v
Škodljiva navada.
Mnogo lepiga se učite iz naših novic, in če bodete vse umno preudarili, Vas ne bo grivalo , de ste nje brali; ali kadar Vi jablance vsadite, se po pameti ne nadjate , de Vam bo že pervo leto rodilo. Tako tudi vse, kar se človek nauči 3 največ le po času svoj lepi sad rodi. Tudi pri tem 3 kar bom Vam zdaj na kratkim povedal. bodete gotovo. ali le po nekim času vesele posledice vidili. Oberite in bogajte. — V nekterih nemških novicah so se zdravniki pertožili, de ljudje, posebno pa ženske, kar
*) Prebivavzi teh dershav fo vezhidel Evropejzi fkoraj vfth narodov , pofebno pa Anglijani, Franzosi, Nemzi, Ho-landarji, ki fo fe v Ameriko prefelili. Vfako leto jih gre pa fhe veliko is  Evrope sa njimi.
imajo nositi, vse na glavi nosijo; potem se jili je dosti združilo, de tiganebodo več dopušali. Pa zakaj to? bodete pitali. Vidite, moji ljubi! posebno pri otrokih je ta navada škodljiva, de bodi kaj. Skušajte farno pri detetu na glavici, kako je hro-metanec ali hrustanec mehek; pritisknite, pa bo počilo, in otrok si je siroče za vse svoje dni. Potler otrok rase neke leta, de se hrustanec malo vterdi, pa mu že nalagate take bremena na glavo, ko bi železno bučo imel. In desi je ravno hrustanec se vkostnil, je vender le res, de so možgani ravno tam naj blizo , gde je teža naj hujši. Možgani so uzrok, bi rekel, naše pameti, vzemite komu možgane, pa bo taki blodež ali pa top in slaboumen. Zdaj si lahko premislite, de nam nošenje težkih bremen morde pameti ne odvzeme, pa vender nam njo škrati in slabi. Jez, ki Vam to pišem, sem si to negda sam skusil; vselej, kadar sem kaj na glavi nosil, mi je glava nekaj oslabela, in tako mi je bilo, ko de je vse v omot šlo. Vem de se Vašim otrokam tudi tako godi, samo de tisti tega tako neobčutijo, ki so temu že navajeni. — Ljubeznivi moji Slovenci, veliko še bi se Vam od tega imelo povedati, ali jez nečem več; z tirni redicami sem Vas hotel samo malo k temu oberniti, de bi še rajši poslušali, kar bo morebiti kadaj kteri vračnik od tega več povedal, in veselilo bi me, de bi mi v naših novicah kaj več od tega brali, pa tudi, de bi zvedil, de je kdo moje svetovanje prijel.
Ivan M. v malim Štajerju.
75