19
Narodne drobtine.
stare, večidel vražne navade.
Kabral in popisal Ozvald Dular na spodnjem Koroškem.
Dragi prijatelj! Želim te v duhu postaviti med tu-kajsne hribe in doline, in ti pokazati marsiktere običaje tukajšnjih prebivavcev.  Na kratko ti jih bom popisal.
Ker smo ravnokar praznovali božične praznike, naj se tudi moj popis s tem Časom začne.
Ko pride sveti večer, preveseli čas spomina rojstva našega Odrešenika, se mu na čast ,jaslice'' stavijo. Al tukaj malokje najdeš jaslic; v mnogih hišah vidiš le, da v ta spomin pogrnejo mizo z belim prtom, na sred mize pa polože po dva ali tri hlebe kruha, in potem ga zopet s prtom pogrnejo. Zraven postavijo Božjo martro in kolikor imajo svetih kipov ali podob v hiši. Nekteri nastavijo za mizo polno kmetijskega orodja,
kakor sekir, ketin , jižeš , *) od vse cede zvonce, pinjo, potem neko posodo, v kteri se nahaja žito vseh plemen, da ga spomladi k semenu primešajo. Slišal sem tudi, da v starih časih so še celo oralo ali drevo za mizo privlekli. — Nekteri tudi pod mizo prav čisto pometejo, in potem, ko odmolijo , grejo iskat, in če najdejo kakošno zrno žita, imajo vero, da bo tisto pleme prihodnje leto najbolje plodilo. — Drugi stavijo pod mizo „žehtar", posodo, v ktero se krave molzejo, polen vode, v ta namen, da bi bil potem celo leto polen mleka. Nekteri pa le zato, da se voda pogreje , da se umijejo, kadar opolnoči v cerkev grejo. — Nekteri nič ne pogrnejo mize, ampak koj tako polože kruh na njo, in postavijo pinjo za mizo in vodo spod. — Nahajajo se tudi nekteri kmečki gospodarji, ki na sveti večer celo noč nič ne zaspijo, ampak stražijo da bi jim sovražnik Ijulike med žito ne prisejal. — Nekteri blagoslovljeno kadilo, s kterim kadijo vse tri večere: sveti večer, pred novim letom in pred sv. tremi kralji, postavljajo v hram ali v kak drug zatišen kraj; potem pa pazijo, od kterega večera bolj kosmato, to je, več pepela na oglu ostane. Tako bo setva, zgodnja, srednja ali pozna, najbogatejša. Gledajo pa tudi, od ktere strani je pep6l najbolj poraeten ; od tiste strani in tisti veter bo prihodnje leto vladal. — Nekteri imajo tudi to vero, da na sveti večer, predno jih od kadila dim obleti, se odstranijo na kakošni skrivni kraj; tam molijo in na vse strani ušesa nastavljajo, kaj bi kaj slišali. In zares pravijo, da slišijo spomine: kaj se bo posebnega prihodnje leto godilo v tisti hiši ali tudi v vsi soseski: ali bo jok ali kreg, godba ženitovanja itd.
Se mnogo takih in enakih ver in vraž se med ljudstvom nahaja, ktero ne pomisli, da s tem svetemu času veliko nečast dela; al moj popis bi bil preob-^ širen, ako bi hotel na drobno vse to popisati.
Dalje mislijo, ako na novega leta dan kdo zgodaj vstane, bo celo leto lahko zgodaj vstajal; ako pa ta dan, v cerkev grede, Božjo službo zamudi, jo bo potem celo leto mudil.
Nahajale so se tudi v bolj starih časih in bolj redko navade, da na svečnico je gospodar moral s prižgano ali gorečo svečo iz cerkve domii priti in trikrat krog hiše iti zato, da kače, ako se tam nahajajo, odžene. Na sv. Blaža dan so blagoslovljeno svečo trikrat krog vrat živinskega hleva nesli in vsakrat ž njo križ naredili, češ, da je strupena žival ne piči.
Na pustni dan je v nekterih hišah navada, da morajo opoldne vse čisto iz sklede pojesti, da potem kokoši čisto povalijo in se jajca ne pokaže itd, Nekteri tudi pustno skledo neomito hranijo, da spomlad kako seme iz nje sejejo, ktero potem prebogato rodi.
Slišal sem tudi, da bolj proti severju krog Gribinja imajo nektere kmetice navado, da na v61iki petek pred solnčnim izhodom vse kokoši polovijo , jim nekoliko peruti pristrižejo, potem jih v hram (klet) zapr6 zato, da jih sokol ali jastreb in lesica ne vidi. (Se v6, da takrat jih res ne vidi, ko so v hramu zaprte). Pa jim tudi zelja jesti dajo, da poleti zelja ne jedo.
Dalje pripovedujejo, dazmladletja pred veliko nočjo ne sme nihče zunaj na zemlji in na solncu zaspati, sicer mrtvico naspi in bi celo leto koj zmiraj spal.
Kresni večer je tudi polen vraž. Ženske v be-zgovec splezajo in ga tresejo, rekoČ: „beza — beza, daj mi možd." Ndrodna pravlica pripoveduje, da je pod neko šupo stal bezgovec; dekla ga je šla trest, hlapec pa radoveden gre skrivaj v šupo, kjer so bile po kraji skope naravnane, in na-nje zleze, aa bi vidil, kaj bo počenjala.   Ko je pa hlapec le   bolj   na kraj   se plazil^
*) Priprava za vole vpregati, od j igo, visebroj ji ž osa.
20
da bi bolj razločno vidil, mu spodrsne in je naravnost na-njo strbunknil. — Posli nekteri kropive solijo , da zvenejo; na kteri kraj se vrh nagne, tje gredo. Tudi čevlje v zrak mečejo; kamor se nazaj padsi obrnejo, tje pa gredo. Zaljubljenci se zvečer umijejo pa nič ne obrišejo in gred6 tako spat, pod glavo pa denejo na novo oprano ruto, ponoči pa pride, ktera mu je namenjena, da ga obriše. — Ženske tudi izpletajo iz različnih rož venec, in ga na kako drevo vržejo ; ako na drevesu ostane, se bo možila; ako pa nazaj pade, ga ne bo dobila itd.
Nahaja se še dosti druzih ver med ljudmi; tako na priliko: Ako je med božičnimi prazniki pokopališče odprto, to je, ako je mrlič, da je jama za-nj pripravljena, bo tisto leto veliko mrličev. Ravno tako tudi, ako na novega leta dan koga pokopljejo.
Dalje, kadar krava teleti, in jo dekla prvikrat po-molze, ji mora mleka na križ vliti, da ga potem ne more zadrževati,   pa ne vsega,   sicer  bi  ga  ne mogla
Eotem   nič   dati v   žehtar.    Ako   kdo  kako  kravo   kje upi in ko jo čez prvi potok žene, mora z roko trikrat vode čez njo zagnati, da mleka ne zadržuje.
Pri mlajših in bolj omikanih ljudeh zelo zginjujejo neumne vraže; želeti je, da bi popolnoma izginile. Žali-bog, da vendar še preveč veljd pregovor: „kakor stara tica poje, tako nauči mlade svoje."