostjo so ob živahnem kulturnem programu predvajali tudi do- kumentarni film, s katerim so tudi s pomočjo številnih pričevanj starejših ljudi in šolarjev predstavili posebnosti Bre-ginjskega kota, kako je te kraje razdejal potres in kakšno je bilo življenju tu pred in po njem. S tega vidika pa je zanimiva tudi spominska razstava, ki je na ogled v muzeju. (tg/nm) GORICA - Napoved senatorke DS Fasiolo: V juniju objava natečaja za slovenske šole GORICA - Goriška senatorka Laura Fasiolo je v petek sporočila, da bo razpis natečaja za slovenske šole objavljen v juniju: po zagotovilih, ki jih je prejela z resornega ministrstva, v prvi polovici meseca. S tem v zvezi je imela pogovore s pristojnim funkcionarjem na šolskem ministrstvu v Rimu in z deželnim šolskim uradom FJK. »Število razpisanih mest bo primerno številu habilitiranih in bo ustrezalo potrebam,« je pojasnila senatorka na podlagi opravljenih pogovorov. »Vse skupaj je zelo pomirjujoče in zadošča pričakovanjem. Govorice o tem, da bi bil razpis ponovno odložen, so neutemeljene. Tokrat gre zares: natečaj za slovenske šolnike bo!« je še zatrdila. Na problematiko natečaja, ki zamuja, je Lauro Fasiolo opozoril predsednik Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj. »Zaradi zamude je med učnim osebjem nastala zaskrbljenost, kot potrjuje skupno pismo, ki so ga slovenski učitelji poslali medijem. Senatorka Fasiolo je predsedniku Bandlju obljubila hitro posredovanje. V petek pa ga je tudi že seznanila s konkretno obljubo, ki jo je prejela iz šolskih uradov ministrstva. Predsednik SSO se je goriški senatorki zahvalil za razpoložljivost in izrazil upanje, da bodo obljube tokrat spoštovane,« so sporočili iz krovne organizacije. Laura Fasiolo bumbaca Napoved Fasiolove sicer potrjuje dosedanja zagotovila, ki sta jih v prejšnjih dneh in tednih od funkcionarjev ministrstva za šolstvo in Deželnega šolskega urada za FJK prejela tudi poslanka Tamara Blažina in Sindikat slovenske šole. Potem ko je bila odpravljena napaka, zaradi katere svojčas ni stekel natečaj za slovenske šole, je pot do objave razpisa odprta in do tega naj bi prišlo kmalu. Po neuradnih vesteh naj bi bilo za slovenske šole namenjenih petdeset mest. SLOVENIJA - Avtocestno podjetje Dars naročilo študijo Lokalne vinjete za Koper Predlog županov Izole in Kopra: od Škofij do meje s Hrvaško za 18 evrov letno LJUBLJANA - Dars je v tem tednu objavil razpis za izdelavo študije o možnosti uvedbe lokalnih vinjet. Rok za oddajo ponudb je 25. maj. Z izdelavo študije o možnosti uvedbe lokalnih vinjet poskušata Dars in ministrstvo za infrastrukturo prisluhniti pobudi z Obale, kjer nasprotujejo cestninjenju obalne ceste. Z odprtjem predora Markovec je prišlo do precejšnje razbremenitve prometa na obalni cesti, za vožnjo po novem odseku hitre ceste in skozi predor pa je postala obvezna vinjeta. Takšna ureditev je dvignila na noge domačine, ki so opozarjali na povečano obremenitev lokalnih cest, predvsem ceste skozi Markovec. Zato so se zavzemali, da bi celotno hitro cesto od meje z Italijo na Škofijah do Izole izvzeli iz vinjetne-ga sistema. V to država ni privolila, zato so v Izoli in Kopru iskali nove možnosti, ki bi se hkrati vklapljale tudi v načrt celovite ureditve okoli pet kilometrov dolgega pasu obalne ceste, ki bi jo zaprli ter v celoti namenili turizmu in rekreaciji. Ali tam uved- li izmenični enosmerni promet. Nadaljnji režim na cesti ob morju pa je pogojen z uvedbo lokalne vinjete, ki jo predlagata izolski in koprski župan. Po poročanju portala MMC, sta župana Igor Kolenc in Boris Popovič prepričana, da bi lokalne vinjete, ki bi stale 18 evrov, rešile vrsto prometnih tegob. Predvsem bi to vinjeto lahko kupovali vsi tisti, ki potujejo med Italijo in hrvaško Istro po lokalnih cestah na Primorskem. Podobne vinjete bi lahko uvedli tudi drugod po Sloveniji, kot na primer na ljubljanski obvoznici in hitri cesti skozi Maribor. Lokalna vinjeta ne bi veljala samo v določeni regiji, ampak po vsej državi. Župana sta prepričana, da z regionalnimi vinjetami ne bi bilo upada prodaje običajnih vinjet, saj bi praktično vsa vozila dobila vinjete, s tem pa bi tudi v Darsovo blagajno priteklo več denarja. Obenem bi razbremenili lokalne ceste in pritegnili tujce, ki se jim zdijo veljavne vinjete v Sloveniji predrage. m Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres "Bodočnost je naša" v soboto, 14. maja 2016, ob 15. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah (TS), ul. Ricreatorio 1 Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice in predstavitev Zbornika ZSKD in članic ¡J S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi... iEbÄ Sklad I Fondazione Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim in manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. KMEČKA associazione agricoltori ZVEZA KZ - Zeleni sistem, referenčno podjetje za izpolnjevanje prijave dohodkov in zbiranja prispevka 5 tisočink. Vsem, ki bodo 5 tisočink namenili skladu, bo KZ priznavala popust pri izpolnjevanju obrazca 730. Davčna številka Sklada Dorče Sardoč je Gorica Korzo Verdi 51 tel. 0481 82570 fax 0481 549824 Trst ul. Ghega 2 tel. 040 362941 fax 040 361389 Čedad ul.Manzoni 31 tel./fax 0432 703119 4 Nedelja, 8. maja 2016 ALPE JADRAN Primorski ki Ji rtv slovenija - Vršilec dolžnosti generalnega direktorja zavoda Marko Filli »Dojemajo nas kot kakovostne in aktualne« LJUBLJANA - Občinstvo RTVS dojema kot kakovosten in aktualen medij, je v pogovoru za STA poudaril vršilec dolžnosti generalnega direktorja zavoda Marko Filli. Izpostavil je tudi reševanje problematike prekarnih delavcev, želi pa si, da bi zakonodaja RTVS omogočila večjo fleksibilnost. Gradnjo novega multimedijskega središča informativnih programov je označil za v marsičem prelomno. »Zaradi pritožb, ki po različnih poteh prihajajo v zavod, smo pogosto pod vtisom, da radiotelevizija ne deluje dobro in da so uporabniki nasploh nezadovoljni z nami,« je dejal Filli. Pozitivni rezultati obeh javnomnenjskih raziskav o zadovoljstvu gledalcev in poslušalcev, ki sta ju naročila Radiotelevizija Slovenija (RTVS) in ministrstvo za kulturo, so ga zato prijetno presenetili. »Gledalci prvi program televizije vidijo kot verodostojen, ažuren, kakovosten in nepogrešljiv, drugi program pa dodatno povezujejo še s športnimi prenosi. Podobne atribute so pripisali tudi radijskim postajam in našemu multimedijskemu portalu,« je navedel. »Raziskavi sta potrdili, da javno službo izvajamo tako, kot je zamišljena in da ne iščemo bližnjic do občinstva z napačnimi pristopi,« je rezultate komentiral Filli. Dodal je, da zato »niso ne razočarani ne prizadeti, ker so anketiranci povedali, da zabavne programske vsebine v večji meri iščejo pri drugih medijih«. Filli se je izrekel proti temu, da bi se RTVS zaradi medijske konkurence in želje po večji gledanosti zatekel h ko-mercializaciji televizijskih in radijskih programov: »To preprosto ni poslanstvo javne radiotelevizije. Naša naloga je, da zagotavljamo vsebine, ki so v javnem interesu, in to s poudarkom na kulturi, izobraževanju ter na programih za otroke, mlade in tudi invalide.« Kot nacionalna RTV hiša so po Fil-lijevih besedah dolžni ponuditi vsebine, ki sicer ne morejo doseči velike poslu-šanosti ali gledanosti. »Vendarle pa ponujamo tudi vsebine, kot sta razvedrilo in šport, za katere pa upravičeno pričakujemo, da bodo deležne velike gledanosti. Podatki kažejo, da smo pri tem uspešni - naši petki in sobote zvečer so zmagoviti. Tudi športni prenosi dosegajo veliko gledanost, osrednji radijski programi pa v celoti visoko po-slušanost,« je razkril. Potem, ko je govoril o problematiki prekarnih delavcev v RTVS je Filli Niso ne razočarani ne prizadeti, če gledalci zabavne programske vsebine v večji meri iščejo pri drugih medijih. opozoril na neusklajenost med obsegom javne službe, ki jo zakon nalaga RTVS, in sredstvi iz naslova rtv-prispevka, ki jih ima za to na razpolago. »Zaradi neusklajenosti smo morali v preteklih letih program nekoliko osiromašiti, in to ne po obsegu, pač pa po njegovi zahtevnosti. Največ krčenj je bilo na igranem in dokumentarnem programu,« je opozoril Filli. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo s kadrovsko sanacijo in postopnim prestrukturiranjem v prihodnje toliko privarčevali, da bodo lahko znova povečali obseg zahtevnejše produkcije. »Proces je postopen, saj bi bila hitrejša izpeljava mogoča le v primeru, če Marko Filli radio redno in veliko posluša v avtomobilu, televizijo običajno pogleda zvečer, naključno in neorganizirano pa prebira tudi spletni portal RTVS fotodamj@n bi radikalno posegli v število zaposlenih in odpuščali. Letos smo se lotili odpuščanja na mehek način, kar naj bi do konca leta prineslo realno zmanjšanje števila zaposlenih za pet odstotkov,« je napovedal Filli. Pojasnil je, da letni proračun RTVS znaša okoli 120 milijonov evrov, pri čemer rtv-prispevek prinese okoli 92 milijonov evrov. »Razrez rtv-prispevka pokaže, da slabih osem evrov namenimo televiziji, tri evre radiu, en evro za avtohtone narodne skupnosti, ostala sredstva pa gredo za multimedijski center, orkestre, založništvo in druge dejavnosti,« je dejal Filli. Zakonodaja po njegovih besedah ne določa razreza rtv-prispevka, pač pa se je taka razdelitev uveljavila skozi leta. Delež sredstev, ki jih RTVS pridobi na trgu, se je v zadnjih letih zmanjšal. »Sprva zaradi upada oglaševanja, ki je bil posledica gospodarske krize, kasneje pa tudi zaradi novih komercialnih igralcev na medijskem trgu, ki so odvzeli del oglaševalskega kolača,« je pojasnil Filli. Zakonodaja bi zato po njegovih besedah morala RTVS dati več manevrskega prostora pri drugih tržnih dejavnostih, poleg oglaševanja. »Vsa sredstva, ki jih pridobimo iz tržne dejavnosti, namenimo javni služ- Letni proračun RTVS znaša okoli 120 milijonov evrov, pri čemer rtv-prispevek prinese okoli 92 milijonov evrov. bi,« je poudaril Filli. Ob tem se je zavzel za poenostavitev zakona o RTVS. »Zakon bi moral radioteleviziji omogočiti večjo fleksibilnost, da bi lahko programsko ponudbo še bolj prilagodila potrebam gledalcev in poslušalcev, še posebej pa uporabnikom digitalnih tehnologij in novih storitev.« Glede novega predloga novele zakona o medijih o kvotah slovenske glasbe pa meni, da je tudi tokratna dikcija »nekoliko za- pletena, je pa sprejemljiva in ne bo povzročila težav«. »Po dolgem času bi se morali tudi resno vprašati, kateri so programi, ki delujejo v javnem interesu, kaj naj se zagotavlja iz rtv-prispevka in kakšna je vloga drugih medijev, ki imajo naravo javne službe na regionalnem nivoju,« je glede Načrtujejo okoli sedem milijonov evrov vredno gradnjo novega multimedijskega središča informativnih programov. potrebnih sprememb medijske zakonodaje opozoril Filli. Izpostavil je tudi vselej aktualno vprašanje imenovanja programskega in nadzornega sveta, da bi bil vpliv politike čim manjši. Okoli sedem milijonov evrov vredno gradnjo novega multimedijskega središča informativnih programov, t. i. news centra, ki bo pod eno streho združil vsa informativna uredništva RTVS, Filli označuje za eno največjih sprememb v zavodu v zadnjih letih: »Center je velik izziv, ki bo informativnim vsebinam na vseh platformah prinesel dodano vrednost. Potrebno bo spremeniti način dela in se intenzivneje lotiti multime-dijskega sodelovanja.« Začetek gradnje je predviden za letošnjo jesen, vselitev pa za konec leta 2018. Generalni direktor RTVS sicer, kot je pojasnil, radio redno in veliko posluša v avtomobilu, televizijo običajno pogleda zvečer, naključno in neorganizirano pa prebira tudi spletni portal RTVS. »Pri poslušanju radia me kdaj zmoti izbor glasbe, kar je verjetno posledica zapolnjevanja kvot. Na televiziji pa me največkrat zmoti, da informativni program daje prednost negativnim vsebinam. Oddaje bi se morale začeti s pozitivno novico. Vendarle se v državi vsak dan zgodi tudi kaj pozitivnega,« je še v pogovoru za STA dejal Filli. Bojan Šuštar/STA Podelitev nagrad natečaja o Slovencih v zamejstvu LJUBLJANA - Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu bo v sredo, 11. maja razglasil zmagovalce XIV. nagradnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v iz-seljenstvu. Na podlagi ocene strokovne komisije bo tako Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, na posebni slovesnosti razglasil dobitnice nagrad. Za zamejstvo bo prvo nagrado prejela Miša Glisič (diploma nižja stopnja bolonjskega študija) za Literarni diskurz in konstrukcija kulturne identitete: Maja Haderlap (Angel pozabe) in Peter Handke (Še vedno vihar). Drugo nagrado bo dvignila Andrejka Žejn (doktorat) za Določitev poteka izoleks v slovenskih narečjih na Avstrijskem Koroške. Tretjo nagrado si bosta delili Vida Forčič (magisterij) z naslovom dela The Changing Role of Slovenian Schools in Italy: a Dynamic Path Towards the European Interculturality? ter Karen Uljan (magisterij). Njeno delo nosi naslov La testimonianza d'amo-re nelle poesie di Ljubka Šorli: vita, opere e il progetto didattico. ZSŠDI: Med etapo Gira opozoriti na Slovence ČEDAD - Predsednik ZSŠDI Ivan Pe-terlin, ki ga je spremljal operativni tajnik Igor Tomasetig, se je v Špetru Slo-venov sestal z županom občine Sovod-nje Germanom Cendouom in s predsednico Planinske družine Benečije Luiso Battistig. Na srečanju so spregovorili predvsem o kolesarski športni manifestaciji Giro d'Italia, katere eno od etap bo 20. t.m. potekala prav po cestah Benečije in to tam, kjer živi veliko naših slovenskih rojakov. Zastavili so si vprašanje, kako opozoriti na slovensko prisotnost na teh tleh, kako prikazati v javnosti slovenščino, slovenske napise in slovensko stvarnost. Tako so se domenili za vrsto akcij, ki naj bodo kar se da vidne in odmevne, za kar se bo krovna športna organizacija ZSŠDI še posebno potrudila v popolnem soglasju s Slovenci, ki živijo v Benečiji in z obema krovnima organizacijama SSO in SKGZ. Na sestanku je bil govor tudi o potrebi, da se slovenski športniki iz Benečije intenzivneje vključujejo v osrčje našega slovenskega športa. Zato je tudi padla odločitev, da bo ZSŠDI omogočilo boljšo strokovno in organizacijsko izpeljavo že vpeljanih tečajev na različnih športnih področjih. koper - Posvet Humanističnega društva Histria Habsburški cesar Franc I. je bil med ljudstvom zelo priljubljen Istro obiskal pred natanko 200. leti - Jutri ponovitev v Miramarskem gradu Pred natanko dvesto leti je stopil na istrska tla habsburški cesar Franc I., ena najvidnejših osebnosti, ki so kadar-koliko obiskale istrski polotok in prvi vladar, ki je prispel v Koper. Na tedanjem obisku je vzvišanega gosta spremljal inženir Pietro Nobile. Humanistično društvo Histria, ki povezuje slovenske, hrvaške in italijanske zgodovinarje iz primorske, tržaške in istrske regije je za obeležitev dvestoletnice cesarjevega obiska, priredilo zgodovinski posvet, ki je potekal v pre-torski palači na trgu koprske stolnice. Najprej je predaval prof. Salvator Zitko, ki je predstavil tedanjo politično sceno v Evropi. Poudaril je, da kljub temu, da je Avstrija prevzela bivše dežele po padcu beneške republike, ni imela nobenega namena uničiti beneške kulture; zaradi tega so še danes prisotni na vseh pomembnih palačah v celotni Istri grbi beneške republike. Predsednik društva Histria, Dean Krmac, je podrobno orisal cesarjevo potovanje. Cesar Franc I. se je pripeljal iz Trsta v Koper, kjer je bil sprejet na najbolj slavnostni način. Po obisku osred-nejga trga in stolnice je vladar na tridnevnem obisku obiskal še druga istrska mesta, med njimi Izolo, Piran, Vi-žinado, Poreč, Rovinj, Vodnjan, Pulj, Posvet v Kopru mm Zminj in Pazin. Krmac je poudaril, da se je Cesar osebno zanimal za ohranitev puljskih starožitnosti, kot npr. obnovitev amfiteatra. Po Krmacu je sledil poseg direktorice Miramarskega gradu dr. Fabijanije-ve, ki je orisala žlahtne korenine, in družinski izvor cesarja Franca I. Povedala je, da je bil cesar predvsem zaradi svoje preprostosti in prijaznosti med ljudstvom zelo priljubljen. Na njega je vplivala humanistična izobrazbe, ki jo je bil deležen v svojem rojstnem mestu Firencah. Geolog Ivan Zupanc je osvetlil nekatere cesarjeve temeljne ukrepe v dobrobit Istre, med njimi zlasti uvedbo katastra in gradnjo cest. Direktor koprskega pokrajinskega arhiva Edviljo Gardina je predstavil oljnato sliko cesarja Franca I., ki so jo pred kratkim odkrili na podstrešju arhiva. Cesar je med drugim želel ugotoviti, kakšno je bilo stanje v koprski škofiji. Kmalu po njegovem obisku je bila koprska škofija ukinjena in ustanovljena je bila tržaško - koprska škofija s stolnico v Trstu in konkatedralo v Kopru. Goste je pozdravil tudi direktor muzealnega odseka Miramarskega gradu dr. Caburlotto, ki je najavil, da se bo ista prireditev odvijala tudi jutri ob 20.30 v Miramarskem gradu. Marco Manin Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Nedelja, 8. maja 2016 APrimorski ~ dnevnik 5 repen - Prva in zadnja ohcet Dogodek je veliko več kot le poroka Kraške ohceti tudi letos poleti ne bo. To ne pomeni, da se v Repnu ne bodo več poročali »po starem«, ampak samo to, da so dogodek prestavili na leto 2018, ko bodo med drugim obeležili tudi 50-letnico prve Kraške ohceti. To so v tiskovni noti sporočili člani zadruge Naš Kras, ki že skoraj pol stoletja obuja zgodovinske in etnološke značilnosti poročnih šeg na Krasu. Organizatorji Kraške ohceti, poleg zadruge Naš Kras sta to še Občina Repentabor in društvo Kraški dom, so razpis za letošnjo oh-cet objavili decembra lani, a tudi tokrat, že drugič zapored, ni bilo nobenega odziva. Kljub temu organizatorji niso »vrgli puške v koruzo«. Sklenili so, da bodo v bodoče napeli vse sile in začeli intenzivno iskati par, ki bi si na svoji poroki želel vse, kar spada k tradicionalni ohceti: fantovščino in dekliščino, prevoz nevestine bale, podok-nice, sprevod v narodni noši itd. Kraška ohcet naj bi se zgodila leta 2018, ko bo zadruga Naš Kras srečala abrahama, 50 let pa bo poteklo tudi od odprtja muzeja Kraška hiša in prve ohceti v Repnu. Ob okroglem jubileju bodo pripravili vrsto prireditev, ki bodo na programu od spomladi do jeseni, lepa krona prazničnemu dogajanju pa bi bila Kraška ohcet. V zadrugi Naš Kras so na zadnji seji odbora omenili tudi možnost, da bi »arhivirali« Kraško ohcet, a je prevladala ljubezen do spoštovanja tradicije. Prav zaradi te ljubezni organizatorji vabijo zaljubljene pare, naj resno pomislijo na to, da bi se udeležili prihodnjega razpisa za Kraško oh-cet. (sč) izjava - Edi Kraus »Kraška ohcet mora ostati zvesta tradiciji« Oseba, ki si srčno želi, da bi se na prihodnji razpis za Kraško ohcet (uradno ga bodo objavili konec leta 2017) prijavil kakšen zaljubljeni par, je predsednik zadruge Naš Kras Edi Kraus. V krajšem pogovoru je potrdil, da se bodo potrudili pri iskanju poročnega para, ob tem pa je tudi spomnil, da so na pomanjkanje interesa za poroko po »starinsko« že naleteli v preteklosti in da to nikakor ni pojav zadnjih dveh let. Zanimalo nas je, čemu organizatorji pripisujejo apatičnost za tovrstno tradicijo. Po Krausovi oceni pomanjkanje zanimanja za Kraško ohcet sovpada z upadanjem števila cerkvenih porok in z dejstvom, da ta svečanost zahteva določen napor, saj se v starih časih v zakonski jarem ni dalo skočiti kar mimogrede. So člani zadruge v obzir vzeli tudi možnost, da bi se posodobili in ponudili nov koncept Kraške ohceti? Na to vprašanje je Kraus odgovoril, da to ne pride v poštev, ker je značilnost Kraške ohceti v obujanju ljudskih šeg in običajev na Krasu v drugi polovici 19. stoletja, z njo pa želijo tudi počastiti spomin na vse tiste, ki so oživeli to etnografsko prireditvijo. In kaj se bo zgodilo, če tudi za leto 2018, se pravi za zlato poroko, ne bodo našli poročnega para? Edi Kraus je dejal, da ne želijo razmišljati o tem scenariju, in dodal, da bodo v vsakem primeru izpeljali program prireditev, s katerimi bodo počastili okrogle jubileje. (sč) Se bodo mladi še oblačili v narodno nošo? fotodamj@n Mladoporoče nca Neža Milič in Jernej Kapun fotodamj@n Kot prva sta se v okviru Kraške ohceti poročila Mira Piš-čanc in Angel Kermec. To se je zgodilo 22. septembra 1968. Zadnja, ki sta si na Kraški ohceti dahnila da, sta bila Neža Milič in Jernej Kapun. Od te poroke so minila že tri leta. Želimo si le, da ta par ne bi ostal zadnji, ki se je poročil po starinsko. prosek - Afera Prosecco DOC Povabil Zaio Rajonski predsednik Cattaruzza povabil predsednika Veneta na Prosek Zgoraj Roberto Cattaruzza; levo takratni kmetijski minister Luca Zaia je 8. avgusta 2009 posadil sadiko glere na Proseku (ki pa je po dveh letih usahnila ...) arhiv »Gospod predsednik, pridite čim prej na Prosek, da boste na lastne oči preverili stališča in obenem pričakovanja domačih vinogradnikov in vaške skupnosti.« Tako se glasi vabilo, ki ga je predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza naslovil predsedniku Veneta in nekdanjemu kmetijskemu ministru Luci Zaii. Cattaruzza se sklicuje na stališča glede t.i. protokola Prosecco Doc, ki jih je Zaia po tržaškem obisku kmetijskega ministra Mau-rizia Martine iznesel v dnevniku Il Gazzettino (njegove izjave je povzel tudi Primorski dnevnik). Cattaruzza v vabilu zastopniku Severne lige izpostavlja, da si je rajonski svet med svojim petletnim mandatom vseskozi prizadeval, da bi bila Prosek in Kras tako ali drugače soudeležena pri naraščajočem tržnem uspehu vina Prosecco. To se doslej žal ni dogajalo, saj je dogovor o Proseccu DOC v glavnem ostal mrtva črka na papirju. Predsednik rajonskega sveta upa, da bo predsednik Veneta in nekdanji minister sprejel vabilo in torej prišel na Prosek v prepričanju, da je treba nekaj koristnega narediti za Prosek in tudi za kraško vinogradništvo. Zaia se je - kot vemo - kot minister že mudil na Proseku, kjer je domačim vinogradnikom in njihovim združenjem marsikaj obljubil, obljub pa v resnici ni izpolnil. Na ministrstvu so se takrat izgovarjali, da je za glavnino obvez v zvezi s protokolom Prosecco DOC odgovorna deželna uprava, kjer je kmetijski resor vodil odbornik Claudio Violino, tudi on iz vrst Severne lige. Na deželnih volitvah 2013 je prevladala leva sredina, namesto Violina je za kmetijsko odgovoren Cristiano Shaurli, ki se je udeležil nedavnega srečanja z ministrom Martino. trst - Finančna policija Zasegli večjo količino zaščitnih rokavic Finančni stražnik s parom zaščitnih rokavic brez prave zaščitne znamke. V zabojih jih je bilo več kot 160 tisoč Danes od Grljana do Kontovela Jus Kontovel prireja danes pohod od Grljana do Kontovela, med katerim bo v treh etapah predstavitev knjige zgodovinarja Aleksandra Panjeka Krvavi poljub svobode, ki opisuje beg posadke beneške galeje leta 1605. Galjoti so se spuntali v Kopru, priveslali do Grljana, se od tam povzpeli do Kontovela in nadaljevali pot preko Krasa. Zbirališče je pri kontovelski Mlaki ob 14.30, od koder bodo pohodniki skupaj odšli do Grljana, kjer se začne pohod. Zaključek je predviden okoli 18. ure na košarkarskem igrišču na Kontovelu. Tržaška finančna policija je med redno kontrolo blaga, ki prispe v tržaško pristanišče, zasegla večjo količino zaščitnih rokavic. Našteli so jih kar 160.320 parov. Rokavice zelo dobre kvalitete so bile izdelane v Indiji, sum pa so vzbudile zaradi dvomljive označbe porekla blaga. Namenjene so bile podjetju iz Veneta, z območja Verone, med kontrolo pa so policisti ugotovili, da so bile rokavice označene z normativi, ki že dolgo časa niso več v veljavi. Iz policijskega poročila je razvidno, da imajo sile javnega reda vedno več opravka z blagom, ki ni primerno označeno. Zato so kontrole blaga v tržaškem pristanišču postale vedno bolj sistematske, agenti finančne straže pa so v zadnjih letih zasegli precej artiklov blaga, ki ni bilo ho-mologirano v skladu z evropsko normativo. 6 Nedelja, 8. maja 2016 TRŽAŠKA Primorski trst - Slovenska skupnost predstavila kandidate na junijskih upravnih volitvah Cosolini zasluži potrditev, SSk pa dva občinska svetnika V Miljah skupna podpora SSk-DS kandidaturi Mirne Viola - Več novih obrazov Slovenska skupnost prepričano podpira ponovno izvolitev dosedanjega župana Roberta Cosolinija in levosredinske uprave na čelo Občine Trst, pri čemer upa v izvolitev dveh svojih predstavnikov v občinski svet. Na tržaških upravnih volitvah se stranka lipove vejice predstavlja z delno prenovljeno in pomlajeno ekipo kandidatov, ki bodo nastopili na listah Demokratske stranke, medtem ko bo na volitvah za obnovitev miljskega občinskega sveta podprla Mirno Viola, neodvisno slovensko kandidatko, ki nastopa prav tako na listi DS. To izhaja iz včerajšnje dopoldanske predstavitve kandidatov SSk na strankinem sedežu, ki se ga je za to priložnost ob pokrajinskem in deželnem tajniku SSk, Marku Pisaniju in Igorju Gabrovcu, udeležil tudi vodja slovenske komponente DS, deželni svetnik Stefano Ukmar. To predvsem v luči skupne podpore neodvisni slovenski kandidatki za miljski občinski svet Mirni Viola, ki bo, če bo izvoljena, nadomestila dosedanjega slovenskega svetnika SSk Danila Šavrona, ki ne kandidira več. Gre za zanimivo izkušnjo in izziv, ki združuje slovenske volivce, je dejal Pisani, zagotovitev nadaljnje slovenske prisotnosti v miljskem občinskem svetu pa je bila po Ukmarjevih besedah tudi skrb slovenske komponente DS. Obe stranki v Miljah podpirata nadaljevanje izkušnje levosredinske uprave, saj so, kot je dejala sama Mirna Viola, veliko pridobili. Čeprav na prvi pogled ne zgleda, je v Miljah veliko Slovencev, združitev moči pa je zanjo pametna poteza in dodana vrednost. Tudi v Trstu SSk podpira nadaljevanje izkušnje levosredinske uprave, ki je za Pi-sanija vsekakor pozitivna. Na listi DS ima stranka dva svoja kandidata: zaradi dobro opravljenega dosedanjega dela je bila potrditev dosedanjega svetnika Igorja Švaba samoumevna, poleg njega pa se bo za izvolitev potegoval tudi Maurizio Vidali, ki si je v teh letih, ko je bil predsednik tržaškega pokrajinskega sveta, nabral veliko izkušenj, je dejal Pisani. Izvolitev dveh predstavnikov SSk v tržaški občinski svet je po mnenju Ga-brovca možna, celo v slučaju volilnega poraza leve sredine. Kar zadeva odnose z DS, se s to stranko SSk ni poročila, ima pa utrjen partnerski odnos, razlike pa niso razlog za delitev, ampak za iskanje soglasja, je dejal Gabrovec. Maurizio Vidali je v svojem nastopu poudaril predvsem pomen razvoja pristanišča in škedenjske železarne. Sam bo delal kampanjo od vrat do vrat predvsem po Krasu: v belo knjigo si bo zapisal želje občanov, ki jih bo potem izročil Cosoliniju. Igor Švab pa je poudaril predvsem rezultate petletnega dela Cosolinijeve uprave: 28-odstotno zmanjšanje javnega dolga, 14-odstotni porast socialne pomoči in 50-od-stotni porast turistične prisotnosti, 6,7 milijona evrov evropskih sredstev, 12 milijonov investicij, popravilo srednje šole na Op-činah ter osnovne šole v Škednju idr.. Švab je opozoril tudi na pozitiven odnos do slovenske komponente ter odprtost navzven, zato naj se nadaljuje po tej poti. SSk na listi DS kandidira tudi svoje predstavnike v rajonskih svetih, kjer je tudi zaznati precejšnje novosti. SSk je potrdila dosedanje svetnike Edvarda Petra Krapeža (Sv. Ivan-Kjadin-Rocol) in Alessandra Počkaja (Novo mesto-Nova mitnica-Sv. Vid-Staro mesto) ter Marka De Luiso na Vzhodnem Krasu, kjer pa ne bo več Marka Milkoviča: namesto njega kandidira Marta Fabris Malalan. Novi obrazi so tudi Paolo Vidoni (Zahodni Kras - namesto Iva Starca), Matjaž Zobec (Sv. Jakob-Stara mitnica - namesto Borisa Slame), Dean Zuccolo (Rojan-Greta-Barkovlje-Kolonja-Škorklja - namesto Igorja Poljšaka) in Barbara Campana (Škedenj-Čarbola-Valmaura-Naselje sv. Sergija - namesto Sergija Petarosa). Ivan Žerjal Ekipa kandidatov SSk se predstavlja precej prenovljena in pomlajena fotodamj@n Mirna Viola z »botroma« Pisanijem in Ukmarjem fotodamj@n Kdo se skriva za lipovo vejico? ... Ops, Ukmar! V politiki je možno marsikaj. To bi lahko veljalo tudi za včerajšnjo predstavitev kandidatov SSk, na kateri je kot že rečeno sodeloval tudi vodja slovenske komponente Demokratske stranke, deželni svetnik Stefano Ukmar. V odnosih med SSk in slovensko komponento DS je očitno zavel nov veter: obe namreč v Miljah podpirata skupno slovensko kandidatko, neodvisno Mirno Viola, kar se je po Ukmarjevih besedah zgodilo prvič. Na tem se lahko gradi bodoče sodelovanje, je prepričan Ukmar, ki je bil včeraj očitno dobre volje in »poziral« pred fotografom, kot da bi bil tudi sam kandidat SSk. (na slikah Fotodamj@n) (iž) Volitve 2016 trst - V torek • • Knjiga o Langerju Alexander Langer V hotelu Vis A Vis (Ducchi D'Ao-sta) na Trgu dello Squero vecchio 1 bodo v torek ob 18. uri premierno predstavili knjigo o novinarju, prevajalcu, učitelju Alexandra Langerju, ki si je ob spoznanju, da njegovih spravnih političnih idej nihče ne jemlje resno, leta 1995 vzel življenje. Knjigo z naslovom Alexander Langer - Una buona politica per riparare il mondo sta uredila Marzio Marzorati in Mao Valpiana, na tržaški predstavitvi, ki je tudi del spremljevalnih prireditev foruma Tom-izza 2016, bodo poleg Marina Voccija spregovorili še Gianni Tamino, Marzio Marzorati, Fabiana Martini in Andrea Wehrenfennig. trst - Jutri ob 20.30 v gledališču Rossetti Na reviji »Coralmente« tudi zbori slovenskih šol V dvorani zavarovalnice Generali v gledališču Rossetti bo jutri ob 20.30 potekala revija zborov nižjih in višjih srednjih šol Coralmente... festa, ki se je bodo udeležili tudi zbori nekaterih slovenskih šol. Revijo od šolskega leta 2002/2003 prireja večstopenjska šola Campi Elisi, letos pa se je bodo udeležili zbori štirinajstih tržaških šol, od katerih devet nižjih in pet višjih, vsega skupaj več kot štiristo mladih pevcev. Na reviji bodo sodelovali tudi zbori štirih slovenskih nižjih srednjih šol: tako bo zbor NSŠ Srečka Kosovela z Opčin pod vodstvom Rosande Kralj zapel Jurjevanje Emila Adamiča, Zeleni Jure Tončke Ma-rolt in Dan ljubezni Dušana Velkaverha in Tadeja Hrušovarja, dalje bo zbor NSŠ Iga Grudna iz Nabrežine pod vodstvom Stefana Ioba izvedel skladbi Kres Stanka Premrla in La danza Gioacchina Rossinija. Stefano Iob vodi tudi zbor NSŠ Simona Gregorčiča iz Doline, ki bo začel ljudsko Na Gorici na placu ter irsko ljudsko Oh Danny boy. Na reviji bo nastopil tudi zbor NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana, ki ga vodi Aleksandra Pertot: svetoivanski mladi pevci bodo ob tej priložnosti izvedli skladbi Živeti hočemo! Adija Daneva in Zemlja pleše Moj-mirja Sepeta. Drugače bodo združeni zbori pod vodstvom Francesca Castella-ne z zavoda Volta zapeli skupno sklepno skladbo Gioacchina Rossinija Carne-vale di Venezia. Omeniti velja, da je vstop brezplačen, a mogoč samo z vabili, ki jih je mogoče dvigniti na sodelujočih šolah do zapolnitve mest. Pianist in odvetnik Remo Anzovino Klavir in odvetniški poklic si nista tako navzkriž, kot bi kazalo na prvi pogled. Po Paolu Conteju, ki je zaslovel bolj kot pianist in kantavtor kot pa odvetnik, je klavirsko-odvetniška zveza pisana na kožo tudi Remu Anzovinu, pianistu in skladatelju iz Pordenona, ki opravlja tudi odvetniški poklic, saj je izvedenec za kazensko pravo. Anzovino bo jutri gost na srečanju v veliki dvorani Narodnega doma, ki ga ob 17. uri prireja katedra kazenskega postopka tržaške univerze. S profesorjem Mitjo Gialuzom se bo pogovoril na temo Življenje v glasbi, življenje v procesih. Anzovino je po uspehu zadnjega albuma L'alba del tram, posvečenega Pier Paolu Pasoliniju sedaj razpet med Tokiom, Parizom, Londonom in New Yorkom, kjer snema novo ploščo. Zaia, Maroni, Salvini: prihajajo »težki kalibri« SL V prihodnjih dneh in tednih bodo Trst obiskali trije najpomembnejši predstavniki Severne lige: predsednika dežel Veneto in Lombardija, Lu-ca Zaia in Roberto Maroni, ter sam vodja stranke Matteo Salvini. Prihod »težkih kalibrov« sta včeraj napovedala pokrajinski tajnik SL Pierpaolo Roberti in njegov namestnik Rada-mes Razza. Zaia bo 13. maja ob 18. uri govoril pri stojnici na Borznem trgu, Maroni se bo 20. maja ob 20. uri mudil na Trgu Marconi v Miljah, Salvini pa bo 23. maja ob 19. uri na Borznem trgu. Rosolenova orisala program Za tržaške družine morajo biti otroške jasli in vrtci, menze in izobraževanje brezplačne. Tako meni županska kandidatka liste Drugi ljudski Trst Alessia Rosolen, ki je včeraj na Trgu Venezia predstavila svoj program, usmerjen tudi v razvijanje turizma, gradbeništva in pristaniških dejavnosti, kar bi Trstu prineslo deset tisoč novih delovnih mest. Kandidata njene liste Franco Bandelli in Paolo Rovis pa sta program koalicije, ki podpira župansko kandidaturo Roberta Dipiazze označila za površnega in votlega glede starega pristanišča. To predvsem zaradi konfliktnosti med listami, ki onemogoča predložitev resnega programa. Bandelli in Rovis bosta o tem govorila jutri ob 16. uri v kavarni Caffe degli Specchi na Velikem trgu. Menis o valjarni in železarni Kandidat Gibanja petih zvezd za tržaškega župana Paolo Menis pozitivno ocenjuje novico, da bodo kmalu zaposlili 122 delavcev v novi valjarni, ki jo družba Arvedi ureja na območju škedenjske železarne. Sprašuje pa se, kdaj bo prišlo do zaprtja koksarne in plavža, saj bodo nove zaposlitve dodatno zapletle postopek zaprtja in bo prišlo do odpuščanj, je prepričan Menis, ki odgovornost za to pripisuje Demokratski stranki, ki po njegovih besedah ni na noben način hotela programirati zaprtja. / Primorshi RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, B. maja 2016 7 trst - Spremljevalni dogodki Bavisele Zabavne igre, glasba, Bela noč in Večerja v belem Vse to je v mesto privabilo množico ljudi, ki je izkoristila tudi prijetno spomladansko vreme Dogajanje okrog tržaškega maratona Bavisela bo danes stopilo v sklepno fazo - na programu je kraljevska atletska preizkušnja, ki jo bodo nekateri vzeli resno, drugi rekreativno. To, da tržaški maraton ni omejen le na peščico zanesnjakov, dokazuje število vpisanih tekačev. Na polmaratonu in maratonu se bo pomerilo več kot 2500 tekačev, vztrajno pa s povečuje število udeležencev družinskega teka, na katerem se bo letos pomerilo skoraj 7000 tekačev. S tekom pa se zaključuje tudi niz spremljevalnih dogodkov, ki so pospremili letošnjo Baviselo. Za zabavo je včeraj poskrbel tek v žakljih kave Primo Aroma, ki se ga je na Velikem trgu udeležilo lepo število ljudi. Za vse otroke, ki se bojijo zdravnikov, je bila simpatična bolnišnica pajacev, v kateri so študentje medicine zdravili plišaste igrače malih pacientov. Promenada na nabrežju je bila ves čas polno zasedena, po 20. uri, ko je zaradi Bele noči lokalna policija za promet zaprla številne mestne ulice, pa ni bilo opaziti večje gneče. Mnogi trgovci so izkoristili začasno občinsko uredbo, po kateri so izjemoma svoje blago razstavili tudi na javnih površinah. Središče mesta so v svoje roke vzeli tudi ulični umetniki in glasbeniki, popolno belino pa je bilo mogoče občudovati na Ponterošu, kjer je potekala prva tržaška izdaja prireditve Večerja v belem. Na gurmanski dogodek pod milim nebom se je prijavilo več kot tisoč obiskovalcev, prispelo pa jih je nekaj več kot polovico. Ti so za to priložnost s seboj prinesli mize, stole, krožnike, hrano, pijačo in bele obleke. Med gosti dogodka, ki se vedno bolj uveljavlja v različnih mestih, so prevladovali Tržačani. Nad mizami je lebdelo 500 belih balonov, med mizami pa so se sprehajali beli angeli, ki so priskočili na pomoč gostom. Zanimivo je tudi, da je bila tržaška izdaja Večerje v belem v znamenju ekologije, saj so gostje večerje morali popolnoma vse odpadke odnesti s seboj. (sč) fotografije na naši facebook strani primorski_šport Teka v žakljih so se udeležili mladi in malo manj mladi fotodamj@n Sprevod članov folklornih skupin po mestnem središču fotodamj@n Sprevod folklornih skupin Festival folklornih skupin Pre-li-Prelo, ki ga je tržaško srbsko kulturno društvo Pontes-Mostovi priredilo včeraj v Kulturnem domu, je imel popoldne svoj prolog v mestnem središču. Člani osmih folklornih skupin, oblečenih v noše, so se zbrali na Velikem trgu in izzvali veliko radovednost med mimoidočimi. Nato so se v sprevodu podali preko Borznega trga in Ul. San Ni-colo vse do Trga sv. Antona. Včerj-šnja je bila že šesta izvedba festivala Preli-Prelo. Dežela kritična do odločitev vodstva obrata Wartsila Predsednica Dežele Debora Ser-racchiani zelo negativno ocenjuje napovedana odpuščanja v tovarni Wartsila v Boljuncu. Po njeni oceni so ti ukrepi nesprejemljivi, zato se bo deželna uprava vsestransko angažirala za njihov preklic. Od vodstva obrata pričakuje pojasnila in predvsem industrijski načrt. Vodstvo Bavisele o enojezičnem znaku v Križu Vodstvo Bavisele je glede cestnih znakov v italijanščini v Križu, o katerih smo poročali pred dnevi, poslalo tiskovno sporočilo, v katerem je poudarilo, da so v preteklih dneh »prav po Križu razdelili dvojezične letake (v italijanščini in slovenščini) o zaporah na cestah. Žal pa so vsi cestni znaki ostali le v italijanščini. Radi bi podčrtali, da ni šlo za nespoštovanje, ampak samo za napako. Zahvaljujemo se Primorskemu dnevniku za opozorilo in se obvezujemo, da v bodoče bomo bolj pozorni. Vsekakor prepričani smo, da dogodek ne bo skvaril lepega športnega dne in da bomo jutri vsi skupaj navijali v pravem duhu tekaške serije Run Alpe Adria, ki združuje Trst, Celovec in Ljubljano. Ciao Servus Srečno!« Jutri praznik Evrope V spomin na znani govor francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana iz leta, ki je postavil temelje združeni Evropi, bodo jutri proslavljali praznik Evrope. Ob letošnjem prazniku bodo organizirali več prireditev in srečanj. Tako bo v sredo pri uradu Europe Direct (Ul. Procureria 2/A) srečanje o iskanju dela v Evropi, v četrtek, 12. maja, pa se bodo nekateri razredi slovenskih in italijanskih šol podali na sprehod z naslovom nič meja po poti, ki povezuje Italijo in Slovenijo. praprot - Včeraj v sončnem vremenu fotografije na naši facebook strani primorskiD Bik party 800-kilogramski bik na žaru je privabil na Kržado trumo Praprovci in bik za pod zob fotodamj@n V tretjič gre rado, so pogruntali v Praprotu, kjer so včeraj pripravili tretji bik party. Na vaški Kržadi se je ob 9. zjutraj začel na žaru 800-kilogramski bik (za skoraj pol tone mesa ...). Vrtenje je bilo tako vztrajno, da je po vasi kaj kmalu zadišalo po pojedini, vaščanom pa so se že pred prvim grižljajem začele cediti sline. Bik party je postal za Praprovce »obveznost« prvega konca tedna v maju. Privabil je mlade in manj mlade, v sončnem popoldnevu pa so biku na čast zaigrali bobni, harmonike in trobente in tako uvedli praznovanja ob 700-letnici vasi. (sas) trst - Jutri v DSI Fotografska razstava o sv. Cirilu in Metodu V Društvu slovenskih izobražencev bodo jutri zvečer odprli fotografsko razstavo o cerkvah in kapelah, ki so v slovenskem etničem prostoru posvečne svetima bratoma Cirilu in Metodu. Avtor fotografij je upokojeni matematik Ciril Velkavrh, sicer velik ljubitelj slovenskih planin in neutrudni fotograf. Četrt stoletja je vodil in urejal mate-matičo knjižnico na ljubljanski univerzi ter je štiri leta tajnik slovenskega Društva matematikov in astronomov. Bil je zelo aktiven v planinskem društvu Ljubljana Matica in je ob 50-letnici članstva prejel zlati znak društva. Velkavrh je avtor več sto publikacij s planinskega področja. Fotografiral je vse značl-nosti na slovenski planinski poti in tudi prav vsa (350) verska znamenja (cerkve, kapele, kapelice, razpela, križe, freske itd.) kot vredni del naše kulturne dediščne, ki predstavljajo tudi zanesljive kažipote za pohodnike in planince. Kasneje pa je tako delo opravil še ob Aljaževi poti. Razstava, ki jo bodo odprli jutri v Peterlinovi dvorani, pa je posvečna šestnajstim cerkvam in kapelam, ki so na slovenskem etničnem prostoru posvečene svetima bratoma Cirilu in Metodu. Na to temo bo uglašen tudi nastop umetnostnega zgodovinarja Milča Ko-melja, ki bo predstavil svojo knjigo Sveta brata Ciril in Metod - Njuno izročilo v slovenski likovni ustvarjalnosti. zgonik - Izguba za občinsko skupnost Stanko Budin športnik, lovec in priljubljeni lekarnar V Zgoniku so se poslovili od lekarnarja, športnega in družbenega delavca ter lovca Stanka Budina. Poslovilna govora sta imela Zvonko Simoneta in Erik Husu. Pokojni Stanko je v otroštvu okusil grozote vojne, saj je pri sedmih letih izgubil očeta v koncentracijskem taborišču Mathausen. V nelahkih življenjskih pogojih, v katerih je mama Milka skrbno preživljala številno družino, so vsi otroci zrasli v poštene in zavedne Slovence. Bil je eden redkih mladih iz zgoniške občine, ki so v tistih časih zaključili univerzitetni študij. S farmacevtsko diplomo je opravljal različne službe, dokler mu ni uspelo priti do lastne lekarne na Božjem polju. Ob sebi je imel življenjsko družico Sonjo, ki mu je bila dragocena pomoč tako v družini, kot v lekarni. Stanko je bil med ustanovitelji športnega krožka Zgonik, ki se je kasneje preimenoval v Kras in razširil svoje delovanje na območje celotne občine in širšega Krasa.Predsedniško delo Krasa je vestno opravljal od ustanovitve leta 1961 do leta 1968 in nato še od leta 1982 do 1985. Z njim je Kras dosegel vrsto podvigov, od gradnje odbojkarskega igrišča v Zgoniku do organizacije prvih občinskih razstav vin, sodelovanje na Slovenskih športnih igrah, ustanovitev moške odbojkarske ekipe in ne nazadnje so pod njegovim predsedovanjem leta 1984 osvojili prvi državni ekipni naslov v namiznem tenisu. Pokojnikova zanimanja pa se niso ustavila smo pri športu. Vrsto let je bil občinski svetnik. Njegov odnos do Krasa in njegovih značilnosti je botroval k njegovemu doprinosu pri ustanovitvi botaničnega vrta Carsiana. Stanko je bil lovec in med ustanovitelji lovskega društva Doberdob, ki ga je dolgo let tudi uspešno vodil, zelo je ljubil tudi petje in ljubezen do petja izkazoval v domačem pevskem zboru. Skratka vsestransko aktiven in dobrosrčen človek, ki bo ostal v lepem spominu ne le v zgoniški občini, temveč tudi v širši okolici. 8 Nedelja, 8. maja 2016 ALPE JADRAN Primorski ki Ji Včeraj danes Danes, NEDELJA, 8. maja 2016 VIKTOR Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.21 - Dolžina dneva 14.39 - Luna vzide ob 7.15 in zatone ob 22.20. Jutri, PONEDELJEK, 9. maja 2016 GREGOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,1 stopinje C, zračni tlak 1013,6 mb ustaljen, vlaga 61-odstotna, brezvetrje, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 15,4 stopinje C. OKLICI: Stefano de Privitellio in Gra-ziella Borgogna, Mattia Favaretto in Elisa Romano, Ciro Tromba in Patrizia Ge-rardi, Ivo Della Polla in Mary Hellen Ri-beiro De Souza Cruz, Carlo Milocco in Cinzia Scaggiante, David Camerini in Karol Martha Martinez Sanchez, Ema-nuele Muiesan in Antonella Iesce, Thomas Faganel in Valentina Borin, Andrea Perelli in Luisella Leonzini, Gualtiero Franco in Marina Pianella, Andrea Montello Hübel in Sabrina Riso, Gian-marco Dalia in Antonia Nettis, Gabriele Pase in Margherita Polese, Emanue-le Greco in Eleonora Violin, Elio Gruss in Anica Mijucic, Moreno Almerigogna in Giorgia Gergic, Rodolfo Pelizzola in Silvia Lunardo, Andrea Debernardi in Anna Mansutti, Valentino Mastrangelo in Katia Finizio, Nevio Coslovich in Federica Calo', Stefano Riosa in Erica Rus-signan, Luca Loschiavo in Alessandra Cubertini, Sergio Nigris in Sara Nessi, Cristiano Carella in Cristina Cociani. [13 Lekarne Čestitke Draga BOŽKA! Za tvoj pomemben rojstni dan prejmi naše čestitke in najlepša voščila, pa ne pozabi, da je življenje potovanje, poskrbi, da bo čimbolj radostno in polno lepih trenutkov! Joško, Katja, Sonja, Marko, Erika in Robi. Draga teta BOŽKA!Mi ti iz košarice želja pošiljamo srečo in sonce, da ti bosta polepšala vsak nov dan. Vse najboljše! Josette, Marisol, Kimy in Rassel. Draga BOŽKA, ob tvojem okroglem jubileju ti poklanjamo šopek cvetic, vrečo zdravja in košaro smeha, SKD Vigred. Mama DAŠA, da bi bila vedno tako srečna in vesela in da bi nas vedno tako rada imela. Vse najboljše Da-nja, Deva in Dara. DAŠA! Imej srečo skozi sončne in viharne dni, pridi do cilja, ki si ga tvoje srce želi. Vse najboljše mama, Faci, Joli, Damijan, Majna in Aljoša. Draga ZMAGA! Vsi mi ti želimo, da bi okrogla leta uživala še dolgo v zdravju ter v objemu tvojih najdražjih. Marta, Pepi, Marija, Bruno, Ondina, Mario, Lenčka in Boris. Mladostna duša je pravi recept, saj vajina ljubezen praznuje okroglih 40 let. Srečno v nove dni. Sandor in Sabrina. Danes bo v veseli družbi prijateljčkov upihnil 5 svečk naš mali na-gajivček SAŠA. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo srčno radi, posebno pa sestrica Nina. Jutri praznuje naša PETRA od Korošcev okroglo obletnico rojstva, 80 let. Cerkvene pevke sv. Barbare in ostali verniki ji prisrčno čestitamo ter ji kličemo še na mnoga zdrava leta. Od ponedeljka, 9. do nedelje, 15. maja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Boljunec - 040 228124 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Danes, 8. maja: Ul. Belpoggio 4 - 040 306283; v ponedeljek, 9. maja: Ul. Combi 17 - 040 302800. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predpraznična 14.00-20.00 in praznična 8.00-20.00). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Captain America: Civil War«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Sole Alto«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00, 21.45 »Microbo & Gasolina«; 18.00 »Appena apro gli occhi«. FELLINI - 16.20, 20.00, 22.00 »Le confes-sioni«; 18.10 »Truman - Un vero amico e per sempre«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 21.00 »Lo stato contro Fritz Bauer«; 18.45 »La foresta dei sogni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.15 »Al di la' delle montagne«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Il traditore tipo«; 16.30, 18.45, 21.15 »Where to invade next«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.30 »Houston, imamo problem«; 13.45 »Knjiga o džungli«; 14.00, 17.30 »Kung Fu Panda 3«; 13.30, 15.25 »Kung Fu Panda 3 3D«; 18.40 »Lovec: Zimska vojna«; 15.40, 20.00 »Materinski dan«; 18.00 »Mr. Right - Morilec na belem konju«; 16.30, 21.00 »Nadzor z neba«; 17.50, 20.30 »Planet samskih«; 21.20 »Ponoreli Henry«; 15.30 »Prehod«; 13.40, 15.50 »Ragljač in Zvenko«; 13.40, 18.20, 21.10 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna«; 17.20, 20.10 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna 3D«; 16.00 »Zločinski um«. NAZIONALE - 11.00, 20.30 »Captain America: Civil War«; 18.30, 21.00 »Captain America: Civil War 3D«; 11.00, 15.30, 16.40, 18.15, 20.10 »Il libro della giungla«; 22.00 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 16.30, 18.30, 20.00, 22.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 11.00, 15.30 »Fuga dal pianeta Terra«; 17.00, 19.20, 21.45 »Stonewall«; 11.00, 15.30, 17.00, 18.40 »Robinson Crusoe«; 11.00, 17.10 »Kung Fu Panda 3«. SUPER - 17.00, 19.15 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 21.30 »Zona d'ombra«. THE SPACE CINEMA - 15.00, 16.00, 16.30, 17.55, 18.55, 20.50, 21.20, 21.50 »Captain America: Civil War«; 15.05, 17.20, 19.35, 21.50 »Il libro della giungla«; 18.35, 21.30 »Captain America: Civil War 3D«; 15.20, 16.40 »Fuga dal pianeta Terra«; 15.20, 17.20, 19.20 »Robinson Crusoe«; 17.15, 19.40, 22.05 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 19.25, 22.00 »Zona d'ombra«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.45, 20.30 »Captain America: Civil War«; Dvorana 2: 15.20, 17.30, 19.50 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 22.00 »Captain America: Civil War«; Dvorana 3: 15.10, 16.50 »Robinson Crusoe«; 18.20, 21.15 »Captain America: Civil War 3D«; Dvorana 4: 16.00 »Il libro della giungla«; 18.00, 20.10, 22.15 »Il tra-ditore tipo«; Dvorana 5: 15.00 »Il libro della giungla«; 17.15, 19.50 »Sole Alto«; 22.10 »La foresta dei sogni«. S Izleti S3 Prireditve KRVAVI POLJUB SVOBODE - Pohod po poteh ubeglih galjotov leta 1605 s predstavitvijo knjige prof. Aleksandra Panjeka. Zbirališče v Grljanu danes, 8. maja, ob 15.00 (ali pri Mlaki na Kontovelu ob 14.30) HrnfJvo ¿dovrnííLÉíj i ; oJVruj c nt c r viibijulTi v Pttirlinovüifviürina D0ni££Kijev£ 3 M odprtje foiùgraf Ik* raniavt Cirila Ve I ko vrha na le-mo "aril In Metod v cerkvah na slovenskem ni i nem ozem EjuH OBČINA DOLINA za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice, organizira danes, 8. maja, prvi brezplačni vodeni izlet ciklusa »Pomlad v dolini Glinščice 2016«, v okolici Doline znotraj naravnega Rezervata doline Glinščice. Odhod ob 9. uri pri pokopališču v Dolini. Trajanje 3 ure. Za odrasle in družine (otroci od 10. leta starosti, zaradi višinske razlike). Obvezna prijava na tel.: 040-8329231 (pon-pet 10.00-13.00), info@riserva-valrosandra-glinscica.it PD ROJAN IN KROŽEK KRU.T vabita na enodnevni izlet v Ziljsko dolino v nedeljo, 12. junija. Info in vpis v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040360072, 040-826661 (g. Kobal) ali 040-417025 (g. Bole). SPDT v sodelovanju z ZSŠDI organizira od ponedeljka, 27. junija, do sobote, 2. julija, že 16. Planinsko šolo na Planini pri Jezeru. Za vse informacije in prijave je na razpolago naslov: mladinski@sprt.org. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na prireditev »Zapleši in zapoj!«. Razvedrilni spored bosta oblikovali plesna in pevska skupina »Borjač« iz Sežane in »Gartrož« iz Nove Gorice. Danes, 8. maja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29. KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabi na ogled gledališke predstave Peter Pan - na zemlji, ki bo danes, 8. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Izvaja srednješolska skupina Škamperle in Sv. Ivan v režiji Barbare Gropajc in Bože Hrvatič. DSI vabi v ponedeljek, 9. maja, na odprtje fotografske razstave Cirila Vel-kavrha na temo »Ciril in Metod v cerkvah na slovenskem etničnem ozemlju«. Govoril bo umetnostni zgodovinar Milček Komel. Peterlinova dvorana, ob 20.30. SLORI, ZSŠDI, Večstopenjska šola s slo-vensko-italijanskim dvojezičnim poukom in ISK v Špetru vabijo na de-batno srečanje »Večjezično okolje šolskih in zunajšolskih dejavnosti v Benečiji« v torek, 10. maja, ob 17. uri v dvorani Inštituta za slovensko kulturo v Špetru, Ul. Alpe Adria 67/b. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 10. maja, ob 18.30 v Tržaško knjižno središče na predstavitev knjige Prevarana Slovenija - Domoljubje, zapisano z ničlami. Z avtorjem Matejem Šurcem se bo pogovarjal Dušan Jelinčič. MLADIKA, Založništvo tržaškega tiska in TS360 vabijo na kavo s knjigo v sredo, 11. maja, ob 10.00. Predstavil se bo 3. mednarodni sejem kuharskih knjig Kulinartfest. ZAPLEŠIMO SKUPAJ: plesna predstava baletnih skupin SKD F. Prešeren, SKD I. Gruden, baletno društvo Sežana in ŠKUD 15. februar Komen bo v soboto, 14. maja, ob 19. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. 22. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB bo v nedeljo, 15. maja, ob 16. uri na Titovem trgu v Postojni v organizaciji JSKD in ZSKD. Nastopili Govori I bo umernrïstm zgodovinar MilčeVKomeF Začetek ob 2Û.3Û bodo Postojnska godba 1808 (dir. Luka Loštrek), Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč (dir. Danjel Gri-zonič) ter Pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Simon Tomažič). V primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu v Postojni. Koncert spada v niz dogodkov v okviru Tedna ljubiteljske kulture. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi vse mamice, nonice in sploh cele družine, posebno pa otroke, na »Veseli družinski praznik«, na katerem bodo nastopali Otroška pevska skupina Vesela pomlad (vodi Andreja Štucin Cergol), otroška igralska skupina Mali telego (tečajniki Radijskega odra) s skeči in igrico »Zlata ribica« ter ča-rodejka Karly Ann. Predstava bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v nedeljo, 15. maja, ob 18. uri. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 15. maja, ob 20.30 v cerkev sv. Ivana na celovečerni koncert »APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani«. Vodi Jerica Gregorc Bukovec. RAZSTAVA »GLINŠČICA - BISER NAŠIH KRAJEV« Branke Sulčič je na ogled do 15. maja v gostilni nasproti cerkve, Proseška ul. 35 - Opčine, vsak dan 9.00-15.00 in 18.00-23.00 (razen ob torkih). RAZSTAVA z novimi slikami Nivee Mi-slei »Ne samo baker« je na ogled v gostilni v Zgoniku do 15. maja. KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na zaključno srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 16. maja, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. sv. Frančiška 20. Info na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Sončne opekline in kožni rak« v četrtek, 19. maja, ob 17.30 v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka, Ul. Ricreatorio 2, na Opčinah. Predavala bo derma-tologinja dr. Majda Košuta. Na razpolago bo parkirni prostor. UMENTIŠKA ŠOLA UNINT (MFU) vabi v nedeljo, 29. maja, na vodeni ogled Muzeja Ca'Pesaro - Mednarodna Galerija Moderne Umetnosti, v Benetke, v spremstvu in z razlago akademskega umetnika Leonarda Calva. Občudovali bomo dela moderne umetnosti 20. stoletja (Klimt, Kandinsky, Chagall, Morandi, De chirico, Boc-cioni, De Pisis itd.) RAZSTAVA »KRAS« Majde Pertotti je na ogled v Samatorci 21. BARČ'ČA JE ZAPLAVALA... fotografska razstava iz starih albumov o postavljanju maja, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55, je na ogled v društvenem baru n' G'rice v Boljuncu. Vabljeni. H Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE dam v najem v Križu. Tel.: 349-3320198. GOSPA SREDNJIH LET išče katerokoli delo, tudi kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 342-7438392. PRIJAZNA IN ZANESLJIVA PUNCA pomaga pri varstvu otrok. Tel. št. 3394723750. PRODAM 4 ALUMINIJASTA PLATIŠČA za avte znamke seat, volkswagen in škoda, s petimi luknjami, za gume 205-45R16 ali samo za premer 16. Cena po dogovoru, tel.: 338-7281332. Društvo Marij Kogoj vabi na celovečerni koncert APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani Dirigentka: Jerica Gregorc Bukovec nedelja, 15. maj, ob 20.30 v cerkvi Sv. Ivana v Trstu PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje (87 kv.m.) v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel.: 320-4664784. ZANESLJIVA IN AKTIVNA PUNCA išče delo kot varuška otrok vseh starosti. Takojšnja razpoložljivost. Tel. št. 340-5972306. Turistične kmetije OSMICA GIOVANNINI V TRSTU, Ul. Modiano 2, je odprta do 1 S.CS in od 2C.CS do S.C6. Tel. 392-1359257. Bil Osmice CACOVICH IGOR je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni! ERIK IN JADRAN sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel. 040-820223. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V REPNU PRI VOLNIKU ima odprto osmico družina Škabar. Toplo vabljeni. Tel. št. 339-4106075. V ZGONIKU je odprl osmico Stanko Milič. Tel. 040-229164. Loterija 7. maja 2016 Bari 49 1S B4 11 6S Cagliari B 7 77 2 B7 Firence 40 B0 79 6B 4B Genova 26 1 6 S4 B0 Milan 76 7S BS 11 B6 Neapelj 73 2B 3B 2 31 Palermo 16 4S 64 37 SS Rim 63 30 1 SB 31 Turin 46 SB 2B 6 20 Benetke 70 2 74 S7 31 Nazionale S B3 76 2S 3 Super Enalotto Št. 55 3 32 34 36 82 87 jolly 12 Nagradni sklad 83.051.198,93 € Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 2 dobitnika s 5 točkami 426 dobitnikov s 4 točkami 18.828 dobitnikov s 3 točkami 317.296 dobitnikov z 2 točkama --€ --€ 97.B24,20 C 462,2B € 31,73 € S,B7€ Superstar Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 46.228,00 € 89 dobitnikov s 3 točkami 3.173,00 € I.607 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ II.900 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 27.846 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / Primorshi RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, B. maja 2016 9 Slovenski klub vabi v torek, 10. maja, ob 18.30 v Tržaško knjižno središče na predstavitev knjige Prevarana Slovenija Domoljubje, zapisano z ničlami. Z avtorjem Matejem Šurcem se bo pogovarjal Dušan Jelinčič. JJ Obvestila H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI- NA vabi na predavanje za starše »Zasvojenosti, nasilje... ne hvala!« v sredo, 11. maja, ob 17.30 na osnovni šoli Virgil Šček, Nabrežina Kamnolomi 85. Predava Miha Kramli. ZAKLJUČNI NASTOP 16. GLASBENE REVIJE Sv. Ciril in Metod se bo odvijal v sredo, 11. maja, ob 17. uri v gledališču Prešeren v Boljuncu. Po nastopu bo sledilo nagrajevanje. Vstop prost, toplo vabljeni! POLETNI CENTRI IN PREŠOLA v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 13 let) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it, www.dijaski.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v jasli od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it, www.di-jaski.it. JUS KONTOVEL prireja danes, 8. maja, pohod po poteh galjotov, ki so se leta 1605 uprli in zbežali. Med pohodom bo prof. Aleksander Panjek predstavil zgodovinsko raziskavo »Krvavi poljub svobode«. Zbirališče na pomolu v Grljanu ob 15.00. OBČINA DOLINA, ob priliki Majence in 19. občinske razstave ekstradevi-škega oljčnega olja, prireja razstavo in degustacijo oljčnega olja v Torkli v dolinskem vaškem jedru do torka, 10. maja: danes, 8. maja, 10.00-12.00 in 15.00-22.00; 9. maja, 17.00-22.00; 10. maja, 17.00-19.00. OBČINA DOLINA, ob priliki Majence in 60. občinske razstave vin, prireja izložbo »Vino pod drevcem« na Taborju v dolinskem vaškem jedru do torka, 10. maja. Danes, 8. maja, 18.00-22.00; 9. maja, 19.00-22.00; 10. maja, 18.0021.00. KRU.T vabi v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti na zaključno srečanje iz ciklusa »Naravna zelišča v našem vsakdanu« z zeliščarko Christel Garassich, v ponedeljek, 9. maja, ob 17. uri na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, II. nad. Zaželjene predhodne prijave, dodatne informacije na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. NŠK sklicuje redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 9. maja, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu v Trgovskem domu v Gorici, Korzo Verdi 52. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta za dopust od ponedeljka, 9. do četrtka, 12. maja. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 10. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. MALA GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PETERLIN (gledališki teden za otro- DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na prireditev ZAPLEŠI IN ZAPOJ! Z glasbo, plesom in pesmijo bosta nastopili folklorni skupini 'Borjač' iz Sežane in 'Gartrož' iz Nove Gorice danes ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29) ke od 7 do 13 let) v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal na Opčinah v prostorih Ma-rijanišča od 13. do 17. junija. Vpis otrok (osebno) bo 11. maja na sedežu Slovenske prosvete (Ul. Donizetti 3, I. nads.) od 8.30 do 15.00. Poleg svojih otrok se lahko vpiše samo otroka iz še ene družine. Število mest je omejeno. Info na tel. št. 040-370846 (9.0017.00) ali na www.slovenskaprosve-ta.org. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na predavanje o »Suhozidnih gradnjah na Krasu«, ki ga bo vodil Boris Čok (vodnik Krasa in Brkinov, mojster kraške suhe zidne gradnje in poznavalec staroverskih običajev) in bo v sredo, 11. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. SKD PREŠEREN, Srenja Boljunec, Mladinski Dom, ANPI Boljunec in SKD Opla organizirajo v četrtek, 12. maja, ob 20.00 v zgornjih prostorih gledališča Prešeren, javno srečanje vašča-nov z Orožniki iz Doline na tematiko: »Kazniva dejanja s strani lažnivih orožnikov, uslužbencev Enel, Acegas, itd. Kako preprečiti kraje v stanovanjih, krajo identitete, krajo pri ban-komat okencih in kreditnih kart.« Z obzirom na pomen in aktualnost tematike ste vljudno vabljeni! SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v soboto, 14. maja, ob 18.00 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma Animals United - Živalska konferenca (2010, sinhroniziran v slovenščino). ZSKD sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bo sledila predstavitev Zbornika ZSKD in članic ter tematske delavnice na temo: zborovstvo in glasbena dejavnost, društva 2.0 - nove vsebine in pristopi, blagajniško poslovanje in finance, mediji in učinkovitejša promocija društvenega delovanja ter o jeziku malo drugače. Število udeležencev je omejeno. Prijave in info na info@zskd.eu, 040-635626. ZSKD vabi v nedeljo, 22. maja, na enodnevno delavnico, ki bo v Terski dolini, v odkrivanju slovenskih ustanov in kulturno-naravnih točk. Izlet je namenjen mladim članom oz. odbornikom od 14 do 30 let. Podrobnejše info na info@zskd.eu ali 040-635626. AD FORMANDUM sporoča, da je ponovno možno vpisovanje na tečaj Splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Trstu ob ponedeljkih in sredah v večernih urah s predvidenim pričetkom 23. maja. Info na www.adforman-dum.org, info@adformandum.org, tel. št. 040-566360. JK ČUPA vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 28. maja, in v četrtek, 2. junija. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Oba dni bo zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljanskem zalivu. OMPZ F. BARAGA vabi na Oratorij 2016 za otroke od 5 do 13 let, ki bo na Kontovelu v župnijskih prostorih od 4. do 17. julija. Glavna tema bo Ostržek. Vpis (do 6. junija) in info na tel. 347-9322123. AŠD BREG prireja poletni športni kamp. Potekal bo v dveh izmenah: od 13. do 17. junija in od 20. do 24. junija, v športnem centru S. Klabjan v Dolini. Info: 347-4334072 (Irina) ali 040-8327146 (Boris). OBČINA DOLINA obvešča, da je do ponedeljka, 13. junija, potrebno predložiti predhodno prijavo za koristenje šolskega prevoza za š.l. 2016/17. Obrazci in info so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it, na Uradu za izobraževanje in šolske storitve, tel. št. 040-8329280/281, ali na: scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it. KOMISIJA ZA ODBOJKO PRI ZSŠDI prireja v sodelovanju z vsemi odbojkarskimi društvi na Tržaškem poletni odbojkarski kamp Volley Mania. Potekal bo od 27. junija do srede 6. julija v večnamenskem športnem centru v Briščikih. Info na ZSŠDI ali pri trenerjih društev. KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija. Info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II.nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKLAD MITJA ČUK vabi od 4. do 22. julija v celodnevni poletni center (8.00-16.00) »...Nekoč v davnih časih... POGREBNO PODJETJE v-v O?trenutku žabsti... ...in tradicija OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! Once upon a time«: 3 tedni zabave in prijateljstva v svetu pravljic. Utrjevanje angleških besed in preprostih stavkov, branje in interpretacija pravljic, vodene igre in pesmice, ročna dela in risanje, prosta igra in bazen v prostorih občinskega vrtca Mario Silvestri, Naselje sv. Nazarija 73 na Pro-seku. Namenjen otrokom od 3 do 7 let. Mesta so omejena. Tel. št.: 040212289 ali urad@skladmc.org. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 27. junija do 2. septembra v Bazovici za otroke od 3 do 11 let. Vpis do 16. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu v Ul. Cicerone 8 ob ponedeljkih in četrtkih, od 14.30 do 18.30 in ob sredah, od 9.00 do 13.00. Info na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, 345-7733569. Število mest omejeno. PRIMORCI BEREMO 2016 - do 11. novembra vabljeni k branju del slovenskih avtorjev. Sodelujoče knjižnice: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Knjižnica D. Feigla - Gorica, Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev - Opčine, Občinska knjižnica v Saležu in Knjižnica B. Pahorja na Proseku. Info v knjižnicah ali www.knjiznica.it. + Zapustila nas je naša draga Olga Hervat vd. Družina Žalujoča sinova Branko in Stojan z družinama ter sestra Marija Od nje se bomo poslovili v sredo, 11. maja, od 12. do 13. ure v cerkvi v Bor-štu. Po sv. maši jo bomo pospremili na domače pokopališče. Namesto cvetja lahko darujete v dobrodelne namene. Ciao nona Luka z Eliso, Irina z Goranom in Daniel Zadnji poljubček pranoni Olgi Eva in Sanja Zabrežec, Bazovica, 8. maja 2016 Draga Olga, ostala boš vedno v naših srcih Ana, Davorin, Ester, Dean, Eva in Elisa Ob izgubi drage Olge izražajo sožalje svojcem družine Čufar, Nabergoj in Arduini Slovo od našega dragega Evgena Dobrile bo v soboto, 14. maja, od 15. ure dalje v mrliški vežici v Hrpeljah. Sledi pogrebna slovesnost ob 16.00. Svojci Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Pogrebno podjetje Trieste - Totf Ob izgubi moža oz. očeta Evgena Dobrile izrekamo Mari, Kseniji in Alenki občuteno sožalje Jušta, Vera, Miloš in Nadja Zapustil nas je Alojzi Briščik Sprevod z žaro bo 12. maja ob 14.30 od partizanskega spomenika na Proseku na pokopališče, kjer bo sledil pokop. Žalostno vest oznanja sin Silvo Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene. Prosek, 8. maja 2016 Pogrebno podjetje Trieste - Totf Žalujejo za dragim Lojzitom Briščikom sestra Karla z družino in vsi nečaki t Mirno je zaspal naš dragi Zvonimir Lovriha (Miro) Za njim žalujejo sin Edvin z Bruno, hči Milena, vnuki Andrea, Christian in Emanuel ter ostalo sorodstvo. Pogreb z žaro bo v petek, 27. maja, ob 12.00 v cerkvi v Boljuncu. Boljunec, 8. maja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružujejo svakinji Pavla in Silva ter nečaki Majda, Sergij, Edvin in Divna z družinami t Zapustila nas je naša draga Justina Slavec vd. Inglessi Žalostno vest sporočajo sinova Ervino in Walter z družinama ter ostalo sorodstvo. Od nje se bomo poslovili v sredo, 11. maja, od 10.45 do 11.40 v ulici Costa-lunga. Pogreb z žaro bo v sredo, 25. maja, ob 11.30 na pokopališču v Boljuncu. Boljunec, 8. maja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Iskrena hvaležnost prav vsem, ki so zadnjič pozdravili našega dragega Valterja. Sorodniki Bane, 8. maja 2016 150 Nedelja, 8. maja 2016 ALPE JADRAN Primorski ki Ji dolina - Majenca, pogovor z županjo in županom Praznik mladosti, ki združuje Dolinčane Majenca je praznik, ki Dolino napolni s prireditvami, koncerti, kioski, predvsem pa z ljudmi in družabnimi trenutki. Vaščani, fantovska in dekliška ter odbor Majence, ki so nosilci organizacijske plati vsakoletnega pomladnega praznika, imajo v teh dneh polne roke dela. Največjo odgovornost nosita vsako leto župan in županja Ma-jence. Mladi Dolinčani so letos to vlogo zaupali Maddaleni Mura in Walterju Vodopivcu. Med pripravami na večerno slovesno postavljanje maja, smo jima včeraj ukradli nekaj minut. Sta pričakovala, da bosta izvoljena za župana oziroma županjo? Walter: Župan je navadno nekdo, ki je v odboru Majence aktiven že več časa, čez celo leto sledi dogajanju, ve, kaj se dogaja, kako bo in podobno. Ko sem kandidiral sem si tudi želel biti župan, ostali v fantovski so se strinjali, tako da je bilo tudi iz izidov volitev takoj jasno, da bom izvoljen. Maddalena: Nisem pričakovala izvolitve, saj sem bila županja že lani. Ko smo začeli šteti glasove, pa sem iz sekunde v sekundo postajala bolj bleda, saj sem se zavedala, da bom spet jaz (smeh). Kako so potekale priprave v odboru Majence ter fantovski in dekliški? Walter: Fantovska in dekliška se čez celo leto menita skupaj in tudi skupaj organizirata Majenco, poleg tega imamo še en širši organizacijski odbor. Županja ima to nalogo, da vodi dekliško sekcijo, župan pa fantovska dela. Prav v tem trenutku na primer parterji, ki so del fantovske, nabirajo gabre, ki bodo služili za krancle na maju, z njimi pa bomo ponoči tudi pripravili plesišče za nedeljo, ter okrasili večje ulice in Šijo, od koder bodo parterji in parterce jutri (danes, op. av) prispeli na plesišče. Maddalena: Dekliška pa trenutno pripravlja kioske, mize, čisti, pospravlja in skrbi, da bo vse pripravljeno za zvečer. Dekleta skrbimo na Majenci za red in čistočo ter za to, da je gorica vedno čista. Kdaj postaneš član fantovske in dekliške? Maddalena: Pri štirinajstih letih. Novi člani fantovske imajo navadno manjša dela, skrbijo, da so mize čiste in pobirajo smeti, najvažnejša naloga pa je, da pripravijo zastavice za maj. Mlajša dekleta s partercami vežejo limone in pomaranče, medtem ko parterce barvajo kolače. Vsi skupaj pa potem pripravijo maj. Walter: Vsekakor pa imajo tudi mlajši pomembno vlogo, brez njih ne bi bilo Majence. Če bo maj lep, gre zahvala prav njim, saj ga oni okrasijo. Kakšno je razmerje med mlajšimi in starejšimi v fantovski in dekliški? Imate veliko novih članov? Walter: Letos nas je nekoliko manj, predvsem deklet je manj. A tako je povsod, to je generacijska luknja, veliko je takih, ki so še premladi, da bi prišli v fantovsko. Čez nekaj let bo spet naval novih članov. Med sabo si vsekakor pomagamo, letos smo starejši priskočili na pomoč mlajšim, saj smo enotni. Tako je prav in to je konec koncev najlepše. Kaj prinese Majenca Dolini in vaški skupnosti? Maddalena: Med Majenco si vse vaške organizacije pomagamo. V teh petih dneh v letu se mladi in stari v vasi združimo in delamo skupaj, da bi Majenca res uspela. Čez leto se vašča-ni ne videvamo pogosto, nekateri mlajši ne poznajo starejših. Na Majenci pa se vsi spoznamo in čeprav moramo delati, se imamo vedno zelo lepo. Majenca pa prinaša v vas tudi turizem in promocijo. To je tradicija, ki se vsako leto ponavlja in obnavlja. Važno je to, Županja Maddalena Mura in župan Walter Vodopivec bf da je zanimiva za vse generacije, saj imamo pobude za vse starostne kategorije, od otrok do starejših. Walter: Poleg tega pa imamo zelo raznolik program, od kulturnih dogodkov, do plesa, glasbe, vaških zanimivosti, zabave, šagre, in to pritegne veliko ljudi. Zanimivo je, da je ta tradicija tako stara, da ne vemo, kdaj se je Majenca začela. Baje, da segajo korenine v poganske čase. Prvi napisani dokumenti, ki pričajo o Majenci, so iz leta 1881, a začelo se je veliko prej. Majenca pa je tudi simbol plodnosti, narave, ki se zbuja v pomladi ter simbol mladosti. Čeprav se zaenkrat nimamo česa bati, pa vseeno: zakaj Majenca ne sme izumreti? Walter: Ker je ta tradicija tako stara. Po drugi strani pa je, poleg junijskih večerov, to edini vaški dogodek, ki res oživi vas. Mislim tudi, da Majenca ne bi mogla obstajati v nobeni drugi vasi izven Doline. Zdi se mi skoraj, da je Majenca nekaj magičnega. Barbara Ferluga Ste pripravljeni na svežo sezono? -ogrevanje in klimatizacija -sončni sistemi in toplotne črpalke -klasične peči in sodobna tehnologija -vzdrževanje ierm< Geom< GiANCAftLO FORAU5 )Brepliint Stwllla M Bmpliim taki . £800913420 Obrtna cona Dolina 547/1 (TS) info@termoideale.it www.termoideale.it / Primorski KMETIJSTVO Nedelja, 8. maja 2016 1 1 MLADI KMETOVALCI - Obisk pri Ivanu Gabrovcu »Za zdaj osmica dovolj, naslednji cilj pridelava stekleničenega vina« V Praprotu ima Ivan Gabrovec (letnik 1982) do 24. maja odprto osmico, v kateri lahko obiskovalci v senci mogočne orehove krošnje, ki pokriva skoraj celotno dvorišče, poskusijo najrazličnejše suhomesnate dobrote in jih zalijejo tudi z domačimi belimi vini in teranom. Tako vino kot mesnine Ivan pripravlja sam. Osmica je razmeroma nova, saj je prvič odprla vrata leta 2010, ko je Ivan po lastni zamisli preuredil staro kmetijsko poslopje in v nekdanjem seniku in hlevu »ustvaril« tudi dva izredno prijetna prostora, v katerih je prostora za približno 30 ljudi, medtem ko je na prostem prostora za približno sto ljudi. V obeh sobah z vidnimi originalnimi tramovi in stenami iz kraškega kamna vsako leto pripravi tudi razstavo likovnih in drugih izdelkov. Čeprav je komaj dobro prekoračil trideseto leto starosti, je Ivan že razmeroma izkušen kmetovalec, saj se s tem poklicem ukvarja že celo desetletje. »Ko sem končal elektronsko smer na strokovnem zavodu Jožef Stefan, nisem mislil, da si bom kruh služil s kmetijstvom. Tako sem najprej delal kot električar, bil sem zaposlen tudi pri Fincantieriju, nato pa sem se odločil, da bom delal doma na kmetiji.« Ali ste nadaljevali družinsko tradicijo? Pravo kmetijo je imel nono, medtem ko je bil oče zgolj ljubiteljski kmetovalec, saj je drugače delal v Trstu. Nono je imel nekaj živine in vinograde, oče pa je po zaposlitvi obdržal en vinograd, drugega pa smo oddali v najem. Sam sem se moral zato zadeve lotiti spet od začetka. Kaj je bilo treba najprej storiti? Vpisal sem se na vse kmetijske tečaje, ki jih prireja Kmečka zveza: od splošnega kmetijstva do vodenja kmečkega turizma in od predelave mesa do vinogradništva ter vinarstva. Ob tem sem doma začel prenavljati vinograde in tudi staro poslopje. Delal sem v glavnem sam, največ zaslug, da sem pri tem vztrajal in prenovil prostore, pa ima nesrečni Matej Lachi iz Križa, ki je umrl v nesreči pred osmimi leti. Kakšne večje investicije tudi niso bile potrebne. Nekaj strojev in potrebnega orodja smo imeli doma, po petletnem čakanju pa sem dobil tudi prispevek Trgovinske zbornice za nakup orodja. Osmico ste prvič odprli leta 2010. Kakšen je bil začetek? Pred odprtjem sem leta 2009 kupil prve tri prašiče za rejo, da bi videl, kaj vse je potrebno za živinorejo in predelavo mesa. Poskus je bil uspešen, naslednje leto sem imel že deset prašičev, zdaj jih imam osemnajst. Vino smo imeli že prej in tako sem bil leta 2010 pripravljen, da osmico tudi odprem. Obiskovalci so bili zadovoljni, bilo jih je tudi precej in od takrat imam osmico redno trikrat letno po dvajset dni. Poleg majskega termina bo letos pri nas osmica še od 14. junija do 3. julija in od 28. julija do 15. avgusta. Kakšna je ponudba? Gre za klasično ponudbo. Prodajamo vse vrste suhih mesnin od pršuta, vratovine, ombola, pancete in salam. Kot zanimivost naj povem, da ob vinu gostom ponujamo tudi domače aperitive iz bezga, mente in melise. Našo ponudbo pa skušamo po svojih močeh nadgraditi in svojim gostom ponuditi še kaj drugega. Kaj je to, bodo najlažje odkrili, če nas obiščejo. Ob tem skušam tudi vsako leto kaj spremeniti in polepšati celoten prostor. Zdaj na primer počasi popravljam star kamniti kraški vodnjak (šterno) na dvorišču. V njem je ravno prava stopnja vlage za sušenje salam, medtem ko ostale mesnine zorijo v drugih primernih prostorih. Kaj pa obisk? Med gosti je največ Tržačanov, imamo pa tudi dokaj redne obiskovalce iz Slovenije in Avstrije, ki zelo dobro poznajo našo ponudbo in prihajajo predvsem ob raznih praznikih. Ali razmišljate, da bi se lotili tudi kmečkega turizma? Za zdaj mislim, da je osmica kar dovolj, razmišljam pa o tem, da bi začel vino stekleničiti in ga pripravljati za redno prodajo. Tudi o vinu s kontroliranim poreklom razmišljam. Letno zdaj pridelamo približno 80 hektolitrov vina. Od tega je belega 50, terana pa 30 hektolitrov. Praktično vse vino prodamo v osmi-ci. Seveda je stekleničenje veliko bolj zahtevno, vendar upam, da se bom v roku nekaj let lotil tudi tega. Zdaj na primer pripravljam nov vinograd. Pri tem ni problem, kako to narediti, temveč je glavni problem pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj. Preden jih zbereš, te lahko mine volja, da bi sploh kaj naredil. Kje kupujete prašiče? Prašiče kupujem v Gradišču. S kakovostjo mesa sem zadovoljen. Hlev imamo približno kilometer stran od domačije in prašiči se čez dan prosto pasejo na posestvu. Redimo jih od avgusta do decembra, ko gredo v zakol v klavnico Egona Emilija na Božjem polju. S pomočjo mesarja nato sam pripravim mesnine, ki so vse, razen svežih klobas, ki jih prodamo posebej, namenjene za osmico. Ivan, Florencia in mali Nahvel fotodamj@n Kdo vam pomaga pri delu? V hlevu in v vinogradu mi pomaga oče, ki se je leta 2010 upokojil. V osmi-ci pa priskočijo na pomoč še drugi z mojim dekletom na čelu. Se z delom na kmetiji dovolj zasluži, da lahko vzdržujete družino? Meni je delo na kmetiji všeč, čeprav je težko in prostega časa skoraj ni. Zaslužek ni velik, toda za preživetje je dovolj. Zdaj se je moja družina razširila in z dekletom imava 6-mesečnega sinka Nahvela. Zanimivo ime, od kod izvira? Nahvel je argentinsko ime. Tudi moje dekle Florencia prihaja iz Argentine, je pa po rodu Slovenka. V Argentino so se že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja izselili njeni predniki. V Mavhinje se je njena družina vrnila le- ta 1997. Florencia je tako celotno šolanje opravila že pri nas, študij španščine, italijanščine in slovenščine pa v Ljubljani (kot je sama dodala zato, da se je brezhibno naučila slovenščine op. av.). Zanimivo je, da ima tudi njena družina Pipan - Klarič osmico in zato s tem delom nima nobenih težav. Danes imajo mladi velike težave pri iskanju zaposlitve. Ali bi komu svetovali, da poskusi s kmetijstvom? Ne vem, če je to prava rešitev. Nekdo, ki ni doma na kmetiji, se s kmetijstvom zelo težko poklicno ukvarja. Potrebno je specifično znanje, poleg tega pa je tudi veliko birokratskih ovir. Zato lahko rečem le to, da naj se tega dela lotijo samo tisti, ki so prepričani, da je to res tisto, kar si želijo in so za to pripravljeni tudi marsikaj žrtvovati. Rado Gruden Notranjost in zunanjost (z mogočnim orehom) Gabrovčece osmice fotodamj@n Varstvo krompirja Krompir zahteva vlago in toploto. Ob teh razmerah je pridelek obilen. Prisotnosti vlage, ki je spremljala prvi del pomladi, je žal sledilo obdobje suše, kar preprečuje ali vsaj močno omejuje napade glivičnih bolezni. Kljub temu pa, tudi v upanju na potrebne padavine, navajamo najpogostejše bolezni in način zatiranja. Med te spadata krompirjeva plesen (PHYTOPHTORA INFESTANS) in črna listna pe-gavost (ALTERNARIA SOLANI). Prva je najbolj razširjena krompirjeva bolezen, ki jo zatiramo z bakrovimi pripravki (bordojska brozga, bakrov oksiklorid). Tudi drugo, ki se tudi zelo pogosto pojavlja na kulturi in lahko povzroči nezanemarlji-vo škodo, zatiramo z istimi sredstvi. Neposredno zatiranje ovelosti krompirja (FU-SARIUM OXISPORUM) in bakteričnih obolenj ni uspešno, zato se proti tem boleznim lahko borimo le z agronomskimi preventivnimi posegi. Preprečiti moramo zastajanje vode ter preobilno organsko gnojenje (npr. s hlevskim gnojem) ali z dušičnimi gnojili. Najpomembnejše pa je, da sadimo zdravo, neokuženo seme. Med škodljivci je najnevarnejši koloradski hrošč (LEPTINOTARSA DE-CEMLINEATA). Spada med insekte, pri katerih je nastanek proti insekticidom odpornih ras dokaj pogost. Nekajletna uporaba istega pripravka povzroči odpornost, zato moramo pripravke ustrezno menjavati. Tradicionalne pripravke na osnovi Klo-ropirifosa (Dursban 75WG, Alisé 75WG ipd.) lahko uspešno zamenjamo z biološkimi sredstvi, ki so naravi prijaznejša na podlagi Bacillusa thuringiensis (Delfin, Biobit, Dipel DF ipd.) Tudi listne uši, lahko povzročijo, sicer po navadi manj zaznavno, neposredno škodo. Veliko pomembnejša pa je posredna, ki jo uši povzročajo s tem, da prenašajo viruse. Ob hujšem napadu teh škodljivcev škropimo večkrat z azadirakti-nom (Aza Nema, Neemazal ipd), pirimikarbom (Pirimor, Aphos) in deltametri-nom (Decis ipd.). Ta sredstva biološka ali okolju prijazna, uspešno nadomestijo si-stemične organske fosforjeve insekticide, ki imajo na okolje negativnejši učinek in veliko daljšo varnostno dobo (karenco). Svetovalna služba KZ v sodelovnanju z ZKB Posegi v vinogradu ČRNA PEGAVOST (Phomopsis vitícola) in PERONOSPORA (Plasmo-para vitícola) Glede na zdravstveno stanje večine trtnih sort svetujemo, da nadaljevanje s škropljenjem proti tema glivičnema obolenjema z uporabo sredstev na osnovi ditiokarbamatov (Mancozeb ali Metiram) v odmerku, ki je naveden na nalepki. OIDIJ ali PEPELOVKA (Uncinula necator) - Svetujemo uporabo mi-kroniziranega močljivega žvepla. V vinogradih, kjer se je lani pojavil oidij, se svetuje uporabo pripravka Meptildinocap v odmerku, ki ga navaja nalepka. RDEČA SADNA PRŠICA (Panonichus ulmi) V nekaterih vinogradih je opazna prisotnost rdeče sadne pršice, vendar izpod praga škodljivosti. BLEDICA ali KLOROZA -V nekaterih vinogradih so opazni prvi simptomi kloroze (tipična medžilna porumenelost). Vzroki za to so lahko različni, največkrat pa je kloroza posledica dejavnikov, ki so se pojavili v prejšnjem letu (Preobilen pridelek, daljši vodni stres, itd.), zaradi česar rastlina ne more pravilno koristiti svojih "rezerv" za brstenje v naslednjem letu. Svetujemo škropljenje s pripravki, ki vsebujejo mikroelemente, predvsem železo, tako v obliki kelata kot aminokislin. Poseg je priporočljivo opraviti v večernih urah in ponoviti po 6-ih ali 7-ih dneh. PRŠIC - V nekaterih vinogradih se pojavlja na listih pršica Colomerus vitis, ki povzroča erinozo. Najbolj vidne znake je opaziti na zgornji strani lista, kjer se pojavijo mehurčki, ki se v večji ali manjši meri razširijo po listu. Zaradi teh mehurčkov se razvije na spodnji strani lista vatasta prevleka iz belih dlačic. Škoda ni ponavadi taka, da bi bilo zatiranje upravičeno, razen če se pojavi res obsežen napad v mladih vinogradih na kabrnkih ali na komaj oblikovanih grozdičih. V tem primeru zatiramo škodljivca s sledečimi sredstvi: Fenazaquin (Pride 2000SC), Fenpiroximate (MIRO),Tebunfenpirat (Oscar) ipd. Za ekološko zatiranje se uporablja poletno mineralno olje. Svetovalna služba KZ 152 Nedelja, 8. maja 2016 ALPE JADRAN Primorski ki Ji STALNO GLEDALIŠČE FJK - Nova domača produkcija Souper V drugačni luči Komedijo madžarskega avtorja Ferenca Molnarja je režiral Fausto Paravidino Slavnostno večerjo prekine prihod policije ... TRST - Groteskno obarvana in vodvilsko naravnana enodejanka Souper (Večerja) Ferenca Molnarja sklepa sezono Stalnega gledališča Furlanije -Julijske krajine, ki je delo priljubljenega avtorja iz prve polovice prejšnjega stoletja izbralo kot svojo četrto produkcijo in z njim potrdilo poudarjeno naravnanost k srednjeevropski kulturi, saj so razen drame Rosso venerdl sodobnega italijanskega dramatika Roberta Cavosija, ostala tri besedila ustvarili pisci iz tega dela sveta: Avstrijec Arthur Schnitzler, Srb Dušan Kovačevic in Madžar Ferenc Molnar. Režijo je zaupalo italijanskemu vsestransko dejavnemu gledališčniku Fau-stu Paravidinu, dolgoletnemu sodelavcu bocenskega stalnega gledališča, ki je znan tudi kot igralec, a zlasti kot avtor - kot takega ga dobro poznajo gledalci predstav Slovenskega stalnega gledališča, ki je odmevno postavilo dve njegovi deli: Tihožitje v jarku in Bolezen Familije M. Kakorkoli že, Souper spada v osrednji abonmajski program tržaške gledališke hiše in bo na sporedu v mali Bartolijevi dvorani v Trstu do nedelje, 22.maja. Gledalci na premieri v četrtek, 5. maja, so predstavo sprejeli z dolgim navdušenim aplavzom. Leta 1878 v Budimpešti rojeni Fe-renc Molnar, ki je še najbolj znan kot avtor še vedno priljubljenega mladinskega romana Dečki iz Pavlove ulice, je bil vsestransko nadarjen pisec in izredno uspešen komediograf. Dandanes gledališča še najpogosteje uprizarjajo njegovo igro o želji in hrepenenju Liliom, po kateri je nastal tudi uspešen muzikal Carousel, med svojimi sodobniki pa je zaslovel zlasti zaradi briljantnih besedil, ki so za komičnostjo skrivala globoke in ostre opazke o družbi. Bil je židovskega rodu in je zaradi tega pred začetkom druge svetovne vojne emigriral v Združene države Amerike, kjer je še dalje pisal zabavna besedila, kljub depresiji, ki ga je pestila, in kjer je umrl leta 1952. Po njegovih delih so v Ameriki posneli tudi več uspešnih filmov, denimo Labod, v katerem je igrala Grace Kelly. Komedija Souper prikazuje slavnostno večerjo, ki jo je imenitnim gostom priredil bankir, da bi proslavil obletnico uspešnega delovanja. Ravno med govorom, v katerem želi opisati svoj vzpon od siromašnega otroštva do uveljavitve, stopi v razkošno jedilnico predstavnik policije, da bi ga aretiral. Dogodek sproži sovražno reakcijo prej prilizovalsko prijaznih gostov in vsekakor osvetli družbeni status vseh prisotnih v popolnoma drugačni, manj imenitni luči. simone diluca Režiser Fausto Paravidino je s scenografko Lauro Bensi in s kostu-mografinjo Sandro Cardini zgodbo postavil v razkošno okolje, ki se vizualno navezuje tako na čas nastanka dela kot na današnje dni, tako da se kar sama postavlja primerjava z dogajanjem na odru in sedanjo stvarnostjo. Kakorkoli že, predstava se pred gledalčevimi očmi izrisuje kot skupinska slika, na kateri je vsakdo natančno in jasno portretiran. Nastopajoči liki so obenem posamezniki s edinstvenimi lastnostmi, a tudi prispodoba določenih značajev. Riccardo Maranzana je lažno skromni uspešnež; Maria Grazia Plos je na svoj stan ponosna uspešneževa soproga; Adriano Braidotti je družbeni veljak, ki mu je zaradi pomembnosti odpuščena neu-glajenost; Lara Komar je njegova žena, samovšečna lepotica; Francesco Migliaccio je v družbi uveljavljeni doktor, ki se šopiri s svojo briljantno govorico; Ester Galazzi je baronica, ki jo skrbi le, da ima vedno poln kozarec; Filippo Borghi je mladenič, ki se na vse kriplje trudi, da bi se prikupil imenitni družbi; Andrea Germani se prikazuje v dvojni luči policijskega kapitana in šaljivca; Federica De Benedittis je prizadevna strežnica, ki z vsemi sočustvuje, čeprav jo nesramno izkoriščajo. (bov) RAZSTAVA - Zanimiva zbirka pričevanj Podobe pozabe -Ljubljančani pripovedujejo LJUBLJANA - V galeriji Vodnikove domačije je na ogled razstava Podobe pozabe, ki prinaša avdiovizualno zbirko spominov Ljubljančanov na čas druge svetovne vojne in obdobje po njej. Pripovedovalci so svoje, tako težke kot prijetne spomine, podajali ob fotografijah iz družinskih albumov. Iskrena pričevanja obiskovalcu sežejo do srca in ga mestoma tudi nasmeje-jo.Razstava je nastala kot plod sodelovanja med projektom Moje ulice, ki že leta beleži spomine Ljubljančanov, ter režiserko Anjo Medved. Ta v produkciji zavoda Kinoatelje podobne akcije vodi v Gorici in Novi Gorici. Katja Preša, Tina Popovič in Špela Frlic so projekt Moje ulice zagnale s spletno stranjo in nadgradile s pogovori v Botaničnem vrtu, ki so se, kot je za STA povedala Preša, izkazali »kot zelo fina oblika druženja in hkrati spoznavanja novih stvari o Ljubljani«. Po srečanju z Medvedovo so se Preša, Popovičeva in Frliceva odločile za »spominodajalsko akcijo«, s katero so posameznike pozvale, da ob fotografijah iz starih albumov pred kamero pripovedujejo o svojih spominih. Rezultate so leta 2012 razstavili v Galeriji Vžigalica. Razstava v galeriji Vodnikove domačije je plod druge takšne akcije, za katero so zbirali zgodbe, ki se nanašajo na obdobje druge svetovne vojne in po njej. Kustosinja razstave Petja Grafenauer je povedala, da se postavitev odlično sklada z rdečo nitjo delovanja Vodnikove domačije, ki je branje, pisanje in pripovedovanje. Najvidnejši sklop razstave tvori deset približno osemminutnih videov Medvedove. V njih se spominjajo Aleksander Bassin, Marija Magdalena Boc, Mirjana Borčič, Uroš Jenko, Eva Pirk-majer, Breda Poznič Šetina, Tomaž Potza in Božo Štajer. Ti spomini so v večini vezani na za Ljubljančane težko obdobje. Pripovedovalci opisujejo, kako so se po prestolnici sprehajali italijanski vojaki, kako so morali ljudje naokrog hoditi s prepustnicami ter kako so moške, ki so bili brez pravih dokumentov ali so brali napačen časopis, kar odpeljali in njihove žene niso vedele, kaj je z njimi. Ena od pripove-dovalk se je spominjala, da je njena mati zaprla okno vsakič, ko so Italijani peli svojo himno. Anja Medved fl t i Hkrati je slišati veliko zanimivih spominov na tisti čas. Denimo na to, kako so po centru gojili zajce in kokoši, ki so bile za družine veliko bogastvo. Ena od kokoši je po pričevanju morala celo umreti, ker je pomembni gospe strgala najlonke, ki jih je bilo zelo težko dobiti. Pred smrtjo so kokoš fotografirali, ta fotografija pa je tudi na ogled. Poleg videov obiskovalce nagovarja projekcija fotografij iz družinskih albumov, po želji pa lahko prelistajo tudi katerega od literarnih spominov na Ljubljano iz zbirke Slovanske knjižnice. Med naslovi je opaziti stare izdaje, kot so Lesena žlica Juša Kozaka, Sedmina Bena Zupančiča ali Ure mojih dni Mire Mihelič, pa tudi novejše, denimo Da me je strah Maruše Krese ali strip Spomini in sanje Kristine B. Zorana Smiljanica in Blaža Vurnika. Grafenauerjeva je za STA povedala, da je razstava, ki sicer nima politične note, lahko po svoje politična v tem, da skuša preko osebnih zgodovin predstaviti, kakšno je bilo življenje med in po drugi svetovni vojni, hkrati pa se navezuje na aktualno begunsko problematiko v točki, ko je govora o utes-njevanju - kmečke družine z okolice mesta so naselili skupaj z meščani. O utesnjevanju priča pripoved gospe, ki je bila kot deklica priseljena k bogati meščanski družini. Spominja se, kako je hvala »gostiteljem« prišla v stik s kulturo, kar ji je zelo zaznamovalo življenje. Ljudje so utesnjevanje sprejemali zelo različno - slabše ali bolje. Nekateri so denimo skušali na goste prenesti meščanske vzorce vedenja in ženske razbremeniti težkih opravil, ki so jih bile sicer vajene. Ob razstavi je zaživela spletna stran /www.preteklik.si/, preko katere so in bodo zbrane zgodbe ves čas dostopne, »spominodajalske akcije« pa bodo v prihodnje organizirane enkrat letno. (sta) LJUBLJANA - Jutri Fotorazstava Okusi Jaffe Pomaranče nekoč ponos Palestincev TRST - Projekcija dokumentarca Kombinat ali vera v pesem Avtorici filma in pevki sta spregovorili o zboru, ki je v Sloveniji pravi unikat Z leve Ipavec, Vidrih, Simčič in Bonelli Potokar fotodamj@n SQäJ slovensko Stalno tfV gledališče Slovensko stalno gledališče in UL - AGRFT MOJ DEVETSTO Avtorski projekt Patrizie Jurinčič DANES - nedelja, 8. maja, ob 16.00 Vozni red brezplačnega avtobusa: W 15.00 - Milje, avtobusna postaja 15.05 - Žavlje, avtobusna postaja 15.10 - Domjo, nasproti Kulturnega centra 15.15 - Dolina, pred županstvom 15.20 - Boljunec, pred gledališčem Prešeren 15.25 - Boršt, avtobusna postaja 15.30 - Ricmanje (Barde), avtobusna postaja ponovitve se nadaljujejo do 22. maja I Blagajna SSC: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www. tea terssg. com LJUBLJANA - Okusi Jaffe je naslov fotografske razstave, ki jo bodo jutri ob 18. uri odprli v Slovenskem etnografskem muzeju (upravna muzejska hiša) na Metelkovi 2 v Ljubljani. Razstava skozi fotografije prikazuje zgodbo mesta in pomaranče Jaffa, nekoč simbola palestinskega ponosa, danes simbola njihove izgube domovine. Ze ob 10. uri pa bo na isto temo potekal tudi mednarodni posvet, ki ga bodo sooblikovali antropolog Daniel Monterescu, raziskovalec Sami Abu Shehadeh, režiser Raed Duz-dar in Nada Pretnar ter Barbara Vodo-pivec iz Gibanja za pravice Palestincev. TRST - Kombinat ni samo ženski pevski zbor, temveč način življenja. Skupino deklet in žensk, ki od leta 2008 prepevajo pesem upora na najrazličnejših odrih in trgih, združuje namreč tudi podoben pogled na svet - prepričanje, da se boj za enakopravnost, človekove pravice in svobodo nadaljuje. In da ga je mogoče nadaljevati tudi z borbeno pesmijo v najrazličnejših jezikih. To je prišlo jasno do izraza tudi na projekciji dokumentarca, ki je v sredo potekala v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Slovensko stalno gledališče in Slovenski klub sta v goste povabila avtorici dokumentarca Zvon-ko T. Simčič in Uršo Bonelli Potokar ter pevki Maksimiljano Ipavec in Petro Vidrih. Z njimi je krajši pogovor po projekciji petdesetminutnega filma vodila novinarka Poljanka Dolhar. V filmu sta režiserki, ki sta z Valerie Wolf Gang podpisali tudi scenarij, snemanje in montažo, spregovorili predvsem o ideji upora, ki ga širijo ženski glasovi zbora Kombinat. O nji- hovi pesmi, vlogi in sporočilnosti so v dokumentarnem filmu razmišljale dr. Renata Šribar, dr. Vesna Leskošek in dr. Tanja Rener. V svojo kamero pa so režiserke ujele tudi številne nastope zbora, na primer v bolnici Franja, nekatere kar na ljubljanskih ulicah in trgih, saj so Kombinatke aktivno so- delovale tudi pri protestniških vstajah. Značilnost zbora je tudi ta, da vsako pesem predstavi in umesti v zgodovinski kontekst, besedila pa objavlja tudi na svoji spletni strani (www.kombi-natke.si) ter s tem širi vedenje o neza-nemarljivi plati slovenske in svetovne kulturne dediščine. / Primorshi RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, B. maja 2016 13 apis na steni PROHIBIDO FUMAR ni ravno spodbujal h kajenju, toda gostje so se kar dre-njali pri mizi, kjer so bili eden zraven drugega postavljeni majhni pepelniki s polovička-mi tlečih cigar. Mladi in stari, dame in gospodi so jih prijemali eno za drugo in jih navdušeno - jedli. Te cigare, ki jih niso zvile brhke Kubanke na jedrih deviških ste-gnih, pripravljajo mojstri kuhinje v valla-dolidski restavraciji Los Zagales. Na pogled so res podobne pravim havankam, saj so pripravljene iz v tulec zvitih in zlato-rjavo zapečenih tankih listov (vlečenega?) testa in napolnjene z raznimi nadevi. Ribja pašteta, ki jo rjavo obarvajo fileti inčunov, je kar pravšnje polnilo, če pa je zraven še malo »pepela«, je podoba popolna. Izraz za takšno kulinarično zavajanje so si gastro-nomi izposodili pri upodabljajočih umetnostih, kjer ima trompe l'oeil celo vrsto sle-dilcev, ki upodabljajo neskončna stopnišča, ki nas ob stalnem navideznem vzpenjanju spet in spet vračajo na izhodišče, rišejo like, ki izstopajo iz okvirja slike, stene, skozi katere vidimo v notranjost hiše, ceste, ki se pogrezajo v globoka brezna... Prepoznavanje na osnovi preteklih izkušenj nam omogoča, da nasedemo novim potegavščinam, pa naj gre za prostor, zvok, vonj, okus ali dotik. Slaščičarske potegavščine Izdelovalcem slaščic je najlažje: že stoletja nas »farbajo« z jagodami, ki to niso, z breskvicami in raznim sadjem, pripravljenim iz marcipana, cvetjem iz sladkorja, snegom iz beljakov... Nekdaj so bile zelo priljubljene torte v obliki drevesa, na čokoladna jajca pa smo se že tako navadili, da sploh ne pomislimo, da gre za trompe l'oeil. Poleti si lahko na terasi ob morju privoščimo sladoledne špagete z malinovim prelivom ali mediteransko pico iz biskvita z jagodnim prelivom namesto paradižnika, meto namesto bazilike, meringo, ki služi kot mocarela, in jagodami črnega grozdja, ki zamenjajo olive. Krema iz bele čokolade s polovičko vložene breskve je velik približek jajcu na oko, ki ga lahko »popopramo« z rjavim sladoledom in po robu zapečemo s karamelom. Iz otroških dni se spominjam tort v obliki kosa drevesnega debla: naša soseda jih je znala narediti tako prepričljive, da bi se jim nepoučeni približali prej z žago in sekiro kot z vilicami. Pa vendar ni šlo za kak izjemen podvig: mnogo več truda zahteva torta v obliki kupa zloženih srajc ali hiše iz lego kock, toda kalupi omogočajo celo oblikovanje torte v obliki fotografskega aparata. Ali avtomobilske gume. Na list »papirja« iz škroba pa lahko natisnemo karkoli, od abstraktne slike do krajinskega motiva ali portreta in to slike seveda pojemo. Med zelo enostavne potegavščine sodi salama, ki je po barvi in obliki podobna divjačinski, dejansko pa jo pripravimo iz čokolade, masla, lešnikov, beljakov in keksov. Ljubitelji temne čokolade imamo radi sladke tartufe, na čokoladnih stojnicah po raznih sejmih pa že nekaj let ponujajo najrazličnejše predmete iz zarjavelega železa: škarje, izvijače, vijake in matice, likalnike... V filmu Marca Ferrerija Velika požrtija Andréa (Ferréol) postreže Phi-lippu (Noiretu) dva ogromna pudinga v obliki njenih obilnih prsi, torej s čokoladno kepico na svetlo-rožnati podlagi, najverjetneje mešanici okusov in barv vani-lje in maline. Kar je bilo neprimerno bolj nedolžno od današnje razvejane ponudbe sladic, ki bolj kot v slaščičarne sodijo v specializirane trgovine z eksplicitno seksualno ponudbo. Sladice in kalamari, ki to niso Slaščičarji nas zavajajo s sladkimi jedmi, ki imajo podobo slanih receptov ali povsem neužitnih predmetov, kuharji pa jim vračajo milo za drago in uporabljajo obliko znanih sladic za pripravo slanih presenečenj. Miguel Ángel de la Cruz iz Matapozuelosa slovi po rezini, ki je povsem enaka koščku torte s temnim nadevom sredi belega biskvita, dejansko pa gre za slan grižljaj, pri katerem je testo KULINARIČNI TROMPE L'OEIL Razvajanje in zavajanje Toni Gomišček _ Škljoc za dober tek Ferranove olive, ki to niso Čokolada z bolšjega trga Pizza za ljubitelje sladkega. Sfera sladkega vina obogateno z moko iz pinjol, nadev pa je pripravljen iz sardin in inčunov. Moreno Cedroni iz Senigallie je uporabil obliko čokoladne »bounty« ploščice s kokosovim nadevom, le da je tropski oreh zamenjal s sipo! Andoni Luis Aduriz iz Errenterie uporablja za pripravo »čokoladnih« ma-kronov svinjsko kri, cela vrsta kuharjev ustvarja »testenine« brez moke iz rib, rakov, zelenjave ali zgolj rumenjakov: Carlo Cracco iz Milana da gostu na ogled in v izbiro cel album lističev pašte, ki ni videla niti zrna moke. Gregor Vračko iz Zgornje Kungote me je očaral z mozgo-vo kostjo, pripravljeno iz krompirjevega testa (kost) in gob, v katere je sicer res umešal nekaj pravega govejega mozga. Izidor Šuber iz Velikih Žabelj je na neki delavnici, posvečeni drobovini, pripravljal »kalamare« iz vampov. Zavajanje ima svoj manifest Slavni katalonski prerok visoke ku-linarike Ferran Adrià je poigravanje s čutili vključil v svoj manifest sodobne kuhinje. Pristop, kot ga je uporabljal v opevani restavraciji El Bulli, ki je vrsto let veljala za najboljšo na svetu, je označil za tehno-čustven. Čeprav se je izogibal izrazu molekularna kuhinja, je bil vendarle eden od njenih prerokov. Kot tudi Heston Blumenthal, Grant Achatz, José Andrés, Sat Bains, Richard Blais, Marcel Vigneron, Sean Brock, Homaro Cantu, Michael Carlson, Wyllie Dufresne, Pierre Ga-gnaire, Will Goldfarb, Adam Melonas, Randy Rucker, Kevin Sousa, Sean Wilkinson, Will LaRue, Dennis Maroudas, RJ Cooper in Laurent Gras. Številni od njih so sicer za svoj pristop izumili kako drugo ime, dejstvo pa je, da vsi ti - in številni drugi - z obema rokama zajemajo iz spoznanj kemikov in fizikov, ki so odprla čisto nove možnosti »običajni« obdelavi surovin in pripravi hrane. Vse to kuharjem omogoča, da goste vedno znova presenečajo z nepričakovanimi okusi, ki jih skrijejo za znano obliko in barvo. Ali teksturo, lahko tudi temperaturo, in celo zvokom. V letih razcveta molekularne kuhinje so se številni radi poigravali največkrat s sfe-rizacijo, torej z obdajanjem raznih tekočih vsebin z mehko opno, v katero ostanejo ujete. Izbrani tekočini za sferizacijo so dodali nekaj, zaradi česar je obdržala obliko kapljice, ko se je potopila v drugo tekočino, kjer se je med kemično reakcijo njena stena odebelila, s tem pa se je volumen povečal in specifična teža tako zmanjšala, da je kot lepa kroglica priplavala na površje. Kuharji so kot čarovniki iz rokava stresali v servirne posode »kaviar« vseh barv in okusov, pripravljen iz najrazličnejših sadnih ali zeliščnih sokov, mleka, jogurta, vina, kisa, celo olja. Pri tem so jim s praški in drugimi pripravki pomagale specializirane tovarne, kot na primer katalonska Sosa, marsičesa pa so se domislili tudi sami. Osnovne metode zavajanja Nekaj mora biti jasno: čeprav damo znanemu okusu drugačno obliko oziroma v znano obliko ujamemo nepričakovan okus, je za končni učinek zavajanja pomembno, da je okus dober! Šele potem nam uspe dati gostu občutek, da ga razvajamo, s tem pa tudi zapeljujemo. Preletimo nekaj postopkov, ki so bolj ali manj dostopni tudi ljubiteljskim kuharjem. Ogljikov dioksid v ampuli ima marsikdo zgolj za hitro stepanje smetane, sifon pa lahko uporabimo tudi za pripravo raznih drugih »zrakov« in penic. Za doseganje penaste strukture jedi lahko uporabimo tudi palični mešalec. V strojček za sladoled lahko damo sestavine, ki bodo daleč od sladkega, vendar še vedno ledene; najpreprosteje je začeti s kakšnimi zelenjavnimi okusi (paradižnik, paprika, beluši...). Kuhanje pri nižjih temperaturah »sous-vide« (v vakumu) prav tako ni pretežak zalogaj, le temperaturo moramo znati nastaviti na okrog 75 stopinj in si vzeti mnogo več časa, kot če damo kos mesa v lonec, ponev ali pekač in ga obdelujemo pri visokih temperaturah. Marsikdo ima sušilec sadja, toda uporablja ga zgolj za pripravo jabolčnih krhljev, medtem ko ustvarjalni kuhar posuši še marsikaj drugega, kar lahko potem tudi zdrobi in uporabi kot čarobno začimbo ali poprh. Višjo stopnje opremljenosti in znanja zahteva uporaba tekočega dušika: med hitrim zamrzovanjem se ne strdi zgolj voda, ampak se nepričakovano odzovejo tu- di maščobe in s tem celotno tkivo. Kapljice oljčnega olja se razpočijo in postanejo podobne (koruzni) pokovki! Grant Achatz je izumil ploščo anti-griddle, torej anti žar, ki ima na površini 34,4 stopinje pod ničlo, in ki ga zdaj že serijsko izdelujejo za domačo uporabo: neobičajne ledene lizike (največkrat iz raznih sokov) so le ena od možnosti uporabe. Povsem novo poglavje odpira uporaba ultrazvoka v kuhinji. Začelo se je z zvočno obdelavo krompirčka v eni od faz cvrtja, danes se te tehnike poslužujejo že številni kuharji, saj se je izkazala za nepre-kosljivo pri sproščanju arom, mehčanju mesa, pripravljanju marinad, omak, majonez, zelenjavnih juh... Vse poteka hitreje in pospešeno, tudi staranje vina in kisa, tako da omogoča doseganje nepričakovanih in presenetljiv rezultatov Potem so tu razni encimi, zlasti transglutaminaza, ki vežejo beljakovine: Wyllie Dufresne je stolkel kalamare v tanko folijo, posul s tem encimom in naslednji dan je dobil nekakšno lazanjo. Sicer pa so že naše babice znale uporabljati želati-no v mesu in kosteh in skuhati žolco, pektin v peškah je služil za strjevanje marmelade, z moko so gostile omake, sodobnim kuharjem pa so sredstva za gostenje in že-liranje na voljo v že pripravljenih vrečkah s praški. Vešči kuharji se poslužujejo tudi maltodekstrina, ki spremeni tekočo maščobo v prah, nepričakovane efekte pa dosegajo tudi z uporabo (običajnih) medicinskih injekcij, s katerimi lahko vbrizgajo nekaj nekam, kar tja ne sodi. K tem zavajanjem sodijo tudi plini oziroma arome, s katerimi šef pospremi postrežbo neke jedi. Nekje te popršijo z ek-straktom limone, drugje uplinijo esenco brinovih jagod, tretji poustvarijo vonj gozdnega bora. Ko uho zahteva svoje Pred kratkim sem prebral, da je od daleč opazna razlika med slabo gostilno in vrhunsko restavracijo glasba, ki se tam predvaja. V betoli je glasna, običajno preglasna, predvajana iz velikih in vsem vidnih zvočnikov, v najboljših restavracijah je tiha, komaj slišna, zvečine instrumentalna, sproščujoča, iz skritega vira. Prav lahko pa je glasba tudi pomemben dodatek uživanju v jedi. Heston Blumenthal, ki se je v Franciji navdušil nad belim vinom iz doline Loare ob srebanju bretonskih ostrig, je ob vrnitvi domov spoznal, da mora za popoln užitek ob istem vinu in školjkah predvajati še posnetek šumenja morja in krikov galebov. „Brez tega dodatka je bilo vino povsem vsakdanje, moji prijatelji so celo podvomili v moj okus, ko sem ga opeval kot izjemno spremljavo za ostrige, ko pa sem jim ga naslednjič postregel obenem z diskretnim oglašanjem galebov in morskih valov iz skritih zvočnikov, so ga vsi dojemali kot vrhunsko," je komentiral trik, čigar žrtev je bil najprej on sam. ? Kaj pa - zlonamerno zavajanje? Zavajanje z obliko, okusom, tekstu-ro, temperaturo in zvokom je lahko prav zabavno in povsem neškodljivo, saj poleg slastnega grižljaja prikliče še dobro voljo. Vse nekaj drugega so tisti izdelki prehrambene industrije, ko se kot sir prodaja nekaj, v čemer ni kapljice mleka, ko hrenovke ne vidijo mesa in ko perut morskega psa med kuhanjem razpade, ker so jo ponarejevalci pripravili iz soje. Žal je tudi tega ogromno, vendar to niso zavajajoči, ampak sleparski grižljaji. Nekje vmes, če so le pošteno predstavljeni, so nadomestki kot sojin zrezek ali surimi rakovo meso, toda kaj naj si mislim o nadevanih kornetih, ki vabijo s slike na ovitku, v drobnem tisku pa piše, da gre za slaščičarski izdelek s polni-lom z okusom kreme. Imam pa že raje pristne okuse, kamor brez zadržkov prištevam vse prej naštete domislice velikih kuharskih mojstrov. So pa stari Primorci poznali opičji žvarcet (žvar-cet od šimje), pri katerem so uporabljena zelišča in začimbe ustvarjala okus mesne obare, dejansko pa je bil zgolj krompir v omaki. To so bili prepoznani zavajajoči grižljaji, rojeni v časih (brez)mesne krize, medtem ko se v letih obilja vse pogosteje dogaja, da sploh ne vemo, čemu vse nasedamo... 1 4 Nedelja, 8. maja 2016 O w £Primorski r dnevnik Ulica Garibaldi 9 JESü tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica-sovodnje - Dela v Pipistrelovi hali tečejo s polno paro Odprtja še ne bo kmalu preiskava ni zaključena Ivo Boscarol, direktor Pipistrela, v nastajajoči proizvodni hali na območju goriškega letališča fotok.m. Na Pipistrelovem objektu v Gorici trenutno poteka izdelava oz. betoniranje tlakov, montaža vrat na fasadah je opravljena, v teku so strojne in elektro inštalacije. Z izjemo tistega tedna, ko so bila dela zaradi preiskave vandalizma, ki se je zgodil med velikonočnimi prazniki, prekinjena, dela ves čas potekajo s polno paro, je za Primorski dnevnik povedal Ivo Boscarol, direktor Pipistrela. »V prvih štirih mesecih gradnje smo sicer imeli težave z vremenom, kakršne je imelo celotno tukajšnje območje, zaradi tega je tedaj prišlo do manjše intenzivnosti pri delih. Teren je bil namreč preveč razmočen. Delalo pa se je ves čas, kar se je lahko delalo,« dodaja Boscarol. »Kdaj bo otvoritev objekta, bomo javnosti sporočili, ko bomo po končanju objekta pridobili vsa soglasja, se uskladili z vsemi udeleženimi in ko bo tudi letališče pripravljeno za obratovanje ter ko bo novi upravitelj letališča, ki mu ga je Enac dal v upravljanje, tudi funkcionalno začel z letališčem upravljati in bo uradno letenje možno,« zaključuje. Kaj pa preiskava vandalskega dejanja, do katerega je prišlo v marcu in ki je močno odmevalo v javnosti? Neznanci so v nastajajoči proizvodni hali poškodovali okoli 40 stekel, česar po Boscarolovih besedah še niso sanirali. »Preiskovalno delo je še v teku. Podrobnejših informacij trenutno ne moremo posredovati,« so za Primorski dnevnik povedali včeraj na goriški kvesturi, kjer vodijo preiskavo. Ovir na poti do izgradnje proizvodne hale, ki bo v prvi fazi obsegala 6.000 kvadratnih metrov površin, v drugi pa še dodatnih 4.000, že pred vandalskim dejanjem ni manjkalo. Gradnja se je že pred začetkom večkrat zavlekla: najprej zaradi težav pri prepisu zemljišča, katerega dokumentacija je bila pisana še na staro avstro-ogrsko monarhijo, nato pa še zaradi nepredvidenih del v zvezi z očiščenjem terena eksplozivnih teles iz obeh vojn in azbesta. Kot je povedal Boscarol, jim je večkrat ponagajalo še dolgotrajno deževno vreme. Sicer pa je Pipi-strelova proizvodna hala v Gorici zelo ambiciozno zastavljena s stališča varčevanja z energijo, podobno kot tista v Ajdovščini. Posebnost goriške hale je v tem, da strešni oboki niso betonski, ampak da so narejeni podobno kot letalsko krilo. Gre namreč za lupino iz vlaken, v sredini pa je stiropor, kar pomeni izredno lahko konstrukcijo in veliko toplotno zaščito. V hali, kjer bodo sestavljali predvsem štirisedežne Panthere, naj bi proizvodnjo zagnali s petnajstimi zaposlenimi, število naj bi se nato podvojilo. V končni fazi, potem ko bo dograjena tudi druga hala, naj bi v goriškem Pipistrelu delalo 200 ljudi. (km, ale) sovodnje - Kmalu objava v uradnem listu in razgrnitev Prostorski načrt pod streho Letošnji proračun bodo obravnavali junija, lanski upravni ostanek 140.000 evrov - Iščejo novega vodjo tehničnega urada Občinska stavba v Sovodnjah bumbaca Sovodenjski občinski svet je na zadnjem zasedanju ponovno - in tokrat dokončno - sprejel nov prostorski načrt, ki ga je v sodelovanju z uradi pripravila svetniška komisija za urbanizem. »Po februarski odobritvi je dežela zahtevala dodatne dokumente, zato se je moral občinski svet še enkrat izreči o načrtu. V kratkem bo sklep objavljen v deželnem uradnem listu, sledila bo razgrnitev z možnostjo vložitve pripomb, ki nam jih sicer občani že pošiljajo,« pravi županja Alenka Florenin. Z novim prostorskim načrtom je občina skušala ugoditi prošnjam občanov po spremembi namembnosti nekaterih zemljišč. Zaradi davčnih obvez in spremenjenih demografskih razmer so prejeli tudi več prošenj za omejitev ali celo odpravo že pridobljene zazidljivosti, kar omogoča, da ugodijo drugim prosilcem. Obstaja namreč strogo zakonsko razmerje med odstotkom zazidljivosti in površino občinskega teritorija, ki ga je treba spoštovati. Prostorski načrt so tudi posodobili in »prečistili«: odpravili so, kar je bilo zastarelega, in nakazali možnosti za ovrednotenje Krasa in KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Nedelja, 8. maja 2016, ob 18. uri Skupnost Družin Sončnica -Gledališka skupina O KLAPA - Gorica v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž OBUTI MAČEK družinski mijauzikl Režija: Sanja Vogrič Glasba: Patrick Ouaggiato ^Nedelja, 15. maja 2016, ob 18. uri Mladinski dramski odsek PD Štandrež Fran Milčinski BUTALCI Režija: Emil Aberšek Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici Za rezervacije in informacije: Kulturni center Lojze Bratuž tel. 0481531445 e-mail: infoOcenterbratuz.org okolja nasploh, na primer z ureditvijo pešpoti med vasmi po že obstoječih makadamskih cestah. Del predpisov je povezanih s kmetijskimi dejavnostmi. Občinski svet bo letošnji proračun obravnaval v prvi polovici junija, na zadnji seji pa je večina sprejela zaključni račun lanskega proračuna. »Uprava v letu 2015 ni črpala upravnega ostanka iz leta 2014. Konec lanskega leta je saldo depozita znašal 349.776,39 evra, medtem ko je upravni ostanek znašal 140.192,26 evra,« pravi podžupan Erik Petejan, Florenino-va pa pojasnjuje, da ostanka zaradi raznih zakonskih omejitev ne morejo uporabiti za investicije in tekoče stroške. Svetniki so v nadaljevanju seje soglasno sprejeli osnutek sporazuma za ustanovitev geopar-ka na Krasu, ki bi v Italiji zaobjemal območje občin Doberdob, Devin-Nabreži-na, Foljan-Redipulja, Tržič, Repentabor, Ronke, Zagraj, Dolina, Špeter, Sovodnje, Zgonik in Trst. Zadnje čase se na sovodenjski občini soočajo tudi s kadrovskimi spremembami. »Dosedanji vodja tehničnega urada Paolo Nonino je nastopil novo službo v Gonarsu. S tamkajšnjo občino smo podpisali šestmesečni sporazum, na podlagi katerega bo Nonino dvakrat tedensko še vedno pri nas. To mu bo omogočilo, da izpelje do konca nekatere projekte, ki so v teku, medtem pa bomo poiskali novega vodjo tehničnega urada,« še napoveduje županja Alenka Florenin. (ale) nova gorica Dežela FJK in Slovenija se ponovno pogovarjata D. Serracchiani K. Erjavec V torek, 10. maja, bo v Novi Gorici potekalo 2. zasedanje Skupnega odbora Slovenija - Furlanija-Julijska krajina. Vodila ga bosta slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in predsednica dežele FJK Debora Serracchiani, ki se bosta pred plenarnim zasedanjem sestala na bilateralnem srečanju. Prvo zasedanje odbora, naslednika nekdanje Mešane komisije za obravnavo skupnih razvojnih vprašanj med Republiko Slovenijo in Deželo FJK, ki ponovno vzpostavlja medresorski dialog na področjih skupnega interesa med njima, je potekalo aprila lani v Trstu. »Za Slovenijo so dobri prijateljski odnosi s sosednjo deželo FJK posebnega pomena, tako zaradi utrjevanja prijateljskih odnosov, kot tudi povezovanja v skupnem prostoru s FJK na področju gospodarskih, kulturnih in drugih družbenih odnosov ter sodelovanja na področju izobraževanja, znanosti, varovanja skupnega okolja, povezovanja skupnih projektov in drugih področjih,« so sporočili iz slovenskega zunanjega ministrstva, kjer dodajajo, da je sodelovanje na regionalni ravni močan element za utrjevanje vezi z Italijo, skupno članstvo v Evropski uniji pa odpira dodatne možnosti za sodelovanje. »Močno vez med obema državama predstavlja obstoj manjšin na obeh straneh meje. Odnosi med sosednjima državama se najbolj izkazujejo prav na regionalni ravni, kjer obstaja močna volja za poglobitev odnosov na obeh straneh,« poudarjajo na ministrstvu, kjer so mnenja, da skupni odbor omogoča boljšo in učinkovitejšo koordinacijo sodelovanja na različnih področjih skupnega interesa, saj predstavlja dodatni kanal komunikacije in omogoča boljši pregled nad sodelovanjem in stiki med predstavniki slovenskih ministrstev in deželne vlade FJK. Torkov program se v novogoriški občinski stavbi začenja ob 9. uri s srečanjem sopredsedujočih delovnih skupin, nadaljuje pa z bilateralnim srečanjem ministra Erjavca in predsednice Serracchiani. Sledilo bo plenarno zasedanje Skupnega odbora Slovenija - Furlanija-Julijska krajina, ki ga bosta vodila Erjavec in Serracchianijeva in na katerem bosta navzoča veleposlanika Italije in Slovenije. Odbor bo ob koncu del pripravil skupen dokument. Ob 12.30 bosta minister in predsednica imela še novinarsko konferenco. (km) Zveza slovenske katoliške prosvete tel. 0481538128 e-mail:zskp_gorica(ayahoo.it Kulturni center Lojze Bratuž Krožek( Anton Gregorčič I SREČANJA POD LIPAMI IRAN - IZRAEL PRIVILEGIRAN ALI SOVRAŽEN ODNOS? Spregovorila bo Nežka Figelj, goriška Slovenka, magistrski študij varnosti in diplomacije je opravila v Tel Avivu. Predstavila bo svoje življenje v Izraelu, delo na veleposlaništvu Republike Slovenije, jedrski program v Iranu, varnost v Izraelu in stanje po umiku sankcij v Iranu. Večer bo povezoval Renato Podbersič. V četrtek, 12. maja 2016, ob 20.30 Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica / Primorshi RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, B. maja 2016 15 DOBERDOB - Dijaška raziskava »Tujci« v jezeru Kakšna je usoda Doberdobskega jezera? To vprašanje so si postavili dijaki drugih razredov kmetijskega zavoda Brignoli iz Gradišča, ki so presihajočemu kraškemu jezeru posvetili svojo stojnico na sedmem festivalu znanstvene komunikacije, ki ga je v Tržiču priredilo združenje Scienza Under 18. Jezero kot tako, so med šolskimi raziskavami ugotovili dijaki, ni v slabem stanju, vendar tvega, da izgine. Jezero je namreč že mnoga leta zapuščeno, zato trstje zarašča večji del nekdanje vodne površine, ogrožajo pa ga tudi nekatere tujerodne in-vazivne rastline, ki uničujejo njegovo biot-sko raznolikost. Ker jezero ne bo preživelo brez pomoči človeka, nameravajo dijaki zavoda Brignoli predstaviti Deželi Fur-laniji - Julijski krajini predlog, s katerim želijo prispevati k njegovi ohranitvi. »Dovolite nam, da poskrbimo za odstranitev tujerodnih invazivnih rastlin,« pravijo dijaki. Dijaki se obračajo na deželno upravo, ker so Doberdobsko jezero in njegove težave raziskali v okviru njenega projekta Osservatorio del paesaggio. Progetto speciale Regione Fvg. »Dežela Furlanija - Julijska krajina nam lahko omogoči, da ukrepamo. Rešiti Doberdobsko jezero ne pomeni le ohraniti zaščiteno območje rezervata, ampak tudi razmišljati o turističnem in naravoslovnem ovrednotenju ene izmed največjih zanimivosti, ki jih iz naravnega vidika ponuja naše območje,« menijo dijaki zavoda Brignoli in dodajajo: »Ob tem bi odstranjevanje tujerodnih rastlin za nas bila pomembna dragocena izkušnja in priložnost, da se preizkusimo na terenu.« Dijaki so med svojo raziskavo ugotovili, da voda Doberdobskega jezera ni posebno onesnažena, čim prej pa je treba poskrbeti za uničenje invazivk, ki ogrožajo druge rastline, hkrati pa tudi zdravje ljudi, saj povzročajo alergije, zastrupitve, bolezni kože. Za večino težav z zdravjem je odgovoren pelod invazivnih rastlin, nekatere izmed njih rastejo tudi ob Doberdobskem jezeru, na primer pajesen in raznozobi grint. Doberdobsko jezero (levo) in dijakinja šole Brignoli iz Gradišča s prikazom izsledkov raziskave o jezeru fotoc.v. TRŽIČ-RONKE-ŠTARANCAN - Referendum »Združitev je priložnost za kakovostni preskok« Na stičišču treh občin, ki bi kaj kmalu lahko postale ena sama, se je včeraj začela referendumska kampanja skupine Democratici per il si, ki se zavzemajo za spojitev med občinami Tržič, Štarancan in Ronke. Včerajšnje srečanje so priredili na simbolnem kraju, ki je nekakšna paradigma njihove kampanje: javnosti so se predstavili na križišču med trži-ško ulico XXIV Maggio, ronško Ulico Staranzano in Ulico Redipuglia, ki spada pod Občino Štarancan. »To je kraj, ki prikazuje bližino med tremi občinskimi skupnostmi in odsotnost pravih pregrad. Hkrati uteleša težave, ki so se doslej pojavljale, in priložnosti, ki bi jih prinesla združitev Ronk, Tržiča in Šta-rancana v eno samo občino. Na tej točki pogosto prihaja do prometnih nesreč, dejstvo, da je križišče na meji med tremi različnimi občinami, pa je doslej preprečilo, da bi občinske uprave poskrbele za varnejšo prometno ureditev. Ko bodo Ronke, Tržič in Štarancan ena sama občina, bo to mogoče,« pravijo člani odbora Demokrati za združitev Lucia Giu-rissa (Tržič), Lorenzo Presot (Šta-rancan) in Maria Cristina Carloni (Ronke), po katerih je referendum pomembna priložnost za prebivalce treh občin. »Tri skupnosti, ki so med seboj že močno povezane, bodo končno imele eno samo upravo. Sinergi-ja bo omogočila kakovostni pre- skok,« trdijo zagovorniki združitve, po katerih omenjeno križišče tudi ponazarja potrebo po ovrednotenju predelov treh občin, ki so bili doslej potisnjeni na obrobje: »Predmestja bodo v središču nove policentrične občine, ki bo nastala iz spojitve. Nihče ne sme biti zapostavljen.« Zagovorniki združitve so prepričani, da bo mogoče zgodovinske, kulturne in družbene identitete, ki so značilne za območje Laškega, bolje zaščititi, ko bo območje bolj povezano. »Močnejša uprava bo lahko bogastvo našega teritorija bolje ovrednotila. Majhnost bi območje obsodila na izključenost in obubožanje družbenega tkiva,« pravijo Lucia Giurissa, Lorenzo Presot in Maria Cristina Carloni ter izpostavljajo, da je cilj referenduma združitev treh občin, ki de facto že sestavljajo eno samo mesto. »Meje med njimi danes predstavljajo le še cestne table. Občani se prosto premikajo iz ene občine v drugo iz službenih in drugih razlogov, posebnih razlik v navadah in tradicijah ne občutijo. To skupno mesto pa danes potrebuje načrt za prihodnost in eno samo upravo, ki mu bo omogočila, da premosti težave, ki jih je povzročila dosedanja razdrobljenosti. Spojitev med Tržičem, Ronkami in Štarancanom bi bila ena izmed največjih, do katerih je prišlo doslej v Italiji; to je naš cilj,« zaključujejo Demokrati za združitev. GORICA - Dom invalidov na Korzu Dotrajan napušč ogroža mimoidoče Dotrajan napušč goriškega Doma invalidov (Casa del Mutilato) ogroža mimoidoče. Izpod strehe palače z značilnim polkrožnim pročeljem, ki stoji na vogalu Korza Italia in Cascinove ulice, je včeraj zjutraj odpadlo več kosov ometa in kamna, ki so zgrmeli na pločnik, k sreči pa niso poškodovali nikogar. Na prizorišče so okrog 9. ure prišli mestni redarji in gasilci z avtolestvi- Gasilci in reda rji jo. »Območje smo morali zavarovati in so zavarovali preprečiti, da bi še kakšen del napušča pločnik, zgrmel na pločnik. Varnostnih pregrad na katerega so ne bo mogoče odstraniti, dokler lastni- zgrmeli kosi ki ne bodo poskrbeli za obnovo stavbe,« napušča so za Primorski dnevnik povedali na goriškem poveljstvu gasilcev. bumbaca SABOTIN - Po štmavrskem sestanku Biotop? Bojim se Danajcev, čeprav prinašajo darila »Timeo Danaos et donaferentes« pravi latinski pregovor. Berem časopisno poročilo s sestanka, ki je pred nekaj dnevi potekal v Štmavru, katerega vsebina je bila Biotop na Sabotinu, in se sprašujem o pravih namenih predloga, predvsem pa o njegovem smislu in izhodiščih, ki so bila posredovana zbranim krajanom. Ne vem, ali ni o načinu praktičnega izvajanja skovanke biotop bilo povedanega nič oprijemljivega, ali je bilo nujno prispevek skrčiti na časopisno berljivo besedilo. Vse kaže, da velja prvo, kajti sami krajani so se na srečanju spraševali za pristope in posledice, na kar so seveda prejeli pomirjujoče odgovore. Kako pa naj bi bilo drugače?! Večkrat me preveva občutek, da se v ne povsem opredeljenih krogih, ki nadzirajo, načrtujejo in nato naročajo posege v naravno okolje, vrtijo ljudje s preganjavico, ki jih sili, da bi stalno nekaj rezali, sekali, podirali, prekomerno »čistili in brili« rastlinje, podrast in drevesna debla. Pri tem celo žugajo, da bo Sabotin v dvajsetih letih (sic!) postal podoben Krasu. In kaj bi bilo pri tem narobe? V osnovno šolo sem hodil sredi prejšnjega stoletja in se točno spominjam, kako so nam opisovali Kras, pa tudi videli smo ga na izletih, kot revno goloto, polno grušča, ki si ne bo nikoli opomogla ne kot naravno okolje in niti družbeno ekonomsko. Vzroki so bili trije: Benetke zaradi sečnje, govedo in koze zaradi paše, burja, ki je odnašala ovenelo listje, da se ni ustvarjal humus. Benetke že davno ne podirajo več naših gozdov, preživetvena živinoreja je že za mojo generacijo sedemdesetletnikov (kaj šele za mlajše!) romantičen spomin, burja pa, ki je vsako steblo upogibala proti jugozahodu tudi ni več takšna, kakršna je bila pred nekaj desetletji. Pa še to: ali menimo, da so v Jugoslaviji po osvoboditvi prepovedali vzrejo koz zaradi izhodišč enoumne komunistične diktature, ali pa je bil za prepovedjo dolgoročni projekt prav ozelenitve Krasa, Istre, Like, Dalmacije, Bosne, Hercegovine in Črne gore? In se je Kras razbohotil v naravno okolje, kjer sedaj krožijo celo rdeči šakali, gamsi in kakšen jelen, da o srnah niti ne govorimo. Res je - na račun divjih zajcev, ki jih nikjer ni videti. Še do nedavnega, se pravi nekaj mesecev nazaj, smo zadnja leta ozavestili, da imamo na Sabotinu izreden primer prosto se razvijajočega rastlinskega (ne samo!) naravnega okolja, do česar je prišlo zaradi nekaj desetletij trajajoče odmaknjenosti, ki jo je povzročala meja. Poleg tega pa nič tetrapakov, nič naj-lonskih vrečk, nič ovitkov Cedevite, nič plastenk vselej žejnih pohodniških greenhor- iU^ft r:--V, T- * t h ■ ■ ' áfitO'jf! Na Sabotinu bumbaca nov (zelencev), ki ne zdržijo brez pijače od Štmavra do sabotinskega grebena. In sedaj to o biotopu! Če se pobočja zaraščajo, ali je treba rezati in sekati? Narava gre pač svojo pot. Zakaj je vsaka skonstruirana teorija izgovor za to, da posegamo vanjo? Se bojimo požarov? Sem za protipožarne pasove, a ne takšne, ki geometrijsko delijo goščavo na pravokotnike. Sicer pa biotop je vse, kar je naravnega. Zakaj ne bi dovolili, da se Sabotin preoblikuje iz goličave, iz gmajne v mešan gozd z bujno podrastjo, če pač gre za naraven proces? Ali je lepša osimska zareza? Ali naj se sprijaznimo s posegi, kakršnega so si privoščili v Glinščici in tudi ponekod na Doberdobskem Krasu, kjer so pod pretvezo morebitnega gašenja začrtali v ruj prave avtoceste? Ker bo pač potrebno biotop vzdrževati, si že predstavljam, da se po tistih hektarjih ne bodo gozdarji premikali bo brezpotju, temveč bo »projektni načrt« predvideval tudi kičasto opremljene steze, pa postanke, pa lične plastične table v poduk sprehajalcem v salonskih čevljih... Pustite nam nekaj neokrnjene samote! P.S.: V kajakaških krogih čakamo že skoraj leto dni, da nas pristojni občinski odborniki skličejo na sestanek z oprijemljivimi odgovori na predlog o ovrednotenju dejavnosti na Soči. Sicer pa trajajo ustna moledovanja že vsaj desetletje. Glede čiščenja in rezanja še to: leta in leta smo čakali, da na kraju pristanka Soške regate pristojna služna očedi travo in trsje. Enkrat v tridesetih letih (sic!) je potem to opravila, sicer pa so poskrbeli člani, pravzaprav predsednik krajevne konzulte, ki pa je sedaj ni več! Aldo Rupel PODGORA - Zahteva Walterja Bandlja »Topoli povzročajo alergije, proč z njimi!« Pred leti so občani zbirali podpise za posek dreves, občina jih ni uslišala »Topole je treba posekati ali vsaj obrezati!« Tako pravi občinski svetnik stranke Slovenska skupnost Walter Bandelj, ki je že marca pristojno občinsko službo opozoril na problem dreves pred športno palačo Bigot v Podgori. »Zaradi topolov imajo številni ljudje zdravstvene težave, saj njihov pelod povzroča alergije. Zato smo med prebivalci že pred leti zbirali podpise v upanju, da bo občina ta drevesa odstranila in jih nadomestila z drugimi, ki teh težav ne prinašajo, žal pa nas ni nihče usli-šal,« poudarja Bandelj, po katerem bi bila odstranitev topol pred športno palačo nuno potrebna, saj ima občinska služba vedno manj delavcev in časa za vzdrževanje. Topoli ob športni palači bumbaca 156 Nedelja, 8. maja 2016 ALPE JADRAN Primorski ki Ji gorica - Posnetek iz obleganega mesta leta 1916 Obhajilo pod bombami Fotografija, ki jo je avtor zapisa našel v tetini zapuščini Pred sto leti je na Goriškem divjala prva svetovna vojna. Kljub grozotam, ki jih prinesejo vojni spopadi, pa je v Gorici vztrajalo še nekaj tisoč ljudi. Od leta 1915 pa do avgusta 1916 so boji potekali na desnem bregu Soče, na t.i. goriškem obrambnem mostišču, ki je zaobjemalo grič Kalvarijo nad Pod-goro, pevmski grič, oslavske vzpetine ter hrib Sabotin, ki je »nadzoroval« celotno bojišče. Gorice boji niso neposredno ogrožali, ni bila pa varna pred topniškim obstreljevanjem, ki je mestu prizadejalo precej škode, prebivalstvu pa nešteto nevšečnosti. Pred mnogimi leti sem med zapuščino tete našel fotografijo, na kateri je na hrbtni strani pisalo »Obhajilo v Gorici med 1. svetovno vojno« in nič drugega. Ker je teta umrla, nisem mogel preveriti verodostojnosti zanimivega posnetka. Da pa je šlo res za obhajilo v obleganem mestu, sem ugotovil nekaj mesecev kasneje, ko sem pri prelistavanju izvodov časopisa Slovenec iz leta 1916 naključno našel članek, ki je podrobno opisal verski dogodek. Soudeležen in neimenovan Goričan je med drugim zapisal: »Tudi v strto okrilje naše uboge Gorice prisije včasih še žarek upanja v boljšo bodočnost. Tak žarek je bilo prvo sv. obhajilo otrok v samostanski cerkvi ka-pucinov (cerkev stoji še danes). Skrbnim staršem je bilo pri srcu, da bi spravili svoje malčke k nebeški gostiji. Spomnili so se g. kateheta slovenskih zavodov patra Janeza in ga naprosili naj bi prevzel pouk teh otročičev. Rade volje se je katehet odzval in v kratkem času so bili otroci toliko poučeni in pripravljeni, da je bilo prvo sv. obhajilo naznanjeno za belo ne- deljo (30. aprila 1916). Bili so iz Oslavja, Podsabotina, Štandreža in Pevme. V pomoč je priskočil odbor za begunce, ki je dal blago za obleke in Marijina družba, ki je obleke sešila in tudi drugače pomagala k slovesnosti. V mali procesiji so prišli prvoobhajanci v ozaljšano cerkev. Gospod katehet je imel primeren nagovor, ki je segal ne le otrokom marveč tudi odraslim do srca. Ni čuda, da se je dobil celo ljubitelj, ki je hotel imeti ta dogodek ovekovečen s fotografijo, da ohrani ta svečani trenutek zgodovini. Po končani slovesnosti so bili prvoobhajanci pogoščeni s kavo, ki jo je daroval ravnatelj Meinlove trgovine. Vsak otrok je dobil iz njegovih rok tudi kos čokolade. Pekarica Cotič je brezplačno napekla otrokom maslene hlebčke. V spomin so dobili otroci tudi lepe podobe in molitvenike.« Iz tedanjih vojaških kronik izhaja, da je v tistem času na fronti vladalo nekako zatišje, kajti obe armadi sta si liza-li rane od dotedanjih petih ofenziv in utr-pelih žrtev. Ostaja pa odprto vprašanje, kako to, da so avstro-ogrske oblasti kljub stalnemu obstreljevanju mesta dovolile, da je v Gorici ostalo še toliko civilistov -med njimi veliko otrok -, med katerimi tudi pregnanci z okoliških vasi. Poraja se sum, da so to opravljali načrtno: širši javnosti so razkazovali fotografije, da Gorica ni ogrožena in da tam poteka čisto normalno življenje. Če bi po naključju priletela granata in bi nastradali otroci, pa bi oblasti zagnale vik in krik, češ: »Glejte, brezsrčni Italijani streljajo na prvoobhaj ance!« To so seveda le ugibanja, verjetno pa niso daleč od resnice. (vip) JUTRI V GORICI Slataperjeva knjiga, prevajalec Marko Kravos in še nečak V okviru srečanj z avtorji, ki jih prireja goriški Kulturni dom, bo jutri ob 18. uri predstavitev slovenskega prevoda knjige Moj Kras - Il mio Car-so Scipia Slataperja, ki je izšel pri založbi Beit iz Trsta. »Dvojezični« večer bodo sooblikovali prevajalec Slataperjeve knjige Marko Kravos (na fotografiji), avtor spremnega besedila Roberto Dedenaro, prof. Luca Zorzenon iz Trsta, predsednik Kulturnega doma Igor Komel in ravnatelj državne knjižnice v Gorici Marco Menato. Srečanja se bo udeležil pisateljev nečak Aurelio Slata-per. Ob stoletnici smrti Scipia Sla-taperja na soški fronti prirejata jutrišnji dogodek državna knjižnica in Kulturni dom v okviru projekta Bunker 15-18 in v sodelovanju s centrom Scipio Slataper iz Trsta, z združenjem Forum za Gorico in goriško sekcijo združenja Dante Alighieri. goriška - Popoldne javni opazovanji Jutri prehod Merkurja čez Sončevo ploskvico Odprt bo observatorij v Fari, v Novi Gorici bodo opazovali še Luno in Jupiter Jutri popoldne bomo dočakali prehod Merkurja čez Sončevo ploskvico, najzanimivejši astronomski pojav v letošnjem letu. Tega redkega dogodka ne gre zamuditi, saj bo naslednji prehod viden šele leta 2019. Pojava pa ni mogoče opazovati brez optičnih pomagal: zato astronomski observatorij v Fari ter novogori-ška tehniška gimnazija in društvo Teleskop vabijo na javni opazovanji, med katerima si bo mogoče varno ogledati Merkurjevo potovanje. Observatorij v Fari bo odprt med 13. in 20. uro. Obiskovalcem bo na voljo teleskop, deloval bo tudi planetarij. Dogodek je namenjen članom: letna članarina znaša 10 evrov za odrasle in 5 evrov za študente. Na Bevkov trg pa vabita tehniška gimnazija Šolskega centra Nova Gorica in Astronomsko društvo Teleskop. Prehoda Merkurja čez Sončevo ploskvico bodo opazovali med 13.12 in 20.40, sledilo bo opazovanje Lune in Jupitra do 23. ure. Nebesni pojav, pravijo organizatorji, bo moč opazovati z optičnimi teleskopi z uporabo zaščitnih filtrov ter s solarnim vodikovim teleskopom H-alfa. Med opazovanjem bodo dijaki in člani društva na razpolago za pojasnitev astronomskega pojava in astronomske opreme. Če bo vreme slabo, opazovanje odpade. Merkur je pred Sončevo ploskvico nazadnje potoval 7. maja 2003. Glede na Observatorij pri Fari velikost Merkurja, katerega navidezni premer je skoraj 160-krat manjši od Sonca med prehodom, planeta ni mogoče videti s prostim očesom niti s posebnimi očali, ki se uporabljajo ob Sončevih mrkih. Zato je za varno opazovanje treba uporabljati daljnogled ali teleskop z ustreznim filtrom in solarni H-alfa teleksop. (km, ale) TRZIC Z vrečkami zgibanka Z jutrišnjim dnem bodo po domovih v tržiški občini začeli razdeljevati vrečke za sortiranje odpadkov. Gospodinjstva bodo prejela 60 rumenih vrečk za suhe odpadke, podjetja pa ravno toliko rdečih vrečk, 30 belih prozornih vrečk bo namenjenih plastičnemu materialu, 120 vrečk pa vlažnim odpadkom. Skupek vrečk naj bi zadostil potrebam enega leta. Kdor bo pred časom izčrpal zalogo, bo moral dodatne vrečke kupiti sam v prodajalnah Ascom; lokacije bodo navedene na spletni strani www.isontinambiente.it. Občina Tržič in družba Isa Ambiente sta poskrbeli, da bodo skupaj z vrečkami za odpadke razdeljevali tudi zgibanko z navodili za sortiranje v slovenskem, hrvaškem, bangladeškem, romunskem in albanskem jeziku. Marušič o Karlu Lavriču Zgodovinar Branko Marušič bo v četrtek, 12. maja, ob 10. uri gost srečanja »Na kavi s knjigo« v Katoliški knjigarni na goriškem Travniku. V pogovoru s prof. Marijo Češčut bo predstavil svojo knjigo »Doktor Karel Lavrič (1818- 1876) in njegova doba«. Shod goriških pritrkovalcev V Doberdobu bo danes shod goriških pritrkovalcev. Pritrkovanje prirejajo v sodelovanju s furlanskim društvom Campanili aperti. Od 15.30 do 19.30 bo zvonik cerkve odprt, od 16.30 do 17. ure bo domači župnik povzel zgodovino cerkve, zvonika in zvonov, potekal bo tudi prikaz ročnega zvonjenja. Oživili bodo goriški grad Danes med 15. uro in 18.30 bodo z glasbo, s plesom, srednjeveškimi dvoboji, z recitacijami in degustacijami srednjeveških jedi oživili goriški grad. Knjižnica v Trgovskem domu Občni zbor Narodne in študijske knjižnice (NŠK) bo jutri, 9. aprila, ob 18. uri v Trgovskem domu v Gorici, kamor se bo goriška podružnica knjižnice preselila po obnovi vogalnega pritličja. ronke - Medgeneracijsko srečanje Kulturno izročilo gre iz roda v rod Bojana Daneu (zgoraj), občinstvo je napolnilo dvorano avditorija (spodaj) V okviru projekta Iz roda v rod so v sredo v ronškem avditoriju izpeljali med-generacijsko srečanje s prikazom ljubiteljskega ustvarjanja v Laškem. »Gre za projekt Kruta, pri organizaciji sredinega srečanja pa sta sodelovali tudi kulturni društvi Jadro in Tržič,« pojasnjuje družbeni in kulturni delavec iz Laškega Karlo Mucci, sicer predsednik društva Jadro. Kulturni program sta oblikovala pevski zbor slovenske osnovne šole Ljubka Šor-li iz Romjana pod vodstvom učiteljice in dirigentke Lucije Lavrenčič ter zbor društva Costumi bisiachi, ki je med drugim zapel pesem Moja mama kuha kafe. Prisotne je nagovorila tudi Bojana Daneu, hči ravnatelja slovenske šole, ki je v Tržiču delovala takoj po drugi svetovni vojni, vendar so jo zatem zaprli. Pesnica Liliana Visintin je prebrala nekaj svojih pesmi v italijanščini in slovenščini, srečanje je povezovala Andreja Grom, uslužbenka slovenskega urada na tržiški občini. Med udeleženci sta bili ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček in nekdanja ravnateljica Vera Caharija. »Večer je bil zelo uspešen, saj smo napolnili dvorano. Za Slovence v Laškem je toliko bolj pomembno, da so naše prireditve dobro obiskane,« poudarja Karlo Mucci in dodaja, da so v okviru srečanja ponudili na ogled ročna dela, ki jih izdeluje Silvano Ma-rušič. Za prikaz klekljanja pa so poskrbele članice klekljarskega odseka društva Jadro. y^PrimOrski_GORIŠKA_Nedelja, 8. maja 2016 1 7 GORICA - V Kulturnem domu za višješolce Kreslinova učna ura Slovenski kantavtor bo ponovno nastopil v torek, ko bo predstavil svojo novo zgoščenko Srečanja z Vladom Kreslinom niso nikdar dolgočasna, tudi tedaj ne, ko kantavtor nastopi z »učno uro« pred dijaki. Pevec prekmurskih ravnic zna že po prvih akordih navezati stik z občinstvom. Tako je bilo tudi v sredo, ko so dvorano goriškega Kulturnega doma napolnili dijaki in profesorji slovenskih višjih srednjih šol v Gorici. Mnogi so Kreslina že poznali, nekateri so o njem slišali, med publiko pa so bili tudi taki, za katere je bil odkritje. Po odzivanju občinstva sodeč, pa je pevec s črnim klobukom in črno kitaro med enournim koncertom pridobil nove privržence. Po nekaj pesmih je Kreslin povabil na oder skupino dijakov, ki so mu pomagali pri petju refrenov, ritmičnem ploskanju in nakazovanju plesnih gibov. Vzdušje je bilo res en- kratno. Pri zadnjih pesmih so se pevcu in dijakom na odru pridružili nekateri profesorji, tako da je nastop pridobil še dodatne elemente »učne ure«. Višješolce, njihove profesorje in Vlada Kreslina je uvodoma pozdravil predsednik Kulturnega doma Igor Komel, ki je poudaril, da naveza Kreslin-Kulturni dom traja že dobrih petnajst let: pevec je v Gorici nastopil na samostojnih koncertih, sam in z Bel-tinško bando, sodeloval je na spominskih prireditvah, pel je skupaj z italijanskimi pevci in pevkami ter povezal se je z Valterjem Sivi-lottijem, uglednim glasbenikom in dirigentom iz Vidma. V zadnjih letih sta mojstra glasbe uresničila več uspešnih in odmevnih projektov, ki so zaznamovali naš obmejni prostor, je še dejal Komel in se zahvalil šolam, ki Vlado Kreslin je povabil na oder skupino dijakov, ki so mu pomagali pri petju refrenov, ritmičnem ploskanju in nakazovanju plesnih gibov foto k.d. so sprejele povabilo in dijakom omogočile, da s pomočjo prvorazrednega pevca spoznajo lepoto slovenske glasbene ustvarjalnosti. Vlado Kreslin je dijakom v sredo zapel nekaj svojih hitov, kot so Ena pesem, Tvoje jutro, Dekle moje, Tisoč let, Poj mi pesem, Z Goričkega v Piran itd. Ob zaključku so dijaki »naskočili« oder, se fotografirali s Kre-slinom in si zagotovili tudi avtogram. Slovenski kantavtor se bo s samostojnim koncertom vrnil v goriški Kulturni dom že v torek, 10. maja, ob 20.30 uri, ko bo pred- stavil svojo novo zgoščenko Če bi midva se kdaj srečala. Na odru mu bodo družbo delali še tržaški vsestranski glasbenik Iztok Cer-gol ter pevki Gabriella Gabrielli in Tatjana Mi-helj. Torkov dogodek prireja Kulturni dom v okviru festivala Komigo 2016. (vip) GLASBENA MATICA v Furlaniji Julijski krajini Šola Gorica zamisel in gjasba: Ambra Cossutta solisti, zbori in šolslci orlcester Fondazione Cassa di Risparmio d) Gorizia KULTURNI DOM V GORICI četrtek, 12.5.2016-ob 18.30 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v sredo, 11. maja, ob 20.45 »Non ti pa-go« (Eduardo De Filippo); informacije po tel. 0481-383602 (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v četrtek, 12. maja, ob 20. uri premiera igre »On-dina« (Jean Giraudox) s ponovitvijo v petek, 13., in soboto, 14. maja, ob 20. uri; v soboto, 14. maja, ob 10.30 bo v bralni sobi Gledališka igralnica z Me-deo Novak; tel. 003865-3352247, bla-gajna@sng-ng.si. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.40 -21.20 »Captain America: Civil War«. Dvorana 2: 15.00 - 16.40 »Robinson Crusoe«; 18.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 20.10 - 22.15 »Sole alto«. Dvorana 3: 15.10 »The Dressmaker -Il diavolo e tornato«; 17.40 - 19.50 -22.00 »Al di la delle montagne«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.45 -20.30 »Captain America: Civil War«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 19.50 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 22.00 »Captain America: Civil War«. Dvorana 3: 15.10 - 16.50 »Robinson Crusoe«; 18.20 - 21.15 »Captain America: Civil War« (digital 3D). Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.10 -22.15 »Il traditore tipo«. Dvorana 5: 15.00 - 17.15 - 19.50 »Sole alto«; 22.10 »La foresta dei sogni«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Captain America: Civil War«. Dvorana 2: 18.10 »The Dressmaker -Il diavolo e tornato«; 20.10 - 22.15 »Sole alto«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Al di la delle montagne«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Captain America: Civil War«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 22.00 »Captain America: Civil War«. Dvorana 3: 16.50 »Robinson Crusoe«; 18.20 - 21.15 »Captain America: Civil War« (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Il traditore tipo«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Non essere cattivo« (iz niza Kinemax dAu-tore). Koncerti V BAZILIKI NA SV. GORI danes, 8. maja, bo ob 17.30 koncert Komornega orkestra Akademije NOVA; vstop prost, www.gdnova.si. V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 niz koncertov klasične glasbe »Musica in Corso«: danes, 8. maja, ob 11. uri »Concerto n. 1« in »Cinque Duetti« (Kevin Reginald Cooke - kontrabas in Ljubov Zuraeva - viola); informacije in prijave po tel. 0481-46861 (vstop prost). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v ponedeljek, 9. maja, ob 20.15 koncert zbora Sv. Nikolaja iz Litije; informacije po tel. 00386-53354010, blagajna@kulturnidom-ng.si. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 10. maja, ob 20. uri v cerkvi Frančiškanskega samostana na Kostanjevici pri Novi Gorici koncert vokalne skupine Vikra (Petra Grassi - zborovodkinja in Martina Slateo - klavir); vstop prost. H Šolske vesti AD FORMANDUM sporoča, da je ponovno možno vpisovanje na tečaj splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Gorici ob torkih in četrtkih v večernih urah s predvidenim pričetkom 24. maja; informacije www.adformandum.org, in-fo@adformandum.org, tel. 0481-81826. TEČAJ ROBOTIKE organizira Dijaški dom Gorica v sodelovanju z e-Hišo v Novi Gorici. Potekala bosta dva tečaja in sicer: za učence in učenke od 7. do 10. leta v tednu od 13. do 17. junija, za učence in učenke od 11. do 14. leta od 20. do 24. junija. Tečaja, ki sta vključena v programe poletnih kam-pov Dijaškega doma, bosta potekala v e-Hiši v Novi Gorici; informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. MLADINSKI DOM vabi otroke od 6. do 14. leta na »Poletnosti 2016« z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami. Program: »Šala po šoli« dnevno središče (od 13. junija do 8. julija); »Video.lab narava« letovanje v koči z videodelavnico (od 20. do 24. junija); »Zeleni izziv« pustolovsko letovanje v koči (od 24. do 29. junija); »Šola za šalo« igriva priprava na začetek pouka (od 29. avgusta do 9. septembra); »1, 2, 3: Srednja !« uvod v srednjo šolo (od 5. do 9. septembra); Informacije in vpisi do 31. maja po tel. 0481-280857 ali 3666861441, 331-6936603, mladinski-dom@libero.it, www.mladinskidom.it. V MLADINSKEM DOMU je v teku vpisovanje k pošolskem pouku za l. 2016/17; informacije in vpisi do 31. maja po tel. 0481-280857 ali 3666861441, 331-6936603, mladinski-dom@libero.it, www.mladinskidom.it. H Čestitke Dragi PEPI, iz srca ti voščimo in želimo zvrhan koš sreče, zdravja in uresničenih želja. Naj bo tvoj dan obsijan s soncem in z vsem, kar te najbolj veseli, ti želimo vsi domači! S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. SPDG prireja v nedeljo, 15. maja, izlet na svetoče livade pod Golico, kjer že cvetijo narcise. Odhod avtobusa iz Gorice ob 7.30. Predviden je približno poldrugo uro dolg (nezahteven) pohod s Planine do doma na Pristavi. Udeleženci, ki se za pohoda ne bodo odločili, se bodo z avtobusom pripeljali do doma na Pristavi. Popoldne ogled Finžgarjeve rojstne hiše. Informacije glede razpoložljivih mest in prijave po tel. 0481882079 (Vlado) v opoldanskem času ter v četrtek, 12. maja, na sedežu društva. I!3 Obvestila ZSKD vabi v nedeljo, 22. maja, na enodnevno delavnico, ki bo v Terski dolini, v odkrivanju slovenskih ustanov in kulturno-naravnih točk. Izlet je namenjen mladim članom oz. odbornikom od 14. do 30. leta starosti; gori-ca@zskd.eu, 0481-531495. AŠKD KREMENJAK sklicuje občni zbor volilnega značaja v četrtek, 26. maja, ob 7. uri v prvem in v petek, 27. maja 2016, ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva v Prvomajski ulici, 20 v Jamljah. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje občni zbor volilnega značaja v torek, 10. maja, v prvem sklicu ob 12. uri, v drugem ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. MESEC ODPRTIH VRAT AŠZ DOM GORICA v mesecu maju z brezplačnimi vadbami: minibasket za letnike 2004-05-06-07 (torek in sreda 16.45 -18.30, petek 16.45-18.15), mikrobasket za letnike 2008-09 (ponedeljek in četrtek 16.30-17.30), Cheerleading za osnovnošolke (ponedeljek in četrtek 17.30-19.00); informacije pri AŠZ Dom (David Ambrožič, tel. 0481-33288, 329-2718115, domgorica@gmail.com). V NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA bo danes, 8. maja, dan posvečen konjem Camargue: od 10. ure dalje vodeni ogledi, predavanja, lekcije; informacije po tel. 333-4056800, in-forogos@gmail.com. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. 0 Prireditve KINOATELJE IN GORIŠKA HIŠA FILMA prirejata v četrtek, 12. maja, ob 20.30 v Kinemaxu na Travniku v Gorici filmski večer »Vinarstvo, tradicija in Briška krajina v filmu«; na programu projekcija portreta briških vinarjev »Terra Magi-ca« (Jure Breceljnik) in kratkometraž-nega filma »Rivocà« (Leonardo Modo-nutto in Luca Chinaglia). V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v sklopu »Radovednih ponedeljkov« v ponedeljek, 9. maja, ob 18. predavanje in delavnica Silve Požlep »Upravljanje sanj in astrala: priročnik za budne sanjalce in zdravo spanje«i. AŠKD KREMENJAK prireja v petek, 13. maja, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah zaključni nastop skupine Zumba Kids in gojencev diatoni-čne harmonike. Gost večera bo otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerja-na pod vodstvom Martine Hlede. Dvojezična dediščina goriškepokrajine: komu in kako ? Mara Cernic Vesna Tomšič Marjeta Kranner sreda, 11. maj 2016, ob 18. uri Trgovski dom Gorica »VEDRIJAN 2016« v Brdih: danes, 8. maja, med 15. in 18. uro bo potekala demonstracija vožnje dirkalnih avtomobilov (cesta Vendrijan-Go-njače bo zaprta od 14. do 18. ure); vstop prost. V PODTURNU v Gorici: ob 10-letnici odprtja župnijske dvorane »Incontro-Srečanje«: danes, 8. maja, ob 20.30 bo nastop domačih talentov. V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bo v dnevnem centru v torek, 10. maja, ob 18. uri srečanje na temo veganskega zdravstva, predaval bo zdravnik Marco Bertali; informacije po tel. 335-6270739. V DOBERDOBU bo v nedeljo, 15. maja, ob 15. uri voden ogled naravnega rezervata doberdobskega jezera ob odkrivanju rastlin v vlažnem območju, sledila bo predstavitev zelišč in njihova uporaba. Ogled je brezplačen, prijava pa obvezna do zasedbe mest; informacije po tel. 333-4056800 ali in-forogos@gmail.com. DIJAŠKI DOM prireja v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20, v petek, 27. maja, ob 18. uri muzikal »Matilda vsemogočna« (režija, Andreja Benede-tič); informacije www.dijaskidom.it. Prispevki V spomin na Davida darujeta Dino in Andi 30 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. V spomin na bivšo kolegico Anamari-jo Pahor daruje Nada Caharija 30 evrov za SKŠRD Tržič. Pogrebi JUTRI V ŠTARANCANU: 14.00, Eligio de Privitellio (iz videmske splošne bolnišnice ob 13.00) v cerkvi, sledila bo upepelitev. RADIO IN TV SPORED ZA DANES Prmariti kiJi IRIS KOPER Nedelja, 8. maja 2016 _RAI3bis_ SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: 6. maja, na četrtek, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 _RAJI_ 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.30 Dnevnik 10.00 Easy Driver 10.30 A Sua immagine, vmes maša 12.20 Linea verde 14.00 L'arena 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Serija: Una pallotto-la nel cuore _RAI2_ 6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 7.10 Nan.: Due uomini e mezzo 7.50 Serija: Heartland 8.35 Viaggi da record 9.00 Serija: Il nostro amico Charly 9.45 Golden Cat Show 10.15 Cronache anima-li 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: N.C.I.S. 22.40 La Domenica Sportiva _RAI3_ 7.00 Serija: Zorro 7.25 Film: Ogni giorno e domenica (dram., '44) 8.30 Film: Non ti pago! (kom., '42) 9.40 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 15.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 12.55 Dok. film: Io & George 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2016, 3. etapa 18.10 Serija: I misteri di Murdoch 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Report 23.45 Gazebo _RAI4_ 13.10 Film: A prima vista (rom., '99) 15.30 Star Trek: The Next Generation 16.20 0.30 Rush 17.50 Novice 17.55 Ghost Whisperer 19.35 Medium 21.10 Film: Abbasso l'amore - Down with Love (kom., '03, i. R. Zellweger) 22.55 The Royals _RAI5_ 14.10 Wild Italy 15.00 India selvaggia 15.50 Memo - L'agenda culturale 16.45 Gledališče: Gli innamorati 18.30 Novice 18.35 Glasba 19.50 Marc Quinn - Making Waves 20.45 Cult Book 21.15 Gange 22.05 Frozen Planet 22.55 Film: London River (dram., '09) RAI MOVIE 13.55 Moviextra 14.25 Film: Butter (kom., '11, i. J. Garner) 16.00 Film: Il pasticciere (noir, It., '12) 17.40 0.50 Novice 17.45 Film: Mystic Pizza (kom., '88, i. J. Roberts) 19.35 Film: Hermano (dram., '10) 21.15 Film: Rocky Balboa (dram., '06, i. S. Stallone) 23.05 Film: Sex List - Omicidio a tre (tri-ler, '08, i. E. McGregor, H. Jackman) RAI PREMIUM 14.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.40 Autoritratti 15.10 Serija: Perception 16.40 Serija: L'ispettore Sarti 17.40 Novice 17.45 Serija: Commesse 19.25 Serija: Il maresciallo Rocca 21.20 Cosi lonta-ni cosi vicini 23.25 Serija: L'isola _RETE4_ 6.45 Media Shopping 7.15 Nan.: Nonno Felice 8.15 Terra! 9.2010.50 I grandi della fe-de 10.00 Maša 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Perry Mason 14.001 viag-gi di Donnavventura 14.20 Film: La formula (triler, '80, i. M. Brando) 16.45 Film: Sella d'argento (vestern, '78) 19.35 Dentro la no-tizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Maurizio Costanzo Show _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 9.50 Life - Lo spettacolo della vita 10.50 La ricetta perfetta 12.00 Mela-verde 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.45 Caduta libera! 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 23.10 L'isola dei famosi 0.00 X-Style _ITALIA1_ 7.15 Risanke in otroške serije 8.35 Film: Lupin III - Il pericolo e il mio mestiere (anim.) 10.35 Nad.: Una mamma per amica 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 19.00 L'isola dei famosi 13.20 Šport 14.00 Film: Save the Last Dance (muzikal, '01, i. J. Stiles) 16.20 Film: Prom - Ballo di fine anno (kom., '11) 19.15 Film: Lara Croft - Tomb Raider (pust., '01, i. A. Jolie) 21.25 Film: Godzilla (zf, '14) 12.30 Film: Segreti (dram., '97, i. J. Lange, M. Pfeiffer) 14.30 Film: Un giorno da ri-cordare (dram., '95, i. A. Pacino) 16.20 Film: Miss Magic (fant., '95, i. B. Fonda) 18.20 Film: Rapimento e riscatto (triler, '00, i. M. Ryan, R. Crowe) 21.00 Film: Squadra 49 (dram., '04, i. J. Travolta) 23.20 Film: Ber-saglio di notte (triler, '75, i. G. Hackman) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 L'aria che tira - Il diario 10.45 Otto e mezzo 11.20 Film: Il marito (kom., '57) 14.00 Kronika 14.20 Film: Big (fant., '88, i. T. Hanks) 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Fuori Onda 21.30 Film: Erin Brockovich (biogr., '00, i. J. Roberts) _LA7D_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menu di Benedetta 13.05 19.20 Chef per un giorno 15.10 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 21.30 Croz-za nel Paese delle Meraviglie 23.00 Ecce-zionale Veramente TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Apriti cielo 10.35 La parola del Signore 10.50 Italia economia e prometeo 14.00 20.00 Qui studio a voi stadio 19.00 Il medico per te 19.20 Dodici minuti con Cristina 19.30 23.00 Dnevnik 19.45 Qua la zampa 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta _CIELO_ 13.00 Novice 13.15 19.15 Top Gear UK 14.15 Film: Botte di fortuna (fant., '12) 15.45 Film: Rob-B-Hood (akc., '06, i. J. Chan) 21.15 Film: Cat Run (akc., '11) _DMAX_ 9.00 Rimozione forzata 14.10 Nudi e crudi 15.55 River Monsters 21.10 Affari a tutti i costi 22.00 Cacciatori di veleni 22.55 Cac-cia all'oro bianco 23.45 Jail: dietro le sbarre SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 21.45 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.50 Film: Bela in Sebastijan (pust.)17.20 Vikend paket 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Broadchurch 20.50 Intervju 22.10 Dok. film: Babičino stanovanje SLOVENIJA2 7.00 Duhovni utrip 7.15 Poletni koncert iz Schonbrunna 2015 8.50 Z mladimi virtuo-zi 9.20 Posebna ponudba 10.05 Dok.: Uči-teljicaaaa! 10.30 Čaj za dve 12.30 Žogarija 13.00 Slovenija danes 14.00 Zaljubljeni v življenje 15.10 Zvezdana 16.05 Dok.: Hava nagila - Zgodba o židovski pesmi 17.00 Am-bienti 17.45 Pot na EP 2016 18.15 Veslanje: EP 19.15 Avtomobilnost 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dok.: Mesta po meri človeka 21.15 Nan.: Foylova vojna 22.50 Vse je mogoče 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Tednik 15.00 Vrt sanj 15.45 Dok.: K2 16.15 Fol-kest 2013 17.15 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.15 Dok.: Klic Dalmacije po Ottaviu Missoniju 21.45 Drobtine... 22.15 Dok.: Mister Gadget 22.25 Alpe Jadran 23.00 Jesenske serenade 23.45 Sredozemlje _POP TV_ 7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 10.30 12.25 Tv prodaja 10.45 Film: Lassie - Lassie z ljubeznijo (pust.) 11.50 Plesna scena 12.40 Film: Mama brez milosti (kom.) 14.30 Film: Ljubezen vse premaga (vestern) 16.15 Bitka parov 17.45 Vrtičkanje 18.20 Polona ga žge 18.55 Novice in vreme 20.00 Znan obraz ima svoj glas 23.00 Film: Najbolj jezen človek v Broo-klynu (dram., '14, i. R. Williams) _KANAL A_ 7.00 Risanke in otroške serije 7.5019.00 Pozor, priden pes! 8.2015.15 Serija: Huda učiteljica 8.45 19.35 Serija: Veliki pokovci 9.15 Nan.: Mrhi za šankom 10.05 Magazin Lige prvakov 10.35 Tv prodaja 10.50 Serija: Snow-boarderji 12.00 Motociklizem: MotoGP, VN Francije, dirka 16.00 Volan 16.35 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Olimpija -Krško 20.00 Film: Angeli in demoni (triler, '09, i. T. Hanks, E. McGregor) 22.35 V živo iz hiše Big Brother 23.05 Film: Brez sledu (dram.) PLANETTV 12.45 14.30, 17.30 Wings for Life World Run 13.55 Nan.: Nor, zmeden, normalen 14.45 Film: Zlohotnica (fant.) 16.45 Ta teden z Juretom Godlerjem 17.45 Dok.: Galileo 18.45 22.10 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Debate 20.00 Film: Gospod in gospa Smith (akc., '05, i. A. Jolie, B. Pitt) 22.20 Film: Siriana (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, sledi Music box; 17.30 Z naših prireditev: Glas harmonike 2016, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP Nedelja, 8. maja Rai movie, ob 21.15 VREDNO OGLEDA Rocky Balboa ZDA 2006 Režija: Sylvester Stallone Igrajo: Sylvester Stallone, Burt Young in Antonio Tarver Veliki boksar Rocky Balboa je po upokojitvi odprl restavracijo in živi umirjeno življenje, vendar globoko v njem še vedno tli želja po samodo-kazovanju. Kot hoče nepredvidljiva usoda, ga na dvoboj izzove svetovni prvak Mason. Za Rockyja pa je to tudi priložnost, da si zopet pridobi zaupanje odtujenega sina in pomaga prijateljici v stiski in mogoče najde tudi novo ljubezen. Pred tridesetimi leti je bil mož brez prihodnosti. Delal je za majhnega oderuha na južni strani Filadelfije. Ko se je po golem naključju znašel v ringu z vladajočim prvakom Apollom Cree-dom, je bila to življenjska priložnost ena proti milijon. Želel si je samo iti do konca. Njegov pogum in vztrajnost tako v ringu kot v življenju sta milijonom vlila upanje. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A OVEN 21.3.-20.4.: Ne boste najbolj samozavestni. Zato boste imeli manjše težave na delovnem mestu. Predvsem v delu s strankami boste neuspešni. Ljubezen: si ne boste upali izraziti svojih čustev. m^l BIK 21.4.-20.5.: Dobra zamisel vam bo ponudila priložnosti, ki jih ni zamuditi. Bodite preudarni v korakih, ki jih boste naredili, saj bo od njih odvisna vaša kariera. V odnosih s prijatelji boste zadržani. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Imeli boste veliko sreče in dobro intuicijo. Naklonjena vam bo pozitivna energija. Počutili pa se boste nekoliko odtujene od realnosti, kar vam bo še bolj zamajalo tla pod nogami. RAK 22.6.-22.7.: Veliko časa «« boste vložili v svoj ugled. Materialne dobrine vam bodo pomenile več kot ponavadi. Oddaljili se boste od globljih vrednot, zaradi česar se ne boste počutili najbolje. LEV 23.7.-23.8.: Vsaka ma- (^^r lenkost bo za vas pomembna, preučili jo boste in ukrepali zgolj, ko boste stoodstotno prepričanih o posledicah svoje odločitve. Zaradi tega boste zelo počasni. Zdravje: dobro. DEVICA 24.8.-22.9.: Zimska ^^ utrujenost se bo počasi razkadila, lenobo bo zamenjala energi-čnost. Prepričani boste o svojih sposobnostih, z veseljem se boste lotili novih izzivov. Zelo boste uspešni! VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Veli-^ ^ ko časa boste posvetili ljubezenskemu odnosu. Romantični odnosi vam bodo veliko pomenili, težave boste imeli, če vam partner tega ne bo vračal. Včasih boste zasanjani. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Imeli boste močno voljo in veliko motivacije. Na delovnem mestu boste bleščali v vsem svojem sijaju, imeli boste odlične sposobnosti za komunikacijo in odnose s sodelavci. STRELEC 23.11.-21.12.: Imeli boste veliko skrbi, predvsem na delovnem mestu je pred vami težak teden, ki vas bo močno utrudil. Vzemite si konec tedna zase in odpravite se v naravo na krajši izlet. KOZOROG 22.12.-20.1.: Veliko vam bosta pomenila narava in gibanje. Ne boste prenesli lenobe in to boste prenašali tudi na ostale ljudi. Vsi se ne bodo strinjali z vašimi vrednotami, ne bodite nestrpni. VODNAR 21.1.-19.2.: Podzavestno boste čutili, da so vaše vrednote superiorne, kar vam lahko povzroči precej težav v odnosih s prijatelji. Na delovnem mestu boste prav tako zelo svojeglavi. RIBI 20.2.-20.3.: Vaša ustvarjalnost bo omejena, imeli pa boste močan analitični um. Ljubezen: optimizem bo zajel samske ribe. Cenili boste priložnosti, ki se vam bodo ponudile. Ob 12.00 bo na sporedu Primorski obzornik z aktualnopolitičnim poročilom, prispevkom o 70-letnici slovenskih šol v Italiji, pogovorom z beneškim kulturnim delavcem Viljemom Černom ob 40-letnici potresa v Furlaniji, izjavami zamejskih prejemnikov odlikovanj, ki jih je podelil slovenski predsednik Borut Pahor, zvočnim zapisomo podelitvi priznanja Kazimir Humar v Gorici in športnimi poudarki. Istrska srečanja ob 14.10 bodo zelo osebne in zasebne narave. Med nami so ljudje, ki jih je življenje močno preizkusilo in so se v težavah kalili in krepili. Tako so Jano Kostevc, 60-letno upokojeno trgovko iz Pirana zaznamovali alkoholizem in droga v družini, izpolnjevanje Rugljeve-ga programa za odvisnike, vzponi in padci. Jana Kostevc je našla uteho v pesništvu in slikanju ter v pomoči ljudem s posebnimi potrebami. V sklopu današnje oddaje Z naših prireditev bomo ob 17.30 predvajali prvi del posnetka letošnje izvedbe glasbene prireditve Glas harmonike, ki je bila minulega 1. maja v centru Anton Ukmar Miro pri Domju. / Primorshi RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, B. maja 2016 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fat-ti 12.00 La prova del cuoco 14.05 Kviz: Colors 15.15 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.40 La vita in diretta 18.45 Kviz: L'Ere-dita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Il sistema 23.35 Petrolio RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.35 Sergente di vita 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.3011.30, 13.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache ani-mali 11.001 fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 23.35 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 Serija: Hawaii Five-0 22.50 Serija: Limitless 23.50 Dok. film: The Square 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.10 21.10 L'isola dei famo-si 16.20 Amici - Day Time 16.30 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza _ITALIA1_ 6.35 Risanke in otroške oddaje 8.15 Nad.: Set-timo cielo 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato - Il menù del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 17.55 L'isola dei famosi 13.20 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Nan.: Due uomini e 1/2 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Nad.: La casa nella prateria 15.55 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.10 Viaggio nell'Italia del Giro 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 23.15 Il processo del lunedi RAI4 12.40 21.10 Atlantis 14.20 Star Trek Enterprise 15.10 Fairy Tail 15.35 Numbers 17.50 Novice 17.55 Flashpoint 19.30 Ghost Whisperer 21.10 Film: X-Men le origini - Wolverine (fant., '09, i. H. Jackman, R. Reynolds) 23.25 Tiki Taka _IRIS_ 13.45 Film: I contrabbandieri di Santa Lucia (det., It., '79) 15.35 Film: Dov'e finita la 7a compagnia? (kom., '73) 17.25 Note di cinema 17.30 Film: Lo chiamavano Verita (vestern, '72) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 22.50 Film: Stake Land (horor, '10) _RAI5_ 14.00 Wild Italy 14.50 India selvaggia 15.45 18.55 This is Opera 16.25 Dok. film: Storie di famiglia 18.20 Novice 18.25 20.45 Passepartout 19.45 La liberta di Bernini 21.15 Gledališče: Sim Sala Music - La canzone comica 22.55 Gledališče: Gildo Pera-gallo ingegnere RAI MOVIE 13.45 Film: Viva la liberta (kom., '13, i. T. Servillo) 15.30 Film: I cento passi (dram., It., '00) 17.20 0.55 Novice 17.25 Film: Little Big Soldier (pust., '10, i. J. Chan) 19.10 Film: Ti amero sempre (dram., '08) 21.15 Film: Io non credo a nessuno (vestern, '75) 22.55 Film: Una calibro 20 per lo specialista (dram., '74, i. C. Eastwood) RAI PREMIUM 11.40 Nad.: Un posto al sole 12.30 Serija: Il capitano 13.25 Parliamone 14.15 Nad.: Pasión prohibida 15.05 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 15.10 Nad.: Cuo-ri rubati 15.40 Serija: Provaci ancora prof 17.30 Novice 17.35 0.20 Serija: Il commis-sario Rex 19.20 Nad.: Capri 20.25 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Made in Sud _RETE4_ 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabinieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 I viaggi di Donnavventura 15.45 Serija: Hamburg Distretto 21 16.50 Serija: Colombo 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna 21.00 Film: Green Zone (voj., '10, i. M. Damon) 23.25 Film: Fair Game - Caccia alla spia (triler, '10, i. N. Watts, S. Penn) _laz_ 6.30 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffe Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Dok.: Sfera 18.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.3019.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Jakob il bugiardo (dram., '99) telli in affari 17.15 Buying & Selling 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: Sparkle (muzikal, '12, i. J. Sparks) _DMAX_ 11.40 20.20 Affari a tutti i costi 12.30 Ri-mozione forzata 13.20 Affare fatto! 14.10 Gator Boys: gli acchiappalligatori 15.05 21.10 River Monsters 15.55 Te l'avevo detto 16.50 Dollari al volante 17.45 Gli eroi dell'asfalto 18.35 Prova a prenderli 19.30 Banco dei pugni 22.55 A mari estremi SLOVENIJA1 5.55 Utrip 6.10 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10.35 10 domačih 11.10 18.25 Kviz: Taksi 11.50 NaGlas! 12.20 Dok.: Človek in zver 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Sveto in svet 14.20 Osmi dan 15.10 Dober dan, Koroška 15.4018.15 Risanke 16.25 Točka preloma 17.30 Razred zase 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Opus 23.40 Evropa Ljubljani - Ljubljana Evropi SLOVENIJA2 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.05 Zgodbe iz školjke 8.50 Točka 9.35 Mednarodna obzorja 10.30 Duhovni utrip 11.00 17.00, 23.50 Halo TV 11.55 Dobro jutro 14.20 Polnočni klub 15.30 Ljudje in zemlja 16.25 Avtomobilnost 17.55 Košarka: državno prvenstvo (ž), 3. tekma finala 20.00 Nan.: Ti, jaz in oni 21.00 Nan.: Wallander 22.40 Spomini _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.25 Jesenske serenade 16.15 Tednik 16.45 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 17.10 Istra in... 18.00 23.20 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Športna cona 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione magazin 21.00 Meridiani 22.15 Dok.: Mister Gadget 22.50 Sprehodi 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.25 9.35, 11.05, 12.15 Tv prodaja 8.4015.35 Nad.: Italijanska nevesta 10.05 16.55 Nan.: Komisar Rex 11.20 14.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.30 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.35 Nan.: Trdoglavci 16.30 18.55, 22.30 Novice 20.00 Nad.: Usodno vino 21.00 Dan najlepših sanj 23.05 Serija: Nepremagljivi dvojec _KANAL A_ 7.00 ŠKL - Šport mladih 7.30 Volan 8.00 11.40 Serija: Odvetnik z ulice 8.5512.50 Risanke 9.4515.45 Nan.: Od zaroke do poroke 10.15 11.25, 12.35 Tv prodaja 10.30 14.50 Serija: Nočna izmena 13.45 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 16.15 Film: Najbolj jezen človek v Brooklynu (dram.) 18.00 19.55 Svet 20.00 Serija: Alarm za Kobro 11 21.00 Big Brother 22.00 Big Brother Klub 22.30 Film: Križ (akc.) Ponedeljek, 9. maja Rai movie, ob 15.30 VREDNO OGLEDA I cento passi Italija 2000 Režija: Marco Tullio Gior-dana Igrajo: Luigi Lo Cascio, Tony Sperandeo in Francesco Giuffrida Na dan obletnice smrti Pep-pina Impastata, film Marca Tullia Giordane, ki pripoveduje o vsodi mladega si-ciljskega radijskega voditelja. Protest proti vsem, kar se je mafijskega dogajalo v rojstni vasici, je Pep-pino Impastato izpričal s pomočjo radijskih valov. Ustanovil je radijsko postajo in vsak dan spuščal v eter sporočila proti mafijskim veljakom. V njegov spomin je Marco Tullio Giordana posnel film. Milanski režiser, ki se rad ukvarja z mladostniškim uporom, si je tako zamislil zgodbo o mladeniču, ki se ni podredil mafijskemu nasilju, temveč se mu zoperstavil. Zivljenjska izbira ga je drago stala. Peppina Impastata so ubili 9. maja 1978. V vlogi protagonista nastopa Luigi Lo Cascio, ki se je prav s tem filmom prvič predstavil širši publiki. PLANET TV 12.25 Serija: Havaji 5.0.13.30 22.05, 23.15 Bilo je nekoč 14.45 Ellen 15.45 Nad.: Esperanza 16.55 20.00 Nad.: Ena žlahtna štori-ja 18.00 21.10 Da, dragi! Da, draga! 18.45 21.40 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Glej, kdo kuha RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo - Športna oddaja; 10.10 Prva izmena: Prepletanja o glasbi; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Miguel de Cervantes Saavedra: Don Kihot - 1. del, sledi Music box; 18.00 Tatjana Rojc: Rebula je Rebula - 7. del; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.00, 11.45 Pesem in pol; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Z vročega asfalta; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. CANALES 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 23.30 Film: Imaginary Heroes (dram., '04) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.40 Košarka: Pallacanestro Trieste - Tortona 18.00 Trieste in diretta 19.05 Dodici minuti con Cristina 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 La solidarieta in rete 23.30 Film: Goliath contro i giganti (pust., '61) _CIELO_ 12.3013.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 Masterchef Italia 16.1518.15 Fra- DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V okviru tedenske rubrike Pogled skozi čas bo ob 11.15 na sporedu prva oddaja iz niza "Trst v ilegali", ki ga pripravlja zgodovinarka Dunja Nanut. Na podlagi arhivskih virov in pričevanj aktivistk OF bo osvetlila razvejano in zelo tvegano delovanje terencev, ki so med narodnoosvobodilnim bojem delovali v Trstu. V tokratni oddaji bomo lahko prisluhnili prvemu delu pričevanja aktivistke Sonje Cunder, ki se je vključila v ilegalno delovanje že leta 1941. Sprva je delovala kot kurirka, nato je postala odgovorna za tržaško gospodarsko komisijo, ki je imela nelahko nalogo oskrbovanja partizanskih čet z živežem in drugim materialom. Jeseni 1944 jo je banda Collotti aretirala in zaprla v zloglasno Villo Triste. Nato so jo deportirali v Ravensbruck. Niz oddaj Rebula je Rebula, ki je na sporedu ob ob 18.00, se nadaljuje s poglavjem, v katerem je govor o slovenski književnosti, predvsem pa o velikanih Prešernu in Kosovelu. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, B. maja 2016 APrimorski r dnevnik Lorenzo s prvega mesta LE MANS - Španski motociklist Jorge Lorenzo (Yamaha) bo današnjo dirko (start ob 14. uri) za veliko nagrado Francije v Le Man-su začel s prvega startnega mesta. Branilec naslova Lorenzo si je na včerajšnjih kvalifikacijah privozil že 63. pole position v karieri. Drugi je bil njegov rojak Marc Marquez (Honda), tretji pa Italijan Andrea lannone (Ducati). S četrtega mesta bo danes začel Pol Espargaro (Yamaha Tech), s petega Andrea Dovizioso (Ducati). Valentino Rossi (Yamaha) je včeraj dosegel le sedmi čas. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Praznično v Leicestru LONDON - V Leicestru so včeraj na domačem King Power Stadionu praznovali prvi naslov angleških prvakov v 132-letni zgodovini nogometnega kluba. Praznični dan je pred tekmo odprl pevec Andrea Bocelli s pesmijo Nessun Dorma, pravo slavje pa se je začelo po koncu tekme z Evertonom, ki so jo domači osvojili s 3:1. Sreča se je v prejšnjih dneh nasmehnila tudi predsedniku Vichaiu Srivaddhanaprabhaju, ki se je v sredo, 4. maja, odpravil v igralnico, od kod je nato odšel s tremi milijoni evrov dobička. NOGOMET - Predzadnji krog A-lige Udinese tvega NOGOMET Maribor premagal Olimpijo Olimpija - Maribor 1:2 (1:0) Strelci: 1:0 Kronaveter (19.), 1:1 No-vakovič (80./11 m), 1:2 Tavares (90.). LJUBLJANA - Ljubljančani so pred polnimi tribunami s porazom proti večnim tekmecem iz Maribora slednjim ohranili upanje na 14. zvezdico in šesto zaporedno. Potem ko so domači večino tekme nadzirali potek tekme, so v drugem polčasu prejeli zadetka, drugega globoko v sodniškem dodatku. Olimpija ima po 33 krogih tako na vrhu enako število točk kot njen zasledovalec Maribor, v prid domačih pa govori izkupiček medsebojnih tekem v sezoni. Ljubljančani so eno tekmo zmagali s 3:0, dve pa igrali neodločeno. Ljubljančane do konca prvenstva čakata še gostovanji v Celju in Velenju ter domača tekma s Krko, Maribor pa bo gostil Velenjčane in No-vogoričane ter vmes gostoval v Novem mestu. Včeraj: Rudar - Koper 0:2, Krka - Krško 0:0. Danes: 16.55 Gorica - Domžale. Vrstni red: Olimpija 65, Maribor 65, Domžale 50, Gorica 46, Celje 39, Krško 39, Rudar 38, Za-vrč 38, Luka Koper 34, Krka 31. 2. SNL: Ptuj - Kranj 0:1, Šenčur - Ankaran 2:2, Zarica - Vržej 3:0, Radomlje - Aluminij 1:1, Tolmin - Dob 3:2. Vrstni red: Radomlje 49, Aluminij 44, Kranj 43, Ptuj 43, Dob 32, Veržej 32, Zarica 28, Tolmin 25, Ankaran 25, Šenčur 19. Bundesliga Bayernu MÜNCHEN - Krog pred koncem Bundeslige je Bayern München prišel do neulovljive prednosti na vrhu razpredelnice in tako 26. v zgodovini postal nemški prvak. Za varovance Pepa Guar-diole je to hkrati četrti zaporedni naslov, kar doslej v bundesligi od 1963 še ni uspelo nobenemu klubu. Bayern je do naslova prišel z zmago z 2:1 na gostovanju v In-golstadtu. Salzburg prvak Avstrije DUNAJ - Nogometaši Red Bull Salzburga so državni prvaki Avstrije. V 34. krogu so remizirali s Sturmom, tako da imajo pred najbližjim zasledovalcem, Rapidom, neulovljivih deset točk prednosti. Odkar je leta 2005 klub prevzel Red Bull, je to sedmi naslov za Salz-buržane. VIDEM - Udinese bo v današnjem predzadnjem krogu A-lige igral v Bergamu. Atalanta, ki jo vodi lo-čniški trener Edy Reja, je že na varnem. Furlanski črno-beli pa še zdaleč niso dosegli obstanka. Carpi in Palermo imata le tri točke manj. B-liga ne grozi le emilijski in sicilski ekipi, ampak tudi videmski. Zmaga proti Atalanti je torej danes (začetek ob 15. uri) imperativ. Juventus, ki je že osvojil naslov državnega prvaka, bo gostoval v Veroni. Domača ekipa je že izpadla. Trener »stare dame« Allegri je medtem v petek popoldne uradno podpisal dveletno pogodbo (do junija 2018). Zaslužil bo pet milijonov evro na sezono. Sinoči so v A-ligi odigrali dve tekmi predzadnjega kroga. Inter je z 2:1 premagal Empoli in si zagotovil 4. mesto ter vozovnico za evropsko ligo. Milan je z golom Bacce, ki je bil uspešen iz enajstmetrovke, zmagal sredi Bologne in je v pričakovanju današnje tekme Sassuola na 6. mestu. Matteo Brighi (Bologna) in strelec Milanovega zmagovitega zadetka Carlos Bacca ansa Inter - Empoli 2:1 (2:1) Strelci: Icardi 12., Pucciarelli (E) 37. in Pe-rišič 40. Bologna - Milan 0:1 (0:1) Strelec: Bacca 40. 11-m Vrstni red: Juventus 88, Napoli 76, Roma 74, Inter 67, Fiorentina 60, Milan 57, Sassuolo 55, Lazio 51, Chie- vo 49, Torino 45, Empoli 43, Genoa 43, Atalanta 41, Bologna 41, Sampdoria 40, Udinese 38, Carpi 35, Palermo 35, Fro-sinone 31, Verona 25. Danes: 12.30 Roma - Chievo, 15.00 Carpi - Lazio, Frosinone - Sassuolo, Atalanta - Udinese, Sampdoria - Genoa, 20.45 Torino - Napoli, Verona -Juventus Upravičila vlogo favoritov Avellino in Reggio Emilia sta v prvem krogu play-offa italijanske košarkarske A1-lige upravičila vlogo favoritov, saj je Avellino premagal Pistoio (93:76), Reggio Emilia pa Sassari (85:68). Pro Recco premočan SORI - Tržaški Pallanuoto Trieste, ki je že dosegel obstanek v A1-ligi, je včeraj visoko izgubil proti prvouvrščenemu Pro Reccu. Končni izid je bil 10:1. Edini zadetek je za tržaško ekipo dosegel Popo-vič. Triestina danes na Roccu TRST - Triestina bo v današnjem zadnjem krogu nogometne D-lige na domačem Roccu ob 15. uri gostila prvou-vrščeno Venezio, ki je že napredovala v C-ligo. Za tržaško ekipo pride v boju za obstanek v poštev le zmaga. Tržiški Ufm bo danes igral v gosteh proti Giorgone-ju. Zagorčanke prvakinje ZAGORJE OB SAVI - Rokometašice Zagorja so nove državne prvakinje. V zadnjem krogu so premagale Brežice z 31:15 in s tem prekinile vladavino Krima, ki je bil kar 21 let zapored državni prvak. Ro-kometašice Zagorja so sezono končale z enakim številom točk kot Krim, vendar z boljšim medsebojnim izkupičkom. Zagorje je hkrati šele tretji klub v Sloveniji z lovoriko državnega prvaka. MOŠKI - Izidi: Maribor - Velenje 30:31, Celje - Loka40:23, Ribnica - Koper 30:26. HOKEJ NA LEDU, elitno SP - Skupina A: Švica - Kazahstan 2:3, Norveška -Danska 0:3, Latvija - Češka 3:4. Skupina B: Slovaška - Madžarska 4:1, Francija - Nemčija 3:2, Belorusija - Zda 3:6. KOŠARKA - Play-off A2-lige Poraz Alme Tržačani so popustili v zadnji četrtini - Jutri četrta tekma v Trstu Alma Agenzia per il lavoro - Orsi Torto-na 74:79 (18:17; 38:34; 54:53) Pallacanestro Trieste: Parks 22 (prosti meti 5:6, za dve točki 7:15, za 3 točke 1:3). Bos-si 12 (-, 3:5, 2:8), Pecile 7 (-, 2:2, 1:4), Baldasso 10 (1:1, 0:1, 3:3), Pipitone 2 (-, 1:2, -), , Coro-nica 6 (1:2, 1:1, 1:2), Nelson 7 (4:4, 0:1, 1:7), Landi 2 (2:2, 0:3, 0:2), Prandin, Canavesi 6 (-, 3:5, -), De Marchi in Ferraro n.v. TRST - Tržaška Alma je v tretji tekmi osmine finala končnice A2-lige nerodno izgubila na domačem igrišču in v seriji sedaj zaostaja 1:2 (igra se na tri zmage). Tržačani so pred skoraj polno športno palačo začeli zelo dobro in takoj prevzeli vodstvo in ga ljub ne zelo prepričljivi igri v napadu z dobro obrambo obdržali vse do zadnjih minut tekme. V 37. minuti so še vo- dili za šest točk 68:62), a so v teku naslednje minute zapravili vse (68:70). Nelson je sto sekund pred iztekom spet dal nekaj upanja (71:70), a nasprotniki so bili v zadnjih akcijah nezgrešljivi in nazadnje odnesli morda že odločilno zmago. V primerjavi z zadnjimi nastopi so bili Tržačani tokrat precej nerazpoloženi. V prvem delu sta jih na površju držala predvsem Parks in Baldas-so, v drugem pa Bossi, Canavesi in Pecile. Ostali jim niso bili v veliko pomoč, še predvsem nista bila razpoložena Nelson in Prandin, ki sta bila na prejšnji tekmi med boljšimi. Taktično pa je bila odločilna agresivna conska postavitev Tortone, proti kateri je Alma imela velike težave. Naslednja tekma bo že jutri ob 20.30 v Trstu. Marko Oblak KOLESARSTVO - Druga etapa »Gira« Slovenci bodo morali na rožnato majico še počakati ARNHEM - Slovenski junak prologa kolesarske dirke po Italiji Primož Roglič ni uresničil želje, da bi po drugi etapi kot prvi Slovenec oblekel rožnato majico vodilnega. V cilj preizkušnje namenjene sprinterskim specialistom je kolesar ekipe Lotto NL-Jumbo pripeljal v glavnini, v skupnem seštevku pa zadržal drugo mesto za Nizozemcem Tomom Dumoulinom. Zasavec, ki je v kronometru za kolesarjem ekipe Giant-Alpecin, nekdanjim moštvenim kolegom Luke Mezgeca, po natančnih izračunih zaostal vsega 0,022 sekunde, bi danes lahko vodstvo prevzel v primeru, če bi na dveh vmesnih sprintih dobil vsaj bonifikacijsko sekundo več od Nizozemca, ali če bi bil bil med najboljšimi v etapi. Toda to se je izkazalo za misijo nemogoče, saj so sekunde na vmesnih sprintih pobrali trije ubežniki, ki so imeli tudi deset minut prednosti. Za etapno zmago so se na koncu udarili sprinterji, s katerimi se Ro-glič ni mogel kosati. Etapo od Arnhema do Nijme-gena v dolžini 190 kilometrov je dobil Nemec Marcel Kittel (Etixx QuickStep), kar je njegova tretja zmaga na Giru, pred Francozom Arnaudom Demareom in Italijanom Sacho Modulom. Kittel se je v skupnem seštevku prebil na tretje mesto, za najboljšima zaostaja sekundo. V Rogličevi ekipi še vedno ne morejo verjeti, da njihov slovenski član po prologu ni oblekel rožnate majice. »To je boleče in bizarno. Pojma nismo imeli, da je Primož lahko v kronometru tako dober, z ničemer nam ni dal vedeti, da bi lahko bil med najboljšimi. Zato za njega nismo primerno poskrbeli na progi, kot sam pravi, ni niti slišal naših navodil. Zdaj vemo, kako je močan, in zelo nam je žal, da njegova vožnja kariere ni bila nagrajena z rožnato majico,« je povedal vodja nizozemske ekipe Addy Engels. (sta) Marcel Kittel ansa / Primorshi RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, B. maja 2016 21 c-liga gold - Jadran izgubil prvo tekmo play-offa v Čenti Padli pod rafalom prostih metov Tarcento - Jadran 81:71 (9:19, 30:31, 56:57) Jadran: M. Batich 5 (1:2, 2:3, 0:5), Ban 22 (6:9, 5:11, 2:5), De Petris 15 (-, 6:9, 1:1), Malalan 6 (-, 3:4, 0:2), Daneu 4 (-, 2:2, 0:1), Ko-janec nv, Ridolfi 6 (3:4, -, 1:3), Cettolo (-, -, -), Kocijančič nv, Rajčič 6 (-, 0:1, 2:3), Ve-likonja Grbac 7 (1:2, 0:1, 2:3). Trener: Mura. Izgubljene žoge: 14; pridobljene: 6; asistence: 20; skoki: 20 (18+2), SON: 32. PON: Malalan in Velikonja Grbac. Štiri minute pred koncem srečanja je bil Jadran še v igri, da preseneti favorizirani Tarcento in osvojil prvo zmago v končnici prvenstva. Domači pa so si v poslednjih minutah priigrali deset točk naskoka in ohranili prednost domačega igrišča, tako da bo moral Jadran zmagati v četrtek na Opčinah drugo tekmo četrtfinalne serije, če želi izsiliti tretje srečanje. Moštvo iz Čente je med drugim dokazalo, da na treningih namenja veliko pozornost izvajanju prostih metov, saj je zadelo kar 32 metov od 38 poskusov. Omenjeno število prostih metov je sicer rekordno, sploh je Tarcento na tak način dosegel 40 odstotkov celotnega izkupička točk. Za primerjavo naj dodamo, da je Jadran zadel le 11 prostih metov, imel pa je na razpolago le 17 poskusov. Jadran je bitko iz- Saša Malalan bral le dve odbiti žogi v napadu, medtem ko jih je Tarcento pobral 11). Združena ekipa je tekmo začela sijajno, saj je takoj poskrbela za delni izid 0:6, z dobro obrambo pa je omejila Tar-centov napad. Domači so namreč prvi koš dosegli z ostrostrelcem Vidanijem, ki je v 2. minuti zadel trojko, nato pa je Tar-cento zadel še dva zaporedna meta za tri točke, tako da je tudi povedel pri izidu 9:6 v tretji minuti prve četrtine. To je bil tudi celoten izkupiček točk, ki so ga domači dosegli v prvih desetih minutah, saj nato niso več našli poti do koša, Jadran pa je tako povedel z desetimi točkami prednosti. Domači so v drugi četrtini v bistvu nadoknadili skoraj ves zaostanek, tudi po zaslugi (prvih) 9 prostih metov, ki so si jih prislužili v šestih minutah. Tretja četrtina je bila prava poslastica za ljubitelje napadalne igre. Obe ekipi sta zadevali kot za stavo, Jadranu pa ni nikoli uspelo zbežati, saj je dvakrat povedel s štirimi naskoka. Tarcento je vedno odlično odgovoril, tako da je bil kar štirikrat v desetih minutah rezultat izenačen (40:40, 44:44, 49:49, 56:56). Tekma je bila uravnovešena do četrte minute poslednje četrtine (63:63). Tedaj je Tar-cento poskrbel za delni izid 9:0, s katerim si je priigral odlo- fotodamj@n gubil predvsem v skoku (20 skokov proti 32, Jadran pa je po- čilno prednost in osvojil srečanje. (av) seminar enostavno košarka - V režiji Jadrana, ZSŠDI in Azzurre Košarkarski »master class« Pri Briščikih 70 slušateljev prisluhnilo Mauriziu Mondoniju, Mariu Blasoneju in Janezu Drvariču Košarkarski strokovnjak Maurizio Mondoni med včerajšnjo demonstracijo z mladimi košarkarji fotodamj@n c-liga silver - Začela se je končnica Breg upravičil vlogo favorita, Bor skorajda presenetil Breg Mediachem - Fogliano 75:68 (18:15, 39:30, 59:45) Breg: Carra 12 (1:2, 4:11, 1:2), Mattiassich nv, Zobec 2 (-, 1:4, -), Pigato 15 (6:6, 3:7, 1:2), Slavec 2 (-, 1:2, 0:1), Strle 6 (2:2, 2:7, -), Vecc-hiet 14 (5:6, 6:9, 1:2), Semec nv, Spigaglia 4 (2:2, 1:4, 0.2), Cigliani 13 (4:6, 3:7, 1:4), Cri-smani nv, Gelleni 3 (1:1, 1:1, 0:1), trener: Krašovec. PON: Strle. Končnica deželne C lige silver se je začela, kot sta se zaključila oba prva kroga rednega dela, in sicer z zmago Brega proti Foglianu. Po dveh zmagah »na gostovanju« na račun Basket Day-a je Breg tokrat slavil pred domačim občinstvom. Tekmo so sicer Carra in soigralci začeli z dvema izgubljenima žogama in posledičnim zaostankom treh točk. Gelle-ni je z asistenco ter košem in dodatnim prostim metom takoj izenačil (5:5). Sodnika sta že v prvi četrtini dopuščala precej grobo igro, na račun katere sta obe ekipi precej grešili: cele štiri minute so tako minile brez koša iz igre. Igralci Fogliana so sistematično podvajali pod košem in z zelo moško igro zaustavljali višje in tehnično boljše domače košarkarje. Tekma je bila zato izenačena, Vecchiet pa je ob izteku zadel trojko in tako podaril svoji ekipi skromno prednost. V drugi četrtini je stopil v ospredje Pigato: nekdanji A-ligaš se je razigral v napadu in v petnajsti minuti z lepim prodorom povečal prednost na dvanajst točk (32:20). V Bregovih vrstah so njegovemu zgledu sledili tudi ostali soigralci: Cigliani je zadel trojko z osmih metrov, pod košema pa je izkušeni Vecchiet skokom stalno dodajal tudi koše in proste mete po prekrških. Po glavnem odmoru je bila tekma še naprej izenačena - razlika je ostala dejansko nespremenjena vse do konca tretjega dela, ko jo je Carra s posrečenim košem povečal na štirinajstih točk. Kra-šovčevi košarkarji so na začetku zadnje četrtine z dobro igro v napadu še dodatno povečali prednost na 18 pik (67:49). Že je kazalo, da bodo visoko slavili, ko so se gostje predramili in v treh minutah z delnim izidom 2:10 skoraj razpolovili zaostanek. Cigliani in soigralci pa so nato umirjeno in suvereno izkoriščali napade do zadnje sekunde in tako obdržali zanesljivo prednost do konca tekme. (mo) Breg je povedel v zmagah fotodamj@n San Daniele - Bor Radenska 75:69 (14:18, 42:31, 56:50) Bor: Bole 6 (1:2, 1:1, 1:5), Basile 8 (2:2, 3:12, 0:3), Crevatin (-, 0:1, 0:2), Scocchi 17 (4:6, 2:4, 3:6), Marchesan 14 (4:5, 2:5, 2:9), Dev-cich 2 (2:2, 0:1, 0:1), Sosič 14 (4:5, 5:7, 0:3), Mozina 5 (-, 1:3, 1:1), Doz 3 (-, 0:2, 1:3), T. Daneu in Albanes nv. PON: Basile, Scocchi in Doz. Trener: Oberdan. Košarkarji Bora so v San Danieleju za las zgrešili podvig. Domačemu moštvu, ki je sklenilo sezono na drugem mestu ter osvojilo deželni pokal C-lige silver, so se do zadnje sekunde več kot solidno upirali. So-sič in soigralci so tekmo začeli s pravim pristopom, tako da so v prvi četrtini tudi po-vedli. V nadaljevanju sta se sodnika odločila, da bosta dovolila nekoliko bolj grobo igro, kar so domači košarkarji odlično izkoristili in povedli. Gostje so sicer želeli takoj nadoknaditi, prav zaradi tega pa so se odločili za preveliko število izsiljenih metov za tri točke. Trener Oberdan je med glavnim odmorom odlično spodbudil svoje košarkarje, ki so se v tretji četrtini približali na dve točki zaostanka (52:50) predvsem po zaslugi razigrane trojice branilcev Sosič-Scocchi-Marchesan. Tekma je bila nato izenačena, a je San Daniele vse do konca ohranil nekaj točk prednosti, tako da se je na koncu veselil zmage. Drugo srečanje četrfinalne serije bosta ekipi odigrali v četrtek, 12. maja, na Stadionu 1. maja. (av) Okrog 70 košarkarskih izvedencev, trenerjev in ljubiteljev se je včeraj udeležilo enodnevnega seminarja Enostavno košarka/ Semplicemente pallacanestro/Simply Basket, ki so ga organizirali Jadran, ZSŠDI in tržaška Azzurra. Odsotni so zamudili enkratno priložnost, da prisluhnejo trem košarkarskim gurujem, kot so Maurizio Mondoni, Mario Blasone in Janez Drvarič. Pozdravil je tudi tržaški odbornik za šport Edi Kraus, ki je navzoče nagovoril štirijezično. Predavatelji so s slušatelji in slušateljicami delili svojo košarkarsko znanje tako s teoretskega kot s praktičnega vidika, saj so prikazali več vaj s pomočjo skupine minibasketa športne šole Polet Kontovel, mešanega moštva U20, ki so jo sestavljali košarkarji Azzurre, višješolskega zavoda Petrarca in Jadrana ter članov ekipe Breg Jadran U16 in U16. Organizatorji - med katerimi gre seveda omeniti športnega direktorja Jadrana Andreja Vremca (ki je sam poskrbel za dvojezično simultano prevajanje), športnega direktorja Azzurre Franca Cumbata in koordina-torko za mladinsko košarko pri deželni košarkarski zvezi FIP Stefanio Sperzagni - so pripravili tudi za kosilo, med katerim so trenerji uživali ob anekdotah omenjenih predavateljev. Košarkarski dan je nato sklenila okrogla miza, na kateri so sodelovali Raffaele Baldini, Sergio Tavčar, Janez Drvarič in Mauri-zio Mondoni. d-liga - Predzadnji krog play-offa Zmaga Sokola in slovo Marka Hmeljaka Sokol - Tricesimo 71:62 (16:14, 33:23,45:41) Sokol: Peric nv; Laurenčič 0; Furlan nv; Do-ljak 0 (-, 0:2, 0:3); Babich 18 (-, 0:3, 6:13); Piz-ziga 12 (4:4, 4:9, -); Gallocchio 19 (4:6, 3:11, 3:5); Hmeljak 13 (0:1, 5:7, 1:2); Piccini nv; Ter-čon 3 (1:2, 1:1, -); Ušaj 2 (-, 1:5, 0:1); Seno 4 (-, 2:3, 0:2). Trener: Vatovec. Košarkarji Sokola so v petek v Na-brežini igrali v D-ligi zadnjo tekmo pred Predsednik svojimi navijači te sezone. Srečanje je bilo nabrežinskega še posebej pomembno, saj je svojo dolgo in So ko l a Savo uspešno igralsko kariero sklenil izmed naj - U šaj zaslužnejših igralcev nabrežinskega društva je čestital in se Marko Hmeljak (letnik 1974). Kot je pred zahvalil tekmo na krajši svečanosti dejal predsednik dolgoletnemu Sokola Savo Ušaj, je Marko zgled za mlade stebru generacije kot izjemno požrtvovalen in re- Marku sen košarkar, ki je na vseh treningih in tek- Hmeljaku mah dal vedno vse od sebe. Vsi so ga in ga še cenijo ne samo kot odličnega igralca, pač fotodamj@n pa tudi kot pristnega in resnega fanta. S tri- bun so številni navijači nagradili Hmeljaka z bučnim in dolgim aplavzom, v ozadju pa je visel velik transparent s hudomušnim napisom: »Ma si gotov ...«. Tekma proti Tricesimu je bila kar do-padljiva. Gostitelji so si že po nekaj minutah priigrali prednost desetih točk (14:4). Gostje so odreagirali in izid minuto pred koncem prve četrtine izenačili (14:14). Igralci Sokola so v drugi četrtini z boljšo obrambo spet vzpostavili razliko desetih točk (33:23), gostje pa so v tretji četrtini z delno razliko 21:12 skoraj iziničili zaostanek. V zadnjih desetih minutah igre se je predvsem razigral Babich, ki je dosegel kar 16 točk. Svoje je prispeval tudi Hmeljak, ki je v odločilnih trenutkih prestregel dve žogi in dosegel štiri zaporedne točke, tako da so se lahko domači košarkarji veselili novih točk. Sokol bo že danes ob 18. uri igral v Felettu zaostalo tekmo proti domači ekipi. (lako) 2 2 Nedelja, B. maja 2016 ŠPORT _dnevnik ki Ji Play-off za D-ligo: Torviscosa proti Legnagu Deželni elitni ligaš Torviscosa, ki si je izboril drugo mesto in državni play-off, bo v polfinalu končnice za napredovanje v D-ligo igral proti Legnagu. Lombardska ekipa je v finalu deželnega play-offa (v Lom-bardiji) včeraj popoldne premagala Ardor Lazzate z 2:1. Prva tekma play-offa za napredovanje v D-ligo bo v nedeljo, 15. maja, povratna pa 22. maja. Prva tekma bo v Lombardiji, druga pa v Torviscosi. 55. Turnir dežel Jutri bodo v Catanzaru predstavili 55. Turnir dežel, na katerem nastopajo mladinske deželne selekcije. Turnir dežel bo letos od 28. maja do 4. junija gostila Kalabrija. Nastopile pa bodo selekcije ženske, mladincev, naraščajnikov in najmlajših iz naše dežele. Deželna selekcija mladincev se bo danes ob 9.45 zbrala v Lignanu, kjer čaka varovance trenerja Gabrieleja Pecileja enodnevni staž. V izboru igralcev sta tudi nogometaša Vesne David Colja (na fotografiji) in Marco Disnan ter vratar Krasa Francesco Zucca. ODBOJKA - V ženski D-ligi zmagal Zalet Kontovel, Zalet Sloga (C-liga) KO Obvezne točke in poraz * i Federica Micussi fotodammm ŽENSKA C-LIGA Volleybas - Zalet Sloga 3:0 (25:20, 25:19, 25:22) Zalet Sloga: Babudri 5, Costantini 17, Feri 0, Gridelli 3, Spanio 3, Vatto-vaz 1, Barut (L1) 1, Pertot (L2), Balza-no 7, Grgič 2, Kojanec 2, Vitez 0, Zonch 3. Trener: Jasmin Čuturic. Svojo zadnjo tekmo so zaletov-ke odigrale v gosteh proti šesto uvrščenemu Volleybasu, ki je tokrat dokazal, da njegova visoka uvrstitev sploh ni nekaj naključnega. Ekipa je dobro pokrita na vseh igralnih mestih, odličen pa je predvsem njen blok, ki je skozi vso tekmo predstavljal malodane nepremostljivo oviro za Zalet Slogo. Začetek je bil sicer dokaj obetaven, saj so bile do polovice prvega seta zaletovke povsem enakovredne domači ekipi, ki pa je v drugi polovici pospešila tempo igre in že v kali zatrla vsak poskus odpora Zaleta Sloge. V drugem nizu so bile gostje stalno v zaostanku, podobna je bila slika tudi v tretjem, ko so igralke Zaleta šele v končnici odločno reagirale, vendar je bila prednost domačink že previsoka, da bi zaletovke lahko upale na preobrat. Tekma sama sicer ni odločala več o ničemer: prvo mesto na lestvici je bilo že zdavnaj oddano Est Vol-leyu, Zalet Sloga pa si je prav prejšnji teden na zadnjem domačem nastopu priboril obstanek v ligi. ŽENSKA D-LIGA Volley Team - Zalet Kontovel 0:3 (23:25, 19:25, 13:25) Zalet Kontovel: Micussi 5, Antognol-li 10, Bukavec 15, Kneipp 7, Bressan 3, Kalin 7; Cassanelli, Bezin (L), Za-vadlal, Sossi, Škerl (L), Kobal, Krevatin. Trener: Kušar. Odbojkarice združene ekipe Zaleta Kontovela so v drugem delu ženske D-lige dosegle pomembno zmago v gosteh proti pepelki prvenstva. »Osvojitev treh točk je bil tokrat imperativ. Tako smo še vedno v igri, da se izognemo dodatnim tekmam za obstanek. Do konca sta še dve tekmi,« je dejal trener Zaleta Kontovela Mitja Kušar. Zalet Kontovel bo v prihodnjem krogu igral že v četrtek, ko bo ob 20. uri pri Briščikih gostil Sanvitese. MOŠKA D-LIGA - Play-off Val ima nasprotnika V polfinalu play-offa moške D-lige je tržaški Coselli s 3:0 premagal Vivil in se uvrstil v finale, kjer ga čaka Val trenerja Davida Corve. Prva tekma bo v soboto ob 20. uri v Štan-drežu. Zmagovalec bo napredoval v C-ligo. Domači šport Danes Nedelja, 8. maja 2016 NOGOMET DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Pordenonu, Ul. Peruzzo: Torre - Kras Repen DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Repnu: Kras Repen - Casarsa NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 v Trebčah: Kras Repen -Aquileia NAJMLAJŠI - 10.30 v Špetru ob Soči: Isonzo - Juventina KOŠARKA D-LIGA (Play-off) - 18.00 v Tavagnaccu: Feletto -Sokol D-LIGA (Play-out) - 17.30 v Portogruaru: Portogruaro - Kontovel UNDER 14 ELITE - 11.00 v Vidmu: Ubc - Bor □ Obvestila AMATERSKI KOŠARKARSKI KLUB BOR sklicuje v četrtek, 12. maja, ob 18.00 v prvem, ter v petek, 13. maja, ob 19.00 v drugem sklicanju, svoj redni letni občni zbor, v prostorih KD Slavko Škamperle, na Stadionu 1. maja, Vrdelska cesta, 7. ZSŠDI - Komisija za odbojko prireja v sodelovanju z vsemi odbojkarskimi društvi na Tržaškem poletni odbojkarski kamp Volley Mania. Potekal bo od 27. junija do srede 6. julija 2016 v večnamenskem športnem centru v Briščikih. Informacije ZSŠDI ali trenerji pri društvih. ŠD SOKOL vabi na proslavo ob 50-letnici ustanovitve društva, ki bo v soboto, 28. maja, ob 19.00 v nabrežinski telovadnici. AŠZ DOM GORICA vabi na mesec odprtih vrat. V mesecu maju bodo potekale brezplačne vadbe: minibasket za letnike 2004-05-06-07 (torek in sreda 16.45-18.30, petek 16.45-18.15), mikrobasket za letnike 2008-09 (ponedeljek in četrtek 16.30-17.30), Cheerleading za osnovnošolke (ponedeljek in četrtek 17.30-19.00); informacije pri AŠZ Dom (David Ambrožič, tel. 048133288, 3292718115, domgorica@gmail.com). f liä^KPMii9* www.primorski.eu Odbojkarice Zaleta Sloge so sklenile letošnje prvenstvo v deželni C-ligi z osmimi zmagami, dvaindvajsetimi porazi in končnim trinajstim mestom fotodamj@n Športel z VZS Sklad Mitja Čuk Jutri bodo obiskali studio koprske oddaje Športel predstavniki VZS Sklad Mitja Čuk, ki je zelo aktiven na področju športa s posebnimi potrebami. Na vprašanja voditelja oddaje Igorja Malalana bodo odgovarjali: predsednica Stanislava Sosič, Marko Švab in San-di Štefančič. Sledili bodo prispevki s košarkarske tekme Brega, tržaške etape Žogarije in s seminarja Enostavno košarka. Rubriko V 60-tih sekundah bo oblikoval Jari Jarc. Obeta se pestra oddaja Skupaj zmoremo Telefonski gostje jutrišnje jutranje radijske oddaje Skupaj zmoremo (Radio Trst A od 9. do 10. ure) bodo: odbojkar Našega prapora Sebastian Valentinčič, košarkar Sokola Marko Hmeljak, predsednik SK Devin Dario Štolfa in trenerka ženske košarkarske ekipe Poleta Marina Brollo. NAMIZNI TENIS C1-liga: Kras osvojil tretje mesto Tom Fabiani fotodamj@n Z gostovanjem v Mestrah se je za krasovce na najboljši način zaključilo prvenstvo moške državne C1-lige. Z zmago 5:3 so rde-če-beli odpravili tudi enakovredni ASD Bissuola ter se nepričakovano povzpeli na končno tretje mesto. Cilj na začetku sezone je bil obstanek, ki so ga zgoniški novinci v ligi povsem prekoračili. Najprej je za zeleno mizo stopil Alessandro Flego ter uvodno tekmo izgubil. Kasneje ga je zamenjal Dušan Michalka in svoj edini dvoboj tudi osvojil. Najbolj uspešna je bila Eva Carli, ki ji vsi trije moški nasprotniki niso mogli priti do živega. S prodorno igro in temperamentnim nastopom jih je spravila na kolena. Piko na i je dodal njen bratranec Tom Fabiani z eno osvojeno zmago. Nasploh pa so se kar trije dvoboji zaključili s striktnim rezultatom 3:2 (vse v korist krasovcev), kar očitno kaže na precejšnjo izenačenost med sestavama. Srečni obrazi ob koncu tekme pa so jasni pokazatelj zadoščenja in občutka ponosa po zelo dobro odigranim prvenstvom, kar priča tudi lestvica top scorerjev. Na prvih petih mestih beremo namreč kar tri imena zgo-niških namiznoteniških igralcev. Fantje (in dekleta) so med sezono resno delali, si želeli obstanka, v ekipi je vseskozi vladalo pravo vzdušje, tale recept pa jih je pripeljal do željenega uspeha. (r) Končni vrstni red: S. Pancrazio Verona 26, Azzurra Gorizia 18, AŠK Kras in ASD Bissuola 16, ASD Redentore 1971 in ASD Ferrara 14, Q4 Padova 8, TT Citta di Marosti-ca 0. »Top scorerji« v C1-ligi: 1. Eva Car-li 100%; 3. Dušan Michalka 96,8%; 5. Katja Milič 83,3%; 6. Martina Mi-lič 44,4%; 7. Tom Fabiani 21,8%; 8. Alessandro Flego 15% 1. ŽD: zmaga in Na Tržaškem CUS - Zalet Sloga 3:0 (25:14, 25:15, 25:21) Zalet Sloga: Bortolin 2, Camassa 2, Ko-vačič 5, Legiša 3, Olenik 3, Racman 4, Zaccaria (L); Breganti 2, N. Skerk 0; trener: Calzi. CUS je v tekmi serviral zelo učinkovito in popolnoma onesposobil sprejem Zaleta Sloga. Slab sprejem je seveda pogojeval celotno igro v napadu. Vsekakor so gostje pokazale premalo, da bi lahko osvojile set ali točko. Zalet Breg - Coselli 3:0 (25:11, 25:7, 25:18) Zalet Breg: Ciocchi 7, Gregori 14, Košuta 4, Pertot 3, Sancin 2, Spetič 7, Cerne-ca (L); Grgič 12, Martincich, Piccinino 2, Spangaro 2, Virgilio 1; trenerka: Ciocchi. Coselli se je na tekmi predstavil s šesterko, ki spada še v kategorijo under 14. Za Zalet Breg, ki v prvenstvu nasploh prednjači, so bile naraščajnice prelahek plen. Veliko točk so domačinke dosegle že z začetnim udarcem oz. so s tem elementom onesposobile že tako in tako neuspeh predvidljiv napad nasprotnic. (stc) U14: Val za piko na i Danes bo v športni palači v Čedadu zadnji krog deželnega moškega prvenstva under 14. Že pred časom je bilo jasno, da je glavni favorit za osvojitev deželnega naslova združena ekipa Val, ki v prvenstvu ni izgubila niti enega samega seta. Do dokončne, formalne potrditve bo prišlo v nedeljo, ko bo Val odigral še zadnji dve tekmi, presenečenj pa ne bo, ker ima Val osem točk prednosti pred drugouvrščenim Cor-denonsom. Val se bo nato kot deželni prvak udeležil državnega finala, ki bo od 24. do 29. maja v Imperii. Sloga Tabor pa se bo v zadnjem krogu borila za osvojitev drugega mesta. Naloga je sicer težka, ker morajo slo-gaši zmagati obe tekmi (lahko izgubijo samo en set), hkrati pa upati na gladek poraz Cordenonsa v obeh tekmah. Prvo tekmo bo Sloga Tabor odigrala ob 15.30, Val ob 16.30, drugo pa obe ekipi ob 17.30. (stc) 5 promilov davka Irpef Tudi letošnjo napoved za odmero dohodnine (obr. 730 ali Unico - fizične osebe) lahko namenite amaterskim športnim (pa tudi drugim) društvom. Za tiste, ki predstavijo prijavo dohodnine 730 ali Unico: dovolj je, da v ustreznem mestu obrazca 730 ali Unico v oddelku »Izbira za namenitev petih tisočink davka Irpef« vpišete davčno številko društva, kateremu nameravate nameniti prispevek in se podpišete. Za tiste, ki ne predstavijo prijave dohodnine 730: dovolj je, da vzamete zadnji list svojega CUD-a 2015 v oddelku »Izbira za na-menitev petih tisočink davka Irpef« v spodnjem levem mestu vpišete davčno številko društva, ki mu nameravate nameniti prispevek in se podpišete. Obrazec nato date v kuverto, na katero napišete: »Scelta per la destinazione dell'otto e del cinque per mille dell'Irpef«, osebno davčno številko in ime in priimek. Športna društva, katerim lahko namenite 5 promilov davka Irpef: 00794360321 AKK Bor; 00793610320 OAŠD Bor; 80017100324 ŠD Bor; 90040070329 SK Brdina; 80020250322 AŠD Breg; 80019300328 SK Devin;80003980317 AŠZ Dom; 80003840313 AŠD Juventina; 80020460327 ŠD Kontovel; 80020260321 AŠD Mladina; 01160210314 AŠD Mavrica; 80020240323 ASD Polet; 80019490327 NK Primorje; 90026600321 Shinkai club ASD; 80020450328 TPK Sirena; 80022270328 AŠZ Sloga; 91000910314 ŠZ Soča; 80018770323 AŠD Sokol; 80004020311 AŠD Sovodnje; 80004000313 SPDG; 80022480323 SPDT; 00356390310 AŠD AOK Val; 80003940311 AKŠD Vipava. JADRANJE - Breg's Cup 2016 Katera bo najboljša posadka iz Brega? Pravijo, da so Brežani dobri jadralci. Če je res tako, bomo v živo videli 28. in 29. maja, ko bo v Izoli prva rekreativna medvaška regata Breg's Cup ali po naše Pokal Brega. »Prijavile se bodo lahko samo posadke iz breških vasi. Tako smo napisali v pravilniku,« je dejal Danijel Cej, ki je eden izmed pobudnikov jadralne regate. Cej je še dodal: »Članiposadke morajo imeti prebivališče v isti vasi. Le če posadka ne zbere zadostnega števila vaščanov, lahko vkrca jadralce iz drugih vasi Občine Dolina (najmanj tri in največ pet). Na vsako jadrnico pa lahko posadka vkrca le enega člana, ki nima stalnega bivališča v dolinski občini, a je tako ali drugače (na primer rojen v vasi ali ima v vasi sorodnike) vezan na vaško skupnost.« Posadke bodo imele na razpolago enake jadrnice in sicer Fereast 23R. »Vsi bodo tako lahko tekmovali z enakimi pogoji. Zmagala bo pač jadrnica, ki bo imela boljšo posadko in krmarja, «je dodal Cej, ki je napovedal udeležbo osmih jadrnic: Boršt 1, Mačkolje 1, Frankovec, Kroglje 1, Dolina 1, Boršt 2, Bolju-nec 1, Boljunec 2. Start regate Breg's Cup bo v izolski marini. V soboto, 28. maja, bodo na sporedu priprave, spoznavanje jadrnice in prosto jadranje. V nedeljo (29. maja) pa regata, ki predvideva najmanj tri plove (odvisno od vremena). Sledilo bo nagrajevanje in zabava v Prebenegu pri Edvinu in Devanu. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 8. maja 2016 2 3 / Primorshi GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Mala dvorana V četrtek, 8. maja, ob 16.00 / Avtorski projekt Patrizie Jurinčič po predlogi monologa Alessandra Baricca: »(Moj) Devetsto« / Ponovitve: v četrtek, 12. in v petek, 13. ob 20.30, v soboto, 14. ob 19.00 in v nedeljo, 15. maja, ob 16.00. Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali Danes, 8. maja ob 16.00 / Gabriele Va-cis in Marco Paolini: »Amleto A Ge-rusalemme - Palestinian Kids Want To See The Sea«. V torek, 10. maja, ob 20.30 / Giulio Casale in Andrea Scanzi: »il sogno di un'Italia«. Dvorana Bartoli Danes, 8. maja ob 17.00 / Ferenc Mol-nar: »Souper« / Režija: Fausto Paravi-dino / Ponovitve: v torek, 10. ob 19.30, v sredo, 11. in v četrtek, 12. ob 21.00, v petek, 13. ob 19.30, v soboto, 14. ob 21.00 in v nedeljo, 15. ob 17.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V četrtek, 12. maja, ob 20.00 / Jean Giraudoux: »Ondina« / Ponovitve: v petek, 13. in v soboto, 14., ob 20.00. V soboto, 21. maja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Pašjon«. Mali oder V ponedeljek, 16. maja, ob 20.00 / Andrej E. Skubic: »Hura, Nosferatu!«. V sredo, 18. maja, ob 20.00 / Edward Albee: »Kdo se boji Virginie Woolf?« LJUBLJANA Cankarjev dom Dvorana Duše Počkaj V torek, 10. maja, ob 20.00 / Festival Shakespeare za vedno / Jaka Andrej Vojevec: »Hamlet pa pol« / Režija: Jaka Andrej Vojevec; dramaturgija: Klav-dija Zupan / Ponovitve: v sredo, 11. in v četrtek, 12. maja, ob 20.00. SNG Drama Veliki oder V sredo, 11. maja, ob 19.30 / Karel Valentin in Žanina Mirčevska: »Valenti-niada«. / Ponovitve: v petek, 13. in v ponedeljek, 16. maja ob 19.30 V ponedeljek, 9. maja, ob 19.30 / Goran Vojnovic: »Jugoslavija, moja dežela«. / V torek, 10. maja, ob 19.30. V soboto, 14. maja, ob 19.30 / Ferenc Molnar: »Liliom«. Mali oder V torek, 10. maja, ob 19.30 / Luka Martin Škof, Blaž Rejec: »Gledališka bum-bonjera«. V sredo, 11. maja, ob 20.00 / Stanko Majcen: »Cesar Janez«. V petek, 13. maja, ob 20.00 / William Shakespeare: »Macbeth«. / Ponovitve: v ponedeljek, 16. in v torek, 17. maja ob 20.00. V soboto, 14. maja, ob 20.00 / Josif Brodski: »Demokracija!« MGL Veliki oder Jutri, 9. maja, ob 19.30 / Drama / Tena Štivičic: »3 zime«. / Ponovitve: v torek, 10., ob 19.30, v sredo, 11. ob 15.30, v četrtek, 12. in 19. maja ob 19.30. V petek, 13. maja, ob 19.30 / Črna komedija / Marius von Mayenburg: »Kos plastike«. V soboto, 14. maja, ob 19.30 / Drama / David Greig: »Dunsinane«. / Ponovitve: v torek, 17. maja, ob 19.30 Mala scena V četrtek, 12. maja, ob 20.00 / Komedija / Ivan Viripajev: »Iluzije«. / Ponovitev: v petek, 13. in v četrtek, 19. maja, ob 20.00. V torek, 17. maja, ob 20.00 / Komična drama / Nejc Gazvoda: »Menjava straže«. Studio V ponedeljek, 16. maja, ob 20.00 / Drama / Ingmar Bergman: »Pogovori na štiri oči«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 13. maja, ob 20.30 / opera / »La Boheme« - Giacomu Puccini / Ponovitve: v soboto, 14. maja, ob 20.30, v nedeljo, 15. maja, ob 16.00, v torek, 17. maja, ob 20.30, v četrtek, 19. maja, ob 20.30 in v soboto, 21. maja, ob 16.00. Tetris (Ul. della Rotonda3) V četrtek, 12. maja, ob 21.30 / punk glasba / Hardcore Underground predstavlja: RA.W. (scumfuck hard-gore, CA) in Vivere Merda (punk hc, UD). V petek, 13. maja, ob 21.30 / glasba / Nastopajo: Hate & Merda (noise/sludge/drone, FI) in Tutti I Colori del Buio (blackened hardcore, TO). VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V torek, 10. maja, ob 20.45 / glasba / Nastopa: Ezio Bosso - The 12th room-piano solo V sredo, 18. maja, ob 20.45 / koncert / »Münchner Symphoniker« / Dirigent: Ken David Masur / Nareh Arghamanyan - klavir / Program: Fryderyk Chopin Concerto n. 1 op. 11 za klavir in orkester / Robert Schumann Sinfonia n. 4 op. 120. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni Center Mostovna V petek, 13. maja, ob 21.00 / glasba / Nastopajo: Raggalution (Kranj) LJUBLJANA SNG Opera in balet V četrtek, 12. maja, ob 19.30 / Leoš Ja-naček: »Katja Kabanova« opera v treh dejanjih, koprodukcija z Opera de Rennes / Ponovitve: v soboto, 14., v ponedeljek, 16., v torek, 17. in v četrtek, 19. maja, ob 19.30. V petek, 20. maja, ob 18.00 / opera / Georges Bizet: »Carmen«. / Ponovitev: v soboto, 28. maja, ob 19.30. Cankarjev dom Gallusova dvorana Jutri, 9. maja, ob 20.00 / koncert / Laibach: »Naše pesmi, vaše sanje«. V četrtek, 19. maja, ob 19.30 / glasba / »Simfonični orkester RTV Slovenija« / Dirigent: Daniel Raiskin / Solist: Isang Enders - violončelo / Program: P. Vasks, R. Schumann in P. I.Čajkovski. Štihova dvorana V torek, 17. maja, ob 20.00 / koncert / Bartolomeyabittmann - Progressive strings Vienna / Cellofest Ljubljana 2016 / Matthias Bartolomey - violončelo in Klemens Bittmann - vioolina, mandola. Slovenska filharmonija V sredo, 18. maja, ob 19.30 / glasba / Nastopata: Torleif Thedeen - violončelo in Roland Pontinen - klavir: »Sonata treh obdobij« / Program: L. van Beethoven in A. Schnittke, E. Grieg. Kino Šiška V sredo, 11. maja, ob 20.00 / glasba / Nastopajo: Indekš lekcija: Raketkanon in Broken Lock. V četrtek, 12. maja. ob 20.00 / glasba / Nastopajo: Erik Truffaz Quartet & Sophie Hunger. v soboto, 14. maja, ob 20.00 / glasba / Nastopajo: The Tiger Lillies. V torek, 17. maja, ob 20.00 / glasba / Nastopajo: Psychic Tv / Ptv3 in Ai-kula. V četrtek, 19. maja, ob 20.00 / glasba / Nastopajo: James Chance & Les Contortions (Zda/Fr). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. PORDENON Galerija Harr Bertoia (Korzo Vittorio Emanuele II, 60): do 12. junija je na ogled fotografska razstava Steva McCurryja »Senza Confini / Brez meja«. / Urnik: od srede do sobote, od 15.30 do 19.30 in v nedeljah od 10.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.30. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. VRBA Prešernova rojstna hiša (Vrba 2) / Hiša, v kateri se je leta 1800 rodil dr. France Prešeren, je bila zgrajena v 16. stoletju. 21. maja leta 1939 je bila Prešernova hiša z veliko slovesnostjo odprta za javnost kot muzej. / Urnik: od torka do petka od 9.00 do 16.00, v sobotah in nedeljah od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Za več info.: Telefon +386 04/580 20 92 / E-pošta: info@zi-rovnica.eu. SLIKOVNA KRIŽANKA - Iz sveta glasbe REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV TROPSKA PAPIGA KAMBOŠKI POLITIK, LON... POSLANKA BLAŽINA POLDRAG KAMEN NAJSVETEJŠE V ANTIČNEM TEMPLJU NAŠ GLEDALIŠKI IGRALEC IN REŽISER SKAKALEC IZ LETALA NEKD. PREDSEDNIK FIFA FRANCOSKA PEVKA (EDITH) BELGIJSKI PEVEC, ITALIJANSKEGA POREKLA PTICA SEVERNIH MORIJ, NJORKA AMERIŠKA PEVKA IN IGRALKA MCENTIRE NEMŠKI MUZIKOLOG (ADOLF) KLINČEK STROKOV-NJAKZA PREHRANO EVROPSKA ORGANIZACIJA PROTI RASIZMU REKA V RUSIJI SIMBOLI DR2AVE NATHALIE DELON AGOSTINI ZA PRIJATELJE KRONIKA, LETOPIS RIMSKA BOGINJA JEZE ALDO RUPEL PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI GLAVNO MESTO GRUZIJE FENIČANSKI KRALJ ITALIJANSKI PESNIK (LUDOVICO) DEL ROKE VISOK GORSKI VRH TOPLICE, ZDRAVILIŠČE PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK KRADLJIVEC, ZMIKAVT JEZEROV WISCONSINU PRVA FORMACIJA JURE IRENA TAVČAR NAŠA PUBLICISTIKA UMEK ŽENSKE, KI TREJO LAN KORITO NA DNU ITALIJANSKI JEZIKOSLOVEC (GIUSEPPE) OSKAR KJUDER EVROPSKO VESOLJSKO ZDRUŽENJE SLOVARČEK - ADITON = najsvetejše v antičnem templju • AGENOR = feničanski kralj • ENAR = evropska organizacija proti rasizmu • JERKOV = nekdanji hrvaški košarkar (Željko) • MANSEN = jezero v Winsconsinu (ZDA) Nedelja, 8. maja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI £ Sonce vzide ob 5.42 in zatone g ob 20.21 Dolžina dneva 14.39 Luna vzide ob 7.15 in zatone ob 22.20 1957 - Marsikje je bilo jutro S najhladnejše v maju po letu 1950, višjeležeče kraje je prekrivala snežna odeja. V Novi vas na Blokah so izmerili kar -13,6 °C, v Kočevju je termometer pokazal -6,9, in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -5,0 °C._ ! Danes: ob 4.28 najnižje -70 cm, ob 10.53 naj: višje 37 cm, ob 16.13 najnižje -18 cm, <3 ob 22.13 najvišje 48 cm. p Jutri: ob 5.06 najnižje -64 cm, ob 11.37 naj' višje 33 cm, ob 16.53 najnižje -12 cm, _ob 22.44 najvišje 39 cm._ Morje je mirno, temperatura morja 15,4 stopinje C. ¡o 500 m...........12 1000 m ..........10 1500 m............7 2000 m ...........3 2500 m............0 2864 m......... -2 IZVRSTNI OKUSI SLOVENIJA SE PREDSTAVI Srečanje okusov HRANE IN VINA IZ RAZNIH DEŽEL SLDVENIJE 13 MAJ 2D16 gd 17:dd dg 2 1:dd UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 7 in v gorah 8. TRRTTORIR \EOSTILNR PRECENICO - PREDNIK HEPUBUKAÍüOVtNU4 GENERALNI Klim1 JI V lfftlU kanada - Torkov požar v Alberti zajel 150.000 hektarjev površin Ne pridejo mu do živega Evakuirali 80.000 ljudi - 2000 uničenih zgradb - Ogroženo je črpanje iz bogatih nahajališč nafte ALBERTA - Iz kanadskega mesta Fort McMurray so v petek začeli evakuirati prebivalce tudi z velikimi cestnimi konvoji, potem ko so doslej pred velikim gozdnim požarom, ki je že uničil del mesta, z letali in avtomobili na varno spravili okrog 80.000 ljudi. Ogenj je doslej uničil več kot 150.000 hektarjev površin, kar pomeni, da se je v manj kot 24 urah ognjena površina povečala za polovico. Kanadski minister za javno varnost Ralph Goodale je povedal, da so območja požara še vedno zunaj nadzora in da so razmere »nepredvidljive in nevarne«. Ukaz za obvezno evakuacijo so oblasti v provinci Alberta izdale v torek, ljudi pa selijo na jug. V četrtek so v Fort McMurrayju začeli organizirati konvoje po skupaj 500 vozil, ki so se v petek podali na pot. Policija je spremljala po 50 vozil naenkrat kakšnih 20 kilometrov južno od mesta in jih nato pustila same naprej. Vsak eva-kuiranec dobi 1250 kanadskih dolarjev pomoči od Alberte ter še po 500 dolarjev za odvisne družinske člane. Provinco bo ta pomoč stala najmanj 100 milijonov dolarjev. Oblasti pravijo, da lahko požar, s katerim se bori 1100 gasilcev s 27 letali in 110 helikopterji, ustavi le dež, ki pa ga še ne pričakujejo. Nasprotno, vremenska napoved pravi, da bo kar 28 stopinj Celzija, pihal pa bo tudi močan veter. Požar je izbruhnil v odročnih delih Alberte. Oblasti menijo, da bi ga lahko zanetila strela. V torek je gorelo 75 kvadratnih kilometrov ozemlja, že v četrtek pa se je ogenj razširil na 850 kvadratnih kilometrov. Doslej je bilo uničenih okoli 2000 zgradb. Alberta ima tretje največje rezerve nafte na svetu za Savdsko Arabijo in Venezuelo in zaradi požara v območju, kjer so številna nahajališča, Kanada izgublja okrog milijon sodov nafte na dan oziroma četrtino dnevne proizvodnje. (sta) S požarom se bori 1100 gasilcev s 27 letali in 110 helikopterji ansa Iphone in I-phone si nista navzkriž PEKING - Sodišče v Pekingu je odločilo, da podjetje Xintong Tiandi lahko proizvaja usnjene izdelke pod znamko Iphone. Sodišče je namreč na prizivni stopnji zavrnilo pritožbo ameriškega Appla, ki je želel torbice in denarnice iphone prepovedati. Xintong Tiandi je besedo Iphone kot svoj zaščitni znak registriral leta 2007. Pod to znamko vse od takrat proizvaja denarnice, torbice in ovitke za telefone. Apple medtem že leta uporablja predpono i- za svoje izdelke, v marketing pa po vsem svetu vlaga milijarde dolarjev. Pametne telefone znamke Iphone je prvič poslal na trg leta 2007, na Kitajsko pa so uradno prišli šele leta 2009. Apple po oceni kitajskega sodišča ni dokazal, da je bila znamka Iphone »znana javnosti in dobro poznana« v državi, preden jo je registriral Xintong Tiandi. Tako proizvajalec usnjenih izdelkov ni kršil zakonodaje na področju intelektualne lastnine. Kitajska je pomemben trg za Apple, ki pa se je v preteklosti že znašel na udaru državnih medijev zaradi storitev in cen. V prvem letošnjem četrtletju so sicer njegovi prihodki od prodaje na kitajskem trgu glede na leto prej upadli za 26 odstotkov. Zaplenili 20 kilogramov zlata BEOGRAD - Srbski cariniki so na mejnem prehodu Gradina na meji z Bolgarijo turškemu državljanu zaplenili pravi zaklad. V prtljažniku osebnega avtomobilu, namenjenem v Nemčijo, so našli 19 kilogramov srebrnega in kilogram zlatega nakita, poleg tega pa še 21 kilogramov bižuterije, 9 kilogramov nakita s poldragimi kamni in 0,7 kilograma poldragih kamnov. Tihotapec v torbe, skrite pod drugo prtljago, skril tudi 130 zapestnih ur. zvišanje morske gladine Pod vodo je že izginilo pet otokov Salomonovega otočja SYDNEY - Zaradi zvišanja morske gladine in erozije je pod vodo izginilo pet otokov tihomor-skega Salomonovega otočja. Kot je še pokazala predstavljena avstralska študija, enaka usoda grozi še šestim otokom, ki jih je erozija močno načela. Na enem od njih je voda že pogoltnila tudi deset hiš. Salomonovo otočje je država v Južnem Tihem oceanu, vzhodno od Papue Nove Gvineje ali severovzhodno od Avstralije in je del britanske Skupnosti narodov. Sestavlja jo več kot 990 otokov s skupno kopno površino 28.000 kvadratnih kilometrov. »Najmanj 11 otokov v severnem delu Salomonovega otočja je v zadnjih desetletjih povsem izginilo ali pa se soočajo s hudo erozijo. Spodjedanje obale je na dveh območjih uničilo vasi, od koder so se morali ljudje izseliti,« so zapisali v študiji, objavljeni v reviji Environmental Research Letters. Opozorili so, da ne gre za majhne peščene otoke, ampak naseljena in z vegetacijo poraščena območja. Ogrožen je tudi otok Taro, prestolnica province Choiseul s 507 prebivalci. Taro bo, kot kaže, postal prva prestolnica na svetu, ki bo morala celotno prebivalstvo in strukture preseliti zaradi naraščanja morske gladine, opozarjajo znanstveniki. Kot so še pojasnili, velja otočje za eno od kritičnih točk, ki jim zaradi globalnega segrevanja ozračja in posledične naraščanja gladine oceanov grozi izginotje. Naraščanje gladine je namreč na omenjenem območju kar trikrat hitrejše od globalnega povprečja. Študija je vključila 33 otokov, preučevali pa so njihove posnetke iz zraka od leta 1947 do leta 2014 ter jih kombinirali z zgodovinskimi podatki. Ugotovili so, da je hitrost izginjanja otokov občutno večja na območjih, ki so bolj izpostavljena visokim valovom. Te otoke morje hitreje »požira« zaradi siner-gijskih učinkov naraščanja gladine in energije valov, kar bi po mnenju avtorjev študije lahko bilo koristno za prihodnje raziskave in »daje vpogled v prihodnost«.