Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prej c milu volja: Za colo loto prodplaŽan 1."> gld.. za pol lotu S gld., za ietrt lota
4 gld.. za on niosoo 1 gld. 10 Ur. V adnilnlstraoljl prejeman veljii: Za oelo loto 12 irld., za pol lota O gld., za čotrt lota 3 gld., za on mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljati volja 1 gld. 20 kr. ve« na loto.
Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opruvništvo (administracija) iu okspodieija, Sonumiško nlloo št. 2.
Nii/.niinllil (inserati) so sprejemajo in velja tristopna potit-vrsta: S kr.. čo se li i i .• ilcrat: 12 kr. če so tiska dvakrat: 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša.
ltokoplsi so no vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemaj >. Vredništvo jo v Semoniških ulicah h. št. 2. I/,liuja vsak dnu, izvzomši nedelje in praznike, ob lyi. url popolndn«
Štev. t* 1
V Ljubljani, v ponedoljok 2(5. septembra 1887.
I jC

l*n|M'/ in kralj.
Vsak mora zagovarjati družino, koje jo član, državo, v kteri uživa državljansko pravico, iu vero, koji se prišteva.
Vest niit zaspi iu čast odreveni, kdor presoja domačo in državljansko življenje s strogo koztno-političnega stališča, ki uničuje socijalno življenje. Tak človek postane s časom darmojod (lizun) brez krvi in živcev, ako so vdA mrzlemu indiferentizmu.
Zato jo v resnih časih dolžnost posameznika, da z orožjem, ki mu jo na razpolaganje, stopi v vrsto bojevnikov za pravično stvar, da so širi pravo mnenje med narodom o tem ali drugem vprašanji.
Večkrat smo že pojasnjevali razmero med papežem iu italijanskim kraljem s zgodovinsko-politič-nega stališča iu navajali posledice onih razmer. Nismo sicer stavili v prvo vrsto toliko bodečega reka „vera jo v nevarnosti", vendar mora vsakdo priznati, da slabi odnošaji med Vatikanom in Kvirinalom no vplivajo najbolje na versko življenje.
Cavour rekel jo v Turinski zbornici, da so Rim ne more z orožjem, pač pa z moralnimi sredstvi osvojiti. Kakošna moralna sredstva si jo mislil italijanski državnik, o tem nas pouči zgodovina italijanskega kraljestva. Ker moralna sredstva, izdaje, zaroto in umori, niso zadostovala, odprli so Cavourjovi nasledniki s topovi vrata v papeževo prestolnico. Uničili so začasno papeževo svetno oblast, a 110 papeštva.
Veljava papeževa narašča od dno do dno. Leta 1870 so jo vzdignilo po uradnih poročilih pri občinskih volitvah le 46 glasov proti italijanski vladi, leta 1884 jo naraslo število že na 12.000 glasov. 10. junija t. I. govoril je minister Crispi v zbornici: Nočemo vedeti, kaj v Vatikanu govore in mislijo ; 19. junija pa je ministru odgovorilo prebivalstvo Rima in pri občinskih volitvah izvolilo vse kandidate papeževo stranke. Te volitve so političnega pomena, kor svedočijo, da boljši dol Rimskega prebivalstva ne odobrava na-
silnega napada pred 17 leti. Pa tudi druga mesta, kot Neapolj, Klorencija, Henetko itd. pridružila so se protestu večnega mosta.
Sedemnajst let žo vihra zastava zjodinjene Italijo na Rimskem zidovji; kjer so stoletja stolovali papeži, postavil si jo svoj prestol „ro italiuno". Papež iu kralj vladala v večnem mestu. Volikansk pa jo prepad med Vatikanom in Kvirinalom. In ravno letos čujejo se i/. Italije vedno pogosteje glasovi o spravi med papežem iu kraljem.
Vladar pa, ki danes nosi krono zjedinjoue Italije, drži so krčevito navideznih pravic, ktero 11111 jo priboril njegov oče. Od svojih podložnikov tirja, da hranijo in branijo svetovni pomen starodavnega mesta. Ničesa 110 odjenja iu vendar izraža željo, da so ugladi pot mirno sprave. V tem smislu jo kralj Uinborlo brzojavno odgovoril na adreso Rimskega župana povodom obletnice 20. septembra 1870:
»Zahvalim so prestolnici, ki mi ta dan izraža čutila, ki so sveta mojemu srcu. Ta dan neminljivega spomina nudi mi priložnost, da Rimu pokažem svojo posebno naklonjenost. Pri tej priliki ponovim svoje trojno želje, da Rim dobi v novi dobi, ki so jo pričela 20. septembra 1870, sijaj svojo starodavno velikosti. Ta prva želja mojega življenja izpolnuje so čudovito; pri bodoči slovesni priliki pokazal bo Rim svetu, da moro po svojem rodnem razvoji vsestranskega napredka v civilizaciji ponuditi varno in častno gostoljubnost vsem onim, ki pridejo poklonit so papežu, ob onem pa ostati glavno mesto prostega in močnega naroda."
Od vseh krajev sveta hiteli bodo verniki v Rim povodom papeževo petdesetletnice mašuištva. Napolnjevalo so bodo dvorano v Vatikanu z darovi mnogo-jezičuih narodov. Pri tej priliki mora Rim pokazati, da ima dovolj prostora za dva vladarja in more častno sprejeti vso one, ki 110 potujejo v Rim kot v prestolnico italijanske državo, marveč v središče katoliško cerkve. To je pomen kraljevih besed, kterim moremo dostaviti logičen zaključek: »Moja prva
želja je, da Rini dobi svoj stari sijaj, staro slavo, in da narodi večno mesto občudujejo o b o 11 u 111 kot versko središče sveta in prestolnico zje-dinjene Italije."
Italijanski kralj hoče papeža prisiliti, da potrdi »izvršeno dogodke", zato pa ponuja sv. očetu vsemogočo časti. Temu pa se ustavljajo radikalei trdeč, da so kraljeve besedo »nečastno" za narod. Kralj zatrjuje, da bodo tujci častno vsprejeli; radikalei pu kričo: „No, to jo proti časti naroda!"
S temi besedami so pač dovolj opisano žalostno razmero v Rimu glede varnosti. Lo močni oddelki redarslva mogli bodo krotiti množico italijanskih nihilistov o prihodu tujcev, .lasen dokaz, da je kralj v Rimu ravno tako v nevarnosti kakor papež.
Roma iutaugibile I Da, nedotakljivo 80 vso osvojene stvari, dokler se jih no dotakneš. Kdo jo bil premagan 20. septembra 1S70? Rim Rimljanov, prava Italija iu vsa diplomacija. To tri oblasti pa se bodo prej ali slej dotaknilo »nedotakljivega" Rima. To se 110 bo zgodilo z orožjem iu silo, temveč mirnim potom zmagale bodo z nogami teptana pravica, pravo koristi kalijo in mednarodno pravo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. septembra. \o< ranje «5t-ifc«"!«".
Cesar odpotoval jo due 24. t. 111. iz Kološa v Rudimpešto, kjer bo toliko časa ostal, da bo otvoril ogerski državni zbor. Med tem časom vršila so bodo ■1 n inistevska posvetovati ju, najbrže o proračunih, ki se morajo dognati sedaj, ko se pričenjajo zbori. V ta namen odpotovali so v Rudimpešto grof Kalnoky, vojni minister Rylandt-Rhoidt in vico-admiral baron Sterneck.
Pri dopolnilni volitvi v državni zbor v mestnem volilnem okraji Pisek dno 24. t. 111. zmagal jo
LISTEK.
Cunjar Jaka.
(Obrazek s Slovaškega. Češki spisala Gabrijela Proissova.)
(Daljo)
Dva dni potoval jo Jaka brez cilja, lo da bi daleč prišel. Imel jo dvajset krajcarjev denarja in niti teh ui zapravil; kupil si je kos kruha iu prespal pod milini nebom dve krasni letni noči. Predno jo zaspal, razgledal se je po modrem, zvezdnatem nebesnem oboku, govoreč molitve za dušo materino in za lepše bodočo življenje.
Tretji dan našel jo v mostici L. službo. Vsprojel ga jo neki cunjar, Žid, da bi 11111 po vaseh nabiral cunjo in kosti. Čudno je, da so jo pametni deček odločil za tako službo — a brez dvojbo bilo jo to po njegovi glavi dostojnejšo in vspešnejšo, kakor pri kmetu otroke vzgajati.
Čez pol leta zna! jo Jakob vso kupčevalsko umetnije, kakor mojster cunjar. Tii mu jo prišlo jedonkrat na inisel, da ni, da bi moral služiti — in od tega časa hodi .laka s torbo in piščalko na svojo roko.
Jaka stanuje v mostu Pančavi v mali kočici ob vodi, kjer jo razvon njega in domačih nasta-
njenih šo dvoje gostij. Drugi stanovalci so redno menjajo, a Jaka se drži svoje sobico žo mnogo let; domači so ž njim jako zadovoljni, iu 011 se tudi nima o čem pritoževati.
Po dnevi jo malokdaj doma; zdaj nakupuje, zdaj zopet odvaža poln tovor na kolih v mesto k velikemu cunjarju. Lo na večer ali kadar je zunaj velika nevihta, ob nedeljah iu praznikih biva doma in tedaj občuje največ z otroci, za kojo v kočici ni nikdar sila. Ostalo mu jo to iz prejšnjih časov kakor nopozabljiv blag spomin, no da bi vedel, da se to za moža 110 spodobi.
Drugej pravijo Jaki »cunjar" ali »mali cunjar", a tii doma 110 pride nikomur na misel, da bi ga tako imenoval. Ljudje ga spoštujejo. Kličejo ga »Pekar", celo »gospod Pekar", otroci pa 11111 rekajo navadno »oče".
Nekdaj po božiči priselila so je nasproti Jakovi veži nova gostija, vdova. Jaka srečal jo takoj prvo nedeljo pri svojih vratih njenega otroka, dečka kakih treh let, in ker je bilo zunaj mrzlo, opomnil je slabo oblečenega otroka, da naj gre v sobo k mamici ali k njemu. Ljubeznjivo doto dalo so jo hitro pregovoriti — šlo je v Jakovo sobico, ogledovalo se jo na okolu in vtaknilo prst v usta.
»No, ali ti ugaja pri meni V" dejo .Inka, ljubeznjivo malega črviča pogleduje.
Deček ni odgovoril in šo-le, ko jo dobil kos makove potico, razvezal so 11111 jo jezik. Vprašan, kako so zove, odgovoril je: »Jakec". Jaka bil jo ljubo iznemidejan; tako je tudi njega nekdaj mati imenovala — in glasilo so je to mnogo slaje, kakor naziv tujih ljudi »mali Jaka".
»Zakaj pa ti mamica 110 kupi čevljičkov?" vprašal je, videč, da ima otrok na boso nogo obute raztrgano čižmo.
»Saj jih imam", gledalo je dete zadovoljno na nožici.
»Da, imaš, revšo, videti je, da imaš mater vdovo."
Zabaval so jo z dečkom še nekaj časa, dokler ga ni prišla mati iskat. Mlada, postavna žena bila jo tako uborno oblečena, kakor njen otrok. Jaka je takoj opazil, da ima objokane oči.
»Sla sem po mleko, iu med tem časom ušel mi jo iz sobo; bala sem so, da mi je utokel viin", nagovorila je soseda.
»Srečal som ga v veži in tako sva se seznanila, otroke ljubim nad vso", pojasnjeval je Jaka.
»Toraj pojdi, Jakec!" silila je žena sinka, »iu potico si dobil od očeta — rekel si pač: Rog plati?"
»Z malčkom imava jeduega patrona", govoril je Jaka.
Nemški kancelur Bismarck praznoval jo minulo dni petindvajsetletnico svojega ministerskega predsedništva. Svečanost vršila se je popolnoma v zasobnih krogih, tem več pa pišejo o njej nemški listi. Liberalni listi zdihujejo pri tej priliki, da je pri vseh zaslugah Bismarckovili za Nemčijo obžalovati vendar-le njegovo sovraštvo do liberalizma. Ta srd je pač grozen!? — V višjih vladnih krogih vršile so bodo važne osebno spremembo. Knez Hoheulohe, namestnik v Alzaciji 111 Loreni, podedoval je po svojem svaku, knezu lsenburškem, velika posestva na Ruskem. Ker se pa njegovi politični nazori v mnogih ozirih ne vjemajo z Bismarckovimi načeli, odpovedal se bo tej službi ter odšel v Pe-trograd kot nemški veleposlanik namesto generala Schweinitza. Namestnik v Štrasburgu postal bo minister notranjih zadev, pl. Puttkamor, spremljal pa ga bo tja kot državni tajnik grof Viljem Bismarck ; ministrom notranjih zadev imenovan bo baje Miquel.
Francoski ministerski predsednik Rouv.ier poslal je pismo proračunski komisiji, iz kojega se razvidi, da se je izvirni izvanredni proračun po načrtu Dauphiuovem skrčil vsled načrta Rouvierovega za 122 milijonov, ter da bo znašal po predlogih vojnega ministra in ministra mornarice vsega skupaj le sto milijonov, ne da bi to škodovalo službi enega ali druzega resorta. Iz te okoliščine sklepajo vladni krogi, da Francija ue namerava novega posojila; listi pa trdijo temu nasproti, da se ministerstvo posvetuje o konvertovanji štiri in polodstotne rento v triodstotno. — Grof Miinster obiskal je Rouviera in pri tem izrekel trdno prepričanje, da hočejo imeti vse velesilo mir ter da se bodo izognile po možnosti vsaki zapletki, ki bi morebiti provzročila vojsko. — Vlada dala jo poslaniku Feraudu povelje, naj zahteva od sultana v Maroku odškodnino, ker so umorili poveljnika Schmidta.
Za prihodnje volitve v občinske svete združili so se belgijski naprednjaci s socijalisti, kterim so prepustili tri mandate. Znani vodja radikalcev Janson je pretil, da bo izid teh volitev jasen protest zoper klerikalno gospodarstvo. Shod katoliških politikov v Litihu pa dokazuje več ko zadosti, da so take grožnje le puhlo besedo brez pomena.
Dne 21. t. m. posvetoval se je o Bolgariji dlje časa turški veliki vezir Said paša z ruskim vele-poslaniškim svetnikom Onovorn. — »Journal des Deb." piše: „V Carjevemgradu trdijo, da Turčija zaradi tega postopa glede Bolgarije tako neodločno, ker se je avstrijski veleposlanik izjavil, da bodo avstrijski vojaki takoj prekoračili makedonsko mejo, kakor hitro se bo začul prvi strel v Bolgariji iz turško puške". Ta trditev pa ni popolnoma verjetna, ker je Avstrija do sedaj premirno postopala v tem oziru, da bi naenkrat začela pretiti na korist Koburžanu.
Španjsko kraljico obiskal bo avstrijski nadvojvoda K a r o 1 Štefan, ki zapoveduje fregati »Laudon". Ta ladija v spremstvu topničarske šajke „Humme" odplula bo v kratkem v Cadix, od tod pa bo šel poveljnik obiskat kraljico.
Dne 23. t. m. pričela se je obravnava zoper irskega poslanca O' Brienna. Druzega dne bila je obravnava končana: sodišče obsodilo je O'Briena v trimesečni zapor, vendar pa ga je pustila za sedaj v prostosti, ker je položil varščino v zahtevanem znesku. Obsojenec se je pritožil zoper razsodbo. — Zaradi zadnjih nemirov v Michelstownu odposlala je vlada tjekaj 100 vojakov in 200 redarjev. Policije je sedaj toliko v tem okraji, da jim morajo živež dovažati iz Corka. — Lord Monk opominja irske grajščake, naj ne zgubavajo toliko časa z odvračanjem osobnih napadov, marveč naj praktično uporabljajo svet nadškofa "VVasha, da tako dosežejo
pravično in zadovoljno rešitev posestnega vprašanja. Inuče preti jim nevarnost, da bo vlada sedanje lastnike razvlastila, na njihovo mesto pa bodo stopili zemljiški obdelovalci.
!
zvinu dopisi.
Iz Višnje goro, 23. septembra. Tudi Višu.janje smo imeli 22. t. m. čast pozdraviti svojega priljubljenega nadpastirja, viačujočega se z birtnovauja po Dolenjskem. Ob 3. uri popoludne prinesel nam je brzojav vest, da so so vladika odpeljali iz Trebnjega. Ob 5. uri že naznanjal je strel izpod grada, da se knezoškof bližajo. Kmalu potem sledila je cela vrsta strelov v znamenje, da so knez izstopili iz voza. V spremstvu čč. gg. iz Št, Vida. Krke in Zatičine bližali so se peš farni cerkvi. Tu pozdravi kneza mladina s svojimi učitelji, požarna bramba, pevsko in bralno društvo in množica ljudi. Pred cerkvijo pokloni so duhovščina iz okolice, na cerkvenem pragu pa domača gospoda. Mil. knezoškof ogledali so si cerkev. V spremstvu velečast. g. dekana Šmarskega in domačega čast. g. župnika podali so se knez v ozaljšani župni dvorec. Med tem je noč razprostrla svoja krila, prav ugodno za požarno hrambo, ki se je približala z lampijoni. Dobro izvežbani Višenjski pevci so zapeli pred dvorcem: „Poputnico" Nikole Jurešiča, »Slovansko peseu" in »Bodi zdrava domovina". Visokemu gostu bila je všeč posebno prva pesem. Zahvalili so se osebno pevovodji in tudi druge pevce nagovorili so z ljubeznjiviini besedami. Vsi so jih pa s trikratnimi navdušenimi „živio"-klici vsprejeli.
Kmalu jo potekel odločeni čas. Visoki gost so se poslovili in odpeljali med zvonjenjera in gro-menjem topičev proti mestu, Tii pričakovala je zopet požarna bramba s svečami iu baloni kneza-vladiko. Vse hiše so bile ozaljšaue in okna razsvetljena. Pod starim gradom, kjer jo gorel kres, pokali so topiči visokemu gospodu na čast.
Tako je pokazalo mesto, kako visoko čisla, ljubi in spoštuje svojega priljubljenega nadpastirja.
Iz Slovenjega Gradca, 23. septembra V začetku tega meseca sošli so se učitelji šolskih okrajev Šoštanj, Mareuberg in Slov. Gradec v tukajšnji šoli k združeni okrajni učiteljski konferenci. Prišlo jih je 40 in nekaj zuuanjih gostov. Na dnevnem redu so bile tri točke: A. K a k o in s č i m naj se pospešuje celodnevni pouk na ljudski šoli. I?. Spis je na jedno- in ua č v e t e r o r a z r e d u i c a h. C. K a j naj učitelj prebira?
Ad A. sporočal je nadučitelj gosp. Franc Ilernaus iz Šoštanja, rekoč: 1. Celodnevni pouk pospešuje učitelj, ako ljubeznjivo in očetovsko ravnil z izročeno mu mladino, ako jim zrni učno tvarino na mičen način predavati, da ga lahko razumejo. 2. Ako se ustanovljajo in podpirajo društva ali zavodi, kjer dobe ubogi šolski otroci opoludne brezplačno jed; ako duhovščina pridno obiskavanje šole
iniadočeški kandidat grof Leopold Lažansky z fSlili glasovi. Kandidat »Češkega kluba", Dunajski odvetnik dr. Moser, dobil jo samo 519 glasov.
»Gazeta Narodova" svari Poljake, naj si preveč ne obetajo od nadzorovalnega potovanja ministra Gautscha, posebno pa naj no upajo, da se jim bodo izpolnile /.eljo glede dopolnitve Lvovskegu vseučilišča z medicinsko fakulteto. Sploh pa naj se ne dajo odvrniti od složnega postopanja s Cehi proti zloglasni naredbi.
»Pester Lloyd" očital je gališkim Poljakom ter jim svetoval, naj se toliko ne brati jo s Cehi. Ako ta dva slovanska roda no postopata složno, mislil si jo Slovanom sovražni list, in ako ju razcepim v sovražna tabora, potoni spolnih", se je moja vroča želja, da sem škodoval Slovanom, kolikor som mogel. A spekel se je hudo iu grozno osmešil. »Przegled" mu odgovarja: »čudimo so, kako morejo Madjari zagovarjati vladoželjue in netolerantne Nemce nasproti čehom, ki se najbolj potezajo za ravnopravnost vseh avstrijskih narodov". »Kurjer Lvovski" pa pravi: »Poljaki hočejo utrditi svoji narodnosti in deželi kolikor mogoče ugoden razvoj, zaradi tega morajo pa složno postopati le s Cehi iu ne z Madjari, ki na vse pretege zatirajo Nemadjare. Simpatijam za Ogersko vsa čast; v narodnih iu deželnih vprašanjih imajo pa Poljaki svoje lastne nazore".
T is a, m j o ii 1'sav©.
Mnogo časopisov bavi se s sestankom nemškega kaucelarja in avstrijskega ministra Kal-noky-ja. čudno je pri tem, da no vedo poročati nič gotovega o izidu in vspehih tega posvetovanja listi, ki so v tesni zvezi z ministrom zunanjih zadev. Bati se je skoraj, da Kulnoky ni bil posebno srečen; vendar pa je v tem oziru najbolje počakati do otvorjenja ogerskega državnega zbora, kjer se bo pokazalo, ali je res. da jo Kalnoky dosegel edino le podaljšanje carinske pogodbo za leto dni, potem pa da se bo zopet pričel z nova carinski boj med prijateljicama Nemčijo in Avstrijo. Največ pečajo se s tem predmetom francoski listi. Ne posebno zanesljivi »Journal des Debats" piše, Avstrija je neki Bismarcku obljubila, da ne bo delovala zoper odlični vpliv Rusije v Bolgariji. »Temps" pa trdi, Kaluoky dosegel je od Bismarcka to, da se bo Nemčija protivila vsakomu posredovanju Rusije z orožjem v Bolgariji.
Srbska skupščina sešla se bo neki v Belem-gradu, in ne v Niši. — Ustavna komisija izvolila je v drugi svoji seji odsek treh članov, ki bo izdelal ustavni načrt. — Minister notranjih zadev ukazal je preiskavo zoper nekdanjega Bolgradskega prefekta Augjeliča, kterega so ob enem zaprli, ker se glasi obtožba na veleizdajo in zlorabo uradne oblasti. Med zadnjo srbsko-bolgarsko vojsko je bil Angjelič baje zakladavec bolgarski armadi. Angjelič je pristaš naprednjaške stranke. — Volitve na deželi vršile so se gladil in mirno. — Avstrijski odposlanik Hengiilutfffier došel je dnč 23. t. m v Belgrad.
—	Policija zasledila je veliko skrivno družbo, ki je ponarejala papirnat denar po goldinarji, petake in desetake, ob enem pa zlate po 20 frankov in na-poleondore. Ta zločinska druhal imela je svoje podružnice celo v Budimpešti, Bukareštu in Sofiji.
Iz Moskve se poroča zopet o sestanku ruskega carja z nemškim vladarjem, in sicer da se bo vršil sredi meseca oktobra v Gdanskem. Koliko je verjeti takim poročilom, uči nas skušnja zadnjega meseca.
—	Berolinska »Post" oporeka borznim listom, ki trdijo, da je novo rusko posojilo namenjeno tekočim izdajam. »Post" pravi: Iz vseh ruskih novin sledi jasno, da bo Rusija ta deuar porabila za zasedeuje Arzuina in vojaške pripravo ob rusko - turški meji.
»Kako pa se vi imenujete, da bi vedel, koga imam za sosedo?"
»Majduša Katušinka", predstavljala se je vdova. „Moj mož je bil čevljar — zdaj živim se o dnini."
»Ali ste že dolgo vdova?"
»Od svetega Jožefa — zdaj bo že dvanajst tednov."
Hotela je oditi, a Jaka, ki je znal razprejati pogovor, zadržal jo je še.
»Ali nimate težkega življenja, ko morate zdaj sama skrbeti za otroka?"
»O, ne!" odvrnila je; »le da Bog zdravje dd."
»Kje pa delate?"
»Zdaj okopavam repo v gradu."
»Ali si zaslužite za živež in stanovanje?"
»Po pet šestič dobivamo na dan", razlagala je vdova odkritosrčno.
»Od tega plačam šestico za stanovanje, šestico dam za otroka za nadzorovanje in ostalo nam je za živež. Dosta bi bilo tega, ako bi ne imela skrbeti za dolg."
Jaka se je ni upal več izpraševati, a ona razložila mu jo vse v kratkem.
»Moj mož, Bog mu odpusti, napil se je rad, in tako smo zagazili v revščino. Ko je revež umrl, prodala sem, kjer je kaj bilo, in še sem si morala od kurnice izposoditi osem goldinarjev, da bi ga mogla pošteno pokopati. In zdaj vračam to pojmalem."
»Starišev nimate?"
»Kje neki! Za mladih nog sem jih zgubila — od osmega leta sem bila pri tujih ljudčh."
Jaka razumel je to žalost, in Katušinka se mu je smilila. Godi se njemu vendar bolje!
O verujte mi — Jaka je bil mnogokrat dobrotnik revnejšem ljudem, kakor je bil sam. Takoj, ko je Majduša odšla, prišla mu je na misel dobrosrčna namera in od tega trenotka je le pazil, kdaj bo v nasprotnem stanovanji okno na dvorišči odprto.
Še prav premeteno izvel je svojo namero. Ob ugodnem trenutku približal se je po prstih in hitro zagnal vdovi dve otroški nogovici v sobico; v vsaki bila sta dva goldinarja. Takoj na to izginil jo iz hiše — prišel je kakor sicer pozno zvečer domov in dobro slutil, da si Katušinka ne bode mogla razložiti tega čudeža.
Drugokrat, ravno na dan sv. Jakoba, spomnil se je, da je sosedovega sinka god. Kupil je vrečico, nabasal je vanjo prest in božjega kruhka, na dno pa je položil zavitek, v kterem je bilo za tri goldinarje dvajsetic in listek z napisom: »Jakcu za obleko."	(Daljo prih.)
Odlični Kranjci.
(Daljo.)
Plešoč Jožef, Ljubljančan, jo 1. 1728 odšel od sv. Ksaverja na Stražah, kjer je bil nekaj časa duhovni pomočnik, v alumnat v Gornjem gradu ter jo ondi služboval dve leti. Umrl jo na Dolenjskem.
Pogačnik Ivan, roj. v Ljubljani 1. 1759, jo stopil v frančiškanski rod in jo bil kot br. Floribert 1. 1783 v mašnika posvečen. Bil je izvrsten govornik in 1785—1780 beneficijat Sorski.2)
Princ Karol In dok, Ljubljančan, jo L 1757 stopil v dušno pastirstvo. L. 1770 jo začol kapela-novati v Starem trgu, 1. 1773 pa jo postal župnik pri sv. Janži na Poči ter je ondi služboval 24 lot. Dnč 29. avg. 1797 bil je imenovan župnikom pri sv. Pavlu v Savinjski dolini, kjor je 14. julija 1811 umrl.3)
Rainffal Janez, Ljubljančan, posvečen od Lavantinskega škofa Lenarta na kvaterno soboto: »Vouito adoremus" 1. 1510 v akolita, na kvaterno soboto: »Veni et ostende" i. 1. pa v subdijakona in sicer: „ad tit. Nobilis armigeri Wolfgangi Windisch-graz".4)
') J. Orožon, II., b., 105.
») A. Koblar, I., 92.
») J. Orožon, IV., a., 172 in V„ 318.
4) Zapisnik ordinacij Lav. škofijo.
■na prižuici priporoča, kakor tmli pri vsaki drugi priliki. 3. Ako strogo postopamo z upornimi in soli sovražnimi stariši,
Ad II. oglasil so je ravnatelj g. Josip Barle iz Sloveujega Gradca, rekoč: 1. Pred vsem drugim je učencu potreba* praktične vajo, opirajočo se na slovnico, pravopis in vaje v mišljenji, preduo se prične vaditi v spisji. 2. V poslednjih treh razredih naj se spisje posebno ozira na realistično vsebino in pa na opravilne spise. 3. Vajo v spisji bodo naj kolikor moči snažno iu naj se nobenemu učencu ne zanikava zmožnost, da bi ne mogel sostavljati spisov.
Ad C. prevzel jo učitelj g. Sita r iz Brezja. Razpravljal je tako-le: 1. 1'čiteljevo berilo naj bo pedagogičuo in znanstveno nadaljevanje njegovo izobrazbe. 2. Učitelj uaj bero spise, ki imajo kaj pedagogičuo - didaktične veljave, poleg teli pa tudi kmetijske spise. 3. Mere naj s pomislekom ter naj brano presoja in ocenjuje ter naj tisto primerja tudi z lastno skušnjo.
V okrajne šolske svete kot strokovnjaki so bili izvoljeni: Za Šoštanj učitelj g. Gašper Hrovat; za Marenberg učitelj g. Martin Pristernik; za Slov. Gradec pa ravnatelj g. Jos. Bar le.
\ase slovstvo. ,,Drobtinice." XXI. letnik.
(Konec.)
V tretjem delu se nam kaže „0gledalo bo-g o 1 j u b n e g a in spodbudnega življenja ali ž i vo to p i s i". V letošnjih „l)robtinieah" sta opisana: Sv. Alfonz Ligvorijan, v proslavo njegovo stoletnice sostavil ga je g. Iv. Milller; životopis se gladko bere in podaja dokaj zanimivega, vendar se nam zdi za »Drobtinice" malo preobširen; v tej obliki, kakor je opisan Adolf Eolping, oče katoliških društev rokodelskih pomočnikov, bil bi obširen dovolj in želeti je, da imajo v prihodnje gg. pisatelji vedno pred očmi, da »Drobtinicam" najbolj vstrezajo s tečnimi drobtiuami. Berilo poučno in zabavno je četrti oddelek, v kterem nam podaja g. Jan. Vesel petero gladko iu krepko preloženih psalmov; znani neumorni pesnik gosp. .T. Bile jo ozaljšal ta oddelek z mičnim venčkom pesmi o svetih dnevih, za druge pesmi so preskrbeli gg. Mijolen-dov, Iv. Krek, S. Bon a ven tura, A. Kalan; par narodnih, ki pa niso posebno cene, jo priložil g. K. Križnik. Tudi blaga v nevezani besedi so nam obilno ponuja v tem oddelku. Omeniti nam je zanimivoga govora, ki ga je govoril g. A. Kržič v katoliški družbi; strašilen vzgled vsem, ki ue spol-nujejo četrte božje zapovedi, kterega |e zapisal g. Ažman; temu sledijo M. Novaka zanimive »Ortice iz življenja starega duhovnika" in daljša povest, ktero je isti po J. Bosku iz italijanskega 4 priredil za »Drobtinice" z naslovom: „Peter ali moč dobre vzgoje". Blaga žena, ki ima brozmernega zapravljivca moža, se trudi, da svoje otroke vzgaja
v božjem strahu; opravlja z njimi vsakdanje po-božnosti, jih vodi v cerkev in na delo, posebno vestno Petra pripravi za prvo sv. obhajilo, ves ta trud ji Peter ubilo povrne, ker živi pobožno ju pridno; s svojo ljubeznjivo nedolžnostjo iu z gorečimi molitvami pripomore Peter s svojo materjo, da se oče odvadi pijače in se spreoberne na veliko veselje vsej družini. Peter z lepim svojim življenjem tudi svoje tovariše delavce in pozneje vojake pridobiva za čednost, in nikoli in nikjer hvaležni sin ne pozabi svojih domačih ter jim pomaga s podporo v nadlogah. — To je kratki obseg tej povesti, ki bralcu zelo ugaja, le malo preveč so nam zdi raztegnena v izvrniku, kterega se seveda drži tudi prevod v lepem, domačem jeziku.
Iz kratkega iu površnega tega poročila spozmi vsakdo, da ta letnik »Drobtinic" podaja zelo veliko poučnega in zabavnega berila. Kdor toraj hoče sam sebi ali svoji družini preskrbeti kratkočasnega iu poučnega borila, naj si kupi »Drobtinice". V ta namen se nahaja v tem letniku taka tvarina, da no bode vznemirjala niti najrahlejega srca, da sme čitati vse spise tudi nedolžen otrok. Vendar pa ni tvarina namenjena ravno otrokom, ampak odraslim čitateljem. Zato naj gredo »Drobtinice" od rok do rok: vsakdo naj vzame, kar jo njemu po godu. Akoravno ponujam — pravi vrednik — samo drobtinice Slovencem, naj jih vendar nikar ne zaničujejo: spoznali bodo, da je taka hrana kaj točna. — Bogu v slavo in v dušni prid našega naroda! — Sklenem svoje poročilo s zadnjo kitico uvodno F. Rajčevičeve pesmi za letošnje »Drobtinice", ki izraža namen tej knjigi rekoč:
Sprejmite, predragi, ta cvet domorodni, Vi, sini in iičoro slovensko zemljo! Za vero in narod, za up naj prihodnji, Za krono avstrijsko ogreva srce!
)inace novice.
(Povodom zlate maše papeževe) bo prihodnjo nedeljo slovesen obhod iz vseh Ljubljanskih župnij na Dobrovo, kjer bo ob 10. uri govor in slovesna sv. maša. Zbirališče je pri mitnici na Tržaški cesti ob 7. uri dopoludne.
(Kranjska kainora advokatov) si je izvolila nov odbor. Predsednikom je izvoljen dr. Fr. S u p -p a u ts c h i tsc h, njegovim namestnikom dr. Anton P f e f t e r e r.
(Prigledni shod vojaških dopustnikov in reser-vistov) vršil se bo 11. dan oktobra vsako leto dopoludne ob 9. uri v Šempeterski vojašnici. Oglasiti se morajo vsi v Ljubljaui stalno odpuščeni vojaki, kakor tudi vsi reservisti in nadomestili reservisti c. kr. vojske ali vojnega mornarstva. Kdor je zadržan ali zamudi ta shod, oglasiti se mora konečno 2. novembra k naknadnemu kontrolnemu shodu.
(Vabilo) na občni zbor »Narodne šole", društvav podporo slovenskemu ljudskemu šolstvu, ki bode dne 5. oktobra 1887. I. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani s sle-
dečim sporedom: 1. Ogovor prvomestuikov. — 2. Poročilo o od borovem delovanji v XV. društvenem letu. — 3. Pokladanje društvenega računa in imenovanje pregledovaleov računov za leto 1887/88. — 4. Volitev t) odbornikov. (Funkcijonarje voli odbor sam.) — 5. Nasveti. — Odborniki »Narodne šole" za leto 1880/87. so bili: Stegnar Feliks, načelnik ; Z u in e r Andrej , namestnik; M o č n i k Matej, blagajnik; G o v e k a r Fr., tajnik; Funte k Anton, P o d k r a j š e k Henrik, P r u p ,r o t n i k Andrej, P r a p r o t n i k Frane, T o m š i r Ivan.
O d b o r.
(Plačilne naloge za zeinljarino) izdavalo je doslej c. kr. finančno ravnateljstvo vsako leto. Po teh nalogih izvedele so stranke, koliko morajo plačevati toga davka; letos so pa ti milogi ustavljeni. Ker stranke ničesa o tem niso vedele in bile tirjane eksekutivnim potom, pritožujejo so opravičeno, zakaj se ni la naredba objavila. — Temu je le še dostaviti da se je v enakem slučaji v Gradci javno razglasilo, da se »običajni" plačilni nalogi ne bodo izdavali, in da si morajo stranke omisliti plačilne knjižice.
(Tatvina.) Franc Jessing, rodom Švicar, službujoč pri g. Karolu Tillu, ukradel je risarsko orodje v vrednosti 18 gold., razbil lončeno branilko iu pobral iz nje okoli 15 gold. Ker je pobegnil, išče ga policija.
(Stritar jevih zbranih spisov) izšel je 14. snopič.
(Letošnji mošt) toči se že tri dni v Šiški »pri Dalmatinci"; prijatelji dalmatinske črne kapljice letošnji pridelek na vso moč hvalijo.
(Razpisana) je renumeracija letnih 300 gl. iz deželnega zaklada za živinozdravnika v Radovljici; prošnje dež. odboru do 20. oktobra.
(Kamnik iu nemški ostanki.) »Tagespost" se že dva dni zaporedoma silno jezi nad Kamniškim županstvom, češ, kako more biti tako predrzno iu na podlagi tiskovne postave § 19. meni nič tebi nič trditi, da v Kamniku ni nobenih Nemcev. »Naj se gospod župan le ozre na poslednjo ljudsko štetev, pa bo takoj videl in vedel, če takrat res ni bilo nobenih Nemcev več v Kamniku, ki so »nemščino kot materin jezik" zapisali. Nam ni znano, koliko je bilo takih družin, ali lahko rečemo z dobro vestjo, da če se je res kaka družina tedaj vpisala kot nemško, bila ]o to družina kakega častnika, ki od danes do jutri službuje pri c. kr. tehničnem topničarstvu v c. k. praharni, ali pa kak častnišk penzijonist. Drugih nemških družin Kamnik nima. Oe bi pa bile tiste morda Tagespoštinemu Ljubljanskemu dopisniku »M" znane, naj jih pa pove: »Nenne Namen!" pravi Jupiter v komediji »Orfej v Iladu".
(V Višnji gori) bil je dne 22. septembra zopet županom izvoljen dosedanji mestni župan in trgovec g. Auton S tepec. Prvim mestnim svetovalcem je izvoljen gostilničar g. Alojzij Kralj, drugim posestnik g. Ivan Bartolo.
(Gosp. Žičkar), vikarij v Celji, dobil je župnijo Vitanje.
(Higijenskega shoda na Dunaji) seje pričele so se danes. Iz Ljubljane so se odpeljali k shodu gg.: dr. Staro, prof. Toma Zupan, dr. K e e s -bach er in dr. To n ner.
Rott Jožef, Ljubljančan, prokurator pri svetem Ksaverji. na Stražah, potem 1735—1738 ka-polan v Ljučah. Poznej jo kapelanoval nekaj časa na Rečici.')
S a u o r Jožef »Oarniolus, Labacensis ordinatus a Cels. Eppo Leopoldo o Comit. de Pettazi 2 Martii 1765 Labaci ad tit. Dnao Baronissao do Merzon-haimin."») L. 1769 je prišel za kapelana k svetomu Andražu v Slov. goricah.3)
Seli i 11 er Marko, Ljubljančan, jo bil nekaj časa duhovni pomočnik pri sv. Ksaverji na Stražah in je umrl kot župnik pri sv. Križi pri Kostanjevici. *)
Solator Tomaž, Ljubljančan, posvečen od Lavantinskega škofa Lenarta v soboto: »Sicientos" 1515 v subdijakona, na veliko soboto i. L v dijakona, v soboto: »Oaritas dei" i. 1. pa v mašnika.5) Sitter Jožef, Ljubljančan, do 1. 1737 duhovni pomočnik pri sv. Ksaverji na Stražah, potom dve leti v Gornjem gradu v alumnatu. Od tod jo prišel za kapolana k sv. Pavlu.0)
') J. Orožon, II., b., 10(5. *) Knozoškolijski arhiv v Gradci. ') Knozoškolijski arhiv v Mariboru.
4)	J. Orožen, II.. b., 104.
5)	Zapisnik ordinacij Lav. skotijo.
"J J. Orožen 11., b., 10(5.
Snedic Jožof, Ljubljančan, 1.1720, 1721 v Marijanišči v Gornjem gradu, 1729—1732 kapelan v Braslovčah, potem dve leti vikarij pri sv. Martinu v Šaleški dolini. Poznej je do 1735 župnikoval na Vranskem.')
Stare Janez, roj. v Ljubljani 1. 1586., po-svečon 1. 1612, župnikoval je 1622—1666 v Naklem. Podpisaval seje vseskozi „Senox".2) Senex Matija je bil leta 1611 župnik pri sv. Križi na Murskem polji in je škofu poročal, da ima v fari tri lutorane, namreč Vida Bratušo, tržana v Voržoji, iu dva kmeta.3) Stoinmetz Jožof, roj. v Ljubljani 30. dec. 1. 1763, posv. 7. jul. 1788, umrl kot župnik Ižanski dnt* 3. doc. 1830.4)
Spruk Urban, roj. v Ljubljani 1632, posvečen 1. 1655, služil je najpred pri redovnicah v Mekinah, a žo čez štiri ineseco so ga poslali za kapelana v Trbovlje, kjer jo bil še 1. 1658.B)
ŠilibirAdam, polbrat Lukeža Krogarja, kteremu jo kot vikarij na Bizeljskein lota 1655 sledil. Vizitacijski zapisnik od 1655 ima o njem: »natus Labaci, aotatis habet 40 annos, positus est huc do-
mino Luca Cregar propter metum Croatarum profug vel potius ad Loitsch promoto successor, est ejus uterinus frater". Od lota 1654 je kapelanoval pri sv. Petru pod sv. Gorami. ')
ŠinkovčičJanez, Ljubljančan, 1722—1725 kapelan Teharski, 1730—1753 pa farni vikarij pri sv. Jakobu v Galiciji.2)
T a z o 1 R a j m u n d Franc, Ljubljančan, pasti-roval je pri sv. Ksaverji na Stražah, 1728 in 1729 jo bil kapelan v Ljučah iu jo umrl v Črnem potoku. 3)
Voriant Jurij, Ljubljančan, vmeščen kot župnik v Mahrenborgu 9. avg. 1653, umrl ondi 19. marca 1656.4)
V ogri n Jurij, roj. v Ljubljani 1. 1749, kapelanoval jo 1783 pri sv. Ilji pri Turjaku, 1792—1806 v Grižah, potom pa v Celji, kjer je umrl 25. marca 1824.6)
') J. Orof.on, IV., a., 113 in V., 384.
»)	A. Koblar, II., 76.
")	Knozoškolijski arhiv v Gradci.
«)	A. Koblar, I., 84.
")	J. Orožen, IV., b., 405.
')	J. Orožen, VI., 438.
»)	J. Orožen III., 402.
*)	J. Orožen, II., b. 104.
»)	J. Orožon, I., 89.
6)	Celjska kronika, 253.
(Dražba sv. Moliora) začela bo začetkom prihodnjega meseca razpošiljati letošnje knjige.
(V Celovškem semeuišči) je do sedaj 55 bogoslovcev; v I. letniku 25.
(Gosp. dr. Napotnik), duhovnik episkopovine Lavantske, izvoljeu je članom doktorskega kolegija profesorjev na vseučilišči Dunajskem.
(Ogenj) nastal je minuli teden na Celovškem južnem kolodvoru, kjer se jo bila užgala neka streha. Kleparji popravljali so ploščevinasto streho in so čez poludne živo oglje brez varuha pustili. Veter ga jim je razpihal in streho z žarjavico zapalil. Požar so kmalo pogasili, ne da bi se bil čez kolodvor razširil.
(Iz dijaškega življenja.) »Tagespost" pripoveduje, da se je pred nekimi leti na Kranjskem porodil deček, ki je bil v današnjej dobi ua Dunajski univerzi vpisan med juristi iu je kot tak vlekel ustanovo, s ktero pa je bila kljuka v zvozi, da se mora vži vatel j vsakega polletja skazati z opravljenim kolokvijem. Dijak je imel prej ko ne kaj bolj važnega opraviti, kakor za pravoslovje skrbeti, vendar pa je pokazal vsako polletje pri deželni blagajnici potrebno spričevalo o kolokvijih, na ktero se mu je ustanova izplačevala. Bog ve, na kak način je zvedel akaderaični senat, da si ta in ta jurist spričevala o kolokvijih dobiva na zvit način in da sam vseučilišča niti ne obiskuje, ter je objavil vso zadevo na merodajnem mestu. Dijak je bil vsled tega z Dunajska vseučilišča izključen, in sedaj ga bodo še prijeli za povračilo denarja, kar ga jo na nepravilna spričevala potegnil. Poštenje še vedno najdalje traja.
(Slano) imeli so, kakor se nam piše, 22. t. m. v Savinjski dolini.
(Hmelj) prodajajo v Zatiči 50 kg. po 40 do 60 gld., a sredi septembra je blago veljalo tam 55 do 65 gold., mestno pa 80 do 90 gold. Savinjski hmeljarji so prosili, naj bi se jim na Dunajski borzi določil primeren prostor za hmeljsko trgovino.
(Kopališčem) nagiba so doba h koncu. Med temi, kar jih je na naši zemlji, zavzemajo prvo mesto S 1 a t i n s k e kopeli na Štajarskem, kjer se število odličnih gostov in sploh obiskovalcev od leta do leta množi. Do 22. septembra t. 1. vpisanih je bilo 1365 strank z 2104 osebami iz vseh krajev našega cesarstva. Med temi je bilo 240 ljudi z Avstrijskega, 509 iz Štajarja* 48 Korošcev, 28 Kranjcev, 10 Tirolcev, 116 Primorcev deloma Tržačanov, 39 Dal-matincev, 7 iz Češke, 1 Moravan, 2 Galičaua, 722 Dir rov, 249 Hrvatov in 32 ljudi iz Slavonije. Tujcev, ki niso avstrijski državljani, je bilo 101.
(Slovensko dvorazrednico v Podgori) pri Gorici razširil je okrajni šolski svet v trirazrednico. To bo zdatna pomoč proti italijanski „Pro patria". Tudi tamošnji otroški vrt dobro napreduje.
(Peronospera ali strupena trtna rosa) pokazala se je na Goriškem še le sedaj. Ker je grozdje večinoma že dozorelo, ni se bati posebne škode. Tako piše »Gosp. List".
Razne
reči.
— Kaj je mislil Franklin pri i z-najdbi strelo voda? Francoski učenjaki in velikaši so se čudili njegovemu vel»umu in neki francosk minister skoval je njemu na čast stih, v kterem je tudi stavek: »In nebu iztrgal je blisk!" Ko je bil Franklin nekikrat v Parizu, naleti na ta i stih; bere in bere. Potem pa naenkrat zaupije: »To je izzivljanje Boga! Jaz bi mu iztrgal bil blisk? j Ta beseda je bogokletna!" »Veste", govori dalje ' Franklin, »kaj sem ravno nasprotnega čutil in storil, 1 videč, kako sera nepričakovano na potu svojo iz- ' najdbe, o kteri govore, kakor puntarji zoper Boga? Najprvo prevzel me je strah, padel sera na kolena, • prosil Boga odpuščanja, da sera se predrznil iskati ščita zoper Njegovo vsemogočnost. — Potem sem si Seveda dejal, da strelo zadržati ne more biti večja pregreha, kakor bolezen ozdraviti ali reko zajeziti. — Tako je nastopila zahvala mesto strahu; iz globo-čine srca slavil sem Boga, molil ga iu mu dal čast za iznajdbo in vso slavo, ktero bi doživel." — »To je resnično, moj gospod! Ta vrstica pa je le romanska spaka po vkusu tega brezbožnega stoletja." »To so bile moje resnične misli iu čutila", tako Vam povem . . »Toda ne popolnoma. Hočete slišati konec? Cujte: bilo je sredi morja. Vračal sem se iz Anglije v Ameriko, sedel v sprednjem konci ladije ter sanjaril. Srce mi je le prezvesto ohranilo v spominu vsa hvalisanja, s kterimi so me obsipali v Evropi, vsa zmagoslavja, ktera bom slavil v svoji domovini. Zdel sem se sam sebi kakor posredovalec med starim in novim svetom, da bom zagovarjal požar vojskii, kakor sem »panal" plamen neba." —
»Sredi nezmernega prostora gledal sem s skrivno blaženostjo svojo lastno podobo, kako je vedno večja in večja postajala, le nekaj treuutkov še, pa bi no videl, ne slišal, ne obožaval druzega kakor samega sebe. Tedaj pa krohue v oblakih, strahovito trešči v jadrnik, na kojem sera slonel ter ga razcepi od vrha do tal." — »Tresk me je pobil na tla. Ko se zavem in vzdignem, bila je moja prva in jedina beseda: »Hvala Tebi, moj Bog!" — Zakaj sem se zahvalil? — Da mi jo Bog vnovič podaril življenje?" — Na to sera mislil še le pozneje. Zahvalil sem se Bogu, da me je spomnil na to, kdo da je On, kaj pa sem jaz. On? večno Tisti, Jedini, Vsemogočni! in jaz? nič, nič, ubogi črv!" — V tej ponižni velikosti ostal je Franklin stanovitno in vstrajno do zadnjega diha.
—	Razloček med zdravniki in odvetniki, djal jo neki dovtipnež, je ta, da so človeku pri prvih oči z a p r o , pri poslednjih pa o d p r 6.
—	Cesar K a r o 1 IV. i u č e t v o r k a. Nemški cesar Karol IV. ljubil je posebno številko 4. Prisegal je pri njej, obedoval je na dau štirikrat ter je imel štiri palače, v kojih so bile štiri dvorane s štirimi vratmi, štirimi okni in štirimi svetilniki. Njegova krona delila se je v štiri vejice in obleka njegova bila je v štirih barvah. Govoril je v štirih jezikih, oženil se jo štirikrat ter se vozil vedno s štirimi konji. Pri pojedinah nosili so vedno po štiri jedi naenkrat na mizo in pil je štiri različna vina. Razdelil je svojo kraljestvo v štiri dele, svojo vojno v štiri oddelke, imenoval je štiri vojvode, štiri deželne grofe, štiri mejne grofo, štiri državne stotnike in štiri državne veliko maršale. Štiri mesta postala so pod njegovo vlado državna metropoina mesta, isto tako štiri državne vasi. Na smrtni postelji prosil je četvorico svojih zdravnikov, naj mu ohranijo življenje vsaj do 4. decembra. Zelja njegova se sicer ni izpolnila, veudar mu je bila pa osoda toliko mila, da je umrl dne 29. nov. 1378 popoludne, ko je kazala ura štiri minute nad četrto uro. V zadnjih trenutkih poslovil se je še od svoje okolice — štirikrat.
—	Lažnjivega ki j u k c a prekosil je neki v Ilendersouu izhajajoč list z naslednjo američansko dogodbico: Henrik Hymson uporabljal je dinamit, ko je ruval iz svojega zemljišča porobke. Zvečer položil je več koscev tega nevarnega streljiva poleg štora, pri kojem je hotel pričeti delo druzega dne. Dinamit bil je pomešan med žaganje ter je razširjal tako prijeten duh, da je kmalu privabil dva prašiča, ki sta ga hitro in slastno požrla ter se tako spremenila v pogubouosna, štirinogata dinaraitna patroua. Dinamit vplival je čudovito na ščetinovca. Postala sta neposajena, začela sta okorno plesati ter konjem in mezgom nagajati s tem, da sta jim kradla tur-ščiue stroke. Neki mezeg pa je bil slabe volje, in ko se mu je zopet približal eden prašičev, vzdignil se je ua sprednji nogi ter vdaril s zadnjo nogo šiloma ščetinovca v trebuh. Učinek bil je grozovit: Prašič se je razletel. Začul se je strašeu pok, in ko se je razkadil dim, ni preostalo od prašiča druzega, ko nekoliko ščetin in na 100 sežujev oddaljenem zidovji poznali so se nekteri mastni madeži. Kjer je stal prej prašič, bila je dvajset čevljev globoka jama. Mezga vrgel je zračni pritisek 50 korakov daleč, poškodoval pa se ui, ker je v svojo srečo padel ua kup sena. Drugi prašič pa teka v strah in grozo sosedom okrog in vse beži iz njegove bližine. Veudar pa upajo, da bo narava sama odstranila iz prašiča vsako nevarnost.
—	V šoli. 1. »Brnjač, zakaj Vas ui bilo včeraj v šolo?" — »Prosim, oprostite, gospod profesor, bil sem pri pogrebu; teto smo pokopali." — No, že dobro, ali glejte, da se mi to v drugič nič več ue zgodi." — 2. »Kokošar, kako spoznate starost pri konji?" — »Na zobeh." — »Prav; kako se pa pa spozna kokoš, ali je stara ali mlada?" — »Tudi na zobeh". — »Oho, kako — vsaj kokoš nima zob!" — »Ali jaz jih imam!"
_ Pred sodnijo. Predsednik: »Nikakor
mi ne gre v glavo, da ste bili pri tatvini ob tako ugodnih okoliščinah tako silno nerodni". — Zatoženi tat: »Oprostite gospod predsednik, jaz sem še le
novinec in nisem še vajen".
—	Od silo. »No, to je pa že od sile pri teh filistrih", toži dijak dijaku. »Najprej traja celo večnost, preden ga najdeš, da ti kaj posodi. Komaj pa Ti je dal, že zopet nimaš miru pred njim zaradi vračila.
—	Zamisjena učenost. Profesor pride se v brivnico strič. »Brrr, kako imate mrzlo, bodete že dovolili, če klobuk na glavi obdržim."
—	Krojač, ki znt't. Knjigovodja: »Gospod, mojster, koliko pa naj zaračunim g. Ovnu obleko, ki jo je danes dobil? Štirideset goldinajjev?" — Mojster: „Gospod Oven je poštenjak, sproti plača in nikdar ničesa ne utrga, zapišite toraj petdeset goldinarjev."
—	Migi jej s k u h a 1 n i c o. Gospa pride zjutraj v kuhinjo, kjer se nova kuharica okoli ognjišča suče. »GospA", pravi kuharica, »jaz sem včasih nekoliko vroče krvi in nagle jeze, in kedar mi Kri zavre, sera tu pa tam jako kratka, kar Vas naj pa nikari ne žali — kajti kako malo darilce me vselej takoj potolaži."
Telegrami.
Dunaj, 2(3. sept. Higijenski shod otvoril jo prestolonaslednik v cesarjevem imenu z nagovorom, v kterem si šteje v čast in radost, da je na čelu shoda, naglašajoč, da je skrb za zdravje vsaoega posameznega človeka do najskrajnejše meje postava človekoljubja in nalog vsega državljanstva, da more tukaj pomagati le skupno delovanje ter tla si jo stavila ta plemeniti smoter ravno higijena, ktera veda obseza vse stroke. Vdeležba tako odličnih zastopnikov vseh narodov in držav jo dokaz v resnici mednarodnega pomena higijeno. Oesarjovič izrazil jo svoje zadoščenje, da moro pozdraviti kongresne člane ravno na Dunaji, ki jo središče živahnega znanstvenega delovanja in resnega preiskavanja.
Pariz, 2(>. sept. Na poročnika in njegovega gonjača, ko sta bila šo 5 metrov oddaljena od nemške mejo. streljali so nemški gozdarji, ki so mislili, da imajo pred sabo tatinsko lovce. Preiskava so je pričela.
Bnkarešt. 25. sept. Kralj in nadvojvoda Albreht prišla sta opoludan od Sinaje semkaj, peljala so skozi mesto na sprehod ter ogledala več spomenikov; narod ju je navdušeno pozdravljal. Nadvojvoda jo zvečer odpotoval.
IH m rl S ««:
23. soptembra. Androj Podboj, mestni ubožec, 81 lot, Karlovska cesta št. 7. Marasmus.
V bolnišnici:
20.	septembra. Neža Major, gostija, 70 let, Marasmus senilis.
22. septembra. Marija Mautingcr, delavka, 27 let, vnetioa možgansko kožico
V vojaški bolnišnici.
21.	septembra. Štefan Krampi, nadtopniear, 22 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
f /i .	<J> t.
» Cas Stanje	g £
——--------------Veter Vreme JZ^j ~
„,,...,,,„„„;„ irukomoiu toplomera	£ ~
opazovanja v mm p0 Celziju	« g
17. u. zjut.l 73T42 + 0-4	si. zap. inegla 1
24 2. u. pop. 733 81 +17 8	„ tlel. jasno V.
_ 9. u. zveii 735 47 +12 0	_dež
7. u. zjut. 730 62 + (i'4	si. vzh. jasno
25.2. u. pop. 734-93 +K>-4	si. vzh. jasno 0 00
9. u. zveč. 735-94 + 7 4	si. vzh. jasno
V soboto zjutraj megla, dopoludno jasno, popoludno so jo pooblačilo, ob 5. uri nevihta, zvečer dež, na vzli. in zap. so jo bliskalo. V nedeljo jasno, hladno, mesečna noč Srednja temperatura obeli dnij 12-1° in 9 9" C., oziroma za 1-8° in 3-9° pod norinalom.
&i» i« f.i K,j m k ji Ido ras*.
(Teletrratično poročilu.i 2G. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl. 10 kr.
Srebcrna „ 5% „ 100 „ (s 16 »i davka)	82	„	35	„
4 "/,> avstr. zlata ronta, davka prosta . . .	112	„	50	„
Pap rna renta, davka prosta......96	„	05	„
Akcijo avstr.-ogersko banko............882	„	—	„
Kroditno akeijo ....................282	„	10	»
London.............125	„	85	„
Srebro ..........................—	»	—	»
Francoski napoloond....................9	„	95'/a „
(lesarski cekini......................5	»	96	„
Nemško marko......................61	„	52'/» »

I
a
MmioMš&i® Biife*®«®®
v Ljubljani
priporoča sledeče knjige:
Andrcc, Allgemeiner Hand-Atlas in 120 Karton-seiten mit v o 11 s t ii n d i g e m Namonvor-zeichniss.2. Aullago. 12 zvezkov a gld. 1.24 Causscttc, Manresa fiir Priester. Ausffthrliche Exercitienvortriige. 2 zvezka . gld. 4.03 Dcharbc'8 Katholischor Katechismus fiir Kinder in katochetischer Lohrweiso or-
k lil rt.........gld. 3.35
Ilartmann, Repertorium Rituum.Ucborsichtlicho l Zusanimenstellung der wichtigstcn Ritual-vorsehriften fiir die priesterlichen Functionon.
5. Auflage.......gld. 7.44 [j
Lehmhihl, Compendium theologiae moralis. n
Editlo altom' . . . . .' . ; gld. 4.34 Schcpers, Alfons M. von Liguori in seinor Mission als Heiligei', Ordensstifter u. Kirchen-
lehrer.........gld. —.62
Schott, Die Wunder von Lourdes. 18 zvezkov ii gld. —.25
__H55^