Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNIŠTVO: 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija . . Lir 8.000 Letna inozemstvo .... » 13.000 Letna inozemstvo, USA dol. 15 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m Wk Leto XXX. - Štev. 50 (1533) Gorica - četrtek, 21. decembra 1978 - Trst Posamezna številka Lir 200 Zborovanje goriške duhovščine N. J. Sporočilo Sporočil je nebeški sel: »Veseli se, človeški rod, na zemljo stopil je Gospod, rodil se je Emanuel. Prišel je majhen in ubog, na slami nebogljen leži — a prišel je iskat ljudi, da jih osreči, saj je Bog.« ie tisoči prešli so let, kar raj ljudem je bil zaprt — zdaj vhod v nebo je spet odstrl, zemljan vanj stopi, če je svet. Ljubezen daje in svetost nam bolje Dete, srečo, mir — poišči ga, odpri mu dver in prosi ga, naj bo tvoj gost. Voščilo goričkega nadškofa Dragi bratje in sestre naše goriške Cerkve! Med tolikimi voščili, ki si jih v teh dneh z iskrenimi čustvi izmenjavamo, sprejmite tudi prisrčna voščila vašega škofa. Vsem vesel in svet božič! Liturgični spomin rojstva božjega Sina nam govori o skrivnosti božje ljubezni. Bog je svet tako ljubil, da nam je poslal svojega edinorojenega Sina, ki je postal eden izmed nas. Ako v veri sprejmemo ta zgodovinski dogodek, se naše življenje osmisli z novo svetlobo. Vprašanja, ki nas pretresajo, zadobijo svoj pristni odgovor. Ne hodimo več v temi, marveč v božji svetlobi. Vemo, kateri je naš cilj: polnost življenja v Bogu. Trpljenje nas lahke preskuša, a nas ne more uničiti, ker nosimo v sebi veliko upanje. Spremeni se tudi naš odnos do soljudi, ki postane bolj bratski, bolj pripravljen za odpuščanje. Naše delo postane daritev v prid bratom in njihovemu vsestranskemu napredku. Najprisrčnejše voščilo pošiljam tistim našim bratom in sestram, ki trpijo zaradi bolezni, starosti, osamelosti, pa tudi tistim, ki trepetajo zaradi negotovosti ali izgube delovnega mesta, in še tistim, ki jim ni dano verovati, a vendar iščejo smisel svojemu življenju. Prav vsem še enkrat vesele božične praznike! P. COCOLIN, nadškof V zadnjih mesecih smo veliko slišali o prenovi tržaške Cerkve, prenovi, ki je imela svoj vrh na srečanjih v dnevih od 8. do 10. decembra. Toda v tem času je tudi goriška Cerkev doživljala svojo prenovo, ki ni bila tako vidna, ki pa bo, upajmo, prav tako uspešna. Pri tem mislimo na delo, ki ga je opravil Škofijski duhovniški svet, delo ki je dobilo svoj dosedanji zaključek na zborovanju goriške duhovščine v četrtek 14. decembra. ŠKOFIJSKI DUHOVNIŠKI SVET Zadnji koncil je naročil škofom, naj za lažjo upravo svojih škofij in za bolj uspešno dušnopastirsko delovanje iščejo večje pomoči pri duhovnikih in laikih. V ta namen, naj se v škofiji ustanovijo posebne komisije in sveti, pri katerih naj sodelujejo tako duhovniki kot laiki. Goriški nadškof je začel to novo sodelovanje tako, da je hotel imeti najprej Škofijski duhovniški svet (ŠDS). Pri tem gre za določeno število duhovnikov, ki jih izvolijo duhovniki izmed sebe, da pomagajo škofu pri upravljanju in vodstvu škofije. Prvi tak svet je bil izvoljen pred desetimi leti na generalni skupščini vseh duhovnikov. Izvoljen je bil za tri leta. Od takrat do danes je bil že trikrat prenovljen, zadnjič letos na volitvah 14. decembra. ŠDS je v teh letih moral opravljati številne zahtevne naloge, predvsem na dušno-pastirskem področju. Tako je med drugim določil, naj se škofija razdeli na področja ali cone, in sicer šest. Slovenski duhovniki smo imeli svoje duhovniško področje, ki je obsegalo oba dekanata, štan-dreškega in devinskega. Duhovniki posameznih področij so se redno sestajali in obravnavali razne probleme, ki jih je pripravil ŠDS. Naj omenimo, da je bilo v okviru ŠDS zadovoljivo rešeno vprašanje dušnopastirske oskrbe slovenskih vernikov v Gorici z ustanovitvijo posebnega centra pri Sv. Ivanu in pa oskrba slovenskih vernikov na Plešivem in v Krminu. V zadnjem triletju je pa ŠDS izdelal tri važne dokumente in sicer dokument o cerkveni imovini, dokument o prenovi nadškofijskih uradov in nazadnje še dokument o prenovi župnijskih struktur in o ustanovitvi dušnopastirških področij. V zvezi s tem naj omenimo, da bodo slovenski verniki spadali v enotno dušnopastir-sko področje, ki bo obsegalo vse slovenske vernike v škofiji. Glede prenove nadškofijskih uradov pa povemo, da bo slovenščini priznana enakopravnost z italijanščino in da bo na škofiji poleg škofovega vikarja vsaj ena uradniška moč, ki bo obvladala slovenščino. Končno je ŠDS sklenil, da se poleg župnijskih dušnopa-stirskih svetov ustanovi škofijski dušno-pastirski svet, ki ga bodo sestavljali izvoljeni zastopniki duhovnikov in laikov; primerno zastopstvo bomo v tem svetu imeli tudi Slovenci. LETOŠNJE ZBOROVANJE Omenjene novosti in še druge manjše važnosti je g. nadškof Cocolin že uzakonil in se bodo čimprej začele izvajati. Zadnje dejanje v -zvezi s tem je bilo zborovanje škofijske duhovščine v četrtek 14. decembra v dvorani Stella Matutina. Na tem zborovanju, kjer je bilo navzočih okrog 120 duhovnikov in redovnikov, je g. nadškof Cocolin napravil obračun o delovanju ŠDS, pokazal na njegove pozitivne in negativne strani. Poudaril je tudi, da bodo številne naloge, ki jih je do sedaj moral po sili razmer obravnavati ŠDS, v bodoče prešle pod pristojnost Škofijskega dušno-pastirskega sveta, do katerega mora priti čimprej. Za škofom sta prebrala svoji poročili tajnik ŠDS don Silvano Cocolin in pa blagajnik don Diego Bertogna. Sledili so različni posegi s strani duhovnikov. Za slovenske duhovnike je posegel v razpravo g. Marjan Komjanc, ki je svoj poseg začel v slovenščini. Dejal je: Ko le tretje leto zaporedoma prevzemam besedo v svojem materinem jeziku na zboru goriške duhovščine, se čutim dolžan izraziti svoje zadovoljstvo, da je slovenski jezik skupaj z italijanskim in latinskim kakor v vesoljnem bogoslužju tako tudi v goriški Cerkvi končno priznan kot enakopraven in se tako slovenski manjšini ne bo treba več čutiti za tujca v Cerkvi. Ko je 21. novembra letos predsednik Italije Sandro Pertini sprejel na Kvirinalu enotno slovensko delegacijo s Tržaškega, Goriškega, Rezije in Kanalske doline, ji je zagotovil: »Država je dolina ščititi manjšino. Pri tem ne gre za nobeno koncesijo, država je to pač manjšini dolžna!« Uverjen sem, da ima še večjo dolžnost v tem oziru Cerkev, kije nositeljica mednarodnega bratstva v Kristusu, ki se je v polnosti učlovečil kot sin judovskega naroda. Da bi prišlo do povezave med obema narodnima skupnostima in do rodovitnega sodelovanja na cerkvenem področ- ga v Cerkvi; ustanovil jo je namreč šele zadnji koncil. V tem oziru je rečeno v dekretu »Christus Dominus« o službi škofov: »Kadar to zahteva pravilno vodstvo škofije, more škof imenovati enega ali več škofovih vikarjev, ki imajo po samem pravu na določenem delu škofije ali pri določeni vrsti opravil ali glede vernikov določenega obreda tisto oblast, ki jo obče pravo daje generalnemu vikarju« (št. 27). Goriški nadškof je uvidel, da bi za slovenske vernike v naši nadškofiji bilo potrebno in koristno, da ima svojega posebnega vikarja ali namestnika. Tržaški škof je to že prej napravil, ko je na tako mesto imenoval dr. Lojzeta Škerla. Sedaj imamo tudi goriški slovenski verniki svojega škofovega vikarja v osebi dr. Oskarja Simčiča. Njegova naloga je, da bo povezoval dušnopastirsko delo med nami Generalni vikar goriške nadškofije msgr. Ennio Tuni ju tudi danes kot na prejšnjih zborovanjih pozivam vse navzoče, naj pride čim prej — čeprav v začasni obliki — do ustanovitve Škofijskega pastoralnega sveta, ki je edini organ, kateri bo mogel povezati obe skupnosti v enakosti in dostojanstvu pri gradnji božjega kraljestva. ■Poročilom so sledile volitve. Ker je nadškofija razdeljena na osem dušnopastir-skih področij, so bile najprej volitve odgovornih za posamezna področja. Izvoljeni so bili: za področje Gorica-Ločnik don Bruno Vittor, župnik pri Sv. Ignaciju; za področje Tržič-Devin (italijanski verniki) don Giuseppe Deluisa; za področje Krmin don Fausto Furlanut; za področje Gradišče don Igino Pasquali; za področje Visco msgr. Umberto Miniussi; za področje Cer-vignano don Giovanni Carlettd; za področje Oglej-Gradež msgr. Luigi Marouzzi; za slovensko področje g. Marjan Komjanc. Končno so sledile še volitve zastopnikov' za Škofijski duhovniški svet za nadaljna tri leta. Slovenski duhovniki smo izvolili: dr. Jožeta Markužo, g. Antona Lazarja in g. Marjana Komjanca. GENERALNI VIKAR IN ŠKOFOV VIKAR ■Na četrtkovem zborovanju je g. nadškof tudi razglasil izide volitev za generalnega vikarja in škofovega vikarja za slovenske vernike (te volitve so se vršile že prej). Za generalnega vikarja je bil znova potrjen msgr. Ennio Tuni, za škofovega vikarja pa je bil izvoljen in potrjen dr. Oskar Simčič. Msgr. Tuni je bil najprej stolni vikar, nato župnik v Terzo d’Aquileia, zatem župnik v Ogleju, nazadnje pa je bil imenovan za rektorja škofijskega bogoslovja (1969) in semenišča. Zadnja tri leta je bil tudi generalni vikar. Dr. Oskarja Simčiča bolj poznamo. Doma je iz Medane v Brdih, k jer se je rodil 4. maja 1926. Bogoslovje je dovršil v Gorici, nato pa odšel v Rim, kjer je na Gregorijanski univerzi dosegel doktorat iz moralne teologije. V tem času je bil za župnika v Števerjanu in poleg tega še poučeval moralno teologijo v bogoslovjih v Vidmu in Trstu. Po smrti msgr. Gregorca je postal kanonik stolnega kapitlja in pe-nitencier. Trenutno je tudi katehet na gimnaziji-liceju »P. Trubar« v Gorici. Služba škofovega vikarja je nekaj nove- Škofov vikar za slovenske vernike goriške nadškofije dr. Oskar Simčič in dajal ustrezne pobude, da bo to delo čim boljše. V ta namen bo imel na škofiji poseben urad in njemu bo dodeljena tudi uradniška moč, ki bo obvladala slovenščino. Msgr. Tuniju in msgr. Simčiču naše čestitke in voščila, da bi svojo odgovorno službo vršila s čim večjim uspehom v prid vernikov naše nadškofije. K. H. Slovensko odposlanstvo pri Andreottiju V četrtek 14. decembra je ministrski predsednik Andreotti sprejel enotno slovensko delegacijo in se z njo poogvarjal dobro uro. V delegaciji so bili senatorka Jelka Gherbez (PCI), deželni svetovalec dr. Drago Štoka (SSk), Marij Maver (SSO), Boris Race (SKGZ), Marko \Valtritsch (PSI) ter Pavel Petricig in župnik Emil Cencig kot predstavnika kulturnih društev iz Beneške Slovenije. Člani delegacije so Andreottija predvsem opozorili na dejstvo, da se poldrugo leto po zadnjem srečanju z njim vprašanja slovenske manjšine niso premaknila z mrtve točke, razmere v Beneški Sloveniji pa še poslabšale. Vladna komisija, ki jo je ustanovil Andreotti pred letom dni, dela počasi in slabo ter se niti ni soočila z manjšinsko stvarnostjo v krajih, kjer živijo Slovenci. Zato je delegacija zahtevala, naj posebna vladna komisija čimprej zaključi z delom. Andreotti je delegaciji dejal: »Rešitev manjšinskega vprašanja ni samo ustavna obveza, pač pa širši državni interes. Ni torej darilo države, pač pa bogatitev kulturnega pluralizma. Ne bodite zaskrbljeni: ko se bomo prihodnjič videli, upam, da bo dokončno.« Polnočnice v Trstu Polnočne maše za slovenske vernike bodo na božično vigilijo v naslednjih cerkvah v Trstu: Novi sv. Anton ob 22. uri, Koion-kovec ob 21. uri, Sv. Ivan ob 22. uri, Sv. Jakob ob 22. uri, Rojan ob 22. uri. Sv. Vincenc ob 22.30, Skedenj ob 22.30. Prenos polnočnice po tržaškem radiu bo letos iz župne cerkve v Štoblanku v Beneški Sloveniji. Zvonovi iz betlehemske bazilike naznanjajo Kristusovo rojstvo Skrivnost očetovega srečanja z nami v Jezusu, nosilcu »velike ljubezni, s katero nas je vzljubil« (Ef 2, 4) se nam močneje razodeva in nas vabi k premisleku ob božičnih praznikih. Bolj kot navadno nam za božič in novo leto zveni Jezusova beseda: »Glej, skoraj pridem in moje plačilo z menoj, da povrnem vsakemu po njegovih delih. Jaz sem alfa in ome-ba, prvi in poslednji, začetek in konec« (Raz 22, 12-13). Prisluhnimo Jezusu v »našem božiču«, da bomo sposobni izvrševati nalogo, ki jo imamo kot kristjani: napravljati navzočega Boga Očeta in njegovega Sina v svoji sredi. Sprejmimo svoj delež pri odrešenjskem načrtu, ki ima svoj začetek v skrivnostni božični noči Naša vera, ki naj prešinja vse naše delo in življenje, bo tako postala nov božič in novo »novo leto« za naše brate in sestre, posebno še za mlade ljudi. Tako naj bo naše medsebojno božično voščilo, ki ga svojim bralcem, naročnikom, sodelavcem in velikodušnim podpornikom izrekata UREDNIŠTVO IN UPRAVA »KATOLIŠKEGA GLASA« ŠKOFIJSKO ZBOROVANJE TRST: Kristjani iz oči v oči Predsedstvo zborovanja tržaške Cerkve med plenarnim zasedanjem Po zborovanju tržaške Cerkve Dolga in težka je bila pot do zborovanja, pot priprave namreč. Še daljša in trša je bila pot slovenskega vernika do tega zgodovinskega srečanja, ki je dal slovenski tržaški Cerkvi (prvič v zgodovini škofije) uradno priznanje enakopravnosti. A bodimo realni — to priznanje nekaterim ni pogodu. Razni časopisi (L'Avvenire, L’Unita, Primorski dnevnik, II Meridiano di Trieste in še nekateri drugi) so podčrtali to priznanje kot vidnejši znak škofijskega zborovanja ter ga pozdravili z zadovoljstvom. Zelo hladno pa je pisanje tržaškega katoliškega tednika »Vita nuova«. Človek bi pričakoval kaj več. No, tudi to je neko znamenje... STANJE TRŽAŠKE CERKVE Zborovanje nam je dalo sliko tržaške Cerkve, ki je še v veliki meri konservativna, še daleč od smernic vatikanskega koncila. Pri zaključku je bilo na pomorski postaji okrog 1.400 ljudi. Škofija ima približno 300.000 prebivalcev. Če odštejemo otroke, bolne, starejše, nekatoličane, pa ti ostane slab, če že ne porazen odstotek prisotnosti. Nekateri italijanski duhovniki in laiki so zborovanje dobesedno sabotirali; drugi (med temi tudi nekateri slovenski duhovniki) so bili zelo skeptični, skratka niso dali tistega osebnega prispevka, ki bi ga človek pričakoval. Ali je bilo tako težko razumeti, da je ali da bo zborovanje izreden dogodek? Zborovanje ni pritegnilo vseh, vendar se zdaj prav ti radi sklicujejo na izglede an na sadove, ki jih je to srečanje obrodilo. To me spominja na pravljico o muhi, ki je 'lazila po hrbtu vola in se bahala, da je tudi sama orala. Po zborovanju se je prikazala jasnejša slika tržaške škofije: na eni strani starejša generacija, ki se opira na tradicijo, na drugi pa mladina, ki je odločno prerasla samo sebe s popolnoma novimi pogledi, pred katerimi bledijo Katoliška akcija, Vincencij eva konferenca in še druge organizacije in klubi. NAMENI IN CILJI Zborovanje nam je začrtalo pot k sodelovanju z laiki. Pojavile so se nove sile, željne soudeležbe in soustvarjanja. Če teh ne bomo znali razumeti in upoštevati, bomo prišli do dna razkola med našo Cerkvijo in našim svetom. Zborovanje je prineslo nek nemir, katerega močno občuti le tisti, ki je doživel ves dogodek. Imamo dobro število laikov, (ki, hvala Bogu, niso več tako »poslušni«,'kot je bila včasih navada. Kdo naj jih sprejme, ovrednoti in vzpodbuja? Končajmo vendar s tarnanjem, da ni slovenskih duhovnikov, da so stari, bolni itd. Nekateri izmed nas ne znajo drugega povedati. Ti so podobni težkim bolnikom, ki le razkazujejo svoje hude rane, toda s tem ne bodo ozdraveli. To razkriva neko praznoto in pomanjkanje idealov. Zborovanje ali bolje povedano dušno pastirstvo zahteva podjetnost, iznajdljivost in pogum. Treba se je približati današnjemu človeku, ki ni prav nič slabši od prej-nje generacije, v marsičem je celo boljši in zrelejši. Huda stran naše Cerkve je še ta, da smo slovenski duhovniki brez glave, slabo raz- Dragi Lojze, samo ti in Vsevedni vesta, kaj si napisal v svoj dnevnik, ko si se vrnil v nedeljo 10. decembra s pomorske postaje, namreč od zaključka škofijskega zborovanja. To izredno srečanje ti je dalo priložnost, da si povedal na javni tribuni (take je ni bilo Se v tržaški škofiji) to, kar si dolgo nosil v sebi in želel povedati italijanski Cerkvi v Trstu. V svojem zaključnem govoru v nedeljo popoldne je škof Bellomi med drugim omenil tudi »slovenskega prijatelja«, ki je zapisal »Esorcizzare i demoni della razza« in takoj dostavil: tukaj hočem, da ploskate. Seveda škof ni mislil nase, temveč na tvoje besede. Ponovno sem prebral v miru tvoj poseg in prišel do zaključka, da je to le prvi del, kateremu bi moral slediti še drugi. Po svoje je »negativen« (upam, da me boš pravilno razumel), ker obravnava v glavnem negativne strani tržaške Cerkve. Drugi del, nič manj potrebnejši, bi morali biti vrščeni, brez človeka, ki bi dajal poguma, pobude in nas povezoval. To nam lahko postane usodno, če se ne bo kaj ukrenilo. Zborovanje nam nalaga torej nove odgovornosti. Naj vsa dobra volja, ki je vzrasla prav ob zborovanju, sedaj pade v vodo? Iz smernic skupnega srečanja moramo sedaj preiti v konkretnost. V kratkem bo nastal nov škofijski organ z nalogo, da uresničuje ideje zborovanja. Občasno bodo skupna srečanja, da preverimo ta novi način gradnje tržaške Cerkve. Pri zborovanju smo govorili o avtonomiji, ki nam pripada. Zberimo naše sile, da bomo v koraku s potrebami, ki jih narekuje čas. Dušan Jakomin ★ VLADIMIR KOS NOCOJ NIKDAR NE MINE Tudi najbolj beli cvet sazanka, cvet decembra, tih umre med prsti sonca, čakajočega pomladi. Toda to, kar se Nocoj zgodilo je, nikdar ne neha. Vedno znova v cvet odpre se, ko se skloni nanj obraz. Zvezdice z zlata luči — ugasnejo ob zori. Tudi ko gredo živet kot sneg na svet, umro v ravnini. Toda zvezdica nad Jezuščkom smehlja na pot se Modrim: kadarkoli hodimo iskat gotovosti. Ah, Nocoj se tudi trda usta omehčajo. Roka sune nož v pogačo, s sten da zadehti po domu. Da, Nocoj; morda še jutri, ko pri durih spi vsakdanjost. Toda Tam smo zmeraj tu: doma smo z Jezuščkom. Z GORIŠKEGA Sv. Miklavž je obiskal tudi Števerjan Kot že veliko let, je sv. Miklavž tudi letos obiskal Števerjan in obdaril otroke ter odrasle. Števerjanci in Jazbinci so se v sredo 6. decembra zvečer zbrali v Sedejevem domu in napeto čakali svetnikov prihod. Najprej so na odru zaplesali hudički ter se poklonili svojemu kralju Luciferju. Ko so se peklenščki umaknili, so na oder priplavali angelčki in z nebeško muziko potolažili in pomirili prestrašene otroke. Po tem uvodu se je prikazal sv. Miklavž ter obdaroval malčke in odrasle. Društvo »F. B. Sedej« se zato lepo zahvaljuje gdč. Alenki Černič, ki je, kot vsako leto, tudi letos povabila sv. Miklavža v Števerjan ter skrbno pripravila vse potrebno. Števerjanci in Jazbinci pa se zahvaljujejo sv. Miklavžu, ki je kljub starosti in veliki obremenjenosti prišel v našo vas namenjen slovenski tržaški Cerkvi z vso konkretnostjo. Imam vtis, da živiš nekje na robu naše krajevne Cerkve. Lažje je govoriti Sloveniji, ki ima več poslušalcev in bralcev, lažje je govoriti 800 poslušalcem, kakor si govoril na pomorski postaji, a tudi naša majhna verska skupnost na Tržaškem bi rada poslušala ali brala tvoje besede, njej namenjene. Težje je spraviti se med krajevno »maso«, med našo borno publiko, ki morda ne pozna dobro slovenskega jezika. Morda me boš ob branju lega pisma še bolj srepo pogledal (tako me pogledaš, ko prihajam kdaj k tebi), a obračam se nate z upanjem, da boš kdaj pripravil tudi za nas zamejske Slovence tisti »drugi del«, ki smo ga potrebni. Če ti kdo piše z upanjem in prijateljsko, mu ne moreš zameriti; lahko se zgodi, da ugodiš. Seveda ne osebi. Tvoj prijatelj Dušan Jakomin 18. decembra 1978 Še o poimenovanju šole v Rojanu Ob poimenovanju šole 3. decembra 1978 je katehet Stanko 7,orko zbrane otroke takole nagovoril: Otroci, ko ste se rodili ali morda še ne, sta se mamica in očka dogovarjala, kakšno ime naj bi vam dala. Na vrsto je prišlo mnogo imen, a se nista mogla takoj zediniti. Končno sta le našla ime, ki jima je bilo všeč in sta upala, da bo všeč tudi vam, ko odrastete. Ime nas potem spremlja celo življenje. Po imenu nas kličejo doma, v šoli, prijatelji in znanci. Glejte, nekaj podobnega se je dogajalo, ko smo se v preteklih letih dogovarjali, kakšno ime naj bi dali naši osnovni šoli. Premišljevali simo, če imamo v Rojanu kakšnega izrednega moža, da. bi po njem imenovali šolo, a ga nismo našli. Potem so prišli na vrsto slovenski pesniki in pisatelji, a tiste, >ki bi nam bili všeč, so že izbrale druge šole. Končno smo se odločili za bazoviške junake. Vsako jutro, ko boste prihajali v šolo, boste tu v veži zagledali njihovo spominsko podobo in se spomnili nanje. Včasih jim boste prinesli tudi cvetje, da jih počastite. Toda mnogo bolj važno kot cvetje je nekaj drugega. Ti mladi fantje vas vabijo, da bodite dobri učenci, da radi hodite v šolo, v razredu skrbno poslušate, doma se pridno učite in pišete naloge. Pa 25. decembra ob 17. uri bo v Marijinem domu, ul. Risorta 3 v Trstu BOŽIČNA PRIREDITEV z naslednjim sporedom: — enodejanka Josipa Ribičiča »Pri sv. Petru«. Igrajo otroci od Sv. Jakoba; — cerkveni zbor Novega sv. Antona zapoje več božičnih pesmi; — nastop »Božiča«. radi se imejte med seboj, kot so se oni imeli radi. Varujte se prepirov in nevoščljivosti. Pomagajte si drug drugemu. Prizadevajte si tudi za lepo slovensko govorico. Bazoviški junaki so umrli predvsem zato, da bi mi smeli slovensko govoriti, da bi nam tega nihče ne 'branil. Sedaj imamo to pravico, nikar je ne zapravimo. Saj je lepo in 'koristno, če znamo več jezikov, a predvsem ljubimo svojega. Bazoviški junaki nam naročajo, da moramo ohranjati to, kar je bilo njim tako ljubo, in za kar so oni darovali svoje življenje. Bomo, kajne? Dobri Bog naj da uživati večno mladost mladim fantom, bazoviškim junakom. Prosili bomo Boga, naj podpira delo tistih, ki vas učijo in pomaga vaim, da bi 'bili vsi vedno dobri učenci! Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu V nedeljo 17. decembra je dramski odsek PD »Štandrež« uprizoril igro v treh dejanjih »Komedija o komediji«. Že sam naslov igre pove, za kaj gre. Igralci so nas s prepričljivim podajanjem posameznih likov kar vnesli v igro samo. Posebno očarljiva je bila Majda Paulin v vlogi Sonje, pa tudi drugi so svoje vloge doživeto odigrali. Igralce in režiserko je občinstvo ob koncu nagradilo z burnim ploskanjem. Blagoslovitev prenovljene občinske hiše v Ricmanjih Ob tej priložnosti je župnik iz Ricmanj dr. Angel Kosmač v nedeljo 17. decembra spregovoril sledeče besede: Dragi prijatelji in rojaki! Lepo vas po- V torek 26. decembra ob 16. uri na god sv. Štefana bo v župnijski cerkvi v Sv. Križu pri Trstu KONCERT BOŽIČNIH PESMI Pojejo: mešani cerkveni zbor iz Števerjana, domači cerkveni mešani in mladinski zbor. Častni gostje na koncertu bodo: g. škof L. Bellomi, škofov rvikar dr. L. Škerl in dr. Kazimir Humar. Slednji bo podal kratko božično misel. zdravi jam in vam k temu prazniku čestitam kot predstavnik cerkvene skupnosti v Ricmanjih, ki je najstarejša ustanova v tem kraju in 'je skozi stoletja spremljala in vzgajala to naše ljudstvo. Nova občinska hiša, ki se danes prenovljena odpira vsej skupnosti vaščanov, je v glavnem le ohranila podobo nekdanje mogočne »babne hiše«. Ohranila je zlasti skoraj nedotaknjen veličastni portal in na portalu Kristusov monogram. Ko bomo torej vstopali skozi ta portal v novo stavbo, bomo morali vsekakor priznati, da se nekaj, kar je bilo sveto in dragoceno prejšnjim rodovom tako rekoč predaja novemu rodu kot duhovno bogastvo in dediščina, o kateri velja razmišljati in jo kot tako sprejemati. Sodim, da je morda tudi to dejstvo odločalo, da so nekateri (morda mnogi) med vami želeli (in ta želja se jim je tudi uresničila), da se ta prenovljena stavba slovesno blagoslovi. Saj bo služila kulturi, družabnosti in vzajemnosti vseh vaščanov. Zlasti prijateljstvu in vzajemnosti, ki sta odlični socialni vrednoti, ki moreta tudi današnje rodove vzgajati v zdrave in vedre člane človeške družbe. Naj bi torej tudi ta novi dom postal dom 'vseh ljudi dobre volje in pripomogel, da bi naši vaščani vedno bolj rasli v skupnost, v nenehnem iskanju skupnih koristi in vrednot in naj bil več problem, saj je delovala žičnica. Sosed naju je s kolesljem potegnil do vznožja Skalnice. Bila je sobota popoldne. Na vrhu je že stal majhen hotel. Takoj ob prihodu sva si zagotovili prenočišče. Kot vedno sva opravili večerno pobožnost in spoved, nato pa se predali počitku. Drugi dan so naju kot vedno zbudili svetogorski zvonovi. Kmalu sva bili v cerkvi, prisostvovali sv. maši, prejeli sv. obhajilo in nato bili še pri drugi maši. Mariji sem se zahvalila, da jo je mogla mama še enkrat obiskati, saj jo je vse življenje tako zaupno častila. Nakupili sva še spominčke, pa že bili pri žičnici. Spodaj naju je spet čakal voz. Za kosilo sva bili doma. Ko sem mamo vprašala, kako ji je bilo romanje všeč, mi je odgovorila, da je vse bilo zelo lepo, a da to ni bilo romanje, ampak izlet. Za pravo romanje je treba nekaj žrtvovati. Vse, kar se z lahkoto doseže, nima veljave, ne pri človeku ne pri Bogu. Vse je treba zaslužiti. Moja zlata mama, ta preprosta žena, koliko mi je s tem povedala. Upoštevala sem njene besede in bile so mi v blagoslov. Ni je več med živimi, a spomin nanjo mi bo drag do moje smrti. * * ❖ Sedaj živim v Vel. Buenos Airesu, pa je Svetogorska Kraljica prišla tudi do nas, primorskih Slovencev, saj imamo posnetek njene podobe v cerkvi sv. Rafaela. Tja sedaj romamo, tudi slovensko sv. mašo imamo večkrat tam in kar najlepše zmoremo, ji tudi zapojemo. Moja zemeljska romanja k svetogorski Devici se bližajo h koncu. Preostaja mi še tisto k njenemu prestolu v kraljestvu njenega Sina. Upam, da mi bo tudi tedaj Mati božja v pomoč kot doslej. ★ Prijatelji Katoliškega glasa! Kupujte, naročajte pri trgovcih in podjetjih, ki vam voščijo za praznike. Njihova pozornost do vas zasluži vaš obisk pri njih. Objavljamo govor svetovalca SSk rajon-skeva sveta Sv. Ana-Sv. Sergij Aleksandra Cergola, ki so mu ostali svetovalci z glasovanjem preprečili, da bi govoril v slovenščini. Zanimivo je, da ga tudi komunisti, ki prejmejo na volitvah toliko slovenskih glasov, niso hoteli podpreti. Nedopustno je, da se nadaljuje z razlastitvami v našem rajonu, preden pride do odobritve zakona o globalni zaščiti Slovencev, ki je prav sedaj v razpravi. Nezaslišan je tudi postopek, iki se ga je poslu-žila prejšnja občinska uprava ter z njim nadaljuje tudi sedanja pri publicizaciji in razpravi tega važnega instrumenta kot je PEEP, tj. načrt za ljudske gradnje. Ciničen je nadalje odgovor sedanje občinske uprave na ugovore zoper ta načrt, češ da bo treba načrt izvesti zaradi verjetnega povečanja števila prebivalstva v zvezi z industrijsko cono na Krasu, potem ,ko se javno in uradno bori proti coni sami. Občinska uprava se stalno sklicuje na študije, po katerih je ugotovila potrebo po stanovanjih. Prav glede tega bi imel pomisleke, v kolikor ni nikjer ene same študije, ki bi analizirala sedanje stanovanjsko stanje. Kar je meni znano, v Trstu število prebivalstva upada in zato so predvidevanja občutno nerealna. Tudi kar se tiče 18.500 stanovanj v prihodnjih desetih letih, je število nerealno, v kolikor temelji na meri gradenj v prejšnjih letih, ne pa na realni potrebi. Iz vsega tega sledi jasna težnja premakniti prebivalstvo iz mestnega središča v periferijo in logična posledica — izpraznitev mestnega središča. Četudi bi ta postopek trajal deset let, bodo posledice nepopravljive. Čeprav banalen, vendar je logični zaključek tega postopka povratek višjih družbenih slojev v središče samo, sprememba sedanjih obstoječih stanovanj v urade (kjer tudi stanarina po novem zakonu »equi canone« ni kontrolirana) in znaten zaslužek raznih družb, iki so ta stanovanja pokupile. Zato odločno nasprotujemo načrtu, ki predvideva gradnjo ljudskih hiš v našem okraju. Ne nasprotujemo gradnji ljudsikih hiš iz načela, temveč ker ne verjamemo, da se bo število prebivalstva tržaške občine povečalo. Ozemlje je pač majhno in smo že dovolj stisnjeni med morjem in državno mejo. Za ljudska stanovanja naj bi bilo baje vloženih 6.000 prošenj. Kje trenutno živijo te družine? Res je, nekatere živijo v razpadajočih hišah starega mesta, druge v najemu, kar nedvomno veliko vpliva na njihove družinske proračune. Prav zaradi tega pa obstaja zakon o pravičnih stanarinah, ki bi moral -biti nedvomno v prid najemnikom. Pravijo, da bo ta zakon povzročil veliko stanovanjskih izgonov. Kakšen pa bo konec tistih praznih stanovanj? Iz tega, kar sem slišal na sejah urbanistične komisije te konzulte, je razvidno, da se prebivalci tega okraja upirajo gradnji novih ljudskih hiš in imajo seveda svoje vzroke: ne verjamejo namreč obljubam, ki predvidevajo gradnjo novih cest, šol, športnih objektov in drugih socialnih storitev. Naselji Sv. Sergija in Alture sta jasen dokaz. Ti prebivalci so že izgubili vse zaupanje do krajevnih ustanov in sedaj je trenutek, da si te ustanove, zlasti konzulte, spet pridobijo zaupanje, da se postavijo v bran njihovih pravic in da ne zavzamejo prehitro in površno zgrešenih stališč, samo da ne izgubijo morebitnih državnih prispevkov. In prav to dejstvo je izkoriščala prejšnja občinska uprava. Tega zaupanja pa si krajevne ustanove ne bodo znova pridobile z razlaščanjem skromnih imetij ljudi, ki so bili vajeni določenega načina življenja, sedaj pa se jim vsiljuje nov način. Preprosti ljudje se vprašujejo, zakaj občina ne razlasti gosposkih parkov zasebnikov, ki se nahajajo, lahko rečemo, v središču mesta, in pa starih hiš, ki jih uporabljajo kot skladišča. Širjenju mesta v to smer in relativni urbanizaciji tega okraja nasprotujejo tudi vrtnarji, v kolikor bi ostali brez zaslužka, četudi je ta le dodaten, je pa učinkovit. Že danes vozijo v naše imesto zelenjavo z onstran meje in iz Furlanije. Sploh si ne moremo misliti, da bi to obdelovalno področje prenesli, kajti ta predel je verjeno najboljši za pridelovanje zelenjave. Končno nasprotujejo urbanizaciji slovenski ljudje, ki vidijo v njej raznarodovalni moment. Na mednarodni konferenci za manjšine, ki jo je organizirala tržaška provinca, so bila glede tega sprejeta jasna načela. Mislim, da so našemu okraju že veliko odvzeli, da so naši ljudje že veliko prispevali za javne storitve in imajo sedaj končno pravico, da jih oblasti poslušajo in da poiščejo druge rešitve, ki so -možne. Naj navedem le nekatere: Rojan, predel s problemi šolskih in drugih javnih uslug, prostor podjetja Zucculin, deželni teren Miramarskega drevoreda, zemljišče bivše pivovarne Dreher pri Sv. Ivanu, številne razpadajoče hiše pri Sv. Jakobu in v starem mestu in še in še. Zdi se pa, da si je tržaška občina nadela sledeče geslo za plane PEEP: napolnimo periferijo in izpraznimo mestno središče tako da ga bomo lahko uredili in spremenili v četrt za High Society (visoko družbo). Za urbanizacijo teh periferij bo že kdo poskrbel, saj jih varianta št. 25 predvideva. Če pa bo v teh novih rajonih narastel mladinski kriminal, bomo že v Padričah poskrbeli tudi za to, prav tako po kriterijih variante št. 25. Božična procesija v Betlehemu ob varstvu izraelskih brzostrelk KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce liiiiiiiiiiiiimiihiiiNiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiPiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimimiiiiiiiiiiiiiMimiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiHimiimiiiiiiiiNiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii iiiiiiiiiMimiiuiiuluiiiimiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiimiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiHmiiimiiiiiiim Pod krili angela varuha (PASTORALNI SPOMINI) Srečno sem se vrinil z napornega in nevarnega potovanja. Obiskal sam raztresene katoličane na poverjenem mi področju Črne gore in Sandžaka: od Gusinja in Plava, prek Murine, Andrejevice, Berana, Bijelog polja, Šahoviča, Moltavca, Pteva-Ija, Prijepolja, Priboja, Nove Varoši, Ro-žaja, Tutina, Sjenice pa vse do Novog Paza ra in še iz Peči prek zasneženega prelaza Čakorja. S težaivo sem se prebijal skozi goščave in gozdove, čez griče in gore in vse to z navadnim kolesom. Doma me je čakala nagrmadena pošta. Nisem je še utegnil urediti, ko sem prejel poročilo iz daljnega Tutina, da v gozdovih Mokre Planine v dolini reke Ibar že več mesecev čaka na krst novorojenček, sin gozdarja katoličana, doma iz Like. Bližali so se božični prazniki in gozdarjeva družina in nekateri stražniki iz bližnje stražarnice so želeli prejeti svete zakra- mente, kar jim zaradi oddaljenosti že več časa ni bilo mogoče. Pisal mi je stražar-katoličan, ,ki se je ponudil za botra novorojenčku. Ko sam o tem obvestil dobrega skopskega šikofa Gnidovca, blaženega spomina, mi je odgovoril: »Kaj naj naredimo? Saj si se komaj vrnil iz tistih krajev in na nesrečo še novi sneg na debelo pokriva vse ceste. Potovanje v takem vremenu je nevarno, a pustiti dete brez krsta in vernike brez svetih zakramentov je tudi odgovorno.« Čakal je na moj odgovor. Nisem se dolgo pomišljal. Odločil sem se: »Še to noč odpotujem z vlakam do Raške, naprej pa kakor bo mogoče.« Škof me je hvaležno pogledal: »Pojdi v božjem imenu in angel varuh naj te spremlja na tem težkem apostolskem potu.« Spravil som v torbo vse potrebno za mašo in krst ter z nočnim vlakom odpotoval iz Skopja v Raško, kamor sem prispel z jutranjim sivitom. Sneg je pokrival pokrajino. Na postaji me je čakalo prvo razočaranje. Avtobus, edina vez med Raško in Novim Pazarjem je bil v popravilu. Drugega prevoznega sredstva ni bilo, oddaljenost pa 21 -km. Ni bilo časa za razmišljanje. Nadel sem si na ramena vso prtljago in se napotil po nepregaženi cesti dalje. Po petih urah sem bil na prvem cilju. V Novem Pazaru so imeli takrat lepo cerkvico. Sedaj je ni več, pač pa se je mesto zelo razširilo, industrija v njem pa silno razvila. Spovedal sem lepo število vernikov, zanje maševal in imel ikrščanski nauk za otroke. Povprašal sem za vodiča, ki bi bil pripravljen spremljati me skozi meni čisto neznane gozdove do cilja. V Novem Pa zanju je bila takrat (leta 1936, ko se to dogaja) precejšnja -kolonija katoličanov. Bili so to uslužbenci in delavci od vseh strani Jugoslavije. Največ je bilo orožnikov. Do njih sem se najprej obrnil, a so mi dali žalosten odgovor: »Za noben denar bi se nihče izmed nas ne podal v takem vremenu skozi tiste gozdove, polne volkov. Prav danes so pripeljali v bolni- šnico ljudi, ki so jih volkovi ogrizli, a so se na srečo še rešili.« Še so mi svetovali, naj se ne podajam sam na tako nevarno pot. Povpraševal sem dalje, a povsod isti odgovor. Končno se mi je posrečilo, da so mi nekje posodili konja, a moral sem plačati zanj precejšnjo garancijo. Bilo je že prek poldne, ko sem odjezdil sam v nepoznano, v upanju, da še pred nočjo dospem do Tutina. Le smer so mi pokazali do najbližjega naselja. A pot je bila tako zasnežena, in se je že spuščal mrak na zemljo, ko sem dospel v gozd. Izgubil sem smer. V daljavi so se začeli oglašati volkovi. Ubogi konj je ves drhtel in ni hotel dalje. Razjahal sem in korakal pred njim. Pohlevno mi je sledil. Mrak se je zgostil v noč. Zasnežene veje so naju ovirale, da ni bilo mogoče dalje. Konj je bil ves znojen, jaz pa nič manj. Naletel sem na potoček in se po njegovi strugi napotil dalje, prepričan, da me popelje do kakega naselja. Od plašča so mi visele ledene sveče, voda mi je zašla v čevlje, jaz pa sem nadaljeval pot z rožnim vencem v roki. Brez posebne božje pomoči ni bilo upanja, da bi se rešil iz težkega položaja. Silno sem se razveselil, ko sem zagledal v daljavi luč. Bila je džamija. Psi so zagnali silen lajež, da si nisem upal dalje. Na moje klicanje se je na vratih prikazal človek in me rezko odslovil z besedami: »Ponoči ne sprejmem nikogar. Pojdi!« Zaloputnil je vrata in ni mi preostalo drugega kakor da se vrnem v strugo potoka in dalje v gozd med volkove. Nenadoma sem začutil, da hodim po pregaženem snegu. Gotovo vodi ta pot do ljudi, sem si mislil in res zagledal v daljavi neko medlo svetlobo, znamenje, da so ljudje še budni. In res, v hiši so kuhali rakijo. Divji lajež psa je ljudi pri delu opozoril, da se nekdo bliža. Prišli so iz hiše in na moj pozdrav začudeni obstali. »Kdo si, da sam laziš okoli v tej noči ob zavijanju volkov in zasneženih poteh?« Povabili so me v hišo in me s sočutjem ogledovali, odetega z ledenimi svečami in vsega onemoglega. Ponudili so mi tople Na predvečer tržaškega zborovanja ODBOR DUHOVSKE ZVEZE V TRSTU priredi v soglasju z goriškimi duhovniki naslednji dve skupni romanji v letu 1979: 1. Assisi - Norcia (sv. Benedikt) - Cascia (sv. Rita) - Loreto -Osimo - San Marino v dneh od 25. do 29. junija. Potovanje z avtobusi. 2. Poljska: Krakov - Čenstohova - Osvviecin - morda tudi Varšava. Potovanje z letalom z Brnika v Krakov in nazaj. Romanje traja 5 dni. Omejeno na 50 ljudi. Vršilo se bo verjetno v drugem tednu meseca julija. Objavljamo govor, ki ga je imel dr. Z. Harej na večeru religiozne 'lirike 4. decembra v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. Škofijsko zborovanje z vsem pripravljalnim naporom je gotovo najpomembnejši dogodek na cerkvenem področju tržaške škofije po zadnji vojni. Deset študijskih komisij je skušalo zajeti in presvetliti vso življenjsko problematiko človeka, ki živi v mejah tržaške škofije, ob severnem robu Sredozemskega morja in ob vznožju Krasa, kar je za človeka kot fizično in biološko bitje tudi pomembno, kakor bi rekel prof. Roletto, ki je zagovarjal tezo o geo-psihologiji, češ da zemljepisne in klimatske značilnosti tudi oblikujejo človekovo dušo. Poleg tega je tu stična točka več narodnosti, kjer so pomešani med sabo ljudje različnega porekla, z različno zgodovino in tradicijo, različnih teženj, interesov ter političnih izbir. DELO DESETIH KOMISIJ Na škofijskem zborovanju se bodo pretresli in verjetno sprejeli sklepni dokumenti desetih komisij, ki bodo kažipot kristjanom, da na področjih, kjer žive in delujejo, začno sklepe dokumentov tudi uresničevati. Delo komisij je bilo usmerjeno v zopetno pokristjanjenje tržaškega življenja, v uvedbo krščanske miselnosti, ki gleda na življenje ne samo kot pripra* vo ali prispodobo posmrtnega življenja, temveč tudi kot na stvarnost, ki jo živimo in jo doživljamo, kjer je človek središče stvarstva z nujnimi odnosi do sočloveka, do stvarstva, do Boga. Stvarnost, ki se mora ravnati po naravnih zakonih, ki so projekcija božje zamisli. Predvsem bo treba poudariti sociološko vrednost božjega sporočila. Sociološki problemi so zadnja leta v ospredju, in to ne samo pri nas. Vendar se zdi, da ja zapoved »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« ideal, pred katerim se bo skrhal in zlomil še marsikateri meč. Boj za socialno pravičnost ima vede ali nevede pred sabo ta ideal. Žal, človeški duh ne poenostavlja stvari, s tem da bi sprejel, kar so drugi učili, temveč v isti ali drugi obliki in formulaciji vsakdo hoče biti začetnik nove ideje, novega miselnega sestava, nove teorije. Velikokrat se zgodi, ker ne pozna, kar so drugi vedeli, govorili in napisali. VABILO K RAZMIŠLJANJU Škofijsko zborovanje in vse pripravljalno delo zveni kot vabilo k razmišljanju o vsebini Kristusovega evangelija. A razmišljanje, ki sloni na poznanju. Torej študij in za tistega, ki pozna, ponovitev božjega sporočila, ki ga vsebuje sv. pismo, nauk cerkvenih očetov in učenikov, nauk Cerkve, da ne postane naše oznanjevanje naš osebni nauk, prirejen po naših težnjah in željah, pa tudi, da ne postavimo Kristusovim življenjskim vodilom priveske sebičnosti, osebne lagodnosti ter nečimrnost novodobnega poganstva, ki ga je prav krščan- Moderator četrte komisije Ivo Jevnikar bere sklepno poročilo te komisije na plenarnem zasedanju zborovanja tržaške Cerkve ska kultura izčistila in poplemenitila. Zato postane neodgovorno ali otročje smešno ravnanje tistih, ki govore v imenu nekih novih kristjanov, pa naj se kakorkoli imenujejo, ki da so odkrili in ovrednotili pomene, ki so bili doslej skriti, in suvereno delijo nauke o tem, kar je in kar bi moralo biti krščanstvo. Poznanje nečesa se zdi enostavno, dokler ga gledaš od daleč. Če pa se mu približaš in se ga lotiš študirati, se boš kmalu zavedel, da si zašel v težko pregledni gozd. Nekateri strokovnjaki pa tudi navadni duhovniki so študiju Kristusovega nauka posvetili vse življenje, pa mu niso prišli do kraja. Pa vprašajte tudi mlade duhovnike, ki so se štiri, pet ali šest let dan za dnem ubadali z bogoslovnim študijem, ali so povsem pripravljeni za oznanjevanje božje besede. Kako je šele težko, ko je treba ta nauk utelesiti, to je vključiti v vsakdanjo prakso, da postane vodilo slehernega človekovega dejanja. Bati se je, da sloni vse to proklamirano krščanstvo omenjenih ljudi na nevednosti ali pretirani zagnanosti. Božji nauk je enovit, kjer celota osvetljuje dele in deli celoto, namenjen človeku, da prav živi. Če bo živel v luči božjega razodetja in premagoval, ker je v njem slabotnega in krivo naravnanega, bo miren, notranje svoboden in bo dosegel srečo, po kateri človeško srce po naravi hrepeni. V današnji dobi potrošništva in relativnega izobilja je kaj malo posluha za krščansko askezo, kakor da nazori, o katerih je govoril Kristus niso mišljeni za današnjega človeka. POTREBNA JE VZTRAJNOST IN DOBRA VOLJA Da bi kristjane in druge privedli spet v Kristusovo spoznavno luč in njegovo učinkovito milost, je bilo programirano škofijsko zborovanje za prenovo ali kakor so ga poimenovali »Iz. oči v oči«. Deset pripravljalnih komisij naj bi bilo preučilo vse življenjsko tkivo naše škofije in izneslo na zborovanju svoja dognanja, napotke, sklepe in zaključke. Bil je to prvi poskus z vsemi hibami in pomanjkljivostmi začetnega dela. Ne smemo se čuditi, da se je pri marsikateri komisiji glede metode dela in konkretnosti kaj zatikalo. Nima pa nihče, ki se dela ni udeležil, čeprav je bil povabljen, pravice, da sodi delo, ki ga opravljajo ali so ga opravili drugi, ki so se izkazali za bolj pripravljene in marljive. Veliko je že to, da se je s tem delom začelo. Pa četudi bi komisije stoodstotno ali skoraj svoje delo opravile in oblikovale izčrpne sklepe za vsa življenjska področja, ne bi mogle prenoviti v kratkih rokih življenja v tržaški škofiji. Treba bo vztrajnega in potrpežljivega dela, da se prenova začne, in veliko dobre volje in vneme, da se nadaljuje. A škofijsko zborovanje moramo pozdraviti tudi s političnega, tj. narodnostnega vidika, ker je že v času pripravljalnih prizadevanj prišlo do večje odprtosti in sodelovanja na cerkvenem področju, ki je bilo dolgo časa premalo občutljivo za potrebe slovenskih vernikov. Treba bo v hitrem tempu prehoditi razdaljo, ki ni bila pravočasno prehojena, da ne bo tudi o nas veljal rek o sinovih Teme, ki so bistrejši od sinov Luči. Za sklep navajam besede tržaškega škofa Bellomija: »Krenili smo na pot polni upanja in naporov. Težave, na katere smo naleteli in tiste, ki nas še čakajo pri kasnejšem vsakdanjem uresničevanju napotkov po končanem zborovanju pa niso previsoka cena za tako dragoceno dobrino kot je pristna Cerkev, vedno bolj zvesta svojemu Gospodu in čedalje sposobnejša, da podpira človeški napredek. KRATKE NOVICE • Škofija Vicenza pripravlja zborovanje, ki bo v prvih dneh novega leta. V ta namen je bilo ustanovljenih 14 komisij, ki obravnavajo raznoliko dejavnost v škofiji, tako oznanjanje božje besede, bogoslužje po cerkvah, duhovne poklice in cerkvene službe itd. Geslo zborovanja, ki naj bi bilo neke 'vrste škofijska sinoda, se glasi: »Cerkev v službi ljudi«. Zborovanje bodo sklenili z božjo službo v znanem Marijinem svetišču Monte Berieo. e V mestu Horn na N i ž j eavs t ri j s kem so na praznik Brezmadežne slovesno proslavili 25 let obstoja semenišča za zapoznele duhovniške poklice. V tem času je iz njega izšlo 144 duhovnikov. Letos štiudira v njem 120 fantov v starosti od 15 do 30 let. • Blizu mesta Alessandria v Piemontu je župnija Lu, ki je znana zlasti po tem, da je rojstni kraj 141 še živih duhovnikoiv in redovnic. Tudi sedanji nuncij na Dunaju, prej v Beogradu, Mario Cagna je tam doma. Odkod toliko duhovnih poklicev? Družine so številne, matere veliko molijo, poleg itega .med njimi že sto let deluje zveza krščanskih mater. Članice se zavežejo, da bodo pospeševale duhovne poklice. MILENA MERLAK Konec leta je nov začetek Dolgo in počasi se pripravlja slovo, počasi minevajo otroku dnevi in leta, počasi mineva mladosti čas; ko pa postara se nam obraz, ko pridejo starci meglenih oči v decembru k nam v vas, takrat hitro tečejo dnevi, hitro, prehitro mine mesec, takrat kar naenkrat odide staro leto od nas. A konec leta ni le slovo, je tudi nov začetek, pa naj pade na ponedeljek ali na petek. Ko Silvester vrata opolnoči za seboj zapre za leto dni, to ni njegov zadnji sprehod skozi park življenja, tudi rti za žalost povod. Silvestrovo slovo je veselo slovo. Ko pozdravi Januarijev prihod, nam še prijazno za slovo želi: »Imejte se radi vsi, bodite veseli, imejte se radi v novem letu še bolj, da boste lahko skupaj živeli, saj hudega je bilo že dovolj.« »Beneški kolendar za lieto 1979« Tudi letos so beneški duhovniki skupine »Dom« izdali zelo ličen stenski koledar pod gornjim naslovom. Vsak mesec ima svoj list. Na njem najdemo dneve z imeni svetnikov, pregovor o vremenu, ljudsko »modruost«, beneško »pieseim«, domislice malega Edota pa zabavne anekdote. Vse je v sočnem beneškem narečju. Zelo posrečene so slike pod imenom meseca. Lani so bile cerkve v Beneški Sloveniji, letos pa so beneške kmečke hiše. Tako so lepe, da se jih splača po končanem mesecu odrezati in shraniti. V obilju stenskih koledarjev, zlasti neslovenskih, je ta koledar nekaj posebnega, res našega, pristen izraz slovenske duše. Dajmo mu zato prednost po naših domovih. - jk ★ f Radio Trst/I Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob 11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša. Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15 Spored od 24. do 30. decembra 1978 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Oddaja o Benečiji. 11.05 Mladinski oder: »Pika Nogavička«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.20 Poslušajmo spet. 15.00 Nedeljsko popoldne. 19.30 Slovenske božične pesmi. 20.00 Božič v poeziji deželnih slovenskih avtorjev. 20.20 Glasbeni motivi od vsepovsod. 21.00 »Zemlja, 24. december 1978«. Izvaja Radijski oder. 22.00 Koncert ZCPZ z dne 8. jan. 1978 v cerkvi pri Sv. Jakobu. 22.35 Korsakov: Božična noč, simfonična suita. 23.00 Božični motivi .in neposredni prenosi iz raznih krajev v naši deželi. 24.00 Polnočnica iz Štoblanka v Slovenski Benečiji. Ponedeljek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Božične melodije. 10.00 Koncert. 11.05 Mladinski oder: »Dobrosrčni angel in psiček Muri«. 13.00 Zbor »Slovenski madrigalisti«. 14.10 Roman v nadaljevanjih. 14.30 Glasbeni ping pong. 17.00 Z božičnih koncertov ZOPZ v Trstu. 18.00 »Božič /v Ohridu«. Radijska drama. 18.20 Klasični album. Torek: 9.00 Paberkovanje med božičem in novim letom. 10.00 Koncert. 11.05 Mladinski oder: »Zvezdice, toliko zvezdic«. 13.00 Zborovska glasba. 14.10 Roman v nadaljevanjih. 14.30 Stara navada - železna srajca. 15.00 Mladi izvajalci. 15.30 Poglejmo v izložbo plošč. 16.30 Neposredni prenos božičnega koncerta iz svetokriške cerkve- 17.00 »Božična pravljica naših dni«. Dramatizirana zgodba. Sreda: 9.30 Nekdanji avtorji. 10.05 Koncert. 11.00 Ljudje in dogodki. 12.00 Odlomki iz operet. 13.15 ‘Naši zbori. 14.10 Roman v nadaljevanjih. 14.30 Kličite Trst 31065. 16.30 Otroci pojo. 17.05 Mi in glasba. 18.05 »Mesečnik«, satirična oddaja. 18.25 Operna glasba. Četrtek: 9.05 Iz južnoameriške folklore. 10.05 Koncert. 11.00 Podlistek »Moč preteklosti«. 13.15 Revija ZOPZ 1978. 14.10 Roman v nadaljevanjih. 14.30 Glasbene oblike in izrazi. 15.35 Priročnik lahke glasbe. 16.30 Kje je napaka? 17.05 Mi in glasba. 18.05 Gospodarska društva v pokrajini. 18.25 Operna glasba. Petek: 9.30 Iz beležnice Zore Tavčar. 10.05 Koncert. 11.00 Nenavadne življenjske zgodbe. 12.00 V starih časih. 12.30 Glas in glasba narodov. 13.15 Seghizzi 1978. 14.10 Roman v nadaljevanjih. 14.30 Pesmi iz polpretekle dobe. 15.00 Jugotonov express. 15.35 Zgodovina rock in pop glasbe. 16.30 Otroški vrtiljak. 17.05 Mi in glasba. 18.05 Kulturni dogodki v deželi. 18.20 Operna glasba. Sobota: 9.30 Življenje besed. 10.05 Koncert. 10.30 Kulturno pismo. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 14.10 Roman v nadaljevanjih. 14.30 Končno, sobota! 15.35 Iz filmskega sveta. 16.30 Odprimo knjigo pravljic. 17.05 Mi in glasba. 18.05 »Uklonjeni Prometej«. Napisal Aishil, izvaja Radijski oder. 18.45 Vera in naš čas. Zasedanje četrte komisije (za probleme slovenskih vernikov) v dvorani Slovenske prosvete v ul. Donizetti 3. Poseg dr. D. Sedmaka llllllllllllllltflMlltllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!ll!llllllllllllllllllllltlHllll!IIIIIIIIIIIIIIItlltl!(llllllllllllllllllllltlllllll IMIIIHIIIItlMMIIIflllllllMIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIMtlliillltlllllllltllllllllllllltlllllllllllllllllllltllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIlllllllllIllllllllIlllllIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllillllltlllllllUlMlltlll Dan miru - 1. januar 1979 pod geslom: Da pridemo do miru, je potrebna vzgoja za mir iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifUliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiu rakije in se odločili, da me bo eden izmed njih spremil do svoje koče, kjer bom prenočil. Nastal pa je problem s konjem, kajti težko je bilo najti primeren prostor, da se osuši in nakrmi. Končno smo le našli nekaj hlevu podobnega in tudi sena so nanosili ter konja nakrmili. Eden izmed mož me je nato peljal v svojo kočo. Otroci so spali okrog ognja, ki je gorel sredi hiše. Stisnili so se in mi dali prostor. Ni bilo časa za spanje. Osušil sem premočeni plašč in čevlje ter čakal, da napojim konja. Ko sem ga v zasilnem hlevu napajal, so prišli v vas orožniki na običajni nočni ogled. Zvedeli so od ljudi za prihod tujca. Prišli so do mene, da me vidijo in slišijo. Ko so zvedeli za cilj mojega 'potovanja, so se silno začudili. Eden izmed njih je bil katoličan, Slavonec. Povabili so me na njihovo orožniško postajo, še prej sem se iz srca zahvalil prijaznim ljudem, ki so me, čeravno nepoznanega, tako bratsko sprejeli in mi nudili, kar so pač imeli. Orožniška postaja je bila na zelo samot- nem in oddaljenem kraju, zato so se vsi stražarji mojega prihoda močno razveselili. Prinesel sem jim novice iz zunanjega sveta in dolgo v noč smo se pogovarjali. Poskrbeli so za večerjo in tudi mojemu konju nudili primernejši hlev. Hvala Bogu in angelu varhu, končno sem le legel k zasluženemu počitku. Naslednje jutro sem se takoj po maši napotil dalje. Stražar-SIovenec je bil tudi namenjen v Tutin in se mi je na moje veliko veselje pridružil. V Tutinu sem našel orožnika katoličana, ki se je ponudil za botra gozdarjevemu novorojenčku. Zame to ni bilo več samo golo naključje, temveč roka božje previdnosti, kajti težko bi sam našel pot po strmih in poledenelih cestah v dolino reke Ibar in potem spet gor v breg po neštetih vijugah v zasne? ženi gozd. Velika je bila radost v gozdarjevi družini, ko sva dospela. Zanje je bil to predčasni božič. Dana jim je bila priložnost za sv. spoved, pobožno so sledili mašni daritvi in obredom krsta. Nato je bil slav- nostni obed. Orožnik boter se je kmalu poslovil, ker ga je klicala dolžnost. Kmalu za njim sem odšel tudi jaz. Dali so mi mladega gozdarja, da me je spremil skozi gozd. V prijetnem pogovoru sva dospela na drugi breg reke v nov gozd. Tu se je moj spremljevalec poslovil z besedami: »Da sem na tvojem mestu, ne bi tvegal koraka v gozd. Mrak te bo kmalu zajel in volkovi se že zbirajo za nočni pohod. Ni človeka v teh gozdovih, ki bi se upal iz hiše, ko pade mrak na zemljo. Prosim te, vrni se!« Zahvalil sem se mu za spremstvo in opomine ter krenil s konjem v gozd. Priznam, da mi ni bilo prijetno pri srou. Znova sem se izročil božji previdnosti in angelu varhu ter z rožnim vencem v raki prodiral dalje. Na svežem snegu so se razločno poznali sledovi vseh gozdnih prebivalcev: od plašljivega zajčka, do zvite lisice, hitrih srn in nezaželenih volkov. Priganjal sem konja, da bi še pred nočjo prišel iz gozda. Na moč sem vzpodbodel svoje kljuse in posrečilo se mi je, da sem pred nočjo prišel na goličava. Nisem še bil 200 metrov od gozda, ko zagledam, da mi sledita dva volkova. Priporočil sem se Bogu in naglo oddirjal dalje. Na ovinku sem se ozrl, nista mi več sledila. Naletela sta na pregažen sneg. Verjetno so malo prej vodili mirno ovčjo čredo in sledovi konjskih kopit so se izgubili v ovčjih sledovih. Volkovi imajo slabo razvit čut za pravo smer. Sledila sta ovčji čredi, jaz pa sem jima srečno utekel. Brez novih ovir sem dosegel Novi Pazar in od tu krenil nemudoma v Raško in do Skopja. Bilo je že jutro, ko sem dospel, presrečen, da me je tako čudežno vodila božja roka in da sem srečno dovršil tako težko nalogo. Iz duše mi je privrela pesem: Moja duša poveličuje Gospoda... Tebe Boga hvalimo! ALT (Iz »Blagovesti« prevedla Z. P.) Širite „ Katoliški glas“ Tržaška: vesel božič in uspešno novo leto voščijo Hranilnica in Posojilnica na Opčinah OPČINE -Bazoviška 2 — Telefon 211120 TRST 212 494 Vse bančne usluge Menjalnica Hranilne vloge na knjižice in tekoče račune Posojila vseh vrst Neprekinjena blagajna Specializirana posojila po znižani obrestni meri: Obrtniška Kmečka Trgovska Mala industrijska Ljudske gradnje URARNA IN ZLATARNA MALALAN OPČINE - Proseška, 6 Tel. 211465 HOTEL FURLAN REPENTABOR Tel. 227125 RESTAVRACIJA VOLNIK REPENTABOR - Veliki Repen, 151 Tel. 227349 RESTAVRANT - LOCANDA MARIO DRAGA 22 - Bazovica (Trst) Tel. 228173 TRGOVINA JESTVIN KUKANJA NABREŽINA, 106/b Tel. 200172 OPREMA KO R S I Č vošči vsem odjemalcem, prijateljem in znancem na Tržaškem, Goriškem in Videmskem vesel božič in srečno novo leto PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC RENATO NABREŽINA Tel. 200174 TRST - ul. S. Cilino, 38 (pri cerkvi sv. Ivana) Tel. 54390 HOTEL DANEU OPČINE - Narodna, 194 Tel. 211241 Prijatelji Katoliškega glasa! Kupujte, naročajte pri trgovcih in podjetjih, ki vam voščijo za praznike. Njihova pozornost do vas zasluži vaš obisk pri njih. ŽELEZNINA TERČON NABREŽINA Tel. 200122 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA IVO GRILANC NABREŽINA, 108 Tel. 200231 NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU TRST - ul. sv. Frančiška 20/I, p.p. 593 Tel. 774333 TRGOVINA JESTVIN MOZETIČ FRANC TRST - ul. Pantaleone, 20 Tel. 810267 TRGOVINA JESTVIN BAK ANTON TRST - ul. Can Cilino, 34 Tel. 54304 KNJIGARNA IN PAPIRNICA FORTUN ATO Na voljo izbira cerkvenih predmetov TRST ■ ul. Paganini, 2 Tel. 38096 BLAGOVNICA PODOBNIK OPČINE - ul. Salici, 1 Tel. 211090 GOSTILNA - HOTEL PEPI KRIŽMANČIČ BAZOVICA ul. Srečko Kosovel, 133 Tel. 226127 CVETLIČARNA ŠVAGELJ OPČINE - Proseška, 3 Tel. 211482 KERŽE ■ NASLEDNIKI Velika izbira gospodinjskih električnih strojev in predmetov TRST ■ Trg S. Giovanni, 1 ■ Tel. 724221 ★ DUHOVSKA ZVEZA V TRSTU želi vsem, ki se priznavajo k slovenskemu občestvu, da bi Kristusovo rojstvo krščansko praznovali, v novem letu pa bili deležni božjega blagoslova pri delu, v družini in pri lastnem posvečenju. ★ SVET DEŽELNE SLOVENSKE SKUPNOSTI vošči svojim somišljenikom, volivcem, podpornikom in vsem rojakom dežele Furlanije-Julijske krajine vesel božič in uspešno novo leto 1979, v katerem naj bi se tudi uresničila naša zahteva po globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji. ★ SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU pozdravlja ob božičnih praznikih vse svoje člane, prijatelje in sodelavce ter jim želi vse dobro v novem letu 1979. ★ TEM ŽELJAM SE NA TRŽAŠKEM PRIDRUŽUJEJO: — Zveza cerkv. pevskih zborov, Trst; — Apostol, sv. Cirila in Metoda, Trst; — Slov. karitativno društvo SLOKAD, Trst; — Marijina družba, ul. Risorta 3, Trst; — Šolske sestre, ul. delle Docce, Trst; — Slov. Vincencijeva konferenca, Trst; — Skupnost slov. vernikov, Lonjer; — sal. skup. v Marijanišču na Opčinah; — župnijska skupnost v Nabrežini; — revija »Mladika«; — sklad Dušana Černeta, Društvo slov. izobražencev, ul. Donizetti 3, Trst; — Slov. raziskovalni inštitut (SLORI) v Trstu; — Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu; — Marijin dom v Rojanu; — Ukmarjev dom v Skednju; — Finžgarjev dom na Opčinah; — cerkveni pevski zbor na Opčinah; — Baragov dom v Ricmanjih; — Krekov dom v Borštu; — Slomškov dom v Bazovici; — Mladinski krožek v Zgoniku; — slovenski tržaški skavti; — slov. skavtinje iz Trsta in okolice; — župnija sv. Marije Magdalene v Bazovici; — slovenska glasbena šola v Rojanu, Bazovici, na Opčinah, v Boljuncu, Borštu, Ricmanjih in Sv. Križu; — cerkveni pevski zbor iz Bazovice; — Stalno slovensko gledališče v Trstu; — ansambla »Taims« in »Galebi«. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 — VPLAČANIH LIR 300.000.000 TRST • ul. F. Filzi, 10 tel. centrala 61446 / 68881 menjalni urad 68727 Goriška: za božič čestitajo in srečno novo leto želijo: vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila, vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in podobno) Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo in vse, kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja lahko dobite v največji izbiri v naših goriških prodajalnah GORICA - ul. Morelli, 14 Tel. 2206 GORICA Tel. 2645 IMPORT-EXPORT T E R P 1 N Kmetijski stroji, priključki, nadomestni deli GORICA - trgovina in urad; ul. Duca d’Aosta, 42 Tel. 32321 skladišče: ul. Terza Armata, 178 TVRDKA VENCESLAV KLANJŠČEK Gospodarski stroji, centralna kurjava, televizorji, tehnični servis GORICA - ul. Duca d’Aosta, 35 Tel. 2258 GOSTILNA VID PRIMOŽIČ (pri Pavlinu) GORICA - Drevored XX. septembra, 138 Tel. 82117 URARNA IN ZLATARNA VIŽINTIN ANI IN MARJAN GORICA - ul. Monache, 9 AGR ARI A (pri Darkotu) Če hočeš, da seme dobro ti vzkali, njiva, trta bogato obrodi, obišči dobre volje ljudi. GORICA - ul. Carducci, 47 Tel. 81900 GOSTILNA PODVERŠIČ GORICA - ul. Brigata Pavia, 61 ZNANA TRGOVINA Z MESNIMI SPECIALITETNIMI IZDELKI K U F A H L lastnik Aleš Pintar GORICA - ul. Oberdan, 15 Tel. 2570 OBDELAVA STEKLA ANTON KOREN GORICA Glavna trgovina: Podružnica: ul. Carducci, 6 - Tel. 2234 Corso Italia, 42 TRGOVINA ČEVLJEV KOŠIČ BENEDIKT Največja izbira čevljev za vse prilike in čase GORICA - ul. Rastello, 5-7, tel. 5162 in K. 2, ul. Oberdan 7 TRGOVINA ČEVLJEV ALPINA GORICA - Corso Verdi, 78 Tel. 2517 ČER - 1 M P E X Splošni import - export IGOR ČERNIČ GORICA - ul. Vittorio Veneto, 54 Tel. 82159 TRGOVINA OBUTVE IN TORBIC »SHOES J. K. JOŽKO KOŠIČ GORICA - Travnik - Piazza Vittoria, 33 Tel. 2885 LA C ASALINGA Velika izbira gospodinjskih predmetov, zaves in daril GORICA - Trg. Vittoria, 54 Tel. 83216 TEKNOMEC Pisalni stroji - oprema uradov GORICA - Corso Italia, 76 Tel. 81032 URARNA IN ZLATARNA ŠULIGOJ GORICA - ul. Carducci, 45 Tel. 5657 KATOLIŠKA KNJIGARNA Bogata izbira knjig, šolske potrebščine, nabožni predmeti za božič in novoletno jelko GORICA, Trg Vittoria, 25 Tel. 2407 TRGOVINA ČEVLJEV ANDREJ ČOTAR GORICA - ul. Rastello, 72 Tel. 83667 IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA - ITD. L E O P O L I R ADISLAV GORICA - ul. Brigata Pavia, 46 Tel. 87577 KMEČKA BANKA PEKARNA - SLAŠČIČARNA VI ATORI Prijatelji Katoliškega glasa! Kupujte, naročajte pri trgovcih in podjetjih, ki vam voščijo za praznike. Njihova pozornost do vas zasluži vaš obisk pri njih. TRGOVINA Z ELEKTRIČNIM IN SANITARNIM MATERIALOM KOREN STANISLAV GORICA Ul. Mattioli, 11 Tel. 83271 ELIA ČUK Kolesa, motorna kolesa, radijski sprejemniki, šivalni stroji, pritikline GORICA Trg Cavour, 9 Tel. 83536 TRGOVINA JESTVIN PRI DUŠANU SOVODNJE OB SOČI Tel. 882090 GOSTILNA PRI MIROTU SOVODNJE OB SOČI Tel. 882017 TRGOVINA IN GOSTILNA TOMŠIČ (pri Ušerju) SOVODNJE OB SOČI Tel. 882020 TRGOVINA Z JESTVINAMI IN MEŠANIM BLAGOM OSKAR KOVIC PEČ, 20 Tel. 882016 GOSTILNA »RUBIJSKI GRAD« (pri Brunotu) SOVODNJE OB SOČI Tel. 882034 ★ VODSTVO SLOVENSKE DUHOVNI-JE V GORICI želi vsem slovenskim družinam in posameznikom v gori-škem mestu krščansko doživete praznike Gospodovega rojstva in blagoslova polno novo leto 1979. ★ NAJBOLJŠE ŽELJE ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO izrekajo sledeče ustanove, društva, združenja in zbori na Goriškem: — Svet slovenskih organizacij (SSO); — Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica; — Odbor Katoliškega doma v Gorici; — Slovensko Alojzijevišče v Gorici; — Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Gorici; — Goriška Mohorjeva družba; — Moški pevski zbor »Mirko File j«; — Mešani pevski zbor »Lojze Bratuž«; — Mladinski zbor »Kekec« iz Gorice; — Cerkveni pevski zbor v Podgori; — Cerkveni pevski zbor Rupa-Peč; — SKPD »Mirko Filej«, Gorica; — Prosvetno društvo »štandrež«; — Prosvetno društvo »Podgora«; — Župnijski pastoralni svet, Števerjan; — Ansambel »L. Hlede« iz Števerjana; — Katoliško kulturno društvo »Hrast« iz Doberdoba; — Športno združ. »Olympia«, Gorica; — Slovenski goriški skavti; — SMReKK v Gorici. Stran 8 ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI Želi včlanjenim društvom, pevskim zborom in organizacijam kakor tudi vsem, ki njeno delo spremljajo in podpirajo DUHOVNO BOGATE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN BOŽJI BLAGOSLOV V NOVEM LETU 21. decembra 1978 - Leto XXX. - štev. 5 Voščila za božič in novo leto 1979 od tu in tam: G ASTRONOM ARKET BERTOLINI & C. MOSSA - ul. Isonzo, 19 Tel. 80394 Velika izbira mesa, mesnih izdelkov, perutnine ter divjačine in rib na drobno in na debelo. Cene ugodne - Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure Obiščite nas! Odhajali boste zelo zadovoljni! GOSTILNA DEVETAK VRH SV. MIHAELA Tel. 882005 TOVARNA POHIŠTVA IN TRGOVINA Z LESOM PRINČIČ IVAN KRMIN (Cormons) Tel. 60121 TVRDKA FLORIJAN VETRIH Olja za kurjavo in tekoča goriva za centralno kurjavo GORICA - ul. Lantieri, 5 - Tel. 2527 MOŠA - ul. Isonzo, 9/b Tel. 80160 GOSTILNA SOBAN JAMLJE Tel. 75044 HOTEL BLED ROMA-RIM Ul. S. Croce in Gerusalemme, 40 Lastnik: V. Levstik Protislovensko ozračje v goriškem pokrajinskem svetu Prav v tem času, ko smo Slovenci na vseh ravneh aktivni v boju za končno dosego naših ,pravic, ki jih čakamo že trideset let, je goriški pokrajinski svet prepovedal Slovencem, da v tem organu govorijo v slovenskem jeziku. To. je prvo dejstvo. Drugo dejstvo je, da sestavljajo večino na pokrajini stranke DC, PRI, PSDI, PCI in PSI. Slednji vključujeta tudi Slovence Ceja, Bratino in Spacala. No, sedaj bo ta večina marala uresničevati sklep, ki ga je 11. decembra sprejel .pokrajinski svet. Res je sicer, da so predstavniki PCI in PSI volili Skupaj s SSk za uveljavitev slovenščine, pa so jih ostale stranke z odločilnim misovskim glasom preglasovale. Toda sedaj sklep velja in ga bo večina morala izvajati. Slovenska skupnost je o tem postopanju razpravljala na izredni seji 13. decembra m izdala naslednje poročilo: Potem ko je tajnik Marjan Ter.pin podrobno razčlenil položaj, je podala poročilo svetovalka Marija Ferletič. Po navodilih sveta SSk je Ferletičeva v pokrajinskem svetu postavila zahtevo, da se lahko Slovenci izražajo v svojem jeziku. Po daljši in včasih vroči razpravi je goriški pokrajinski svet v ponedeljek 11. decembra ob sklepu razprave z glasovanjem zavrnil predlog Ferletičeve z 12 glasovi DC, PRI in MSI ter s tem onemogočil nadaljnje slovenske posege. Za predlog se je izreklo II svetovalcev SSk, PSI in PCI. PSDI se je vzdržala. Poleg dejstva, da je DC sprejela glas novofašista, ki je bil tudi odločujoč zlasti po večdnevni gonji skrajnih desničarskih krogov v Gorici, moramo podčrtati žalostno stališče PSI in PCI, ki nista znala iz tega potegniti nobenega zaključka, kljub temu da z DC sestavljata pokrajinsko večino, ki se je ob tem problemu očitno razbila. Menimo, da je nepošteno zadržanje večinske stranke, ki se občasno in po potrebi poslužuje glasov PCI ali MSI, javnosti pa zatrjuje, da je to nova večina strank ustavnega Joka. Jasno je tudi, da je tako neenotno stališče slovenskih predstavnikov v pokrajinskem svetu škodljivo ter bistveno slabša položaj Slovencev na Goriškem. -Nato je pokrajinski svet izglasoval resolucijo, s katero vabi Rim, naj sprejme zakonsko zaščito za Slovence, kar pa je le pesek v oči slovenski javnosti, ker je vsaj neresno, da se od Rima zahteva to, kar se Slovencem v Gorici odreka, čeprav ima tudi pokrajinski svet možnost, da v tej zadevi izglasuje pravilnik, ki bi omogočal Slovencem uporabo svojega jezika. Poleg tega smo Slovenci po drugi svetovni vojni tako siti resolucij in izjav, da jih več ne potrebujemo in je goriški pokrajinski svet enako resolucijo izglasoval že leta 1972, seveda brez uspeha. Čas je, da se preide h konkretnim rešitvam, česar pa DC in očitno tudi njeni zavezniki nočejo. Krst V nedeljo 17. decembra smo pri Sv. Ivanu v slovenski goriški duhovniji krstili Jezabel Hlede, ki je peti otročiček Vilje- ma in Dorine Briško. Staršem čestitamo in voščimo, da bi jim bili otroci v veselje ter plačilo za njihovo požrtvovalnost. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI 80 let Štefanije Grgič iz Gropade Pred osemdesetimi leti se je na sam božič rodila v Gropadi Štefanija Pečar in naslednji dan so jo krstili. Štefanija je ostala od rojstva pa .vse do današnjega dne vedno doma. Ni odšla na tuje služit si kruha, zato pa ni rečeno, da ji je bilo doma postlano z rožicami. Od Pečarjevih, po domače pri Martinovih, je po poroki šla h Grgičem. iNjen mož je bil domačin, ki je kot občinski uslužbenec dolgo let delal na Opčinah na občinski izpostavi. Njun zakon je napolnilo devetero otrok, od katerih sta dva izgubila življenje: eden kot redni vojak italijanske vojske, drugi kot partizan v Sajevcih pri Podnanosu. Ovdovela je pred osemnajstimi leti. Mati Štefanija je poleg skrbi in nege z otroki delala tudi doma. Ukvarjala se je z živinorejo. Sam Bog ve, koliko je ta tiha, skromna in marljiva žena pretrpela v svojem življenju. Njen trdni značaj je prekril marsikatero grenko kapljo. Ob skrbni negi otrok (eden je v Avstraliji in jo je pred kratkim prišel obiskat), desetih vnukov in sedmih pravnukov (vsi so zavedni Slovenci) naj ji dobri Bog nakloni obilo zdravja in še veliko veselih, in zakaj ne, brezskrbnih let. 29. decembra pred 50 leti sta stopila v zakon Viktorija in Andrej Maver Ob tem lepem jubileju jima čestitajo in želijo vse dobro otroci, vnuki, sorodniki in prijatelji. OBVESTI IA Slovenska polnočnica v Gorici bo v cerkvi sv. Ivana. Vsi starši so vabljeni na božičnico, ki bo v soboto 23. decembra ob 10.30 v šolskih prostorih v ul. V. Veneto, Gorica. Cerkev v Novi Gorici. Marsikateri slovenski vernik na Goriškem vprašuje, kam naj pošlje svoj dar za novo cerkev. Darove lahko oddaste pri slovenski župniji v Gorici, ki je nekatere že prejela in se zanje darovalcem iskreno zahvaljuje. Slikar Andrej Košič je v nedeljo 17. decembra odprl v umetniški galeriji »Jose« v Čedadu, trg P. Diacono razstavo svojih del. Razstava ibo odprta do nedelje 30. decembra ob delavnikih od 16. do 19.30, ob prazniških dneh pa od 10.30 do 13. ure. V novi kapeli p. Leopolda pri Domju bo sv. maša na božič ob 9.30. S tem se začenja služba božja v novih prostorih. Obred blagoslovitve bo v nedeljo 21. januarja popoldne v Tednu cerkvene edinosti. Vsem dobrotnikom kapele iskren Bog plačaj in blagoslovljene praznike kakor tudi uspešno novo leto 1979. KATOLIŠKI GLAS DAROVI Za sklad Katoliškega glasa: Jože Kozjek, Avstrija, 250 šilingov; Franc Testen, Bela peč, 5.000; Vida Bandelli, Trst, 15.000; Viktor Škamperle 5.000; Anton Sandelj 25.000 lir. Za Alojzijevišče: pok. Gabrijela Mikuluž po testamentu 500.000; družina Bratuž namesto cvetja na grob J. Žabkar 30.000; v isti namen Željka Simčič 10.000 lir. Za Zavod sv. Družine: pok. Gabrijela Mikuluž po testamentu 500.000; Virgilij Bratina, Tržič, 20.000; brat in nečakinja v spomin Vere Ferlat 20.000 lir. Za Katoliški dom: N. N. 50.000; N. N. 10.000; Marijina družba 20.000; N. N. 20.000 lir. Za »Našo pot«: Marica Čopič 10.000 lir. Za goriške skavte: Jožek, Marija in Franček Bertolini 10.000; David in Ivan Brešan 10.000 lir. Za zbor »Kekec«: David in Ivan Brešan 10.000; Marija in Franček Bertolini 10.000 lir. Za sklad Pastirčka: Mariza Perat namesto cvetja namesto na grob učiteljice Gabrijele Mikuluž 10.000 lir. Irena Vetrih-Bertolini za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče, za sklad Katoliškega glasa in za slovensko duhovnijo v Gorici po 10.000 lir. Za števerjansko cerkev: otroci iz vrtca namesto cvetja na grob očeta s. Andreje 30.000 lir. Za misijonarja Štanta: Košuta-Sedmak-Bogatec iz Sv. Križa in Kontovela 170.000 lir. Za cerkev v Mavhinjah: Ana Okretič namesto cvetja na grob Karline Okretič 25.000 lir. Za openski cerkveni pevski zbor: Pepka in Mario Dolenc 10.000 lir. Za cerkev na Opčinah: Sosič Valerija 20.000; Pepka in Mario Dolenc ob obletnici smrti nečaka Jadrana Dolenc 10.000; Gruden Pavla 2.000; Dionisio Justina 13.000; Malalan Zmaga 3.000; Coccoli Marija 6.000; Vremec Angela v spomin moža Alberta 5.000; Rupel Dario ob krstu male Marlene 10.000; Rauber Pija v spomin moža Vetota 8.000; družina Sosič v spomin na pokojne iz družin Sosič in Pregelj 10.000; N. N. 10.000; Škerla vaj Rafaela 3.000; Sosič Mila 3.000 lir. Za cerkev na Banah: družina Renar-Leone v spomin na pok. Marijo Renar 5.000; Marija Ban za ogrevanje 5.000 lir. Za ogrevanje cerkve na Ferlugah: N. N. 20.000 lir. Za Slov. Vincencijevo konf. v Trstu: Marko in Marija Udovič namesto cvetja na grob prof. Ivana Vrečarja 10.000 lir. Za kapelo p. Leopolda v Domju: Brezavšček, Trst, 1.000; P. L., Trst (v zahvalo), 50.000; N. N. 50.000; družina Žuljan, Ric-manje 45, 10.000; Marčela Vatovec, Ricma-nje 10.000; družina Markežič, Domjo, 6.000; podjetje Koršič, S. Ivan-Trst, 50.000 lir. Za svetišče na Sv. gori: Marija Gruden v spomin pok. moža Alfonza 10.000 lir. Za lačne po svetu: Marica Sirca, Mav-hinje, 10.000 lir. Za misijon p. Kosa: N. N. 12.000 lir. Za misijone: Marija Podgornik r.OOO; M. A. 3.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! ★ LJUDSKI RADIO GORICA med božičnimi prazniki Nedelja 24. dec. od 20. do 21. ure slovenske božične pesmi. Božič: od 17. do 19. ure: V božičnem razpoloženju. Sv. Štefan: od 19.30 do 20.15 voščila in drugo. Sreda: Prosta oddaja. Četrtek: Slovenski zbori. Petek: Prosta oddaja. Sobota: Misel za konec leta in božične pesmi. Nedelja 31. dec.: ne bo oddaje. Novo leto: ne bo oddaje. Od torka 2. jan. dalje redne oddaje od 19.30 do 20.15. Četrtek 4. jan. Posebna oddaja o Poljski Pripravil jo je g. Vinko Zalatel. Sobota 6. jan. Potujemo s sv. Tremi kralji. Oddaje so na valu 97,5 mhz, tel. 32828. »Katoliški glas« v novem letu Ta številka je dvojna in zadnja v letu 1978. Prihodnja številka, prva XXXI. letnika, bo izšla v četrtek 4. januarja 1979. Kot vsi listi in revije smo bili primorani zavoljo splošnega porasta cen (tiskarna, papir, poštnina, plače nameščencem itd.) za leto 1979 naročnino nekoliko dvigniti. Tako bo za Italijo 10.000 lir, za inozemstvo pa 15.000 lir oz. 18 USA dol. Posamezna številka bo do nadaljnjega 200 lir. Prepričani snio, da bodo vsi to povišanje blagohotno vzeli na znanje in ostali listu zvesti še naprej, saj vsi dobro vedo, da naš list zavisi le od pomoči naročnikov in velikodušnih darovalcev v tiskovni sklad. Prejeli bodo svoje plačilo pri Očetu vse dobrote. V Bazovici bo na dan sv. Stefana 26. decembra ob 16.30 Slovensko stalno gledališče uprizorilo Goldonijevo komedijo »NERGAČ« f Umrla je moja draga žena Antoniji Gostišn nnr. Pianisti Pokopali srno jo 14. decembra na goriškem pokopališču. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali. Mož Ivan Gorica, 16. decembra 1978 V soboto 23. decembra ob 16. uri bo v ccnkvi sv. Ivana v Gorici kot priprava na božič MLADINSKA SV. MAŠA Vabljeni so zlasti učenci in dijaki naših slovenskih šol. Ker je to žc sobotna večerna sv. maša, velja tudi za nedeljo in je primerna zlasti za vse, ki igredo v nedeljo na smučanje. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Tzdaia Katoliško tiskovno društvo NAROČILNICA - DAR Pošiljajte vaš list v letu 1979 na naslov Enoletno naročnino, ki znese /a Italijo 10.000 lir, za inozemstvo pa 15.000 lir, bom poravnal po pošti ali na upravi lista. Moj naslov: Novemu prejemniku naj se ime darovalca sporoči: DA / NE (neustrezno prečrtati!). Potem ko ste to naročilnico izpolnili, jo izrežite in pošljite na upravo lista: KATOLIŠKI GLAS, Riva Piazzutta 18, 34170 Gorizia-Gorica, Italia. Poštno čekovni račun 24/12410. zahvala Ob slovesu od drage MARIJE PINE MARC se toplo zahvaljujemo vsem, ki so se kljub zelo slabemu vremenu tako številni udeležili pogreba. Zahvaljujemo se g. župniku msgr. živicu, zdravniku dr. Franku Križmančiču in darovalcem cvetja. Mož Ivan, hči Nada, sinova Danilo in , Emil z družinami in ostali sorodniki Bazovica, 19. decembra 1978