193. Številka, LjiiUljana. petek avgusta. XIV. IHo, 1**1 SLOVENSKI NAROD. Izhaja vaak l ler*8glL Ml četrt leta 4 jrl. — Za L j ubij hiio brez pošiljanja na dom za velo leto 19 vid*, ta <'eirt let« *rld. .'H) kr., a« en inefee 1 jrld. H> kr. Za pošiljanj«, na •lom se računa 10 ki. za mesev, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje d e>. e 1 e toliko več, kolikor DOfttoiM ./naša. Za gospodu učitelje na ljmlakih šolah in r •» dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta "J *rld. f>0 kr., po pošti prejemali za četrt, leta ;i trold. — Za oznanila so plačuje od četirintnpne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če m dvakrat, In 1 kr., ee se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i ruti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo |e v I.jiibljai i v Franc Kolni.uiovj hiši .trlcdališka fttoUW, 0 p r a v ni 6 tv o, na katero naj se blagovolijo pošiljati DRTOĆnine, reklamacije, o/.tuoiiki. t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Koiniaimvej hiši. "V EIJ»iii, 24. avgusta. —.r.— Najostrejfie orožje se je na podr-tinah bistriške cerkve sukalo proti visokej našej deželnej vladi in oziroma proti gospodu deželnemu predsedniku "VVinklerju, ki je pri vsej svojej raklobi trn v očesu tistim penzioniranim kavaleristom, štabsoricirjem in drugim gospodom v počitku, ki napravljajo prt nas USta-voverno javno mnenje. Tu Be je z važnim obrazom pisalo in na vse štiri strani sveta kričalo, da je dotični in ženir uže lansko leto opazil, da se zidanje ne izvršuj« po njegovem risu in da je to takoj tedaj objavil okrajnemu glavarstvu, katero pa je objavo v Ljubljano oddalo, kjer je v senci deželnega prezidija v miru zaspala. Če bi končno v aktih deželne vlade tudi zaspala kaka vloga, bi se to vender ne smelo šteti v krivdo glavnemu šefu, temveč dotičnemu referentu, ki vloge v pravem času rešil nij. To je tako jasno, kakor solnce! A jasno je tudi, da je težavno uradno poslovanje z referenti, ki s svojim šefom nij m* jo jednega in istega političnega prepričanja. Ali mi cele te pravljice o tiste j vlogi, o poročilu dotičnega inženirja itd. ne verujemo, ker bi potem, če je stvar resnična, glavna krivda n e p a d a 1 a na r e f e r e n t a pri vladi, temveč jedino le na c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici, katero se je proti zakonu pregrešilo, ako je dotično vlogo brez vsake nara v n a v e deželnej v 1 a ti i izročilo. Tako stvar je treba objektivno pregledati in pretehtati! Vsled gradjevnega ali stavbenega reda za vojvodino Kranjsko ima v slučajih, če občina, katera nijma lastnega statuta, sama ali v svezi s kakim patronstvom ali s kakim drugim, ki ga veže konkurenčna dolžnost, kako stavbo nareja, politična okrajna oblasrnija oprav Ijati stavbeno-uradne dolžnosti, katere so v obče izročene občini kot stavbenej oblastniji prve vrste. (§. 90.) Nadzirati ima deželna vlada samo v slučajih §. 91., če se zidati hoče novo selo ali nov selski del Drugače pa je deželna vlada samo oblastnija druge instance, katera ima odločati jedino le o rekurzib in pritožbah (§. \)2.). Vsled §. 85. zavezana je stavbena oblastnija v slučajih, če seje pričelo zidati, prednoje stavbeno dovoljenje dobilo pravno-veljavno moč, če se je odstopilo od stavbene črte in nivela, če se ne spolnjuje potrjeni stavbeni načrt in če stavbeni gospodar ne oskrbuje zidanja samo po osobah, ki so k temu pooblaščene — stavbeno delovanje ustaviti in oziroma stavbenemu gospodarju prepovedati daljno zidanje. Ako se je tedaj t,o inženirji c. kr. okraj nemu glavarstvu v Radovljici objavilo, da se ne zida po potrjenem crteži in da zidanje oskrbujejo osobe, ki k temu pooblaščene nijso, potem je bilo to 0. kr. okrajno glavarstvo zakonito zavezano, da je delovanje pri novem zidanji takoj ustavilo. Deželna vlada pa je i ni c 1 a Se le tedaj spregovoriti, če bi se jej bila stvar po poti r e k u r z a predložila. Če pa se okrajnemu glavarstvu nij vi delo potrebno, zidanje ustaviti, potem se ne more terjati, da bi bila deželna vlada morala imeti bistrejše oko, kot ga je imelo okrajno glavarstvo, ki je pazilo nad novo stavbo ter s t v a r i opazovalo iz bližine! Da bi se bilo pri vladi protiredno ravnalo, tega mi verovati nećemo in to tem menj, ker M dobro spoininamo, da je vladni referent v jednacih zadevali g grof Chorinsky. Ta gospod grof je Mcor zdanje vlade lojalni oponent, a mi smo prepričani, da je Izvrsten, vesten in priden uradnik. Soj Se nij dolgo tega, kar smo gospodi grofa /. debelimi črkami tiskanega brali po voglih naših ulic; pod njegovim imenom pa se jez drobnimi črkami bralo, da je on cvet naše birokracije in da je uradnik, kakeranega si le želeti moremo. Neverjetno je torej, da bi bil tako vesten uradnik v svojem referatu tako grozovito lehkomiselno ravnal, in mi smo prepričani, da bi se bil g. grof trdno na svoje noge postavil, ako je glede dotične vlog«; njegov šef kaj nepostav-nega od njega zahteval. Če je g. grof Chorin-sky pri volitvah javno oponira! vladi, bil bi gotovo tudi oponiraj, ko je Imel jasni zakon na svojej strani! Mi s tem člankom nijsmo hoteli nikogar dolžiti, niti nikogar braniti. Mi smo hoteli samo pokazati, kako lehko se pri javnih nesrečah napravljajo rekriininaeije in dokazati, kako otročje in krivično je početje ustavo-verne nase klike, ki buče zavoljo bohinjske podrte cerkve na latožoo klop posaditi deželno vlado in njenega predsednika. Polit ic-ni razgled. V L j u b 1 j a n i 25. avgusta. Zasedanje «1 zborov se je pričelo. 1'redvčeranjem se je odprl dalmatinski, včeraj pa v iMii. (Jorici in (Jradiski. jutri začne pa deželni ćbor tirolski svoje delovanje. „Morgenpost", govoreča o parlamentarnem zasedanji, govori tudi o opravi mej avstrij- Pogled v Idrijsko dolino. Kdo bi zmerom dom. čepel, ali pa sam po skalovji in grmovji se z nabiranjem bilja in cvetlic bavil? Napotil sem se bil v Idrijo, imenitno rudarsko mesto, zanimljivo radi Rudnika in rudniških stavb, pa se več — vshj za mesto in okolica— radi nekaterih „gospodov", ki meni še precej dopadajo, idrijskim rudarjem pa, skoraj bi rekel, presedajo. Da svet izve kdo in kaki modrijani so ti „gospodje;\ bi jaz prav rad zapisal govor jednega izmej teh po stenografičnem zapisniku; ali, žalibog! da tega ne morem. Zadostuj pa jedro onega govora, da ue poreko, da sem sam kaj pridjal! „Turska vera je angeljska vera", s tem je dovolj povedano! Možje so ga strmeč poslušali; a nihče se ga nij drznil zavrniti, da-si nijso bili žgnjim jedilih misli j. Tacih in jednacih buda-lostilimam^polno? torbo. Poznejefkaj več^o tem. Moram pa še pristaviti, da so to uže „tempi passati". — Dolina reke Idrijce („Idrca") je skozi in skozi podobna, globokemu jarku iu le tu iu tam se razširja nekoliko, pa se zopet zožuje. Na Kranjsko-goriškej meji pri Vrsčevah, od Želina pa do Fare je posebno globoka in ozka, kraj sploh pust in odljuden. Gora Jolenjek (3r<00') na levem in Gradišče na desnem bregu Idrijce sta v idrijskem gorovji izmej najvišjih. Idrijca izvira na zadnjej strani Idrije v velikem ces. gozdu, in ima obilno pritokov : Bela, Zda, Nikova, Kanoniljica, Cerkniški potok, Trebušica in Buča; četirje prvi iztekajo se vanjo na Kranjskem, ostali trije na Tolminskem. Ves njen tek je G milj dolg, na Kranjkem le l1/« milje. Izliva pa se pod sv. Lucijo na Tolminskem v Sočo. Kazen nekaterih mest je povsodi deroča in le do idrijske fabrike pitna, ker tam živega srebra žgano rudo vanjo sipljejo, da jo polagoma odnaša. V njej živi, ali bolje rečeno: je živelo dosta rib, postrv in jegulj Zadnjih 10 let sem pa ginejo bolj in bolj. Ribištvo v Idrijci je v COS. rokah Da bi pa ribe popolnem ne Izgi-nole, dovolilo je c. kr. ministerstvo kmetijstva c. kr. gozdnemu oskrbniku, da obdrži ribištvo v državnej režiji, s pogojem, da prične umetno ribjo rejo v Idrijci. (j. Salasek je napravil na jesen 187G. leta ribjo valilnico v „fUrštovem rovtu" blizu Idrije. Dobil je iz centralne ri-barne solnograške 3O0O postrv jih iker. Stvar se mu je posrečila in kmalu je priredil do 5000 postrv iii je izpustil po Idrijci. To jako hvalevredno početje se še zdaj nudaljuje. Kako silno potrebna je umetna ribja reja, kaže nam td-le: 18. avgusta 1878. leta sem sel zjutraj, bilo je v nedeljo, po istem potu v Idrijo. 1'rišed do Jauežičeve kmetije, kjer Idrijca prav ob kolovozu teče, Se le zapazim, da je voda črna kot črnilo. Hibe so bile vse omotene iu [pijane, nekatere celo mrtve in pri kraji v prav plitvej vodi, da so jih k mašiagredoči ljudje lehko z rokami lovili in s Bkimi narodi in pravi, da je ljudstvo uže trudno vednih prepirov, da zahteva mir, na dalje pravi, da se popolnem sklada s spravljivimi predlogi Čehov. Nasprotno pa zopet neče nit vedeti o miru in Bpravi „Dt. Ztfe." in z zagrizenim sovraštvom odbija od sebe vse dobre besede o sporazumljenji. Ali je pač s takimi ljudmi še mogoče pogovarjati se in Bklepati prijateljstvo? Volitve v lir vat Miti sabor se bodo vr-Sile od 13. do 17. septembra. Dne 13. sept. bode volilo mesto Zagreb. — Ban Pejače-vič obiskuje novo pridobljeno ozemlje Vojne krajine; povsod ga navdušeno spremlja ljudstvo. Na različne glasove, ki so se brali v zadnjem času v ogrskih listih o aneksiji llosiie in Hercegovino odgovarja „Narodni list" : „Današnje stanje bosanskoga i liercegovačkega pitanja zasnovao je Magjar grof Julijo Andrassv. Danas su i opet Mag-jari, koji su ga na dnevni red stavili. Nebu dući to pitanje konačno riešeno, traže mag jarski listovi d»i se konačno rieai. Grof je vedeti, da podunavsko vprašanje Se nij rešeno in pri tem treba tudi z Itumunijo računati. „Novoje Vremja" pripoveduje, da se v Ifloskvi snide pravoslavni koncil, h kateremu bodo povabljeni tudi katoliški duhovniki iz vseh slovanskih dežel. Največji dogodek v politiki je izid fran-coftklli volitev. Francoska republika je volila in zmagala je nad raznimi svojimi sovražniki, zmagala je sijajno. Te volitve kažejo, kako trdno stoji republika, kako globoke korenine da je pognala v zadnjem času v ljudstvu. Privrženci cesarstva so bili tepeni, zaman je bila njihova agitacija proti Gambetti, zaman so vporabljali vsa mogoča sredstva, da bi ga odstranili. Nij se jim posrečilo, Gam-betta je bil voljen v Belleville, v okraji, kjer so prej oboževali ^diktatorja", tu je zmagal on. S temi volitvami izključeno je za bodočnost vsako prizadevanje vpeljati zopet monarhijo. Zmagala je zmerna republika! Repu blikanski tabor je v Franciji razdeljen v tri stranke, somišljenike zmernega Grevvja, odloč Andrassv izveo okupaciju, danas njegovi zem- nega Gambette in nespravljivega Rocheforta. ljaci traže aneksiju Može li to biti i kako | Volitev pa se ljudstvo letos nij udeleževalo s može biti? Kada magjarski listovi traže, da se Bosna i Hercegovina danas pridruže, morali bi prije vsega razmisliti, dali so se prijašnji odnošaji, koji Bdruženje nisu dopustili, promieniliV Jesu li se složili Niemei i Mag-jari glede tih zemaiijaV Jeli je austro-ugar-ska politika Rusiji učinila ili ponudila takovo usluge, s kojih bi joj bila voljna dozvoliti »druženje? 6 tom se nevarajmo, kako stvari danas stoje, bez privoljenja Rusije, s druženje nije muguće. Tko pomišlja na sdruženje, mora prije vsega misliti na to, da zadovolji narodu u Bosni i Hercegovini, i da zadovoljim učini Hrvatsku". V Bosno bode baje odšel baron La-penna, da bode inspiciral tamošnje sodnije. Ko pa se vrne, sestavila so bode komisija, v katero bodo izvoljeni deligiranci iz avstrijskega in ogrskega ministerstva, jeden zastopnik bo-Benske centralne u prt* ve in jeden ud bosen-skega sodnijskega stanu; naloga tej komisiji bode, da bode jela posvetovati se o uravnavi justice v vseh okupiranih deželah. Vflltallje «lržttv<*. Ruska se Poljakom nasproti obnaša jako prijazno, da, popolno jednakopravnost jim pripravlja z Rusi. V zadnjem času dovolila jim je, da smejo imeti v Petrogradu svoje gledališče. Umeje se, da ustavovercem našim to nij po godu, ker nijmajo povoda zopet vpiti na Rusijo in Poljake ščuvati na njo. Prestop ogrske ineje od strani Itiimiui-ec»v izbudil je strašan hrup v Magjarih. A natančneje preiskavanje je pokazalo, da so rumunski vojaki postavili le malo kočo na ogrsko zemljo, nevedoči, da je to ogrski svet, ker tam nij nikjer meja natanko zuznameno-vana. S tem vpitjem si gotovo nijso pridobili rutnunskega prijateljstva in vender bi morali toliko strastjo kot druga leta in tudi ne v tako brojnem številu; to se lehko razlaga; voli lci so bili v svesti, da zmagajo, da morajo zmagati. Zdravje predsednika Zjedinjenih držav Gtorficlda postalo je zopet nekaj bolj dvomljivo. Vsak dan dohajajo drugačne, vesti, jeden-krat se pravi, da je bolje, drugo zopet, da je slabeje. Dopisi, Mz Šoštanja 23. avgusta. [Izv. dop.] Dan na dan nam je le žalostne vesti poročati in lepe Štajerske. Kakor da bi se bili elementi proti nam zarotil', da nas hote uničiti, nas pripraviti na heraško palico, tako se mi zdi. Posebno strasno noč smo imeli tu v okolici dne 22. t. m. Ob 2. uri popolunoČi vzdignil se je strašen vihar, drevesa je ruval, kozolce po diral, hiše razkrival in tako naredil mnogo škode. A to nij še vse; vihar pripeljal je tudi seboj moriltio svojo družico točo, debelo kot orehi. Žetev letošnja je bila slaba, kmetic je tožil, a vender se še zanašal, da mu slabo žetev saj nadomesti turšica, ajda in fižol Tudi ta njegova nada je uničena. Vse je potolkla toča, polje je pusto, prazno. Kaj bo demo počeli? Kmet bode moral prodati živino, jedino kravico, ki jo ima, da mu daje mleko, moral jo bode prodati, da preživi sebe in svojo družino, da plača davke. Nepopisno žalosten je stan našega kmeta; pomoči, hitre, obile pomoči potrebuje. Narodna svečanost v Borovnici 21. avgusta 1881. (Dalje.) Pet minut hodimo po polagoma na višek zvijajočej se cesti na borovniški kolodvor, od koder se človeku razgrne najlepši panorama ljubljanske okolice in dalje naprej na naše gorenjske gore. Prvi ne pridemo les, kajti skoraj vse prostore na kolodvoru in krog njega polni uže številna množica naroda; vse željno pričakuje vrlega „Sokola" in slavno hvaljene domače pevce iz bele Ljubljane. In kaj bi ne ? Saj je „Sokol" zaradi svoje kreposti in požrtvovalnega domoljubja v bratovskej zvezi z našimi slavci najmogočnejše vabilo in najsilnejši magnet v slovenskem družabnem življenji! Komaj je čas, da oko le površno preleti in pregleda denašnje goste v Borovnici. Glej tam-le oni korenjaki so iz Cirknice in pri njih v prijateljskej družbi je čvrsti Rakek pa zelena Planina in dalje prebujeni Logutec. In od kod je ta zastava in krog nje žilavi možje s trdimi rokami a odločnimi obrazi? To je Preser, vredni sosed Borovnici! In čuj, ali je ona-le ogromna množica res iz Vrhnike? Vsa, čisto vsa; samo znano pošteni obrazi. To so ti koreniti možje, vrli mladeniči in cvetoče domorodke mej njimi l Mej temi in družim i daljnimi gosti je kar tem-nelo gostoljubnih domačinov! Vedno bliže se pomika čas prihoda. Vrhniška vztrajna godba, katerej po vsem čast, stopi v vrsto, pred njo pa sta navzoči zastavi in vmes štiri bele slovenske deklice z venci za ljubljanske zastave in šopki za spoštovane načelnike društev. Zdajci možnarji v daljavi zapokajo, stroj zabrlizga, zvon zapoje, godba zaigra slovenski „Naprej" in iz stotin in stotin navdušenih zavednih prs dore nasproti nepretrgani: „živeli" in „živeliu! Komaj se malo poleže navdušenje! „Sokol" izstopi ter ponosno razvije svojo čestito zastavo, pevci zbero se krog svojega slavnega bandera. Marijanica Škrl j e va nagovori s svojim čutečim glasom „Sokole", pevca in druge prišle: „bratovski poljub in sestrinski pozdrav vam vsem, saj ste mej nami doma, naši, naši ste, vsi gojimo isto ljubezen, iste želje za dom in njega korist....." Podsta- rosta „Sokolu" gospod Srečko Nolli s svojim krepkim zavestnim glasom se zalivali za sprejem, zagotovljajoč, „da vsem „Sokolom" bije srce za narod, njega srečo". Gospod dr. Karel Bleiweis v imenu pevcev izreka hvalo v iskrenih in zbranih besedah, čemer vsi pritr- palicami pobijali, ker bile so slepe. Čudom sem se čudil tej prikazni, Še le v Idriji sem zvedel uzrok tej nesreči. Nekaj fabriških delavcev je čistilo dimnike, jarke itd. — to se godi leto za letom mesca avgusta, ko pečij ne kurijo. Imeli so tudi neki jarek iztrebiti; a mesto da bi bili „žlindro" spravili v posode, izpustili so vso nesnago v vodo; jako priročno sicer, a ne baš koristno. Skoraj vse ribe od Idrije pa do Tolminske meje in še naprej ho oslepele in v omotici lakote poginile! ljudje so jih lovili in, kakor sem pozneje slišal, tudi jedli. Obolel nij nihče, pač pa se je marsikomu kaj človeškega prigodilo. Vsa umetna ribja reja pri takih nezmislenih brezobzirnostih ne izda nič. Kaj je c. kr. gozdarska gospodska Jk temu rekla, ne vem. V bregu nad krčmo v Vrščevah tik kranjske meje stoji na prijaznem obdelenam brdu jazniška cerkev in vas Jazne, pa ne Desiva, kakor se čista na Kozlerjevem in drugih zemljevidih. Žive duše nijsem še slišal Jazenj (od besede : j a z b i n a.) Desivo imenovati. Hribi v tem delu doline so na pol obdelani, na pol pa obrasteni z gozdom in grmovjem. Sadja imajo kmetje primerno precej veliko; prodajejo ga v Idrijo. Nekedaj so ga celo v Trst vozili. Hodil sem peš; kajti cesta ob Idrijci še nij dodelana, kolovozna pot je pa na nekaterih mestih tako zanemarjena, da si presiljen zmi-rom pod nogi gledati, sicer utegneš pomeriti pot kolikor si dolg in širok, ali pa prideš ob čevlje. Vselej sem se bal te poti, da-si sem je dobro vajen. In vender nosijo po 2—4 in še več ur hoda, moški in ženske, staro in mlado, sadje in drugo blago v kosih v Idrijo na prodaj. To se pravi kruh služiti! Nikakor mi ne gre v glavo, kako da se inte-resirane občine uže poprej nijso potegnile za to cesto! Še bolj čudno je pa, da se tudi država nie nij zmenila za črto Želin-Sp. Idrija, ki vender veže Tolminsko stran z Idrijo in Logatcem! Dolina se jame odpirati, pri Fari je uže precej široka s postransko dolino Kanomljo. Bila je ravno devet ura, ko pridem k Fari. (Omenjam, da se Fara uradno le „Spod-nja Idrija" imenuje, a narod govori le „pri Faria.) Ljudje so od vseh stranij prihajali k drugej službi božjej ob 10. uri. Stopim v krčmo k U. Kendi, da bi se malo spočil. Krčma je dobra, ali zastonj sem povpraševal po kakem časniku. Povedo mi da razen gg. duhovnikov in jednega dijaka nihče v celej vasi časnika ne premore. Ali ljudje ne znejo ali nečejo brati ? Ali so taki reveži V O vsem tem še govora nij. Po maši sem imel priložnost govoriti z onim rodoljubnim dijakom. Ljudje bi uže brali, da imajo kaj. A nevedni so in si ne znajo pomagati. Manjka jim pravega vodnika. Šole nijmajo, da-si je okolo 200 za šolo sposobnih otrok — brez poduka. Velikokrat je bilo uže govorjenje o napravi ljudske šole pri Fari, pa še zdaj nij nič. Kmetska nevednost je tega kriva, nekaj pa tudi gospodska. Uže pred letom se je reklo: Čez dve leti mora biti šolsko poslopje pripravljeno! A vse je še pri sta- jujo z veličestnim zborom s „ Jaz sem Slovan z dušo telom.....8 Tisočeri in tisočeri burni pozdravi slede, ko se daje znamenje za odhod. Ali kam? Trogram veli, da v sosedno Bistro. Pa kako je mogoče s tolikim ljudstvom tako daleč v tako kratkem času!? Izda se parola, naj vlada dve uri svoboda, brez sile in programa. „Sokol" naj gre s pevci čestitat gosp. zlatomaSniku in potem po šestej uri se zbere vse na slavnostnem prostoru. Stoprav zdaj moremo razgledati iz Ljubljane došle. Tu so gg. dr. Vošnjak, Grasselli, dr. Papež, dr. Tavčar, Štor, naš Praprotnik, Stegnar in drugi res „narodni" učitelji in mnogi drugi narodnjaki! Hitro se razide svet. Nekateri pogumnejši mahnejo v Bistro; tem sledimo težko, težko. Kdo bi popisoval to prijetno, znamenito pot, vso to divno krasoto pri Galletovih in okrog. 7* očmi se more gledati, občudovati in uživati vse! Pa čas beži in treba je vrniti bc Najbolje bi bilo, da ostanemo na veselic-nem prostoru, kjer vse mrgoli veselega življenja. No, poglejmo malo za „Sokoli" in pevci, da o tej priliki zvemo, kaj se je godilo dopo-ludne v ocvetličenej cerkvi in potem zunaj nje. Sv. maša darovala se je z vso veličeatjo. Slavnostno pridigoval je znani govornik, Šent Jakobski župnik, č. g. Rozman, in to tako, da mi je premetena mamica trdila, da bi omečil trde skale in premenil mrzli led v vročo vodo: „vender tako lepo in ginljivo!" Po masi vršilo 8e je skupno čestitanje in posamezni pokloni. Mej velikim obedom napije vrli, umni župan g. Tel ban cesarju in temu sledi cela vrsta nupitnic in govorov. Ko dospe „Sokol", bilo je še vse skupaj prave volje in složnega veselja. (Konec prih.) Domače stvari« — (Trgovina.) Ces. kralj, mmisterstvo za trgovino je naznanilo trgovinskej in obrtnej zbornici v Ljubljani, da se mora v Nizozem-skej (Niederlande) od sledečih stvari dac ali pOtroSnina plačevati, od jesiha, piva, opojnih žganih tekočin, klavne živine, cukra, vina, soli in mila. Natančna določila o tej potrošnini so v 34. številki tednika „Austria" od 20. avgusta t. 1. natisnena, zvedo se pa tudi v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani. — (Izpred porotu egu sodišča.) V torek je bil pred porotniki Šimen Narobe jednoglasno uboja krivim spoznan in na sedem let v težko ječo obsojen. V sredo je bil Matej Marko vi č zaradi istega hudodelstva obsojen na štiri leta ječe. — (Nova banka) za primorske dežele se snuje. Kakor poroča „Edinost", vršilo se je v nedeljo v Trstu zborovanje zaradi ustanovljenja te banke; udeležilo se je zborovanja več Tržačanov, jeden poslanec z Reke in jeden iz Istre. V odbor, ki bode vse potrebno pripravil, je bilo izvoljenih pet odličnih in imovitih tržaških Slovanov. Mi želimo podjetju najboljši uspeh! — (Na goriškej kmetijskej šoli) se začne teoretično-praktično poučevanje 15. septembra in se sprejmo kot gojenci v slovenski oddelek mladeniči, ki so spolnih 15. leto in so krepke postave, brati in pisati znajo in dokažejo dobro nravno vedenje. Določenih je 8 štipendij po 100 gld., ki se podele sinovom poljedelcev. Prošnje za sprejem naj so vlože do 7. septembra. — (Zažužemberškega g. župana,) s katerim se je nekoliko bavil neki dopis v 178. številki našega lista, poteza se trideset Žužemberčanov, ki nam pišejo, da je „veliko neresničnega" v omenjenem dopisu, pa da ,,to, kar se pripoveduje o g. županu, nij vse tako verjetno, kakor se v tem dopisu bere." Možje trdijo, da „pod zdanjim g. županom navadni fantje veliko menj nočni mir kalijo, kakor prej" in to zato, ker g. župan Kussmann „mar-sikatero noč čuje in — pazi, da taki ponočnjaki ne delajo nemira. Tudi 31. m. m. je na to gledal, da take fantine spat spravi, toda bil je s kamenjem pozdravljen . . . moral je žandarmerijo na pomoč poklicati. S pomočjo te razkropil je druhal in jednega od teh ponočnjakov v zapor dejal." Dalje možje hvalijo g. župana „ljubezen do svoje srenje" in se sklicujejo na to, da je „vsled marljivega truda ob času živinske kuge sam zbolel," pri reklamacijah zaradi zemljiškega davka pa „neutrud-ljivo deloval in vse brezplačno storil." Končno pravijo žužemberški možje o g. Kussmannu: „Kar zadeva njegovo nemčurstvo, naj se reč pri zadnjih državnih volitvah pozabi — zdaj bodita zagotovljeni, da g. župan ne sovraži no rem. Sam Bog vedi, kedaj bo to vprašanje rešeno! č'e je kje, tukaj je šole treba! Pred par leti bila je tu neka „šola za silo". Podu-čevala sta č. g. kaplan v II. razr. s 45 otroki in g. organist v I. razr. z 41 otroki. Bila je tudi nedeljska šola s 50 učenci. Častne zasluge za Faro pridobil si je nekdanji ondotni kaplan, zdaj župnik v Poljanah pri Loki, prec. g. Jarnej Ramoveš, Iskren prijatelj mladim zbiral je v šoli otroke iz cele fare in jih podučeval v raznih predmetih, smem reči, prav uspešno. Mladina in od rasli ljudje, vse ga je ljubilo. V šoli so bili vsi pridni. Ob nedeljah je pogosto zbiral otroke, posebno pevce in pevke, okolo sebe, in jih vodil na sprehode, kjer so popevali Jepe slovenske pesni, da je bilo veselje. In še zdaj se cela fara hvaležno spomina ljubeznjivega go spoda. Bog mu povrni. (Konec prih.) V Kranj i sm^jo obdarjene biti samo kobile z žrebetom, mlade kobile in žrebice noriškega plemena, v drugih postajah nij zaradi plemena nobene omejitve. Kobilam z žrebetom, mladim kobilam in žrebicam, katere smejo zi darilo prositi, bode v vsikej konkurznej postaji delila premijska komisija: a) Kobilam z žrebetom, ki še sesa, jedno darilo po 40, jedno po 25, jedno po 20 in jedno po 15 srebrnih goldinarjev, potem jedna srebrna in dve bronasti svetinji; v postaji v Kranj i podelili se bosta dve darili po 20 srebrnih goldinarjev, b) Mladim kobilam jedno darilo po 30, jedno po 20 in jedno po 15 srebrnih goldinarjev, potem jedna srebrna in jedna bronasta svetiuja. c) Jednoletnim in dveletnim žrebicam tri darila po 10 srebrnih goldinarjev pa jedna srebrna in jedna bronasta svetinja. Posestniki triletnih za pleme sposobnih žrebcev poživljajo se, da naj jih o priliki obdarjenja pripeljejo pred komisijo v ta namen, da se zapišejo, ker hi se utegnili pozneje kupiti. Premijska komisija ima tudi pravico visokemu c. kr. ministerstvu za poljedelstvo nasvetovati licencirane privatne žrebce za podporo. Na poslano gospoda mestnega odbornika Josipa Regal i ja, tiskano v št. 190 na:ega lista prejeli smo od gospoda mestnega nasta-novnega uradnika sledeče pojasnilo: „Obdolževanje mestnega magistrata da on samovoljno vojaštvo po hišah nastannvlja ali pa namesto tega le odškodnino terja, je povsem neopravičeno, ker akoravno leto za letom vojaki Ljubljano prehajajo, se vender oni uže več let nijso po posameznih hišah, ampak zmirom le skupno nastauovili, in hišni posestniki so 'e magistratu povrnili tisto stanarino, katero je magistrat vrhu erarične odškodnine podjetniku več izplačal. Pešci se tedaj nikdar po hišah ne nastanove. Drugače je pač s konjico, za katero nijma magistrat skupnih hlevov na razpolaganje, in katero mora tedaj nastanoviti po hišah, ki imajo hleve, in sicer z vojakom Ib.di m ! no to dobro-!vred» ki J° krmi- Pl1 tudi v te,n M*» HM hotno zagotovilo, ker smo preverjeni, da bode niJ oškodovan, ker se od njega za sila potolažilo vse Slovence, in ker hočemo Itlsto leto' ko -,e ,md konJico "»stavljeno, no-zabeležiti je, da se g. Kussmanna krščansko- Jbena °*ko("""» na pešce ne terja". spravoljubivo razpoloženje ne izkadi — do prihodnjih volitev. Ceterum autem — se nam dozdeva, da tist dopis iz Žužemberka od 3. t. m. gospodu županu nij delal posebne krivice, pa da g. dopisnik nij b;l baš tako »napačno pod- učen." — (Konjereja.) Razglas o letošnjej delitvi premij za dobro rejo konj na Kranjskem se je razposlal in ga vsak, kdor se zanima za to, lahko pregUda pri c. kr. okrajnih glavarstvih, pri podružnicah kmetijske družbe ali pri županstvih. Delitev cesarskih daril v srebrnih goldinarjih, v srebrnih in bronastih svetinjah, kakor tudi delitev pripoznanskih di plomov se bode vršila: a) za kobile z žrebetom, b) za mlade kobile, c) za žrebice v teh le postajah: V Ribnici za politična okraja Po stoj i na in Kočevje dne 3. septembra, v Št. J ar ne j i za politične okraje Krško, Novo mesto in Črnomelj dne 5. septembra, na Vrhniki za politične okraje Liti j a, ljubljanska okolica, mesto Ljubljana in Logatec dne 7. septembra in v K ran j i za politične okraje Kranj, Radovljica in Kamnik dne 12. septembra tega leta. V vsakej konkurznej postaji se začne delitev daril v imenovanih dnevih ob devetih dopo-ludne. Splošne uredbe, po katerih so se darila delila prejšnja leta, veljajo tudi za letos. Razne vesli. * (Češko rodoljubje.) „rolitik" pripoveduje ta-le ganljivi prizor: 13. avgusta je prišla v našo administracijo lepa mladu deklica ter je s tresočima rokama v papir zavito krasno škatljico na mizo postavilo. Z objokanimi očmi je bolj šepetala nego govorila: „Denarja nemam, kar pa imam vrednosti, to sem prinesla — za narodno gledališče! Bila ji- Uko ganena, da je na glas zajokala in naglo sobo zapustila. Vprašana, kako se piše, odmajala je z roko. Plemenite hčerke našega naroda dar je ta le: trak z granatami, križec, medaljon, broehe, vse to granatni lišp, pozlačen zvezni tolar, koralni trak. Večna škoda, da ne vemo imena te blagodušne hčerke naše domovine. Naj ta izgled tako redke darežlji vosti k posnemanju budi one, ki imajo več od te plemenite deklice, ki je vse svoje imetje z veseljem položila domovini na oltar! * (Ruska carska obitelj, ribar in ribarica.) Ruski listi poročajo: Ko so se ruski car, carica in trije njiju sinovi nedavno sprehajali ne daleč od Peterhofa, približa se jim stara vaščanka, ki je v jednej roci nesla sol in v drugej kruh. Nekoliko korakov od cara pade na kolena. Car opazivši starko, pokliče jo, naj ide bliže; ona srčno stopi pred cara ter reče: Veličanstvo, bodite milostivi, blagovolite sprejeti našega kruha. Car vzame kruh in sol, nasmehne se prijazno in reče: Spasi Bog, matuško! Ko se car razgovarja s starko, pride vsa obitelj ribarja Mi haj lova ter pade na kolena pred carsko obitelj. Car jim reče, naj vstanejo, in potem vpraša mladega ribiča Dimitrija, kazoč s prstom na pričujoče tri dečke: So to tvoji dečki? Moji, vaše veličanstvo, odgovori ribič, vaši prihodnji vojaki. Potem stopi pred cara stara ribarica: Gospo dar, dovršite carsko milost, blagovolite k nam na dom iti. Car usliši prošnjo in stopi v ribičevo kočo z obiteljo; sedejo na stole in začno se raz-govarjati. Stari ribič ie pripovedoval caru do-godbe svojega življenja, kako se je spoznal s svojo ženo, kako se je v njo zaljubil itd. Ko je carica opazila, da je mlada ribarica noseča, reče jej, naj se varuje ter jej nazadnje obeta, da bo njegovemu detetu botra. 15. julija je rodila ribarica dete; čarov glavni pobočnik, knez Voroncev-Daškov, bil mu je boter v caričnem imenu, carica je poklonila va Sčanki srebrn servis za čaj. Po vsej Rusiji se govori o tem dogodku. Novorojenca imenuje ljudstvo „srečnika". * (Zoper trtno uš) priporočajo na Francoskem pelin ter trde, daje zelo koristen, ako se mej trsjem nasadi. * (Razširjenost jezikov.) Nemški časnik „Rundschau iiir Geographie und Statistik" priobčuje te-le statistične date: V letu 1801 je govorilo nemški jezik 38 milijonov ljudi, francoski 34, španski 32, ruski 30, angleški 22, italijanski 18, portugiški 8 milijonov. Zdaj pa govori angleški jezik !)0 milijonov, nemški GG milijonov, ruski G3, francoski 40, španski 44, italijanski 30, portugiški. * (Zvit goljuf.) Bogat bankir vrnil se je čez nekaj tednov s potovanja domov; v njegovej nenavzočnosti oskrboval je opravila njegov blagajnik, ki je užival neomejeno zaupanje gospodarjevo. Ko se vrne gospodar, našel je v svojej sobi pismo blagajnikovo, ki ga vabi, naj pride prihodnje jutro k njemu v stanovanje. Šel je in našel blagajnika in njegovo soprogo pripravljena za potovanje. Vstopivšega je blagajnik nagovoril: „Gospod, jaz sem zločinec. V vašej nenavzočnosti spustil sem se v spekulacije in zgubil ne le vbo svoje premoženje, marveč tudi od vašega 150.000 dolarjev, ki sem jih Yzel iz vaše blagajnice. Tu je ključ od mojih omar, tam Ježi moja ura in moj zaročni prstan. Vse je vaša lastnina, le mene pustite prostega, da bodem mogel skr beti za svojo družino! Gospodarja je to ganilo, hotel je blagajniku dati nekaj potnine, a ta nij hotel sprejeti. „Jaz hočem le svojega otroka", dejal je blagajnik. Imoviti bankir skušal je nekaj novcev vtakniti v plenice otrokove, a pri tej operaciji začul je neko šumenje. Blagajnik je obledel. Bankirju se je to zdelo sumljivo, stopd je k oknu poklical je na ulici stoječega policaja. Odvili so otroku plenice in našli v njih skritih 200.000 dolarjev. Ker se nij zgodila nikaka škoda, ovadil nij bankir sodniji blagajnika. Slednjemu pa se je vender izpolnila želja: obdržal je otroka. * (Kupčija s sužnimi v Egiptu.) V dan 18. t. m. prišla je k lordu Granvillu deputacija društva, ki je osnovano proti kupčiji s Bližnjimi! Deputacija ta je hotela vlado opozoriti na kupčijo s Bližnjimi v Egiptu in dati nasvete, kako bi bilo možno priti njej v okom. Deputucija je dejala, naj bi se nastavili britski konzuli v Sudanu na Rdečem morji in zapisali naj bi se natanko vsi sužnji. Lord je odgovoril deputaciji, da hoče parlamentu predložiti predlog naj ostro pazi na kupce valce s sužnjimi v Egiptu, dejal je dalje, da se bode angleška vlada tudi sporazumela s Francosko, da se odpravi sužnost v Egiptu. PoNlttiao. G.Janko Le ban mi piše ter z absolutno gotovostjo trdi da sem ga jaz v dopisu „iz Primorja" priobčenem v „Slovenskem Narodu", od 11. t. m. štev. 181 pred svetom siamotil ! Prosim, si. uredništvo naj blagovoli potrditi, da nijsem jaz omenjenega članka pisal. V Dolini 24. avgusta 1881. Andrej Vrtovec, učitelj. Z ozirom na izredne okolnosti izimoma objavljamo, da g. Andrej Vrtovec nij pisal dopisa iz Primorja od 6. dne t. m., in še pri- stavljamo, da niti nobeden drug učitelj iz Sežanskega okraja ne. Sploh ne umejemo, zakaj se vrli g. Janko L e b a n smatra žaljenim s tem dopisom. Uredništvo. Ustnica uredništva. Rodoljub dr. (?) hti novic (!) v Gorici (?): Junak, ki se pogumno skriva pod izmišljenim imenom, pač ne hudo zahteval, da bi mu kdo odgovarjal!? Gospod P. S. v Senožečah, ('e ste se uže pritožili na kompetentnom mestu, čemu st.ar javljati J Pomoči najdete le po zakonitem potu. Gospod A. V. v Onimi. „Zahvale" nijsmo prejeli. Umrli n<» v IJiililjuiil: 28. avgusta: Karolina Svigelj, delavčeva hči, 7 mes., Cesta na južno železnico št. 1, za jetiko. Dunajska borza 25. avgustu (Izvirno tclegralično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 50 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 78 „ 30 „ Zlata renta.........»3 „ 85 „ 1860 drž. posojilo.....131 „ 50 „ Akcije narodno banke..... 835 „ „ Kreditne aknje....... 364 „ 20 „ London..........117 „70 „ Srebro..........- „ — „ Napol...........9 „ 34«/» n C. kr. eekini........5 „ f 5 „ Državne nauke.......57 „ 35 „ 2000 gldL lehko na loto zaslužijo gostilničarji in kupčovalci. Brošurica tabrikacij velja 3 gld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Schiossor, Trst. (419—29) Praktikant pošten, dobro izšolan, zmožen slovenskega in nemškega jezika sprejme se takoj v prodajalnico manufakturnega blaga na drobno in debelo v Ijiubljani na velikem trgu. — Kje, izve se v administraciji „Slov. Naroda". (476—9) Podpisana sprejmem učence ^stanovanje in hrano, kateri se ob jednem lahko poučujejo laškega jezika ter igranja na klaviru. (478—2) v Kranj i. V najem se da pristava. S 1. oktobrom t. 1. oziroma tudi prej se da pristava v Zagorici v najem. Oddalo s » bodo v najem stanovanje in gospodarsko poslopje, dalje,okolo 25 oral polja in 25 oral izvrstnih travnikov. Živina, oralno orodje kakor tudi klaja se lahko odkupi. Najemniki, ki so zmožni vložiti kavcijo, dobijo dotično pojasnilo pri (475—2) graščinskem oskrbništvu v Mokronogu. Kdor hoče slabe ohraniti, izpale nudouieatiti s uuieteljniini, dobi sovet in pomoč pri Ehrwerthu, zdravniku za zobe, gospodska -o.li.ca. št. 3_. EPILEPSIJO (božjast) ozdravi inuijMki zellški sok. ki so kot posebnont, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspenom rabi /.oper božjast. (^18—11) Požjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji za\/.ije. Celo najstarejša in naj/dobnejŠa bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi. Dobiva se ilaeon po 2 O kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerske, a v Izubijani ima ta sok lekarnar g. Julij pl. Truk6czy, v Jiefnu pa. pri-rejevatelj Kudolf Ntalil, emer. lekarnar. S pošto se menj kot 2 flacona ne pošilja. Z- ^ Pariz — I>vdIa,rxxxl^cin^L —. Eeč :priporoča svojo znane kmetijske stroje vsake vrste, /Jasli izborne roćne—mlaitilnicc in slamo-reznicG po nuj nižji h cenah. Zastopništvo in zaloga pri (446—4) A. DEBEVEC-u, v Ljubljani, Rimska cesta (Gradišče, h. št. 19. Ceniki gratis in t ranko. iJ rt2 I a® «"3 R i fl o =« b —: Ja* 3 I x> o > a .= t: 'ŠUS - 8 h > ► 1 asi 9 * •a i g S •= «3 .5 « NJ a rt 7S !o !« » o t— a Ti 'j1 a £ _. lil- S. -b po.g?s 00 I .g . o § l Q je N 'o O-S h 2 »o a .2 M *-! " i — 1 m 's a _ a .2 a S . a rt * bfl -■ a * tu o < s i<3 £m 4 j'» i, j? o acu.2 ii £ i liOkurJa TVu»«!!iliaiiiii<*r-Ja Kii'i?iti§ai vin Svarilo: Ker se večkrat poskuša, moj preparat z drugimi popolnem nevplivnimi, da, večkrat celo škodljivimi mešanicami nadomestiti, opozorajem p. n. kupovaloe, naj pazno in odločno .1. Miisn*baiimer-Jevo kiiia*železu<»- in kiua-mulugti vino zahtevajo. Kina-železno-malaga-vino jo jedin popolnem zanesljiv in neškodljiv na zobe vplivajoC dober pri-pripomoček za uapravljaujc in ei.š^onje krvi, za hitro odpravo bleuiee iu za odpravo poniuniijkiifu krvi, proti boleznim v žrloaei* migreni, po«l|;roniu9 MkroInloznoNti, proti boleznim v jabolku, goltauei in na plucali. ina-malaga-vino, posebno krepilen pomoček za slabotne otroke in ženske po piestanib težkih boleznih, osobito po otročje j postelji. Spričevala: V raznih slučajih rhabitiso, skrotuloze, anemijo rabil sem kin(t-žv1eziio->na1aya-riiio od g. lekarja ./. Sussbattmvr-ja; uspeh je bil zelo ugoden in jaz morem to vino zaradi lehke preboc/jiro.sti, obttat%09ti in igvratntga učinka najtopleje priporočati' Na Dunaji, v decembru 1880. (441—2) Dr. Fiirtb, e. kr. vseučiliščni docent, predstojnik odd. obč. poliklinike. Potrjujem, da sem v kina-ieletna-ntcdagot-rvinu lekarja g. J< NuM" bawner-j<( v <'>/<>rci dobil izvrstno in lehko prtbarljivo zdravilo, katero smem rr/ii priporočati. Line na D., 1880. Prof. dr. J. 11. Thaler s. r. Radostno potrjujem podpisani, da je hina^leztu>-tnalagcM>fito lekarja g, ./. Nu88bau»n r-ju preparat iz vratne dohroati in vplivnosti ter svojej lastnosti mnrči/i/j krvi in posplhtfoč -prtim v ljenje in da vse druge železne proparate zelo prekosi. Lino na D. Dr. L. Winternitz. Pošljite mi s prihodnjo pošto 10 steklenic Vašega kina-železno-malaga-vina, kateri je mojo žeuo, ki več let trpi na spodnjem telesu, smrti rešil. Na Dunaji, 18. oktobra 1880. Dr. 1r. WeiN». Ka>. pošiljal na zaloga: J. Nussbaumer, lekar v Celovci. Zaloge zu KranJHko. V Ljubljani: G. Piccoli, lokar. V Metliki: F. Uavha, lekar. V Radovljici: A. K oblek, lekar. Izdatelj in urednik Makso A r m i Lastnina in tisk »Narodne? tiskarne-*.