i Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto - - -	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki,
The largest Slovenian Daily the United States.
Issued every day except Sundays n and legal Holidays. 75,000 Readers.
CLEFON: 00BTLAKDT 287a
Entered m Second Glass Matter. September 21, 1003. at tta« Poet Office at New York. N Y . under the Ant of Congress of March 3, 1870.
SECTION FIRST. — PRVI DEL.
NO. 297. — ŠTEV. 27.
NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 18, 1924. — ČETRTEK, 18. DECEMBRA 1924.
VOLUME XX_X.I1.
LETNIK XXXi-
COOLIDGE IN TEKMOVANJE NA MORJU
Predsednik Coolidge nasprotuje vstopu Združenih držav v tekmo, da se .zgradi največjo mornarico. — Predsednik je tudi proti preiskavi kongresnega komiteja glede obdolžitev, da je ameriška mornarica daleč za dovolj eno kvoto.
MIKLAVŽA STA PRESENETILA
Poroča Charles Michebon.
Washington, I). C., 17. decembra. Predsednik Coolidge je proti temu. da bi se Združene drŽave udeležile tekmovanja z drugimi velikimi narodi v zadevah križark, jHMhnorslcih čolnov. aeroplanoV >ii drugih sestavin mornarice, s katerimi ^e razoroževalna konferenca ni pečala.
On je tudi proti preiskavi po torn kongresnega komiteja glede ohdoližitev, da .smo daleč zaostali za prisojenim nam številom, da s«» naše bojne ladje zastarele, nespo-■s<il>e za boj rin tako dalje.
Xaairanja predsednika deli oei-vidno večina kongresa. Senator King je nastopil včeraj pred mornariškim komitejem senata ter ga skušal prepričati o pottrebi take preiskave, a oeividno ni napravil posebno velikega utiša. Kom i tej bo do danes nadaljeval s svojimi zaslišanji.
Splošni položaj, ki je deloma pos]r<lica organizirane propaganda /a večja mornariška dovolila, ki >e vedno pojavi nepcsreduo ju - d razpravo glede mornariške predloge, nam razodeva dejs-tvo, <lu je mornariški tajnik Wilbur z generalnim štabom glede argti men tov za večji konstrukcijski ])rogram in da je predsednik proti vsem tozadevnim prizadeva njem. To je imelo za posledico (»življenje govorice, da bo tijn.k Wilbur kmalu zapurtll kabinet.
Gotova Mvar je, (i i je« državni tajnik Hughes zmagat nad tajnikom Witburjem v ie.n konfliktu naziranja. Državni depart me nT, k: se v glavnem peča z ohranjen jem ]rri jaterijskih od noša j« v z drugimi deželami, obsoja povečanje dale-kosežnosti topov ter druge stvari, ki bi lahko ustvarile mednarodna ljubosumja.
Državni tajnik Hughes misli orividno. da se bliža novi konfe-renea glede omejitve oboroževa* nja in da bo mogoče potom tega sredstva »iosoči cilje miru.
To naziranje je našlo precej odmeva v kongresu. Seriu'or Rorah,
načelnik komiteja za zunanje zadeve, in senator Curtis, republikanski voditelj, sta oba dala izraza naztlraiiju. da ni nobene nevarnosti, da bi bilo mogoče preplašiti deželo tako, da bi si naprtila velike izdatke ter pričela s tekmovanjem za največjo mornarico.
—	Mornariški častniki imajo prav. — je rekel kongresnik Byrnes, — ko pravijo, da nismo enako vredni, vendar pa ne verujem v nadaljevanje programa za zgra-jenje nadaljnih knižark. Pozvati hočem mornariške sile s*veta. naj omeje grajenje pomožnih bojnih ladij.
Debata je sledila govoru kon-gresnika French iz Idaho, a* katerem je izjavil ,da je mornarica v dobrem <stanjiu in da se ni prav nič poslabala raz\*en neizbežnega poslabšanja, kfr je posledica obrab-Ijenja.
Debata je bila zaključena z ugotoviloan kongresmika Byrnes.
—	Jaz sem v prvi vrsti za konferenco, a dokler se konferenca ne vrši. bom glasoval za ti ad al j ne križarke dokler ne bomo prav tako močni kot je Anglija.
Tekom debate je tudi prišlo na dan. da imata Francija in Anglija večkratno število hidroplanov kot mi. da pa smo v tem oziru na boljšem kot je Japonska.
Tajnik Wilbur je zanikal vest, da obstaja nasprotje med njim in predsednikom Ooolidgem. Mornariškemu komiteju je povedal, da bi morali dovoliti vsako leto 110 milijonov dodarjev sko^i dvajset let. izključno le za zgraje-ije bojnih ladij, da pa nima namena zagovarjat ta program.
Predsednik Coolidge je odločno proti vsakemu takemu programu. V Beli lrii je včeraj izjavil, da nima namena oeenjati inornaric«-v primeri z mornaricami drugih dežel, temveč da upošteva pri tem izključno le naše lastne narodne potrebe.
STRESEMANN JE DOBIL PONUDBO ZA MESTO KANCE-LARJA.
ZNAČILNA IZJAVA PISATELJA IBANEZA.
Berlin, Nemčija, 17. decembra. I'lixlsednik Ebert je naprosil dr. (i ustav Stresemanna, ministra za'odločno napadal špainskega kra-
Pariz, Francija, IG. decembra. Ker je slavni španski pisatelj Blasco Ibanez v svojih pamfletili
SPLOSNA AGITACIJA PROTI TROCKIJO
Moskva je obnovila vojno proti Trockiju__Kritika je postala naravnost strupena, ko je isgi nil strah, da se bo pojavila reak-cija v prilog vojnega ministra. — Listi pravijo, da je Leon Trocki oportunlst.
Poroča Samuel Spewack.
NAD ŠTIRISTO ŽRTEV TRUPLO GOMPERSA i SMRTNI SLUČAJI VSLED VROČINSKE BOLEZNI V NEW YORK CITY STRUPENEGA ALKOHOLA
Dosedaj je zbolelo v New Yorku že 391 ljudi na nevarnem legar-ju. — Včeraj je bilo prijavljenih 31 novih slučajev.
Občinske zdravstvene oblasti so nada'ljevale s svojimi preiskavami glede vira vedno večjega števila slučajev leprarja. Izza izbruha
Odlične osebe so nastopile kot Trije nadaljni slučaji smrti vs,!ed Častni spremljevalci. — Washington je proslavil spomin starega delavskega voditelja.
Truplo Samuela. Gompersa, predsednika American Federation of Labor, ki je umrl pred štirimi dnevi v San Ant<«i>io, Texas, je bolezni v preteklem tedmi je bi-1 dospelo v sredo zjutraj iz Wash-' glavnem stanu v New Yoriku nam lo v celem zaznamovati M91 slu- j ingrtctia v New York in prevedli pripoveduje o zmagoslavjem pn-čajev legarja, torej trikrat toliko ! s0	zarHci:io 4:i. cesto. v pro- ho.lu praznične trgovine s strn-
Berlin, Nemčija. 17. decembra. Po več d?M trajajočem premirju, katerega je povzročil strah sovjetskih voditeljev, tla bodo šli predaleč je bila obnovljena bitka proti odstavljenemu vojnemu lordu. Leonu Trockiju. z naravnost strupeno intenzivnostjo.
— Troeki skače z ene strani mi drugo. Ni znano, kaj namerava storiti v lH>dočnosti. Moramo pa bito pripravljeni.
To pomembno in povsem prr* stodušno svarilo je bilo objavljeno v " T zvest jih oficijelnem sovjetskem organu, preteklo sredo. Sva nil o j,- objavil Olim.ski, tiskovni agent Zinovjcva in Kameneva in literarrti ravnatelj proti-Troc-k i je ve kampanje.
Olimdci je uredil novo izdano li n i 12 '>. ki nnsi naslov: "Lenin glede Trofeja in trockiizma". Ta knjiga nam razodeva diference zastrupljen j a s slabim alkoho-.™^1 obema voditeljema komun iz^ lom, so spravili število žrtev na ma tor ^kuša diskreditrrati Tro*.
27._Neka žrtev je pdla iz ste- ki.ia s pomočjo primerjanja z Le-
klenice, ki je vsebovola čist les-
Poleg člana Olimskija natiskana poročila iz številnih krajev dežele, kjer so se vršili sestanki nn kateri se je seveda soglasno ob-' sopalo Troekija. (V se poslužiin
ni alkohol.
Steklenica božičnega ''žganja", ki se nahaja v prohibieijskem
besede "bitka" pri opisu kampanje proti Tro»k:!iu. ni t » nikalco pret: ravan je. kajti v enem teh poročil se ugotavlja: — Donez bazi n za vojno s Trocki jem.
Ti sestanki so komunistična slepomišenja. Propaganda bi setanki so bili domenjeni in sestavljeni vnaprej, s pomočjo komunističnega strankarskega stroja. Na ta način >e je ustvarilo umestno javim mnenje. Iste metode se je tudi uporabljalo v boju proti veri.
Olimskd dolži. Troekija, da je manjševiik (pravo nasprotstvo boljševika) v enem trenutku m' boljševik v naslednjem. oportn-nist. ki se na.guba proti demagogiji in buržuaziji 3led '"olxsngevalni-mi resoiuc-ijamii*' se nahaja tudi resolucija Arumovaske N-iLivizije Rdeče armade.
Rdeči voditelji so očbviduo prestali prvi strah, da bodo vprizo-rilii Trocki in njegovi tovariši javne demonstracije v slučaju, da bi se kampanjo proti Trm-kiju tiralo predaleč. Nobene take demonstracije pa se niso pojavih1 ali vsaj niso zaznamovane v listih. Za enkrat se š-e vedno vrši le bitka besed v vojnri za vrhovno silo.
slučajev kot obistem času v preteklem letu. Kljub temu pa je r<* kel zdrav, komisar Moinoghan. da ni niti malo vznemirjen radi širjenja te bolezni.
slon* Eliks. k j« t i><> ležalo do jutri, ko se bo vršil pogreb.
Kot je izjavil Hugh Fravnc neralni organizator Ameriške

Na vsak načinVa n<j bilo dose- lavske Federacijo. bo pomenjal
•lik o in u<" in ko v: t o nr:re-
penim alkoholom, ki je zahteval včeraj t ni nadaljne žrtve,
Steklenico so našli v neki sobi na Desbrosses St.. kjer je nenadno umrl Pieki I>omenico Carfaro iz Trov, N. V. Carfaro je enajsta
LIGI NARODOV BODO PREDLOŽENI DOKAZI.
žrtev zast.rupljenje ioza nedelje
daj še mogoče ugotoviti vzroka j P°greb ve
teh številnih slučajev legarja. Xaj^'tev.	zjutraj in steklenica je bila zaple-
drugi strani pa se izjavlja, da je| — Ta vpiizoritev bo dala izra T]jena t«-r je bil nanjo pritrjen li-■zvanrerlno nizko število onih. ki;za visokemu spoštovanju, katero st(-k z napisom: Lesiui alkohol — podložejo tej bo.loy.ni.	j jc užival <1 liavski voditelj vse- strup.
Predtem pa je ]>ri.š?l - Jonas ■ povsod, ne le radi svoje delavno-, Ker sta se pripetila še dva na-GoMstcfin. pravni zastopnik naj-j sta kot delavski voditelj, temveč; daljna suičaja za>trupljenja. eden večje zvfze prodajalcev perut ni- i tudi radi svojega stališča kot eden : v New Yonkti. drugi pa v Broak-ne na dan s trditvijo, da s«' kurja j najbolj »Kllionih državljanov ,Z.ir. lynu. so se zvezne oblasti pridru-kuga z vsakim <lnem bolj širi, ker;«iržav. V ta namen >e bodo zdru-	mestnim sodnikom v svojih
se neprestano vtihotapljajo v in«-! žile osebe vseh stanov, poklicev svarilih proti praznični pijaen, ki ,sto bolne kokoši.	in veroizpovedi ter zastopniki vseh jo umorila že dosedaj sedemin-
plemen iiai narodov, da mu izkaže-; dvajs-t ljudi, dočim pričakujejo v jo zadnje časti.	j Bellevue bolnici, kjer se nahaja
več kot šestdeset ljudi, trpečih na za-trupljetnju z alkoholom, še več
zunanje badeve v Marxovem kabinetu in voditelja nemške ljudske stranke, naj sestarvi nov kabinet mesto Marxovega miiristr-stva. ki je resigniralo radi izida zadnjih voilitev.
Dr. Stresem^nai je prosil, naj sc jiiu <lovoli čar>a za premislek do danes zvečer, nakar bo izjatfil. če sprejme ponudbo ali ne.
NEVARNOST ŽELEZ. STAVKE ODPRAVLJENA.
San Francisco, C al.. 16. dec. — I'prnva Southern Paeifie železnice je sklenila včeraj s 6000 strojevodji in kurjači' pogodbo ter tako preprečila pretečo stavko. Žehv.-11: čar j i bodo dobili povprečno po pevt indvajset centov več na <lain.
Ija in španski dire4ctorat, je dobil vai>ilo, naj se javi pred vojaškim sodiščem v Madridru.
Ibanez je izjavil: — Nepotrebno se mi zdi pripomniti, da se vabilu ne borni odzval. To bi bilo bas tako kot da bi šel na kak otok Ijn-dožrcev, ali ,pa skočil v vodo; polno krokodilov. Z vlado šj>anskih banditov nočem imeti nobenega opravka.
—	Zdi se mi. da mi bodo zaplenili vse. kar wnam na Španskem. Naj le -zaplenijo. Dober tek. Bliža se pa čas, ko bo ustanovljena \ Madridu ustavna vlada.
—	Tedaj bom pa šel tja ter izravnal svoje račune. Zaesikrat bom pa ostal še v Franoija ter neumoi-»no deloval za preporod svo^e domovine.

Vosele božične praznike in srečno Novo leto vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem.
Uredništvo in Upravništvo "O. N."
Proti tej trditvi je nastopil zdravstveni komisar, vendar pa je priznal, <la lima na razpolago prt-inalo ljudi, da bi mogel uspešno izvesti pr^jvtved uvoza bolnih kokoši iz zapadnih držav.
Xato pa je dvi«mnl ■z<"b> težko obtožbo. Rekel je, da bi voda. milo in temeljito očiščenje kurjih klavnic kmalu odpravilo kurjo kugo. Voditeljem teh klavnic je nararvnost očital umazanost.
GoLstein s svoje strani pa je ti-dil, da je povzročila prepoved uvoza živih kur njegovim klijen-tom velikansko škoflo. posebno pa Zidom in Italijanom, ki se poslužujejo skoro izključno sveže zaklanih kokoši.
Kljub vsem preiskavam pa še vedno ni bilo mogoče zaslediti povzročitelja te kurje bolezni.
— Odredilo «e je vse potrebno, da se radijskim potom razširi pogrebni govor po eeli deželi.
nadaljnih žrtev.
Eden sva tel je v je bil E. Kot častni nosilci bodo na-to- Yellowley. generalni načelnik pro-pili Frank Duncan. -lames Duffy, hibieijskih agentov ]io celih Zdr.
VOJAŠKI GOVERNER V JETNIK SVOJIH LASTNIH VOJAKOV.
Šanghaj, Kitajsko. IG. dec. — Vojaki so v jedi Ohi-Hsie-Tuana. odstavljenega vojaškega gover-nerja Kiangsu province.
EGIPČANSKI PARLAMENT SE NE BO SESTAL.
Kairo, Egipt, 17. decembra. — Egipčanska vlada pori predsedstvom Zivar paše je izjavila, da ne bo sklicala parlamenta, kljub ne-stevilntim prošnjam, fei so bile na-
slovljene na kralja Fuada.__.ditelja.
William Green. Ma,t-j Woll, Mai-tin Ryan, Jacob Fisher. Jamex Wilsffll. Frank Morrison in drugi člani izvrševal nega sveta federacije.
Pogreba se bodo nadalje udeležili številni člani kabineta, na čelu jim državni tajnik Hughes; zastopniki armade in mornarice Zdr. držav, governerji in drugi odi i 5-njaki. kojih imena so splošno znana v narodni po»!itiki.	<-
Washington, D. ('., 17. dee. — V veliki, s evetjeim okrašeni dvorani. kje r<e je dolga leta boril za ameriško delavstvo je ležalo truplo Samuela Gompersa v kr-ti Lz brona. Na steni za katafalkom I je visela velika ameriška zastava. katero je mrtvi voditelj v< Ino nosil s seboj in katero so moral: obesiti vsepovsod. kjer je ime: kak govor. Xa drugi strani dvora ne je «ta,l kip Gompersa. ki je iz-vanredno dobro 'izvršen. Razven ameriške zastave je bila v dvorani obešena tudi zastava delavske federacije, katero je. Gompers isto-tako vedno nosil s seboj, kadar se je pfnlal na konvcncijo ali kako drugo zborovanje.
Velike ljudske množice so neprestano defilirale mimo krste, da vržejo zadnji pogled na odreve-nele polteze starega delavskega vf>-
državah. ki se je vrnil v Washington po kratikem ««bisku v zver.i s probibieijskim škandalom v Xe\v Jersey.
Yellowley je*rekel, da wi prizadeva department na vs-^ moiroče načine svariti ljudi. <la pa je stvar skrajno težka radi človeške sla-bosti.
— Govorite -s človekom o strupenem žganju in pritrdil vam bo. a obenem trudi prisogal na pristnost žganja, katerega nosi s seboj v steklenima — je rekel prohibi-eijiski načelnik, ki je ukazal vsem svojim po dr ejemi m. naj preiskujejo bolnice, o katerih se domneva. da prodajajo strupno pijačo.
Berlin, Nemčija, 17. decembra. Estonski zunanji minister Pusta bo predložil Ligi narodov natančne dokumente, da so boljševiki odgovorni za komttnistučaio vstajo v Revalu.
l>usta pravi, da je ruska sovjetska vljada zalagala komur/iste z denarjem in orožjem.
VLADA JE ZMAGALA V S LANSKI ZBORNICI.
PO-
London, Anglija, 17. decembra. Amendment delavske vstraaike, ki se je tikal prestobiega govora, je bil zavrnjen v poslanski zborniei s 336 glasovi. Za amende nt je bilo oddanih 136 glasov.
PET KITAJCEV USMRČENIH.
Manila, Filipini, 17. decembra. Skupina domačinov je napadla neko kitajsko trgovino ter usmrtila pet Kitajcev. Zatem so napadalci trgovino izropali ter ueznanokam pobegnili.
VLOM V FRANCOSKO POSLANIŠTVO.
Leningrad, Rusija, 17. dec. — V poslopje bivšega francoskega poslaništva sta vlomila dva ne-zaianea. Prvega so stražnfiki ustre-!™5^ služl»e pred sotliščem. Ob t o
lili. drugi je pa pobegni'!.
KOLIZIJA ŠTIRIH PARNIKCV,
London, Anglija, 16. deeombra. Central News |x»roča iz Antwerpa, da so v tamosnjem pristanišču ko.-Jidirali štirje parniki. Najbolj poSkcdovan angl. paririk Eston.
CARINSKI
URADNIKI ŽENI.
0BT0-
Honolulu, 17. decembra. — Pred sodiščem se bodo morali zagovarjati štirje uslužbenci ameriške ea«
ženi so tihotapstva.
Slovensko Araer. Koledar za leto 1925
se izborno prodaja. V kratkem času smo ga prodali že par tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, sicer bo ostal brez njega. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev in pratik, naj
se požurijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., K. 7.0.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče!
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $15.90 2000 Din. — $31.60 5000 Din. — $78.50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačaj« "Poštni čekovni and".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE.
200 1 r .......... $ 9.70 500 lir..........$23.25
300 lir .......... $14.25 1000 lir...........$45.50 •
Pri naročilih, ki znaiajo ms< kot 2M lir račtmamo posebej po 15 centov ca poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadaje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
/a pošilja t ve, ki presedajo PETTISOČ DINARJEV ali i»a DVAT1SOČ
LIR dovoljujemo po mogočnosti £e poseben popust, froteoa« Otnarjr— in Liram sedaj a« '—, ms)§ s« veckn* ta n>n iakovano; Iz tem razloga nam al msgsčs padati natančne cene mspra) računamo pa ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POSlLJATVB PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO > NAJKRAJŠEM ČASU TEB BACUNAMO ZA STROŠKB $1,-
Denar nam Je poslati najbolje pe Domestic Postal Money Order all po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK _ 82 CortUndt Street,	New York, N. Y.
Telephone: Cortlsndt 488T,
————
"GLAS NAfcODA"
rftANA
•viMi an* PubllaM n
Publishing
CA Corporation)
Ltma binwir.
ftteo OffptntlM tni ■orcuph of Manhattan.
ww V—• City. H. V.
I L A I NARODA" (Vala* of th
Iwry Day Kxcopt »undaya and HalMaya.

Ca Ca
aatja Mai aa Amarlke ,Za Naw Yarfe
«..........—. ti.O*|za pol lata —
...........IMO Zi Inozamatva
.	11.M Z* aot lata —
mM M
•7.
»ubocrlptlon Yaarly M-—
A*varttaamant on Agrmntont
•laa Hafaa" tachaja vaakl dan lgv*«mil nodII m arami*—--
poOlaa la oaebnoatl m a* prtobfiujejo. Danar naj m »UcotoU Prt spremembi kraje naroCnlkoT, proalmo. a«, a* I aivmlllS« un* ol. hltraja m»mw aaatorolfca.
Predstavlja nam večno, neutešeno hrepenenje človeštva, da ustvari raj na svetu. — hrepenje po paradižu kot 'mu je človek prvič daJ izraza, ko je zamislil besede o paradižu in izgonu iz paradiža.
Dosedaj se niso te n<ule uresničile.
Človeštvo je ostalo tako kot je bdlo.
Nikakor pa ni treba izgubiti upanja.
Stvari, ki bi se nam zdele naravnost nevrjetrn* pred tristo leti. no danes nekaj vsakdanjega.
V materijalnem Oiziru je človeštvo napredovalo, a v duševnem ozira je .skoro /nazadovalo...
Kljub temu pa je pričela pronicati po eeJean svetu zavest, da smo vsi člani ene in iste družine in da je naš spas izključno le v 'medsebojnem naporu in medsebojnem prijateljstvu.
Sovraštvo ni še nikdar obrodilo dobrega sadu.
Predno je odšel na Kalvarijo, je reked Izveličar:
— Ljubite se med sefooj . . .
S tem je izrekel naravnost božafntike besede, ki predstavljajo vso sw&sel življenja in odnošajev med posamezniki in narodi.
mati a* Money Order »roJBnJl
LAS NAHODA" •orouflh of Manhattan, N*a Tafa, M. ▼ ▼•(•phono: GortJandt ITI
sti ?
MIR LJUDEM NA ZEMLJI...
Ti sirokousti, zgovorni reforma-Kodii se je Izveličar, sin božj, katerega so pribili kot revolu-"torji st> nam pripovedovali leta in
Peter Zgaga
Med delcm.
Mirni Arko, Brooklyn, X. Y.
Ni je večje težave kot napolniti to kolono z božično snovjo.	Kot da se od misli lepe
Kolona je dolga. Če se ne m o- stroj razvnel je , . . tim. ima za enoindvajset inč be- Zunaj vstaja mraz božični, lega deviiškega prostora.
Zdi se mi, da je semena željna brazda, ki zeva in prosi, da bi jo nasul z božičnim semenom.
Za božično povest je kolona malo prekratka.
Ne bilo bi namreo pravično, da bi moral božično zgodbo v odločilnem trenutku prenehali ter pu-
v duši evet zacvel je.
Hiti, stroj, da drage dalje
več me bodo nedosežene daj, zapeJji me pred hišo, prav pred duri vežne.
V oknih naših zdaj ledeni cveti so zacveli.
včasih dneve šteli.
Kje je razdobje, katerega so ob ne izvaja prohibicijskih postav, ljubijali č-loveštvu prohnbieijoni- Kar se lahko izjavi brez pomisle-
cijor.arja in hujskača na križ.
To je bila izza pradavnih din usoda vsakega reformatorja, vsakega posameznega človeka, ki je skušal širiti nauk človekoljubja in Strpijivos* i.
Ista usoda je zadela pozneje Ilusa, da omenimo le en slučaj.
človeštvo je sklenilo ostati tako kot je bijo. nestrpno, polno sovraštva, malenkosti, ljubosumja in razuzdanosti, prav kot je bilo takrat, ko se je dvignilo iz teme barbarstva na sedanjo višino.
Kljub vsemu temu pa je ostalo večno resnično veselo oznanilo:
-- Slava Bogu v nebesih in mur ljudem na zemlji, ki so dobre volje.
Ljudem, ki so dobre volje.
To pomenja, da se tiče mir ljudi, ki si ga v resnici žele, ki hre-puae po njem kot nedosezn-emu idealu. Ne tiče se pa ljudi, kojih stvar je delati zdrago ter voditi narode sveta za nos.
Kot rečeno, pa se »vet ni izpremenil. Glavna vsebina mednarodnih odnošajev je sovraštvo, zavist in nadutost, ki oznaičuje vsa mednarodna pogajanja.
Vzgledov za to imamo več kot preveč.
*
Zadnja svetovna vojna nam je pokazala v povsem jasni luči, da se vzdržujejo stare slabosti in grehi človeštva še naprej z neomajno silo. To, kar je prvotno predstavljali nomadski despotizem, avto-kracija priviligiram <ra razreda veleposestnikov. — to predstavlja danes razred kapitalistov.
V	nobeni deželi pa se ni razpasel tako bahato kot se je v tej.
Tukaj imamo priviligiran razred velekapitalistov, ki so sicer izšli z ponižnih krogov, ki pa v. ndar izvajajo večjo oblast kot jo je kedaj izvajal kak kronani kralj ali cesar.
Neomejeno vladajo d<*/>*ii. in vlada j»■ v njih očeh le sredstvo, lii jim pripomore k uresničenju njih lastnih ciljev.
O tem mam pričajo vsi dogodki, ki so so završili v dežeii v teku zadnjega desetletja.
Veliki interesi, ki ■>() bili prizadeti pri dobam za zaveznike, so direktno izzvali vojno proti Nomčjji čn Avstriji. Za slednjo nam sicer iti žal. in tudi ne za Nemčijo, v kolikor je bilo treba ukrotiti njeno neizprosno bojno razpoloženje.
V	resnici pa so bili le kapitalisti oni. ki so izsilili vstop Združenih držav v vojno pod jalovo pretvezo, da je treba dobiti zadoščenja za potop '' Lusitanij«*.". čeprav so ym. s posadko vred. dobro vedeli, da jih čaka nemški podmorski čoln, kateremu niso mogli ubežati.
Vojna, katero se je vojevalo in ki je stala toliko krvi, se tni obiačala miti proti Nemčiji in niti proii Avsfriji ter je bila vojeva-na izključno le v interesu meti narodnega kapitala, kateremu nač» ljuje organizirano cifutstvo.
Še nikdar preje ni videl ^vet take morije, takih groznih posledic bahavosti in raapasenost.i vladajočih krogov.
Čiovek bi-domneval, da se j«' svet streznil, da je postal boljši na temelju krvavih izkušenj, a vse zaman.
Svet je tak kot je bil. — v rokah par ljudi, ki sicer domnevajo da hočejo dobro, a dejanski povzročajo vse zlo. ki tare človeštvo.
Človekoljubnost je fraza, mir med narodi je puhla fraza in vsi idealisti sveta ne l>odo nikdar dosegli uresničenja, svojih sanj. ki nam slikajo bujne slike o mednarodnem miru. o prijateljskih odno-šajih med nasprotujočimi >i plemeni in o večnih vojnah, proti katerim se bore ti idealisti v domnevanju, da bodo njih stremljenja
uvedla takozvano dobo mednarodnega sporazuma in sodelovanja.
*
Mir ljudem na zemiji, ku so dobre ved je . . .
To je resnica a sedan.)i svet je ne razume.
Veljala je za čas. ko so živeli ljudje patriarhalično. ko ni bilo 1 nikagih nasprotstev meti stanovi in ko je vsakdo v polni meri užival svoje življenje, hlapec ali gospodar.
Ti časi pa so že davno mi noli.
Sedaj poznamo le dva razreda. — razred bogatinov in razred • ti a ča nov. delavcev, ki se bore za vsakdanji kruh.
Ob onem ea*»u so dejanski obstajale uzorne razmere.
Kdor je bil bogat, je bil oblastnež in kdor je bil reve®, nizko rojen, je pač služil ko hlapec vse svoje žive dni.
Časi pa so se korenito izpremenčli.
Razlike med razredi so pričele odpadati.
Delavec, ki ustvarja vse bogastvo sveta, se je pričel zavedati švoje moči.
Kljub vsej prctekeiji. katero je nudila vladajočim krogom cerkev, katoliška, protestantovska ali židovska, pa je zmagala ideja organiziranega delavskega gibanja in obetajo se nam boljši časi, če ne bo prišlo kaj vmes in če ne bo prišla nadalgtna katastrofa, ki bi pahnila človeštvo še nadalje v propad.
Bliža se praznik rojstva Krijsta. velikega ueenika, ki je umrl na križu za svoje prostomiselne ideje, radii katerih -so ga sovražiti vsi farizeji, šusmarji, pisarji in pristaši starega reda, preldvsem pa pristaši stare židovske farizejske stranke.
★
Rodil se je »Izveličar, in kot pravi legenda, so prišti dz daljnega jutra trije kralji, da se poklonijo novorojenemu veličanstvu božjega izvora.
Kako ljubka, kako inična v vseli svojih podrobnostih je ta feoyelt X ______________________________
leta, da je pijača resnična koreni k a vsega zla.
— Odpraviite pijačo — so kričali. — in civilizacija bo postala paradiž na zemlji. Odpravite pijačo in umobolnice bodo ponujali v pajem, — so izjavljali. — Odpravite pijačo in vislice in električne stole bodo pokrile pajčevine. Revščina in zlobnost bast a le Še spomin in vsakdo bo srečen, če odpravite pijačo. —
Imeli smo dosedaj pet let prohi-b'ieije, a niti ena obljub zagovornikov prohibieije se ni izpolnila. Mesto tega pa je danes narod nr. j vozili avtomobile.
ka v New Yorku. New Jersey in Pennsylvaniji. se vrši v Kansasu v skednjih za zaprtimi vratmi. Kar delajo drugod javno, delajo v Kansasu na tajnem ter pijejo nev-rjetno slabo pijačo, čeprav nočejo govorit/i o tem. V Kansasu pride lahko človek v zadrege, če govori o pijači. Posledica tega je. da vsi molče. —
Ozrimo se na državo Maine, ki je bila suha izza leta 1851. Naslednje poročilo je priobčil Portland Advertiser:
— Velika porota za sedanji termin višjega sodišča bo morala razmišljati o približno petdesetih slučajih. v katerih so pijana ljudje
•stiti svosje prftatelje-čitatelje na i Tam za njimi smo'troci cedilu.
Lepo bi me pogiedali, če bi zaključil zgodbo predno bi se za- Vsi ljubljenca vzela, ali predno bi sc zakrknjen zločinec izsolzil pod božičnim drevescem.
O čem bi pisal ?
O prohibieiji? To je jako liva-lžen predmet, posebno sedaj za
si«
v nemiru svetem Božič smo pričakovali, sem. dnevi pa det ins ki tamkaj so ostali.
zlati še ujamem.
Morda skriti so po kotili kje na samem?
božični čas, toda žal, v listu je že' šla bi tja. da njih utrinek obširem članek o tem predmetu.
O čem bi pisai?
Ali bi voščil prijateljem vesele bocffečrid pra^tmike? Vsem. svojim prijateljem, tudi tistim, ki v potu svojega obraza in s tujim denarjem financirajo "Edinost" in slabo metoliran "Naš Dom"?
Voščilo, pa naj bi biLo še tako
KOTIČEK j
WROŠKOZORAVJ
OSKRBA MATERINSTVA
;_ in
OTROŠKEGA. ZDRAVJA,
	
--• ■ - » M - '	
- - -	
U m n«	
i Hi i	
OMibMi	w4m-
J.ulhui wtni|	lam
103. članek. HOJA.
stokrat slabšem kot je bil poprej.
Iz vseh strani dežefle prihajajo poročila, ki kažejo, da dejstva ne odgovarjajo izjavam proliibicijo-cr.stov. V Wash ing tonu, en lučaj j vstran od Bde hiše, je priobčil n«*-ki List naslednje poročilo:
—	Džm, seveda umetno napravljen. ki je stal pred tremi leti s«*-dem dolarjev za majhen kvart. je padel na tri ali štiri dolarje. Nekatere vrste prodajajo celo cenejše. Navadno žganje, ki je stalo preje dvatnajst do dvajset dolarjev. stane sedaj šest do derset dola rje v.
Istd list. ki izhaja ob vznožju naše narodne vlade, v senci Kapi-tola. je dobil naslednjo informacijo:
—	Policija je izdala poročilo, v katerem se glasi, da so se aretaciji* radi pijanosti v disriktu Colum. b'a za 121 odstotkov povečale izza Jt ta 1910. Tekom te dobe je naraslo prebivalstvo le za malo več kot dva in trideset odstotkov. Aretacije radi vožnje z avtomobiom v pijanem stanju so se povečale za več kot 850 odstotkov izza leta 1!>18.
Postojte in razmišljate o pomembnosti teh presenetljivih sred štev. V petih letih, odkar smo biti oblagodarjeni s prohibicijo, se je povečalo skoro za tisoč odstotkov slučajev najbolj nevarne pijanosti. — namreč vožnje z avtomobilom v pijanem stanju in sicer v srcu in možganih naše vlade, v lepem mestu Bele hiše, v glavnem mestu Združenih Držav Severne Amerike.
Če se ozremo n& veliki Srednji zapad. kjer je prohibicija vedno cvetela, če pregledamo Kansas, lci je bil suh izza dolgega časa. vidimo slično prikazen. Najdemo le več hinavštiine in hipokritstva. Mr. Jay House, ki prihaja iz države Kansas, je pisal v Philadelphia Ledger:
—	Rot v New Yorku, Pennsylvaniji in New Jersey je tudi v Kansasu prohibicija to. kar hočete verjeti o njej. Če hoče kdo verjeti. da se probžbicijske postave izvaja. najde lahko na tisoče uzor-ivih državljanov, ki soglašajo ž njim. Če pa hoče na drugi strani vrjeti. da se prohibicija ne izvaja, hajde lahko dokaze, ki podpirajo njegovo miitinge. Če živi v Kansasu, ne bo dal javno izraza temu svojemu naiziranju. Svoje pripombe bo omejil na krog zaupnih in vernih prijateljev, o, katerih ve, da ga ne bodo izdali. Le malo je ljudi, ki si drznejo nasprotovati konven ciji. V Kansasu se ne smatra za dobro obliko, Se se izjavlja, da se
kedaj \ y mestu Portland. Me. .izhaja nadaljni list. Press-Herakl. ki je priobčil naslednje.
— Ko je bil osemnajsti amendment sprejet ter je bila uveljavljena Vosteadova postava, je večina ljudi, ki so vrjeli v prohibicijo, domnevala, da je vprašanje prohibieije rešeno, vsaj v kolikor pride pri tem vpoštev država Maine. Osemnajsti amendment pa j<* le otežkočil vladnim uradnikom izveden je prohibieije v Maine. Za to navedemo lahko dober ra.zlog. Volsteadova postava je pognala cene žgalne pijače navzgor in deset ljudi se je lotilo prodaje žganih pijač tam, kjer je bil preje le edm. Postava je napravila butle-garstvo tako dobičkanosnim. da so je lotil tega posla razred ljudi. 1 ki bi nikdar preje niti v sanjah n»-mtisliili, da se lotijo takega posla.
V nadaljnem hočemo sporočiti še nekaj az države, v kateri ima prohibicija svoje najtrdnejše pristaše. Poslušajte urednika lista "Progress", ki izhaja v Petersburg. Va„ ki pravi:
Xul>eneg:i določenega T-:isii ni. tekom katerrira 1 »L moralo dete shoditi. To vprašanje splošnima razvoja. i»os»'tmo razvoja udov. V splošnem jrov..rj«>no naj dete shodi, ko je staro priMizuo eno leto. čeprav priCno številni Inditi j pred tem časom — in uekiUrr; celo pozneje.
Najbolj važna točka, kutere se je !treba spomniti v zvezi 5 tom. je ta. tla ni treba otroka siliti, naj se imsluži svoj drobnih nožie doklt-r niso dosti močne. Nol«>ne jwsebnt' predtn»sti ni v tem. če hodi dete kot je šo zelo mlado <~'c bi hotele matere uvideti, koliko de- in tudi ni zmuneiije prevelike int<«!i-1«. zadreg in sramote. Inhko prihranijo rr,>m.0 s strnili otroka. Nokatore lunte-svojim otrokom s tem, da jih zsrodaj rp	, ri,niri ,,tr„ka k hoji. mi sle.",
ozdravijo od močenja postelje, bi si niti	■	-
eno minuto ne obotavljale storiti to. so ImmIo s telil postavljale pre.I svo-Vsled te sitne, nezdrave navade se veli- jinii prijatelji ill so-edi. To je najbolj k.-- zakonov loči. ki bi bili sicer uspešni, neumna navada, koie posleilie:! M;i več-S kaznijo ne morete ozdraviti svojega .	. .
. otroka. Mehur potrebuje poprave. Če se ki:lt M«wtaj:i 111 bolezen otroka, prisrčno, bd ne napolnilo te dolgt ' brigate za otrokovo zadovoljstvo, naro- IN. praviei reeen<». edino narava 11:11-
Cite polno zdravljenje Inurina, ki sta«e l^žje določi, kdaj naj otrok poskuša lio $7.50 polno zdravljenje za otroke nad de- („tL Ko ohr.utij(( ,,tr),,-i v s,t!li lHltr,.h. setimi leti in $».01» zi otroke pod 10 leti.	_	...
Posije ga po sprejemu svote Inorin Co., n,m'-	iwiskusali hoditi, do te-a
153 Inurin Bldg.. Box	Pittsburgh, časa pa ni treba nikogar siliti. <'e ne
Pa. Za zavarovanje zavojčka 25 centov poskuša hoditi po dvanajstih mesecih, posebej.	—A d v't.
ozdravite močenje postelje pri otrocih, pa ne boste z odraslirr.i imeti naloq.
kolone.
Da bi se o božičnem času ob ženske obregnil, bi se skoraj ne spodobilo.
iSieer so me'pa ženske že tako-alitako site, kljub temu, da reduo. j vztrajno in uspešno čitajo to mo-1 jo kolono.
Iz Brooklviia nimam nobenih poročil. Govori se sicer, da bo J škof s Ilalleck Streeta vrnil Slo-vencem denar, ki so ga dali za cerkev. Pa ne še tako hitro.
Darovalci naj bodo še nekaj časa v zadrega in naj še ma'lo poča-kapo. Za vero je treba trpeti. V tem slučaju bo marsikdo trpel lepe procente ali pa ves kapital.
Prijatelj -Jože iz Connecticuta s: na primer zna pomagati.
O11 piše o božičnem času in sredi zimskih viharjev o poletnih jio-čitnieah. o topli vodici in neusmiljeni nožici lepe devojke. Kar je njemu dovoljeno, nu meni.
Biti Peter Zgaga je menda najtežja usoda, ki jo mora nebo nakloniti človeku.
Morda bi kaj o Jugoslaviji napisal
Če bi vse povedal, kar je dobrega v nji, bi ne napolnil te kolone.
vprašajte zdravnika 7.a svet
Vaš otrok bo pravilno uspeval ter bo deležen najboljše o-krbe in najboljše hrane. Močno in tr<b< zdravje so dobili tisoči otrok, katere so prehranjnli . __ t a z Ea?le Mlekom, kot pričale njih NOVE J U uUoLA V 1A hvaležne matere. Za t.- matere ni nobene hrane, ki bi bila tako splošno rabljena in s tako velikimi uspehi kot
Hej Slovenci .......... pesem z besedami	Mleko. Povsem varni se lahko
Po po.ju že režce cvetejo "	rre(.. da je bilo reč dete n-pešno vzre-
jenih 7. Eajr!e Mlekom kot z vsemi drugimi oblikami umetnih hran skupaj.
Ne eksperimentirajte s svojim dete-komade za ples	1 tom 7. različnimi živili, irlede katerih
Bienenhaus ........................ Marš y	Hordenovo Katrle Mleko
. — slars
Koračnica '** zdrava hrana za otroke, ker ne vse-... Valček huje ničesar druireua kot čisto mleko .. Valček j,, si;1dkor. Nobenega dv«»ma ni uh--Ocne smo znižali. Vsaka rola sedaj stane de njegove čistosti ali njegovih sija j-SQ1YIO SI«	usi'0,1"v- Zdravniki so pri«>oročill
"	Fairb
Pri naročilu nam pošljite 50c posebej za j.j poštnino.	j"
Te role dobite pri:	| Mleko ji
Za Božič
PIANO ROLE
| Po jezeru .............
! 'J davnih starih časih . 1 Ja sem tola prve klase
Lopov ..................
DjuvegiJe gde ste .....
Z vijo nredsednik
Junak iz Like .....
Ti si v srcu mi San Mladosti .....
NAVINSHEK - POTOKAR
331 Greeve St., Conemaugh, Pa. j
Edina slov. izdelovalca piano rol v Ameriki
Mleko tisočem in tisočem	otrok. sm drobni in premajhne teže. l-airle
lahko prebavno, varno	in žaljiv«« za prehrano otrok.
ADVERTISE in GLtAS NARODA
("itajto te članke skrbno vsak teden {•'V jih imejte za bodočo uporabo.
•GLAS NARODAI'll K HK« t' JUGOSLAV ADVERTISING 1TEDTTTM
— Priznavamo, da smo leta in leta smatrali alkohol kot ornega glavnih povzročiteljev zločinov. Izgube vsled sleparij, k rad nje. po-n-ver jen j in drugih zločinov pa so postale več kot šestkrat večje krit so bile takrat, ko so saloni še obstajali in predno je bil odobren osemnajsti amendment 1er je bila uveljavljena Volsteadova postava.
To je le par dokazov iz velike mase pričevanj, ki ko ugotovila naslednja dejstva:
Prohibicija ni izpolnila niti ene svojih sijajnih obljub.
Izza sprejema osemnajstega am endmenta se je povečalo število slučajev p«janostti. za katere so izvedele oblasti.
Prohibicija je pokvarila mladino in zločinstvo je naraslo.
Povečalo se je tudi število blaznih.
Povečali so se stroški vlade.
Rešpekt pred (postavami je izginil.
Vsa ta dejstva nas silijo k razmišljanju. »koliko časa bo še treba prenašati tiranstvo in neizvedljivo postavo, katero moramo sprejeti brez ugovora?
Koliko easa bo poreklo, ko bodo tudi prohibicijski fanatici spozna li. da so sprožili nekaj, kar nas bo uničilo vse, če ne bo prevladal navadni zdrava razum nad fanatič nim zelotstvom?
Če bi hotel napisati vse, kar je | slabega tam doli, bi mi prej prsti | J zabrekli.
Kaj naj torej pišem? O pečlar-jih? Ne gre. Pečla-rji so se tako priučali -svojemu stanu, da ne pogrešajo več zakonskih polovic in :i znajo sami pomagati.
Napisal bm <pa kljub temu strašno zgodbo, ki sem jo doživel te dni.
Zašel sem bil v navidezno nedolžen prostor sredi velikega new-vorškega- mesta. Ničesar hudega sluteč sedem na stol. Kar naenkrat za.slišim za seboj drsajoče korake. Sedel sem kot pribit, ganiti se nisem mogel.
Ostra klinja se zabliska nad menoj, Težko moško telo se sklone nadme.
Rad bi zakričal, rad bi se drl na pomoč, pa nisem mogel spraviti niti sape iz goltanca.
Dvoje močnih mesnatih rok me zgrabi za glavo ter mi jo obrača sem in tja, gori in doli.
Toda to je bil šele začetek trpljenja. Klinja je začela polagoma in premišljeno opravljat« svoje mesarsko delo.
Močna roka me je tišala za vrat. Švignil sem s pogledom naokoli. Rablji so se mi škodoželjno smehljali.
Vedel sem. da se mi bliža zadnja ura. kajti mogočno telo se jo sklonilo še tesnejše na toroje prsi, ostudna sapa mri je bruhnila \ obraz in- pridušen glas je izpregovoril strašne besede:
Toda 'lej ga, zlodja. sedaj je pa že konec kolone. Sam ne vem, kako sem jo dokončal. Ko začne Rovek cnpevati svoje No, bom pa jutri povedal, ka-lastne -zasluge, je skoro gotovo, da j*ne so bile tiste strašne besede . . . bo solo pel.	. =====	————
Čisto novih
10-inč SLOVENSKIH <£C 00 COLUMBIA REKORDOV SAI,«0*Pt'»
i; ."rita r:ist»- imeli nik.l.ir Tik- or; ,V<- I >-.; jset pristnih Columbia slovenskih r«-k'«r»li>v. v^i novi ina obe str;i.ni>. tni.-ri- :ii	z-i-
lr>ire. 4'' p^pnii vse r.iz'K'n- <t> « "ikt". — Kotib.i, irStrtimenti, pet jo. o!es. >!i <i:-'i, n.trodn.', itd., nekaterih največjih slovenskih umetni 1-ov. Onn T.r>'-. za vsjik^?r.«. No pos'jite demrja, iS inm pošljite nam flanos svoje ime in nasl i\-. i'!ačajte poštarju, ko' vam bo prinesel, S5 0 1 in par centov poštnoi.i. plfite n -ju [rf-nik. kf-r jih ne tiskamo. To l.i mi {rarantira-1 mo. da bosto z 2" poslanimi r»-k"r«ii pt.jwdno-ni-i zadovo.jni. :ul vam pa vrn« :m> d- nar — I FEDERAL MAIL ORDER CORP.. Dept. 53. 1414 Broadwiy N'.w York City_
Priporočljivo je, da nam pošljete
VASE PRIHRANKE
za obrestonosno naložitev.
a
Naša banka plačuje na vloške na
Special Interest Account
4% OBRESTI NA LETO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.

Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko.
VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO
Frank Sakser State Bank
82 Cortl&ndt Street, New York, N. Y.
Vstanovljena leta 1898.
Glavni urad Ely, Minnesota*

Inkorporirana leta 1901.
Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, »33 E. 185 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 E. 32nd St.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box »€1, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih »m rt ni n; JOHN MOVERN, 419 — 12th Ave. Bast. Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, SOS American State Bank Bldg. «00 Grant Street at Sixth Ave. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK, 4905 Butler St., Pitt sburgh, Fa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street, Chicago, III. FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor:
LEONARD FLABODNTK. Box 480. Ely. Minn.
GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bid*.. Puyallup. Wash.
FRANK ZOKICH, 6217 St. Clair Avenue. Cleveland. O.
Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda'
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve
naj se poSUjajo na glavnega tajnika. Vse pritoibe naj se poftila na predsednika porotnega odbora. Prošnje za Bprejem novih Članov ln bolniška spričevala naj Be počilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom ca obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku blitnjega drufitva JSKJ. Za ustanovitev novih druBtev se pa obrnite na gl tajnika. Novo drufit%o Be lahko vslanovi z 8 člani ali Članicami.
ra se bo vršila v nedeljo, dne 21. za pokritje društvenih stroškov, decembra. Pričetek točno ob 1.1 Dalje opominjam sobrate, da je uri popoldan v veliki dvorani S. bila Aeselica 1. novembra in na-X. Doma.	9	j klada za člane 50c in za članice
Kdor c*e ne bo udeležil omen je-j 25c. Prosim vse oddaljene člane, ne seje, bo moral prispevati $1.00 da to poravnajo.
v društveno blagajno.
Dalje se opozarja, da A-si pla-čarte sA-oje asesmente, da se knjige brez dolgov pripravi novemu odboru.
Kdoi^ gre delat ob 3. uri popoldan, naj tudi pride na sejo, nakar se jili bo oprostilo zaradi dela. Kdor pa pride ob 3. uri z deia, sena.) mimogrede oglasi na seji. Toliko v naznanje. S pozdravom
John Kuniše. tajnik.
Članom Jugoslovanske Katoliške Jednote.
To je predzadnja številka Glasila J. iS. K. J., tiskanega kot prilaga "Glasa Naroda'*.
Na zadnji konvenciji J. S. K. J. je bilo določeno, naj ima Jednota svoje lastno glasilo, v domnevi, da se bo ta slavna in ponosna slovenska organizacija v Ameriki še bolj razevitala ratzvijala in u>pe\ ala.
Delegatje so prišli do zaključka, da bo lastno glasilo dosti bolj še propagandno in agitaeijsko sredstvo, nakar je konvenčni zbor skienil izdajati tedmk "NOVA DOBA".
Tednik se bo tiskal v tiskarni "Glasa Naroda"' in urejeval ga bo »obrat Anton J. Terbovec.
Novi urednik je večini ameriških rojakv osebno man, njegove pisateljske zmožnosti pa pozna vsa slovenska javnost v Ameriki.
Glavnemu odboru je treba čestitati, ker je imel pri izbiri urednika tako srečno roko.
List "Glas Naroda"' se tempotom prisrčno poslavlja od Jugoslovanske Katoliške Jednote in nijonih. članov.
Nad petindvajset let je bil z Jednoto in članstvom v tesni zve zi. To ji n*k<>rd, o katerim se ne more postavljati nobena druga organizacija in nobc;r drugi slovenski dist v Ameriki.
Delovali smo skupno v roko v roki, in če je bil kedaj na tej ali oni strani kak majhen nesporazum, se je brž in brezhrupno popravil \ medsebojno zadovoljil ost.
List "Glas Naroda" tempotom obljublja, da bo tudi zanaprej, čeravno bodo pota ločena, hodil vzj>oredno z Jodnoto ter ji bo v vseh ozirih na razpolago, če bi slučajno potrebovala, njegove pomoči.
Njenega napredka bo .tako vesel kot l>o vesel svojega, ponosen bo na vsako njeno izboljšanje, in na vsako njeno trnovo pridobitev.
Lisi "Glas Naroda" je pa obenem trdno prepričan, da bo ohranil v Jednotiiiih vrstah istotako veliko število prijateljev kot jih ima do seda j in upa, da se bo njihovo število še pomnožilo.
Oianstvo J. S. K. J. se je seveda v prvi vrsti zanimalo za društvene zadeve, z velikim veseljem je pa tudi čitalo ostalo vsebino "Glasa Naroda".
List se je članstvu priljubil in ga tudi v bodoče ne bo hotelo in moglo pogrešati.
M? se bomo tudi zanaprej držali gesla, da damo svojim naročnikom najbolj izbrano in najbolj raznoliko čtivo.
To bodo člani brez dvoma vpoštevali.
K sklepu še par besed:
Bodite zvesti člani J. S. K. Jednote, delujte zanjo z isto vnemo kot ste delovali dosedaj.
S tem se ji najlažje oddolžite za velike dobrote, ki vam jih deli
Upamo, da bo Jednota tudi zanaprej hodila tisto zlato srednjo I*ot, kot jo je hodila zadnjih šestindvajset let, ko je bil Glas Naroda njeno glasilo.
Vsem članom in članicam vošči vesele božične praznike, srečno Xovo leto in veselo bodočnosti
"GLAS NARODA", kot Glasilo J. S. K. Jednote.
Naznanila J. S. K. J.
Tempotom se naiznanja vsem ela-f Jednote in napredek društva, nom in članicam društva "Orel",; Obenem vas prosim, da plačate št. 90 J. S. K. J. v New Yorku, i vaš asesment najkasneje do dne da se vrši prihodnja letna seja v j 23. decembra 1924, da bo nam m< soboto dne 20. decembra ob 8. uri j.gofee od poslat i pravočasno na gl zvečer v društveni dvorani na št. j urad. Ako storimo to, olajšamo 62 St. Marks Place v New Yorku. I delo v glavnem uradu.
Na -dnevnem redu je tudi voli-J Dalje vam naznanjam, da je tev novega odbora za leto 1925. članstvo zgoraj navedenega dru Ker je več važnih točk za re- štva sklenilo, da plača vsak enako
šiti, se prosi, da se vsakdo Videle zi te seje in predlaga nove kandidate.
Neopravičena odsotnost se o globi ]k> društvenih pravilih s 50f.
Z bratskim pozdravom, vdani Valentin Orehek, tajnik.
Opozarja se vse članstvo društva sv. Jožefa, št. 29 v Imperial, Pa., da se gotovo udeležijo seje, vršeče se dne 21. decembra 1924. ker to je glavna letna seja, na kateri se bo volil odbor za leto 1925.
Cipam, da se bo vsaki elan odzval temu vabilu, kateremu je društvo in naša davna J. S. K. Jednota pri srcu, kajti tam bo mogoče si izvolitii uradnike, kateri
.pravni čilan on dolar in neenakopravni elan po 50 centov društve no blagajno za upravne stroške izvanredni društveni asesment se plača meseca decembra.
Kdor ne more plačati, naj se opraviči pri glavnem društvenem uradu.
Ker se bližamo koncu leta 1924 voščim celem glavnem odboru in celemu članstvu naše Slavne J. S K. Jednote vesele božične prazni ke ter srečno Novo leto 1925, ter želim, da bi ga še mnogo leta pra znovali.
Alois Tolar, tajnik.
Člane društva sv. Alojzija, št. JSKJ. v Lorain, O., se opozarja bodo vam všeč in da bodo delo-j da se podnowtevilno udeleže pri vali z& nroevit Egoraj uneinovan* hodnje redne in glavne seje, kate
Članom društva Datnica, št. 124 v La Salle. 111., se tem potom naznanja, da se vrši letna seja 21 decembra ob pol treh popoldne v Slovenskem Domu.
Več važnih stvari je na dnevnem redu in volitev odbora za leto 1925. Kateri član se ne udeleži seje, bo plačal kazen.
Z bratskim pozdravom
John Rezen, tajnik.
Kateri ne pošlje naklade z ases-mentoni vred. ne more plačati rednega asesmeiLta. Prosim, da to poštevate in se udeležite s polnim številom prihodnje seje.
Z bratskim pozdravom
Joseph Zabkar, tajnik.
Tempotom se uradno naznanja članstvu društva sv. Jurija, št. 61 v Readingu in članom živečim izven naselbine, da je izvoljen odbor za prihodnje leto 1925. Predsednik Anton Jaklič, podpredsednik Mihel Milek. tajnik Matija
Vabim vse člane društva sv. Barbare, ša. 5 JSKJ.. da se gotovo udeleže glavne letne seje dne 23. decembra. Člani zed in j enega društva, pridite vsi na prihodnjo sejo. ker na tej sej? se bo volil odbor, ki bo vodil naše društvo
Vardijau. zapisnikar Jos. Filak. bodoče leto. l)oLžnost je vsakega
Članicam društva Marije Vne-bovzete, št. 103 J. S. K. J., v Cleveland, O., naznanjam, da se vrši glavna seja v nedeljo 21. decembra. Torej prosim, da se udeležite vsi brez izjeme.
Na redni seji 16. novembra je bilo sklenjeno, da vsaka članica, ki se ne udeleži seje, brez dvolj tehtnega vzroka, plača 50c v društveno blagajno.
Dolžnost vsake dobre članice je, da *se udeleži vsaj glavne letne seje, katera je najbolj važna. Na tej seji se bo volil društveni odbor za leto 1925.
Zatorej je važno, da se je udeležite vsi, da bo nam mogoče izvoliti dober in veiste odbor za bodoče leto. ki bo delal za napredek in korist društva, kakor tudi Jednote.
Kakoršen odbor boste izvolile, tako društvo boste imeli. Zato želim, da pridete vsi točno ob 2. uri, da se seja potem takoj začne, da ne bo potreba čakati kakšne poi ure pred no pridete vse. Potem se pa vsaki domov mudi in se ne brigate, kdo je izvoljen v odbor.
Naše društvo šteje 110 članic in ako pridete vse na sejo, upam, da bo mogoče izvoliti dobre uradnice za bodoče leto 1925.
Kar so pa tiče asesment a, nebom po seji pobirala na domu kot sem to delala diotsedaj. Seja tee vrši precej pozno v mesecu, in upam, da lahko vsaka prinese tja vsaj enkrat na leto.
Vsem onim članicam, ki se n'e udeležujejo sej. naj bo j>ovedano, da sem jaz na domu vsaki mesec nabrala več kot polovico ajsesmen-ta, za december pa rie bom. Jaz imam tudi druge dolžnosti poleg društvenih. Kot tajnica od leta 1920 do 1925 sem skušala, kolikor mi je bilo mogoče, vas zadovoljiti v vsem, kar se tiče mojega posla, .seveda vsem se pa ne more itak nikoli vstreči.
Vse one članice, ki še kaj dolgujejo, pa prosim, da poravnajo svoj dolg na tej seji. da mi bo mogoče oddati čisti račun bodočemu odboru, da ne bo imelo ni-kakih nepriiik takoj v začetku svojega poslovanja.
Sedaj pa voščim vsem članom in članicam J. S. K. J. širom Ameriki vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Ana Pierce, tajnica.
Naznanja se vscan članom in čla ni vam društva sv. Petra. št. 50 J. S. K. J., Brooklyn. N. Y.. da se vrši glavna seja dne 20. decembra ob pol devetih zvečer v navadnih prostostih.
Pri tej prilik is-e bo sklepalo o pravilih in razniotrivalo. kako naj bi društvo prišlo do boljšega napredka.
Imamo tudi par važnih točk rešiti. Jako bi želel, da boste brez: izjeme vsi navzoči. Neopraviče-nost se kaznuje z globo 25c. Vsak naj poravna se, kar ima prispevati v tem letu.
Voliti imamo tudi odbor za leto 1925.
Zatoraj na.svidenje!
Članstvu J. S. K J. žetoni vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Jakob Slabič. za<č. tajnik.
blagajnik John Stublar. Nadzor niki: Peter Kočevar, Peter Fra-eol, John Vardijau.
Nadalje je bilo sklenjeno na s«-ji, vršeči se dne 13. decembra, da vsak člain. mora poravnal i svoj asesment, tako da bo v rokah naj-zadnje do 20. decembra, dospel pa v glavni urad do 25. decembra. Kdor se ne 1k> ravnal po tem, bo enostavno suspendiran za ta mesec.
Nadalje se prosi članstvo ome njenega društva, da vse prispevke in pisma pošilja od l. januarja na novega tajnika, kojega naslov je: Matija Vardijan, 353 W. Green Street.
Konečno se vsemu članstvu društva prav iskreno zahvaljujem za naklonjenost v 'času mojega ura-dovanja. Želim, da boste tudi l>o-dočemu tajniku tako na roko kot ste bili meni.
Vsemu članstvu želim verjeti e božične praznike ter srečno in zdravo zadovoljno Novo leito!
John Pezdirc. tajnik.
člana, da pride na to sejo. kjer lahko izrazi svoje misli v korist društva. Samo na seji naj se društvene zadeve rešujejo, me pa na
Slovenskega Doma. Vse potrebno pripravi odbor.
Torej vsi nasvideaije v nedeljo 21. decembra 1924!
Bratski pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. J.
Frank Verbič. tajndk. (2x 11. 18)
VOŠČILO.
Vesele božične praxnffcke in srečno Novo leto želi vsem članom in ulicah ali pa po hišah. Tak način članicam Jugoslovanske Katoliške
ne vodi do napredka.
Torej pridite vsi na sejo dne 2*. decembra
Želim vsemu članstvu naše dič-ne Jednote vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Joseph ErehuH. predsed.
Jednote
Louis Champa.
gl. blagajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva. Sv. Alojzija, št. 36 J. S. K. J. v Conemaugh, Pa. se naznanja, da plača vsak član. ki se ne udeleži prihodnje letne seje, ki bo dne 21. decembra $1-00 v društveno blagajno.
Radi tega vas opozarjam, da se udelžite te važne letne seje. Vse tiste člane, ki ne vedo, da je bila Jednotina naklada v mesecu oktobru in novembru po 50c opozarjam, da to poravnajo.
Vsi tisti člani, ki sc zaostali z mesečnimi asesmenti, naj poravnajo svoj dolg. Član. ki ne bo upošteval te točke, bo kaznovan.
Toliko v prijazno naznanje. da se potem ne bo kateri proti Vil, da ni vedel.
J. Turk, tajnik.
Kakor vsako Ito. bo tudi ktos društvo sv. Štefana, št. 26 J. S. K. J. v Pittsiburghu, Pa. priredilo
Članom in članicam društva sv. Janeza Krstnika. št. 75 J. S. K. J. v Meadow Lands. Pa., naznanjam, da. se vsak član udeleži prihodnje seje. ki se bo vršila dne 21. decembra t. 1. Na tej seji se bodo volili društveni uradniki za leto 1925.
Na seji. ki se je vršila novembra, je bilo sklenjeno, da člani, ki niso oddaljeni nad 10 milj, če se ne udeleže seje 21. decembra plačajo $1.00 kazni v društveno blagajno, ali so ]>a en mesec susj>endi-rani od bolniške podpore ob času bolezni.
Oddaljenim članom naznanjam, da si vsak vzame prestopni list. če je v bližini društvo te Jednote.
Razne vesti.
. ,	_	,	Če ga ni. si mora vzeti popotni
letni bainket, na Štefanov dan. toi,- , ~	.
. ... I _ .	lrst za 6 mesecev. Asesment mora
Iz urada dr. sv. Janeza Krstnika, št. 112 v Kitzville, Minn., se naznanja, članom da se udeleže seje dne 21. deeombra. To je glavna seja, na kateri se ima voliti odbor za bodoče leto 1925. Kateri se ne udeleži te seje, bo kaznovan po društvenih pravilih.
Z bratskim pozdravom
Framk Shcga, tajnik.
Naznanjam oddaljenim članom društva sv. Alojzija, št. 13. v Baggalev. Pa., da smo na redni mesečni seji 16. novembra sklenili, da se prihodnja seja prične ob 1. uri popoldne 21. decembra 1924. Na tej seji imamo več važnih zadev rešiti in tudi zvaliti novi odbor za leto 1925.
Dalje naznanjam članom, da je naklada meseca decembra $1.00. Neenakopravni plačajo 50c. To naklado smo biki primorani narediti
Naiznainjam članom in članicam društva sv. Reš. Telesa, št. 77, v G-reensSburg, Pa., da se gotovo udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila 21. decembra t. 1. To je zadnja seja tega leta dn obenem tudi glavna seja.
Kar se na tej seji ukrene ali odobri v finančnih zadevah društva, velja za prihodnje leto. Katerega, ne bo na to sejo, naj nikar ne kritizira vse prihodnje leto zaradi društvenih ali Jedno-tinih naklad.
Na tej seji se bo tudi volilo društveni odbor za leto 1925. Ker je pa od društvenega odbora aH uradnikov veliko odvisno za napredek društva, je vsakega posameznega člana ali članice dolžnosr. da se gotovo udeleži te s^je.
Ker ima J. S. K. J. najbolj demokratična pravila izmed slovenskih organizacij v Združenih državah. je upanje, da bomo lahko ag6itir<^i za društvo in Jednoto.
Obenem tudi naznanjam, članstvu, da bo ta mestec 24. zadnji dan za asesment. ker je praznik 25. decembra. Kateri ne bo plačal asesmenta do goriomenjenega dne, bo suspendiran po pravilih.
Uipam. da vpoštevate to naznanilo in da se gotovo vsi udeležite te prihodnje seje.
Obenem tudi želim veselo božične prarznike in srečno Novo leto vsem -članom J. S. K. J.!
Louis Fink, tajnik.
je 26. decembra v Slovenskem Domu na 57 cesti. Društvo sv. Štefana vabi vse rojake in rojakinje ter vse Slovane od blizu in daleč, da se udeleže tega banketa, kateri je prvi po Božiču t. 1. Ker nanr je bil sv. Stefan priljubljen praznik že v stari domovin, ga trotovo želimo praznovati tudi tukaj na isti način. Da ga pa moremo po istem običaju, bo društvo skrbelo, da bomo imeli fino domačo godbo za ples, in vsakovrstne zabave za vsakogar, kateri bo navzoč.
Nadalje bomo imeli fine potice in krofe ter raznovrstna jedila, ki morajo biti na. razpolago na taki A-ečer. Tudi dobrega newyox-čana nam ne bo manjkalo. Vsega tega boste deležni proti mali vstopnici 50c za moške in 25c za ženske.
Zato sobratje in soseste, pridite na to našo letno veselco vsi in pripeljite svoje prijatelje, da se omo v našem ožjem krogu še bolj spoznali. Le v dobrem prijateljskem spoznanju, nam bo zabava popolna. Vstopnice je dobiti pri članih omenjenega društva ali pa pri tajniku:4 Joseph Pogačar, 53C9 Berlin Alley, Pittsburgh, Pa. Kateri pa ne more dobiti poprej vstopnice, jo bo tudi lahko dobil tisti večer pri vratih. Vhod v dvorano bo pri stranskih vratih in začetek banketa ob pol osmi uri zvečer.
Torej na veselo svidenje 26. decembra !
Joseph Pogačar, tajnik.
biti plačan za 6 mesecev zanaprej. Z bratskim pozdravom
Johin Koprfivshek, tajnik.
Uradno naiznanjam članstvu dr. Zvon, št. 70. J. S. K. J., da se vrši prihodnja redna seja dne 21. decembra 1924 v navadnih prostorih. Pričetek seje točno ob 2. liri popoldne. Ker bo to glavna letna seja. se poziva člane in članice, spadajoče k omenjmemu društvu, da se seje udeležimo brez izjeme. Glavna točka bo volitev odbora za prihodnje leto 1925. Zatoraj vsi na sejo!
Ker je december mesec zadnji v letu, je potrebno, da «e vse uradna, tako do bodo knjige čiste ob zaključju tega leta. Bodimo vsi toirko prijazni in plačajmo svoj asesment in to do 22. decembra. Glavni odbor nas poziva, da mora imeti do 25. dec. asesment v glavnem uradu. Kdor ne bo tega vpošteval, ga zadene kazen po pravilih. Obenem tudi pozivam vse one, kateri še niso vrnili vstopnic od zadnje veselice, da to store in plačajo, ali vrnejo vstop nice, da bo mogel odbor knjige zaključiti ob koncu leta.
Članstvu J. S. K. Jednote želim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
John Jurečič, tajnik.
(2x 11, 18)
Članom društva sv. Barbare, št. 60 se tem potom naznanja, da se udeleže prihodnje seje tega društva v navadnih prostorih dne 21. decembra Začeitek seje ob 9.30 dopoldne. Ker se bodo vršile volitve društvenih odbornikov za prihodnje leto, je želeti, da si člani izvolijo dobre člane v odbor, kateri so pri volji priti na sejo, in ne kot sedaj, da jo samo tajnik pri-maha v dvorano in pa par članov.
Na zadnji januarski seji je bilo sklenjeno, da kdo se ne udeleži vsake tretje seje, bo suspendiran. Ako bi se izvrševal dotični sklep že prej, bi danes še društva več ne imeli
Obenem želim vsem članom in članicam vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Z bratskim pozdravom ostajam vaš za napredek in proč vit J. S. K. J.
Joseph Bovatz, tajnik.
Apeliram na vse člane društva sv. Antona, št. 108 J. S. K. J. a Youngstown, O., da se polnošte-vilno udeležite letne seje. ki se bo vršila dne 21. decembra ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih Slovenskega Doma v Girard, O
Na dnevnem redu imamo volitev odbora, za leto 1925. Ako ne bo večje udeležbe kakor ponavadi, sploh ne bo mogoče dobiti potrebnih odbornikov. Zatoraj na sejo vsi do zadnjega!
Na redni seji dne 16. novembra je bilo sklenjeno, da kateri član se ne udeleži prihodnje seje. bo moral plačati 50c v društveno bla-gajho. ako bi pa kateri ne hotei plačati, se bo ravnalo ž njim strogo po društvenih pravilih, namreč vsak bo suspendiran za mesec dni. Kaj pomeni suspendacija, pa lahko vsak član ve. V dostih slučajih pride nesreča ali bolezen in ne moretp doleti bolniške podpore Zatoraj vsi na sejo. da ne bo potem preveč nepotrebnih besed in nrerekanja. Sklenjeno je bilo tudi. da ima po končani seji društvo mali lunč v spodnjih prostorih
Turenne in služabnik.
Turenne (Kili—75) je bil eden največjih vojskovodij Ljudevita ! XIV. Stal je neko no v hudi vročini pri oknu svojje predsobe, odet s kratkim belim plaščem in ]x>krit s čepiieo. Y sobo stopi mlad kuhinjski poanagač. Sodeč po obtaki misli. tla stoja pred njim njegov prijatelj Jurij, s katerim sta si bila jako dobra: zaito se približa gentv ralii o.I zadaj ter mu priloži s svojo ne baš lahko roko krepko zaušnico. General se obrne. Strežaj vitli obraz razjarjenega gospodarja, pade na kolena in prcnsi: "Gospod, mislil sem. tla je Jurij." "Tudi če bi bil Jurij, bi gane bi smel tako hudo Udariti," zakrioi Turenne.
Balzac — grafolog.
Balzac, izvrsten francoski roma-norpisec (1799—1850); grafologi-ja — čttanje značaja in pisave. — Balzac se je pečal z grafologijo in je trdil, da jo dobro razume. Neka dama mu prinese šolski zvezek. 'Povejte mi. učeni mojster, kakšna bodočnost, čaka učenca, ki je pi s<fl ta zvezek!*^ Balzac gleda, naguba svoje gost-e obrvi in vpraša : "Ali ste Vi mati tega dečka? Morebiti sorod niča?" — 'Ne malti, ne sorodniea. čisto nič v sorodu.'' —= "No, potem Vam pa lahko povem "•isto resnico, ta deček je malopriden Ln zabit, nikdar ne bo nič iz njega." Dama buči v smeh in pravi : ; Kako to. gosj>od Balzac, da ne poznate srvoje lastne pisave. Ta zve zek je vendar Vaš, od takrat, ko ste- hodili v šolo."
Carjeva beseda.
Car Pavel (1796—1 SOI) je pri vojaških vojali opazil, da sedi neki častnik jako nerodno na konju. "Pojite domov in obdelujte svoje oolje. Vi niste za vojaka." mu vc-'i Pavel. "Veličanstvo, ja.ko rad '»i obdeloval polje, a nimam nika-kega posestva, sploh nobenega premoženja," odgovori častnik. "Kar sem rekel, sem rekel." pravi ear. Drujri dan pokličejo častnika v vladarjevo pisarno in mu- izroče 'istnico. v kateri mu car podeluje veliko kmetijo.
Rumenjak.
Slavni pariki pevec Levaisseur je sodelval nekoč pri dobrodelnem koncertu v korist predmestnih re-vežev. Izrecno je bil izjavil, da ne sprejme nobenepra plačila. Bogati tamošnji župnlik je povabil po kon eertu urrt-etniike na mal obed. Hotel je napraviti Levasseurju na vsak način malo veselja, m ko ta vzdigne prt. vidi pod njim piruh. Odpre ga in ven pade pet cekinov napoleondorov. Vljudno se obrne k župniku in mu reče: "Gospod župnik gotovo ve^te. da rad jem kuhana jajca, ne veste pa najbrž, da jem samo beljakovino. Žaro Vas prosim, dajte rumenjak revežem." Pa mu je dal one cekine.
Ošaben in nečimeren
Plaiton je govoril o nečimerno-sti. Navzoči modrijan Diogen je rstal in začel skakati po preprogah v Platonovem stanovanju rekoč: "Teptam Platonovo nečimer-nost." — "(Z Diogenoivo ošabarost-/0," ga zavrne Platon. '

Jgn. Hermanu:
Jankova obljuba.
. Takrat, ko je oče Goreč peljai svojemu prvegti .sinčka v šolo, mu je biio vsekakor tesneje pri srcu nego dečku. Jajiko je veselo skakal in nikakor ni mogel dočakati učenja ter <e je hotel od očeta posloviti h i>red šolskim poslopjem. Toda oče Goreč jra jc vedel pra"\ v prvo nadstropje, k vratom razreda ; prekrižal je dečka, za poljubil in pritisnil za kljuko.
Sete preti vrati šolske sobe se je za hip zresnil Janku obraz, zajokal pa ni, kakor se je Goreč basi. Deček se je obrnil in vprašal očeta :
"Pa prideš zopet pome, očka. kajne?"
"Seveda pi .dem. Le lepo se vedi in pazi na vse. kar vam bo gospod učitelj povedal."
In potem se je Goreč vrnil domov in med P"ijo se je zamišljal v duševni položaj dečka tam za vratmi v klopi. Goreč se je spominjal. kako je bilo njemu takrat l^»red leti. ko pa je pripeljala marina v prvi razred in pa izročila gospodu uoitetlju Strblerju. T)a. dokler je stala pred vratih in {rovo-rila z gospodom učiteljem, mu je bilo še dosti dobro, -čeprav je čutil ca sebi težo pogledov mnogih so-učencev. samih tujih obrazov, ki so ga obkoljevali. Ko pa so se m materjo zaprla vrata in ko je stopil gospod učitelj strogega pogleda na pod i j in kriknil "Tiho!" — in ko se je polegel bruni, kot 1)1 odrezal, tedaj mu je tesnoba 111 ža-flost stisnila srce kakor z železnimi prstii in nenamerna Ivolest je lila v gorkih. debelih solzah iz oči, da je vse pred njim plavalo. Bog ve. ali bo sedajle tudi .Tanku tako?
Ni mu bil<». Ko je prišel čez dve uri oče Gore** ponj. mu je priska-kljal deček neizmerno vesel naproti in. preden ga je mogel oče vprašati, je mali š»>;ar začel pripovedovati :
"Očka. to je bilo lepo v šoli!"
"Ali se ti ni tožilo?"
'' Prav nič! G ospo< 1 učit el j n air. je pravil take lej>e reči. Ta je priden
Oče Goreč se je oddahnil. In bilo inu je v resnici na smeh. ko je pomislil, da je prebolel mrzlico prvega šolskega dneva svojega sina prav za prav on sam.-oče.
I11 deček je komaj čakal druge Ure popoldne, ko bo zopet v šoli. In naslednji dan je bilo prav tako in ves čas dalje. Janko ni bil nikoli žalosten in je hodil v šolo rad in vesel.
Nekoliko je oče Goreč to razumel. Ko je bil z dečkom pri zapi fiovanju. je opazil, kako lepe. zračile, vesele so šolske sobe. Kakšna razlika med temi udobnimi, svetlimi učilnicami in ono temno luknjo 6 temnimi, zakajenimi stenami. 7. nizkim ^ropmtn. kamor so vedri i njega v prvi razred. Ta brlog je bil v pritličju, tam nekje v zakotju, ločen od vsega sveta po ozki, strmi veži. z grba^im dvoriščem, ki ga je obdajalo okrog in okrojr visoko, vlažno zidov je. rn končno je bil tam se ozek. temen hodnik.
In razen tega: v Jankovem razredu je bilo vseh skupaj kakih štirideset učencev, d očim je sedelo r onem tedanjem prvem razredu, kamor so zapeljali n.iega. sedaj očeta Gorea. v lesenih klopeh natlačenih več kot osemdeset dečkov. In gotovo je razlika tudi v tem. kako ravnajo učitelji z učem-ci. Janko ni govoril nič drugega nego o svojem gospodu učitelju, kar je pričalo, kako ga ima rad. Oče Goreč se je spominjal na mračne, često nejevoljne obraze svojih nekdanjih učiteljev; niti na misel jim ni prišlo, da bi bili vsaj z majhno prijaznostjo osladili prve vole malih poglavcev. In aiba je bila skoro najvažnejši učni pripo-
moček an je imela vedno dovolj opravila.
Seveda, je priznaval Goreč v duhu. ko se je spominjal na razne pustolovščine in na nekatere posebno se odlikujoče nepridiprave: "Mi smo bili menda tudi lepa so-drga! Vrabec naj bi se bil z naini jezil!"
No, skratka, oče Goreč je biil vesel. da je šola Janku všeč in da hodi tako rad v šolo. Deček ni bil preveč bistroumen, a učenje mu ni delalo težav. Zlasti je Janku uga-jaflo, kako jim ostaja gospod učitelj bivanje v šoli z raznimi pove-stieami. V tej zabavni obleki so mu šli mnogi nauki najbolj v glavo.
To je trajalo že nekoliko mesecev; prišla je zima.
Tu je pribrtel nekega dne Janko v mraku iz šole in komaj je pojedel v kuhinji malico, se je prikradel po prstih v očetovo sobo.
"Ali te ne motim, očka?"
"Očka," je mel Janko palec leve roke, "jutri jc god našega gospoda učitelja."
"Dobro. Janko. Poneseš mu mo-i jo vizitko."
"Da, očka. toda---"
"Aha. ti bi rad gospodu učitelju voščil, kajne? No. poiščem ti v knjigi kako kratko voščilo."
"Voščilo že znam, očka. mamica nie je naučila. Ampak jaz sem — —■"
"Xo, kaj torej še?"
Janko je uprl oči vprašajoče v očeta in naglo in po tiho rekel:
"Obljubil sem gospodu učitelju steklenico vina za god . ."
Oče Goreč je odložil kup računov in drugih trgovskih papirjev, v katerih je brskal, položil svinčnik na mizo in rekel:
"Steklenico vina sr obljubil? Kako ti je prišlo to na misel?"
V naglasu tin v celem vprašanju je bilo nekaj, česar Janko gotove ni pričakoval. Gledal je nekaj časa očeta, ne da bi odgovoril.
"Xo. kako td je prišlo to na misel. Janko?"
Janko je iskal besede:
"Očka. veš, .loško — Joško je rekel go^jM^lu učitelju — da mu prinese jutri šunko. Da mu je to rekel oče ..."
"Tatko? Joško?"
"Da. očka. veš, njegov oče je prekajevalec."
"Aha! Potem pa Joško lahko obljublja šunke. In kaj je rekel gospod učitelj?"
"Rekel mu je. naj gre v klop.
"No. dobro. Pa zakaj si ti go-vovoril o vrinu?"
"Veš. ko je Jnško Obljubil šunko. sem pa jaz obljubil gospodu učitelju steklenico vina . . ."
Še zdaj so je zablisnila v Jankov, ih očeh neka častihk-pnost. ki ga je napotila, da je obljubil vino. da ne bi zaostal za Joškom.
"No. dobro, Janko, prav nič ne ugovarjam. P;i kje iinaš steklenico. ki si .jo obljubil gospodu učitelj".'"
Janko je zardel kakor mrak.
'•Jaz — nimam steklenice, očka . .
Glas se mu je tresel.
"Nimaš? Kako pa si mogel potem obljub i tii, ko nimaš?"
Jankova usta so se polagoma za čela krožiti v obliko podkve, obrnjene s koncema proti bradi. Pri tem so se napol odpirala, a molčala.
"No. vidiš. -Tanko, malo prenaglil si se. Bržkone si pozabil, da nimaš vina nikjer. Jutri se torej opravičiš pri gospodu učitelju, naj ne bo hud. pa da mu nisi ničesar prinesel."
Janko je bojeval hud notranji boj. Premagoval se je, da ne bi u-daril v jok; napel je vse sile in de-jal:
"Toda. kar se obljubi, se mora
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem naročnikom in prijateljem-
FRANK SAKSER
izpolniti, očka. Saj vedno tako praviš ..."
"To je res, Janko, ampak premisliti moraš, ali moreš izpolniti, kar ob ljubi ju ješ. Bil si malo prenaglih besed — vprašati me bil moral prej. kaj mislim jaz. Saj bi bil gospod učitelj lahko hud."
"Ne," pravi naglo Janko, "gospod učitelj ni bil hud."
"No, seveda, ker je videl, kako je -smešno, če takile pohalineki obljubljajo nemogroee stvari. Res, kar se obljubi, se mora izpolnita. Ne preostaje nič drugega, kot da torej kupiš stekleniico vrina ..."
"Toda. nimam denarja, očka."
"Kaj. niti vina. niti denarja? Potem pa še lx>Jj vidiš, kako si bil nespameten."
"Očka. mislil sem," je govoril Janko in njegove besede so se že kar spotikale ob jok, "mislil sem. ila kupiš ti to vino . . . Saj me vendar ne boš pustil, ko sem obljubil in ko je slišala vsa šola. Tn kar s*? obljubi ..."
Tn Janko ni mogel več zadrževati solz. Ulile so se mu iz oči m lovile druga drugo, ko so drčale po razbeljenih Weill.
Oče Goreč bi se bil skoro ome-čil. ko je gledal v solzne Jankove oči: mora je oditi, da se mafli žla-budrač ne bi tako poceni izmuzal. In ko bi v tem hipu ne bila neizmerna žalost premagali a Jankove pozornosti, bi bil lahko opazil pra yo očetovo voljo iz njegovega mehkega. mirnega glasu, s katerim je rekel :
"Tdi se učit, Janko, in premišljuj, kako boš gospodu učitelju .-tvar raztolmaičil. Bil si zelo naglih besed. Zapomni si to za bodočnost.
Kakor ubog grešnik se je odplazil Janko v sobo k materi in zlezel v kot. ne da bi zinil besede. Sedel je k svojemu abecedniku, a ni videl črk. ker je bil mrak 111 so mu solze poplavljale oči.
Očetu Gorcu nikakor ni bilo lahko pri srcu, ko je za malim grešnikom zaprl vrata in zopet sedel k svojemu delu.
"Kaznovati — kaznovati!" je mrmrali sam zase.
"Lahko je reči: kaznovati — toda za to je treba več moči. kot bi kdo mislil. Ta drhalca je proti človeku kakor David proti Golija-
Ko se je oče Goreč vrnil zvečer z izprehoda, je prišla k njemu <ro-spa Gorčetva in rekla :
"Hočeš, da bi šel takole v posteljo. očka? Strašno mu je žal!"
"No. mati. moral sem ga na kak način kaznovati za njegovo nepremišljenost — sicer bi me mo-gel spraviti nekoč še v večjo za drego. t>e bo že umiril, le počakaj!"
I11 oče Goreč je vze iz desnega žepa zimske suknje steklenico vina — iz levega drugo.
Nekoliko pozneje je stopil Goreč v otroško sol>o. Janko je sedel pri mi/ti nad knjigo in si ni upal Ivigniti oči. Ko pa je zašustel svileni papir in sta udarile steklenico ►h mizo. se je mali grešnik ozrl, oči so se mu razširile in »nova mu jo rdečica ob lil a lice.
Skočil je kvišku, objel očeta okoli vratu in mu pritisnil vroče višine ustne na usta.
"Hvala, očka! Verjemi mi, nikoli več ne bom tega storil . . . vselej te bom prej vprašal ..."
Srce mu je prekipevalo od sreče, ko je lezel tisti večer v svojo posteljo. In težko je bilo reči. kdo je bil srečneoŠB: ali mali Janko ali pa njegov očka, ki je bi vesed. da je sinček tako krčevito vztrajaj pri svojem: kaT se obljubi, se mora izpolniti . . .
Dve mizi.
"VVuertenberškti vojvoda Karol je bdi jaiko strog vladar. V malem mestecu gre v igrotetilno in si ukaze pni Ostati kosalo. Ker je bilo poleti m zelo vroče, ni manjkalo muh in marsikatera je zašla v vojvodovo juho. Jezen pravi gostilničarki: "Pogrnite venci ar muham pri sosedni mizi, da ne bodo hodile k m** ni obedovat !" Prestrežljiva žena reb pogrne, prinese krožnik juhe, jo postavi na mizo in reče strogemu gokspodu: "Sedaj pa prašni, visoki gospod, ukazi te muham, naj se vsedejo k svojemu krožniku."
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.)
VTIHOTAFLJANJE IN NEZAKONITO PRIHAJANJE TUJCEV.
Ravnokar izdano poročilo gene-[se vodile po aretaciji takih moralnega prišel jendškega komisarja zemeev. so razodele obstoj s i.s teza fiskalno leto 1923—24 naglasa, matičnega, organiziranega načrta, da je kvatni za/kou še bolj pospe- j s katerim inozemcem pomaga šil vtirotapljanje in prilazenje čez J priti čez mejo. Ta načrt, katere-■mejo. ker se mfriogi podjetnn Evro- j mu je 11a čelu neki Charles G., pejci. ki niso mogli najti mesta v j'kanadski državljan, stanujoč v kvotii ali niso marali dlje čakati, j Winrtipegu je obstojal iz sistema poslužujejo tega način, da pridejo ! za menjalni h postaj, med katerimi v Združene države.	se j? rabilo razne avtomobile za
Kaj se godi v tem pogledu ob i prevažanje inozemcev iz "\Vinni-
pega do točke znotraj Združenih držav, ki so jo smatrali, da je si-s strani zastopnikov priseljeniškr- i gurno oddaljena od mejne linije, ga urada ob kanadski in mehiškii G-, ki lastuje in vozi taksi v me-meji. Načelnik 1. distrikta. kate-jstu Wiunipegu. je pridobival kti-rejra gla vni stan je v Montreal 11. i joute za svoj načrt s tem. da je
mednarodni meji. najbolj ilustrirajo nekateri posnetki iz poročil
piše med drugim :
" Vtihotapijanje se je povečalo tekom minolega leta in nalaga ve-liko odgovornost mašim obmejnim uradnikom ter mnogo posla vsled
pohajal železniške postaje, kamor izstopajo novodošleci iz Evrope, In tujerodne naselbine v mestu, kjer je mnogo "boardiug house" za tc ljudi in ponujal svojo službo. On
nav pred sodišči. Skoraj vsi aretirani i nože mc i so bili obtoženi radi pregreška proti zakonu o pot-
zaslišanj v s vrh o aretacij in obrav j Je večkrat celo prišel v priseljeniški urad v Winmipegu. Potem ko si je zagotovil svoje žrtve in dobil od in jih ves denar, ki ga jc nih listih (passport control act), j inog^l izvabiti, on jiih je prevažal kar je zagotovilo, da so bili kaz- .P° avtomobilu, ali spravljal po že-novani v zapor od par dni do ne- j izniči do nefke točke blizu meje,
kjer jih je prevzemal njegov glavni drug v tej spletki, neki tamoš-nji prebivalec. Ta "partner" b; zahteval še več denarja od inozemcev in, ko je dobil od njih za liadaljuo prevažanje vse. kar je
koliko mesecev, dodatno li globi in času. ki so ga morali presedeti v zaporu pred obravnavo. Oni ino-zemei. ki niso bdi i podvrženi določbam goni omenjenega zak na. niso seveda mogli biti kazi jva' i
radi nepostavnega prihoda v našo'1"0«®1 dobiti, in jim drago zara-
deželo Vse. kar se je dr1 • storiti, je bilo postopanje 1 ;uli njihove
čunal za hrano, stanovanje in druge pičle udobnosti, je zrčela pot '• ; - .J., aLur je nnelo za posle- j do meje. Vedno je bila stvar tako dico mnogo stroškov za njihovo ! aranžirana, da bi prestopili čez detenenjo wn prevažanje.	(mejo po noči. Poprej je biio do-
" Mnogo lastnikov avtomobilov 1 govorjeno s tretjim zaveznikom, in šoferjev v Montrealu in bliž-j navadll°	prebivalcem to-
njih krajih se je lotilo posla v ti- j •straffl ameriške meje, da naj jih hotapljan ja inozemcev iz Kanade v
kraje blizu meje aili mesteca juž-1110 od mejne linije, kjer se lahko stopi v vlaik za pot v večje naselbine; za prevažanje v Združen« države zaračunjaio eelo do $100. V mnogih slučajih so bili ti vozniki zasačeni in njihovi avtomobili so bili izročeni carinskemu uradu, da jih zapleni. Prizadevamo se doseči, da bi se ti avtomobili zaplenili in pridržali v korist priseljeniške službe. To je jako učinkovit način, tla se stori konec obrti vtihottapljan'ja inozemcev potom avtomobilov.
"Sistematično patrol i ran je oib vsej meji je potrebno, ako naj se zakon vzdrži in prepreči velik pritok nepri pusti j i vili inozemcev. Upamo, da se bo to dalo doseči j>otom organizacije mejne patrol-ne službe, ki se sedaj organizira.
"Uradniki ob meji vjamejo skoraj A>ak dan veliko število inozemcev. ki so bodisi prikorakali čez mojo, vedoč, da je to nezakonito, ali pa so bili privedeni po profesijonailnih tihotapcih. -Te jako mnogo teh tihotapcev, ki vodijo svojo hrt iz večjih naselbin v Kanadi, kajti vtihotapijainje inozemcev je tako doibičkanosno, da so mnogi profesionalni tihotapci opojnih pijač postili ta posel in se lotili vtihotapi jan ja inozemcev".
Načelnik distrikta No. 18. katerega glavni stan je v Grand Forks. North Dakota, poroča:
"Tekom nekolikih zadnjih mesecev se je velikemu štenSu inozemcev posrečilo priti v Združene države, s tem. da so se vtihotapili čez .mejo severne Minnesotc in North Dakote. Preiskave, ki so
ka ni prav nie težka stvar. Reka v nekaterih letnih dobah ni široka .in v nekaterih mestih postane pravcat potok. Ta urad ceni, da je onstran meje na ineliikanski strani. ravno nasproti temu delokrogu. najmanj sto ljudi, ki živijo večinoma od nepostavnega brodar-jenja in vtihotapijanja inozemcev v. Združene države. Dejstvo, da so tukajšnja uradniki tekom za d njih dveh letih zasačili in uničili mnogo čolnov, rabljenih za pre-brodovanje. je povzročilo, da so luli tihotapci večinoma prisiljeni opustiti svoje velike čolne, napravljene iz lesa in galvanizirafnih
železnih plošč, in se zatekli k ta-
kozvanim "patos" _ kakor jih
zovejo v tihotapski bratovščini — obstoječim iz okostja iz vrl wine, povezanega z vrbovimi vejami in pokritega s cenim platnom ali s pločevino za vozove. To platno >c lahko hitro zname z okostja in se lahko nosi pod paizduho. je čolna pa je prav lahko skriti v grmovju; pa tudi. ako ga kdo najde. petnajst minut del« zgradi 7o. pet nov tak čoln".
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
srečo pri neki samotni točki ob meji; tu so inozemci izstopali iz avtomobila na kan ;u I ski strani, korakali čez mejno linijo In na ainu-riški .-strani stopili v drug avtomobil. Sedaj je prišel za tretjega "•partnerja", da obere tudi on priseljen e. V mnogih slučajih so inozemci, ki so prišli do tja, imeli še nekaj denarja in cena za vožnjo par milj noter v zemljo je bi-popolnoma odvisna od koliko de-narja je inozemcec še imel pri sebi. Inozemci, ki so bili pozneje aretirata, niso navadno imeli skoraj nič več denarja pri sebi; tako dovršeno je bilo delo tega tihotapskega sindikata".
Uradniki, nastavljeni ob mehiški ineji, imajo enake pritožbe. Ravnatelj, ki je 11a čelu distrikta No. 22 z glavnim stanom v San Antonio. Texas, piše: "Kakor je znano, neštevilo milj vijajoče se reke nudi" polno prilike inozem-. cem za prihod čez mejo, samo če hočejo. Le v redkih slučajih je mogoče zasačiti nozemee, ko prihajajo čez reko. Kaj takega bi bilo le mogoče, ako bi imeli po enega moža za vsakih sto jardov o-brežja, in za to bi bilo treba eele vojske. Edino je mogoče pričakovati, da vi o vim o te vtihotapljenc inoeemce v točkah, kjer se stez*? iz reke začenjajo stekati. Nad-zortaik, ki mu je poverjena služba v Bronsville je v svojem letnem poročilu na ta urad podal jako nazoren pregled, kako težko je ravnati z Mehikanci, ki čoinarijo ob tofekah. kjer ni dovoljeno prestopiti meje. On pravi med drugim : Vtihotapljanje inozemeesv iz Mehike v to deželo ali tudi prihajanje inozemcev brez pomočni-
SVOJIM PRIJATELJEM
želimo
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO NOVO LETO
\
ter se jim zahvaljujemo za vse dokaze zaupanja, katere so nam v preteklem letu izkazali v tako obilnem obsegu.
Frank Sakser State Bank
Y t
FRANK CERNE
Jewelry & Music Stares
6033 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, 0.
Pozor!
Ravnokar smo prejeli najnovejše Columbia božične plošče, za katere sta pela dobro poznana Mr. Rudolf Perdan, glavni predsednik JSKJ., tenor in njegova hčerka Miss Jeanette Perdan, krasen soprano.
Plcvče ,0 sledeči 25008F
25009F
25010F
(Sveta noč (Sveta nebesa
(Angeljsko petje (Zvezdice
(Raduj se (Sveti večer
vseli G pesmi spremlja i'in Columbia Oreh.-
!<-r j 11 zvoner. je.
Pomnite, da teh plošč nikjer drugje ne morete kupiti, ker so specijelno narejene samo za. našo tvrdko.
Dobe se v obeh Crnetovih trgovinah. Cena ploščam je samo 75c ena-
Velika zaloga COLUMBIA, SONORA, KOVAL in ED3SOK GRAMOFONOV v zvezi z RADIO aparat om. kakor tudi druue vrste Radio od $14. do $500.
NAJVEČJA ZALOGA GRAMOFONSKIH PLOŠČ
v slovenskem in drugih jezikih z znako: Columbia, Edison, Vocalion, Genet, Odeon in Okeh.
KRELL PIANO in PLAYER PIANO
Posebno nove so: Venček narodnih pesmi z besedami, št. 1. 2 in 3, cena vsaka $1 —
Pišite po cenik, katerega vam pošljem zastonj,
POSEBNE LEPE BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA SE LAHKO DOBI V NAŠIH ZLATAR SKIH TRGOVINAH, PO POSEBNO ZNIŽANIH
CENAH.
Velika zaloga diamantnih prstanov, brošk, raan-.šetnili gumbov, kravatnih igel, lavalir.jev, zlatnine in srebrnine.
Prodajamo na lahka tedenska in mesečna odplačila po istih cenah kakor za gotov denar.
Ako potrebuje popravila vaša žepna, zapestna ali stenska ura, jo pošljite nam v popravilo. Istotako popravljamo vsakovrstno slatnmo in gramofone.
VSAKO BLAGO PRI NAS KUPLJENO ALI POPRAVLJENO JE GARANTIRANO.
FRANK CERNE
6031 - 6Q33 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
PODRUŽNICA
St. Clair Avenue, cor. E. 79th Street
Nasproti Cleveland Trust Banke.
opisi.
Greenwich, Conn, rne pona onih par lepih pesmi na Že je Božič, kako beži eas. K1 gramofonskih ploščah kot "Mil-polnočnici pojdeino serveda t-udi ka. oj srček moj"' in ono "Kaj pa letos zope<t v New York. Človek se Ti vriskaš?"
menda nikdar ne spominja tako, Kdo se ne spominja, kako je živo božičnih pravnikov v starem :kvartet ob 15-letniei "Domovine'* kraju kakor ravno pri pohročrriei, v Češki Sokolovni i?mefd tolikih ko se sliši lepo slovensko petje, i pevskih društev žel najburnejša isto besedilo in iste melodije kot aplavz.' Obžalovanja vredno bi to-včasih doma na Vrhniki v farni rej bilo, ako se radi takih malen-cerkvi sv. Pavla. Orgije na koru kosti razbije kvartet, ker slišali donijo mogočno, in cerkev je rajt- smo ga ob vsaki priliki radi. 6 vesti jena veličastno, da človek za Sploh pa kot se vidi, je pri vt>-trenotek kar pozabi, da je tako j čini pevskih društvih Greatei daleč od svoje domovine.	! New Yorka nesporazum in to. ke>
Kako prijetno je bilo včasih o j.si nekatere osebnosti odbora la-božičnih praznikih doma, poseb- stijo preveč samovlade tn delajo no v letiih, ko srno pri vojakih do-;po svoji volpi. Čital sem namreč v bili za te praznike dopust ter se na sveti dan sešli in ustavili pred farno cerkvijo tem opazovali domača dekleta, hiteča mimo nas v cerkev. Kadar jeprišla mimo iz-vodjenka katerega izmed tovarišev, srno se z njim vselej malo pošalili, ter ga spravili tudi v zadrego, ako je hotel ljubezen zatajiti.
Seveda, vse to je bilo že pred dolgimi 13 leti.
Leto gre proti koncu, in tako tudi slovenske veselice in prireditve za letos. novembra je še priredilo oživljeno pevsko društvo [b"ilo popravljeno vse po vrhniškem Slovan svoj časten večer v P^" (recept u. posebno Še potice in krofi sh i če vi dvorani v Brooklymi, z z*--lo lepim uspehom.
"Glas Naroda" dopis o pevskem društvu "Danica" v Brooklvmi. O delovanju pri tem Iruštvu je dovolj jasno poroča! njih lastni član.
No pa o društvenih razmerah dovolj, raje kaj drugega, bolj ve->elega. kako je bilo naprimer na Martinovo.
Praznovali smo kot prejšnja leta ttuli letos pri bratrancu Mai-tinu v New Yorku. Vinograd v ("al i for ni ji nuu je namreč leto> obrodil obilnejše in še boljšo kap ljieo kot lansko leto. Na mizi je
Ker lepo petje rad slišim, sent hitel ono soboto v ever proti New Yorku hitreje kot po postavi do-
7. zolznom v sredo. Povabijeneev nas je bilo tudi letos ravno 13.
Najlepše pa je bilo. da se nobenemu ni mudilo domov.
Ako se ne motim, so rojaki te-voljeno, ker bil -*em že precej po-|ga }mella v Greater New Yorku zen.	' ravno taka re<lkost kot Vrhniča-
V Brooklvnu se mimogrede, Dosedaj namreč poznam sa vstavim pri prijateljih, s katerim J lno njega.
smo bili dogovorjeni, da gremo I Sploh pa sem opazil v družbah skupaj na veselico. Pridemo v mo<] Slovenci, da ima vsak letni dvorano, — pri vseli mtizah vsej«.as	vrste pogovore. Jeseni
zasedeno. Kaj hočemo? Ali na j j na pr se ne vprašuje: ali imaš že gremo domov, ali pa čakamo, da so<le očiščen-e. in pni pravi jene ? Ko-pojde kdo drugi in nam prepusti liko jra3on ^ misliš napraviti ? Po
čem si plačal grozdje ? Po zimi pa slišiš vprašanja: Ali >tte pni vas
]>ro>.tor. Pa kdo bo šel. ko je izgledalo vse tako veselo in razpoloženo. tamburaši pa so svirali sele posk<-čnice.
K sreči zagledam pni neki niJ
Vt~ že začeli ? Koliko vam plačajo od 'ducata? Ali delate še na slami ali že na žamet itd. To so namreč
zi dva prazna stola. Mislil sem si, ( vprašanja slamnikarske obrti, bo vsaj za dve osebi. Pokazal sem Sjmmladi so razgovori o veselicah
jima stola ter pripomnil, naj Ju hitro zasedeita. toda — žc prepo?.- j no. Okupiral ju je namreč Mr Rems. kateri je postal, odkar živi brezskrbno življenje srednjdetn«-. ga vdovca že tako obsežen, da je zavzel ^koro prostor obeh. Rado-j v eden sem, kakšne dimenzije bo še' došeirel. ko dobi. kot se čuje, pridno in skrbno ženko.
No potem smo se pri eni mizi malo bolj stisnili, da ni bilo treba ( ravno radi pomanjkanja prostora domov.
Videlo n«1 je tudi, da Mr. Ivan Adamič ni štedil s trudom, da je naučil svoj zbor v tako kratkem času tako lepih in nekaterih "precej težkih pesmi. Ako se nisem ušt<d. je bilo pevcev s pevovodjem ravno 13.
(lovor jeno je bilo, da si je 'Slovan' pridobil v zbor tudi vse pevce kvarteta "Slovenija", kar mu je bila grtfovo dobrodošla opora. Pri nastopu pa se je opazilo med zborom samo polovico kvarteta, in to kot sem zaznal, radi malega nesporazuma, ko se je namreč dva člana imenoma povzdigovalo v Časopisih, ostalih dveh se pa ni niti omenilo, ko vendar vsak ve. da ima kvartet "Slovenija" štiri iz-borne in ubrane glasove. Kdo pa
Bolečine
bodisi revmatične, nevral-fcične ali krči hitro olajšate, če rabite
SEVERA'S GOTHARDOL
Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hromost, okorelost in otrplost mišic. Tmejte ga vedno pri rokah.
C«1» 10 ali 60 centov.
XMhX^njf frl
W F. SEVERA CO
in prireditvah, nekateri pa že toil. <la ga ima v kleti samo še en sodček 15 galon zabitega, ter da ga ne odpre prej kot za rojstni dan. god. krstijo ali kako siičflu slavje v hiši.
Po leti pa je v velemestu huda vročina in si vsak želi le ven nc ! deželo v hladno senco in v vodo. Pogovarjanje takrat je torej kdo. kani in zakoliko časa pojdeš na "count rv ".
Dogovorili smo se torej z prijetno družbo v New Yorku in Brooklvnu te** se odpravili začetkom avgusta za par tednov na veliko farmo bratranca John Otrina v West brook. Conn., kakih 100 milj od tu. Mrs. Otrin nam je dala za zmerno ceno sobe in dobro hrano. Le pomislite, kako "šme kaj o" človeku iz mesta vsako jutro ali čez dan sveža jajca kar iz gnezgda prinesena, ali sveže mleko ravno pred uro namolzeno. Pa tudi marsikak petelin ravno zavedajoč se svojega lepega življenja, ali kaka kura. ki je zelo pomikoma znesla, je morala dati življu-njv v dobrobit naših želodcev.
Kopat smo se hodili nedaleč od farme v morsko votlo, ako pa smo hoteli kaj prijetnejšega, je bilo 20 milj do krasnih jezer s sladko in čisto vodo. To vam je užitek, vse ka.j drugega kot morska voda. Ker so ceste lepe in skoro vedno ob vodi, so bile avtoA*ožnje tja in nazaj nad vse prijetne.
Skoro pa smo ime-li ob eni taki priliki nesrečo. Ženske a- vodi so namreč zelo razposajene in včasih tudi nevešče plavanja. T>rte vode
I pa je v slučajih varljivo. Tu je ^še voda do vratu, malo naprej —► že čez glavo. Tako je bilo tudi tu Ena izmed Metoviščark'. preveč sigurna svojih zmožnosti gazi po vodi ter ji naenkrat zmanjka tal pod nogami, kajti začui sem obupen klic : Jože , pomagaj! Po grlu ji je šlo že par požirkov. pa saj je bila voda sladka. Zaženem se v smteri proiti njej teh jo potegnem na varno.
Strah se je hirtm polegel, in da je bilo več špasa, sem izrabil prill
življenja, vprašal za roko. Navi-hanka se spusti ]>o vodi. seve nt-več globoki ter mi pomoli nazaj nogo.
Le prenaglo so potegi i dnevi počitnic. Pospravili smo vsaik svojo prtljago ter se odpeljali zopet proti domu.
Trije letni časi so lepo minuli, in sedaj smo zopet v dolgih zimskih večerih. V New Yorku pa se slišijo zopet pogovori, koliko galon si ga kaj naprešal, po eem si plačal grozdje, pridi k nam boš pokusil mojo izborno kapljico itd.
Pozdrav!
Jože Zelene.
Loraln, O.
Po volitvah se je delo v naši naselbini! znatno izboljšalo, a sedaj pred prazniki je bolj po malem, morda se z novim letom začne zopet s polno paro. Drugače naša naselbina dobro napreduje v gospodarskem ozira. Opomogla se je že precej od prestanega tornada, ter se sedaj širi. Na vseh krajih vidite nova lepa poslopja.
Tudi a- slovenski naselbini nismo zaostali. Tako se je preselil
v	svojo novo hišo Mr. F. Zgonc. Mr. A. Kus, Mr. A. Mahnič. ter zadnji teden Mr. P. Mahnič. \ kratkem se misli tudi Mr. Miki 1'rsič. at gnezd iti v svoj novi dom.
A ne samo naši privatni domo
vi	in razmere dobro napredujejo, tudi naš sknpni Dom ne zaostaja, za kar skrbi -zato postavljeni od bor in članice % "Gospodinjskega kluba S. N. D.". Posebno sedaj so zelo oživele ter so šle povabit sv. Nikolaja in njegovo spremstvo naj se še pri nas ustavi s svojo veliko vrečo napolnjeno z darovi ter jo na sveti večer izprazni-med nami. Ker ve vsok. kako je dober in radodaren, je obljubil, da nas ne bo prezrl. Akoravno ima veliko posla dotični veeer, se bo vseeno ustavil točno ob pol 8. zvečer v dvorani S. N. Doma.
Vabljeni ste vsi brez izjeme ter se Vas proti, da ste točni, zakaj otroci težko čakajo in se program, katerega sn pripravile članice klu ba za dotični večer, kmalu začne N:kd'o naj ne izostane, saj to je samo enkrat v letu in kaj takega niste še videli v naši naselbini Oni. ki ste bili lansko leto in ste se pohvalno izrazili, pridite še se-aj. ker letos bo vse več in boljše kot lani. kar upamo, niste nikdar pričakovali in ne boste nikdar po zabili. V programu 1k» 41 otrok od 6—14 let. samo Otroci članic kluba.
Zato vse matere in stariši, k odobravate delo članic "Gospo drnjskega kluba'', pristopite med nje m ob prihodnji priliki bodo tudi Vaši otroci med njimi. Vse delo store prostovoljno in brez plačno.
Da nas ne pozabi prihodnje le to. mu bo treba kaj a* mošnjo po
tlačiti.
T o raj ma svidenje 24. decembr zvečer ob pol 8. v a-eliki dvorani S. N. D.
Vesele božične praznike želim vsakemu, ki to čita!
Poročevalec
Joleg otrok zapušča žalujočo vdo-o in dva brata. Eden živi v 1'uebio. drugi pa v Murray. Utah. Družini K aKt el i c izrekam tempotom svoje globoko sožalje.
Kar se tiče delavskih razmer, niso najboljše. Dela se le toliko, da se more (človek nekako preživeti.
Na društvenem polju je denver-ka naselbina dobro organizirana.
otroci bodo od lakote pomrli. Vrli-tega jih bo posestnik še iz hiše spodil. če a- pravem času ne plačajo zamujen« stanarine 75 frankov."
"Grozno.'* pravi župnik, vzame iz denarnice omenjeni znesek ter ga da gospodu. "Vzemite denar in ga nesite revežem, jaz jih boni sam 1 prišel pozneje pogledat. Sploh pa. ali smem a-prašati. kdo ste Vi. da se tako zavzemate za ubogo druži-
M&jhna razlika.
Imamo a*eč podpornih društev, J no ?"' padajočih k raznim organizacijam. katere so vse dobre in delijo slučaju nesreče in bolezn-i razne-lobrote. Razumemo se a-si v najlepšem humorju in pomagamo :lrug drugemu, kar je tudi pra-ilno. vendar pa pri tem ne smem pozabiti, da imamo v naši sredi nr-kake čudne elemente, na kalen se pa nam ni treba oziratT.
Za enkrat sem zamolčal imena, drugič jih boan obelodanil. Tora j vsi tisti, katerdli se tiče. pometate najprvo pred svojim pragom in potem šele drugje.	i
Tukajšnje Slo versko pevsko društvo "Slovenec" se je zopet oživelo in misli prirediti dne 27. decembra tega leta A-etselieo v Domu SI OA". Društev, na 4464 Washington cesti. K obilni udeležbi vabi odbor pevskega društva.
Slovenska naselbina v Denver. Colo, raste od daie do dne. Tu;1i mesto Denver, katero je t ako rekoč središče za pada. kjer je TO železnic od a-seli strani, je poskočilo v prebivalstvu od 256.000 na 349.000 prebivalcev.
Tora j številke govore, da raste mei=to Denver z vsakim dnem.
Slovencu ne zaostajamo za drn-g»mi naselbinami. Imamo sedež Zapadne podporne organizacije, svoj Slovedski dom in cerkev, tako da se lahko prištevamo med druge napredne .naselbine v Am«* riki. V bodoče bomo dosegli še kaj več. seveda v bratski slogi.
Toraj na stran tisti stari greh, ne vošči jfivost. Naprej po zaertani poti: pomagati drug drugemu, zagovarjati drug dragega, in ako bomo šli po tej poti. sita nam obstanek in priznanje o 1 dru gor >d-cev zasigura.na. Ravno tako tudi imo trgovce. Pomagajte svojim prej kot drugim! Svoji k svojim! bodi naše geslo. Pozdravljam vse rojake 'm rojakinje širom Združenih držav.
Frank Škrabec.
"Seveda lahko zvesto, jaz sem posestnik one hiše. kjer stanujejo-"
Sir Robert Walpole je povabii včasih ma jhno družbo v gosi i lno. Povabil je tudi neplemenitaše. če so bili nadarjeni in duhoviti. Nekega A-ečera se je vozil vojvoda Norfolški. ker mu je sedel nasproti navaden meščan; glasno je izra žal svojo nevoljo. Ker se za zbada-nje nihče ni zmenil, je naza ln;," za klic al: "Slišal sem. da je bil
vaš oče mesar." — "Res je, me-a.r je bil. Morda ste hoteli z svojim vzklikom opozoriti na razliko med Vašim tn mojim očetom. Dobro jo čutim : moj oče je vofle pt.bi.ja!. Vaš jih je pa vzgajal."
-PATFNTI-
llrezpl;>.r-na ilustrirana knjijr.i plule patentov in papir za Skiciranje se posije. Pišite zanjo danes v slov. jeziku.
Bryant & Lowry
Registered Patent Attorneys 320 Victor bldq.. Washington. d. c.
Successors to A. M. WII.SON. Inc.
POZOR ROJAKI,
posebno oni iz gornjih in dolenjih Podgora. iz Zagoclca in okolice v Doblički občini. Nudi se lepa prilika za za kupiti moj krasen vinograd. ki se nahaja na lepem pre. štoru nad Rihtarjevo hišo nad Dobi iči. Pred tremi leti sem bil v domovini in ga dal v najem dobremu gospodarju, ki razume vino-gradstvo. V vinogradu je hiša, hlev za živino, klet in dober vodnjak. vsa priprava in orodje za delati in napraviti vino in tudi hišna in kulmijska oprava. Okrog vinograda so nasajene čcšplje in breskve, da se lahko precej žganja skuha. Zraven pripada tudi en stiiuik za steljo. kjer je dovolj bukovih drv. Jaz prodam, ker ne mislim več sv stari kraj. Kdor bo kupil, bo zadovoljen. Natančnejša pojasnila daje lastnik: — John Schutte, 1009 Indiana Ave., Sheboygan, Wis.
IDRIJSKE- KLEKLANE ČIPKE ZA BOŽIG
nudim cer.j. članom :n odjemalcem po znižanih cenah.
OKROGLI PRT. 7C inč. v piatno ulit '........................ $19.50
OKROGLI PRT 54 inč. v platno krasno ušit .................. $12 50
OKROGLI PRT 45 irč v piatno krasno ušit .............. $ 8.50
SCARFF: 45 inč. 55.5C: inc. $3.25: 54 inč. $6.90. BLAZINE, par 42 35 inč $£.50r £2.75 in S2.90. BLAZINE nar. 45 35 inč. 53.90: $4.50 in $5.25.
SET Z RJUHO (81 x 99 inč> in par blazin $11.00. $13.50 in $14.50.
%
Pošilja se pro i.' po- zet.ia n'I denar vnaprej. A" nepovuljnem slučaju se denar	Oni. ki st-_; v Viližini mesta Chicane, pridite na dom.
DORE HARTMAN
S). Homan \venue Telefon: Rockwell siGS
CHICACiO. ILL
Red Hill, New Zealand, Avstralija.
a
Src no

DR. LORENZ
643 Penil Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK 6PECIJALIST MOŠKIH SlOLEZNI. Moje utrokft J« zdravijenj« akutnih In kroničnih omunl. *mx mam t• zdravim nad 25 let ter Imam skušnje v vseh boleznih 'ln ker znam slovansko, zato vas morem popolnoma razumet; In apoznstl vase beleznl, da vas ozdravim In vrnem moi i.i zdravje Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo or] ozdravljenju moških bolezni. Zato •• morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa ]•, «1» «n pcoolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite Cimpreje.
t»z c zdravim zastrupljeno kri. mar.utje in lise po telesu, bolezni v ynu. iz-padanle las, bolečine v koateh, stare rane, oslabelost, živine In bolezni v m»-iurju. ledloah. Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha It-L Uradne ure: V ponedeljek, nredo In petek o3 9. dopoldne de S -p-'i^dn*-▼ torek. Četrtek tn sobota od 8. dopoldne do I rffst- t DrdeU^k ln praznikih od 10. dopoldne do 2. popoldne.
Primerno razvedrilo
za BoŽiČ
ZA VSAKO DRUŽINO SOj NAJNOVEJŠE
IANO
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite naj-boljša prenočišča in boste najbolj postreženi
Oist« sobt i tno «11 dvema posteljtm*. Prostor s» S50 oseb. Domača kuhinja. Najniijo c«n«.
AUGUST BACH, 63 Greenwich St, New Yc rk
se vam zahvaljujem /.a list Glas Xarotla. ki pra redno u<> bivam vsak teden. T;iko sem se zopet namenil poslati vam 2 funta, da mi pošljete še zanaprej.
Naznanjam vam. da smo tn v North Varoa Dargaviile imeli no tamburaško društvo i/. Amerike. Imenuje se tamburaški zbor "^vnnimir". Bilo je pet mlade-nieev \po imenu: Janko (Ijjjski. Peter Smatlik. Ivan P». Plase. Ivan Perusiik. Mirko Ktefie.
V teh krajih nismo še euli tako lepe godbe. Potrebno so ^e jim Ati-srleži eudili. Dvoratna j" bila {x>l-na. S pozdravom!
Alojz Kogoj.
ROLE
po70c vsaka
12526	Veseli bratci, polka 12531	Na visokih gorah, polka
12527	Potepuh, polka 12525	Pojdi konjiček 12488	Naša Roya 12529 Ciganska polka
12528	Barbara polka 12388	Na dan
12363	Ljubavno blebetanje
12371	Zora vstaja
12392	Moje sanje
12385	Na tvoje zdravje
Posebna ponudba našim čitateSjem!
Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" «jJ20 —
B strešico la slovenske cr-ke, č, i, i — .
OLIVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak pile-. Hitrost pisanja dobite f vajo,
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY 62 Oortlandt StrMl	N*^ York, H. T
Denver, Colo.
Ker .se niktlo ne oglasi z tukajšnje naselbine, sem si jaz vzel malt easa. da napišem par vr^ic.
8ieer ravno posebnih novic nimam poročati, vendar pa so zanimive. venele in žalostne.
Preminul nam je naš rojatk in sobrat Prank Kastelic dine 25. novembra v 52. letu svoje starosti. On je bolehal nad štiri leta na že 1 od eni bolezni, za katero se je moral podvreči parkrat operaciji. Pokojnik zapušča pet sinov in eno nadoraslo hčer. Spadal je v dve podporni društvi in sicer k štv. 1 Sv. Martina Z. S. Z. in k dr. št. 12 N. H. Z., kateri sta mu priredite dostojen pofrreb dne 30. novembra iz hiše žalosti v cerkev m nato na kopopališče Mount Oliver, kjer že mnogo rojakov in rojakinj počiva.
Sprevod je bil res nad vse lep in čia<*vo obeh društev je v polni meri pokoijlniku izkazalo zadnjo
čast.
Kot večletni naseljenec se prisrčno zahvaljujem vsem navzočim v imenu vdove za obilno udeležbo.
Pokojni Frank KantelJe je bil
Človekoljub.
K župniku neke parižke cerkve, znanemu po svojenn dohreon srcu. pride debel gospod z dragimi prstani na rokah in s krasno, zlato vemgo na polnem trebuhu. 1' Dovolite mi, da Vas opozorim na zek? žalosten slučaj revščine in pomanj kanja. Velika rodbina stanuje pod streho v predmestju Passv. Oče je umrl. ni še dolgo, mati je pa tako bolna in slaba, da ne more delati.
Venec slovenskih pesmi 'Prva vsebuje 10. druge dve osem slov. pesmi. —
No 1 WF7729; No. 2 \VF77:J0; No. 3 WF7731
Po $1. komad.
Anton Mervar
Izdelovalec harmonik ln prodajalec godbenih instrumentov.
6919-21 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio.
ko, ter jo, sklicujoč se na rešitev doma iz PbEce na Dolenjskem.
Zadnji teden za božična nakazila.
Onim, ki še niso odposlali božičnega darila v domovino, nudimo zadnjo priliko za denarna nakazila.
Vsled nase hitre postrežbe zamoremo izplačati
brzojavna nakazila
še pred prazniki. — Naročite takoj!
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Oortlandt Street	New York, N. Y.
Tel. Cortlandt 4687
Znižan na 00
RADIOS
Znižan na
$38.°-°
( Model: II) ■ I f~l V I W ( Model: II) Ta cena je veljavna samo 30 dni.
Do«ti ljudi noče kupiti RADIO, boječ- se. da so RA1HO preveč komplicirani za urediti in ravnati. Te bojazni pa ni več. Naš iu-žinirsiii ...1'lelek je po dolgotrajnih izbušujah ustalil in završil in izvrsten in močan I>OUiOI>ISTANČNI tu'.»e ste (Model: 11». ki je ta-Ue PUirnosT za ure<lit« in upravljati, <la l;»hko vsak OTROK raMia ž njim. Ta POSKI'.KX ?et vam zamore prinesti jasne glasove iz jake o-I<!alje;iih iK>s;nj v okrožju 1000 do J.">00 milj vstran. Ta M»Miel- II RAI>IO je ravno t:iko dolK?r, če ne še boljši k«>t so drugi, ki jih prodajajo za do>ti višjo ceno. Naš RADIO je i»oeeni ker:
1.	Je rSTALJEN.
2.	Predamo jili veliko MNOŽINO.
3.	Dobimo jih naravnost iz TOVARNE.
nobenih trgovskih stroškov in profitov.
4.	Prodajamo jih za GOTOVINO, da prihranimo
knjigovodske stroške.
R\DfO da človeku dr-s-t' 7aba--e in zabaval vas bo. £« živite v mestu aH na daleč vstran na deželi. Tomagal vam bo naučiti se resnično dobre angleščine. Vzgajal bo vaSe otroke. To je najboljše DARILO. Je poceni Prvi stroški i njim. so zadnji stroški. Ce ga naprej prodaste, dobite dosti zanj.
Z vsa'cim RADIO pcšljemo popolna navodila, kako aa Je treba postaviti in ravnati ž njim.
Cena t^ga značilnega MODEL, II. RADIO je $3*.00 fOsemintridest dolarjev.) Vklju čuje vs«. Pripraven za uporabo. . Kupiti ni treba nič drugega.
"	PRI naročilu se poslužite tega kupona.
STANDARD RADIO CO..	(Olas Nor.)
504 Citizens Ji'.dg., Canton, Ohio.
Cenjeni: — Priloženo dobite Money Order za. 138 00 Co^emintrldeset dolarjev) in prosim, pošljite mi enega va^ih Modeli II RADIO est*, zaeno z vsem, l^ar je potrebno za uporabo in navodila. S pozdravom.
Mole ime Je .......
Moj peStni naslov
Se
MARGARETA
žični blagoslov.
ROMAN. — Spisal H. Rider Haggard.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
13
Mirko in Rožica, dve ^irotici, sta sedela ob kolovratih in se koprneče ozirala proti krožniku, ki je Mtal na mizi in. na katerem je prijazno vabil kruh, zamazan z medom.
"Ali si že dovršila je vprašal Mirko.
'"Ah. ne! Pa tako .sem lačna!**
"Počakaj malo! Ko dokončam, ti bom pomagal", je dejal dobri bratec in vrtel svoje vreteno tako brzo. da je vse brnelo, dokler ni bil lan zmotan.
Ni trajalo doljro. pa je bil mar-
(Nadaljevanje.)
—	Prav gotovo. — je odvrnila Inez, — če bi vaju poročil duhovnik če bi vam on -nataknil prstan na roko in ee bi vaju zvezal duhovnik. Kakorhitro je izgovorjen blagoslov, bi vaju mogel ločiti le papež. To pa bi bilo riskirano. kajti staviilo bi se preveč vprašanj in Morella, ki je dober sin cerkve, bi nerad povedal Rimu svojo povest.
—	To bi bil trik. — je rekla Margareta, — zelo grd trik.
—	In kaj je bilo ono. kar je napravil meni in tebi— je rekla Bettv. Ne, jaz vzamem nase riziko in njegovo jezo, samo da bost* pro>ti ti, Peter in tvoj oče.
—	Kaj bo pa s teboj In"z? — je vprašala Margareta.
—	Skrbela bom sama zase, — je odvrnila Inez. — Mogotec, če bo vse dobro. bom odjahala z vami. Sedaj pa si ne upam ostati še nadalje, firem obiskat vašega očeta, seuijor Castella lin če bo mogoče kaj urediti, bom zopet prišla. Senjora Margareta, vaš zaročenec J Rožica. "Joj, koliko medu nama je skoro zdrav ter vam pošilja pozdrave in jaz vam svetujem, da ste namazala kruh do'ora mamica ! Pa saj je nocoj sveti večer!'"
Pri veznih vratih je pozvonilo. "Da bi se vsaj mamica vrnila iz ' gozda/'je vzdihnila Rožica. Mir-
Eno uro pozneje neki stari Zid. oblečen v muslimsko obleko ko pa je sfco&i p^ti dverem in jih ter s turbanom na glavi povedel Inez skozi eiu-ga najbolj zavitih in lini0 odprl. Pred vrati je stalo de-obljudenih delov Hranade. Vse je kazalo, da je bil ta Žid znan tam, jtp ^r}lte{;e jn bledo, v sami sra> kajti njegov nastop v spremstvu zakrinkane ženske ni povzročil no-	ki prose£.e zri0 na dečka,
besnega presenečenja med sledilei proroka, katere je srečal in neka- ^^ i,ntPi0 ror-i-"0. sprejmi-
"Moj Bog, saj je napol gol!" je vzkliknila mati Ana. "Čigavo neki je ubogf otroče? Tako ga ne moremo poslati v mrzlo noč . Moramo mu seaiti plašček!" Premišljevala je, kako naj to stori, a ji ni prišlo nič* primernega na misel. Tu se je spomnila svojega toplega nedeljskega krila, ki ga je imela samo za v cerkev; takoj ga je poiskala, ga razparala in sešila iz odparanega ko^ea plaščeik za malo siroto.
Ko je Mirko videl, da je ubogo revše boso, je sezul svoje opanke
Ijivi Mirko gotov tudi z delom Ro-. m jih podaril otroku. Rožica pa žice. Nato sta oba priskočila k m- m« je nataknila na glavo svojo če-zi. kjer je stala veče-rji, ki jo je'pieo. Tako je bilo dete popolnoma
pripravila mati Ana in ki jo je smela otroka použiti šele po dovršenem delu.
"To bo teknilo," se je smejala
prijazni z Morello. kadar bo prišel s svojim predlogom.
Z nadaljnim globokim poklonom je odšla k vratom, jih odklenila ter zapustila sobo.
teri ho ga celo spoštljivo poizdravili.
—	- Ti otroci Mohameda vas očividno ljubijo, oče Israel, — j.? rekla Inez.
-	- Da. da. draga moja, — je odvrnil starec ter se smehljal. — Raditega. ker mi dolgujejo denar, katerega bom dobil še predno bo izbruhnila velika vojna s Spanci. Celo epsto bi pometali pred menoj s svojimi bradami, — kar je zelo dobro za vaše prijatelje. Kdo:-ima krone v svojem žepu, si labko natakne krono na glavo. Ni j1
oskrbljeno Ln oblečeno; prijazno
Pod božičnim drevescem je ležalo vse, kar so potrebovali. Tiu so bili plašči za vse tri in pa krasno nedeljsko krilo za mater Ano; čevlji za Mirka in čepica za Rožico, vse lepše kot ono, kar sta izročila u-bogemu otroku. Tudi knjig n? manjkalo, tn celo lahko orodje je bilo tu. Otroka sta bila preskrbljena za več let.
Tedaj je sklenila mati Ana roke in padla z otrokoma vred na kolena. Ob oknu pa je tedaj hušknila zagrnjena postava, ozrla se je t razsvetljeno sobico in izginila v j.n tranjem raryni. Bil je odposlanec dobre graščinske gospode, ki jo roati Ana prejšnji dan posetila. m da bi je našla doma« Kmalu po njenem odhodu se je namreč gospoda vrnila, in ko je izvedela za plemenito delo matere Ane in nje-
Arablc. Cbe»
se je nasmihalo otrokoma. Nato nih otrok, je sklenila, da ji vse po je hotelo k svojemu očetu in Mir-! plača. In je storila, kakor je popi ko ga je spremil košček pota. Ko sano v tej povesti, se je vrnil domov, je še mnogo pri-
povedoval o tujem otroku in pri tem je eelo mati Ana pozabila na
POCENI PRODAM
vso opremo v gozdni kampi za 20
svoje križe in težave. Dala je otro. mož. Tu se dela drva, dda za ve? koma dve rezi kruha, ki sta jima I "Kdor se zanima, naj piše na ;
20. decembra:
Pres. Harding'. Cherbourg: New Amsterdam, Boulogne. Rotterdam.
24. decembra:
Mlnnekahda, Cherbourg. Hamburg. Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg.
27. decembra:
Olympic?. Ch^rboii'-g, VoieDdam Boulogne, Rotterdam.
30.	decembra: La Savoie, Havre;
bourg, Hamburg.
31.	decembra:
Zeeland, Cherbourg: Ohio. Cherbourg Hamburg.
3. Januarja
Aquitania. Cherbourg; Suffcrn, Havre New Amsterdam. Rotterdam: America, Bremen.
6.	ianuarja:
Columbus, Cherbourg Duilo, Genovo.
7.	Januarla:
Paris. Havre.
S. Januarla:
I>eutschland, burg.
In Bremen:
Boulogne in Ham
10. januarja:
Majestic, Cherbourg; George Washington. Cherbourg In Bremen.
14.	januarja: France. Havre.
15.	januarja:	} Mongolia, Hamburg.
17. Januarja:
Berengaria, Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen; Vecndam, Boulogne, Rotterdam.
20. januarja:
Stuttgart. Cherbourg, Bremen; Pitta-burgh, Cherbourg ln Hamburg.
22. januarja:
Cleveland, Boulogne In Hamburg.
24. januarja:
La Savoie. Genevo.
28.	Januarla:
Paris. Havre: Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg ln Bremen.
29.	Ianuarja:
Minnekahda, Cherbourg In Hamburg.
31. Ianuarja:
Majestic, Cherbourg; Ausonla. Cherbourg.
Ham; Conte Verde,
dišali kot bi bili namazani z najboljšo strdjo.
Ko sta otroka legla v posteljo, je mati poiskala nekaj voščenln svečic, ki jih je prihranila od lanskega Božiča. Z velikim trudom
Upravo Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
stvari, katere bi ne bilo mogoče doseči v Granadi z denarjem. Daj- ložUa nekaj trsk na
te rni zadosti denarja in kupil bom od kralja sultano.	I , .. , _ . , , . , »
... •	. „ i . , - „ -	w , _	"Ne bos pojedel svojega kruha
-- Ah ima ta Casteli dosti denarja? — je vprašala Inez.	,	- i i
......	'	„ . .	z medom. Mirko?" je vprašala ko
— Dosti in se vee uredita. Eden TLarbogatejsih moz je v Angini. . ,	, ,	, .
, .	- . . , .. ; . ... , ,	• . , se le briz.no sukala po sobi.
/^akaj pa vprašuješ: Ne bo mislil nato. ker mora misliti na druge
1 "Povžij ti svojega. Rožica!" jr
te me! Lačen sem in žejen in tako izrezjala par zvezd iz pisaneme zebe!"
Mirku se je dete zasmililo m povabil ga je v sobo. Rožica ga je začudeno pogledala. Ko pa se mit je ozrla v oči. jo je nekaj čudovito prevzelo: prijela je dete za roko. era peljala, h peči in takoj po-
kajo odgovorila Rožica. "Smili se mi ubogi otrok; dam mu svoj kruh."
stvari.
Intiz se je le trpko zasmejala, a mu ni zamerila. Zakaj pač? Ni- odvrnil Mirko' '<saJ si rekla bilo vredno.	ko si lačna!"
Vem. — je odvrnila. — a jaz mislim zaslužiti nekaj denarja 1 "Ah- Mirko' m<>rem" in vedeti moram, če ga je dosti za nas vse.
—	I)o<-ti ga je in še ga bo preostalo. — je odvrnil Israel, ko j * potrkal na vrata nekega umazanega zada.	1 "To mnameraval storiti tudi
Vrata so se odprla in šla sta preko tlakovanega dvorišča k neki	-1° deJal Mirko. "Zato kar
hiš! v maroškem slogu.	obdrži svojo večerjo."
—	Naš prijatelj Castell, ki se skriva, je najel prostore v kleti.' Dolgo sta se prerekala bratec — je rekel Israel. — Sledite me torej Iti pazite na podgane.	in sestrica, končno pa sta oba Iz-
Povedeljo j? navzdol po škripajočih stopnjicah i:i prišla sta ročila svojo večerjo otroku, ki s:? v vinsko klet. Na koro-u te kh ti se je zid odmaknil in stopila na jima je zanjo iskreno zahvalil, hodnik ter prišla konočno do vrat. na katera je starec potrkrfl 11 1 Takrat se je vrnila maiti iz goz-.-vo.j lasmi uačiin. Odprla so se in stala sta v lepo opremljeni sobi, ki da in je prinesla lepo zeleno jelko, pa ni imela nobenega okna.	Kakor veselo je izgledalo dreves-
— Čakajte tukaj. — je rekel Žad Inez ter pokazal na zofo. 111 ce. kako žalostno je zrla mati Ana katero je sedla. — Privedel bom prebivalca te sobe, — je rekel ter izpod svoje rute, zakaj nobena izginil za zaveso na koncu sobe.	njenih želj se ni izpolnila. "Ubo-
.Zastor se je zopet razgrnil in prikazal «e je Izrael in ž njim Ca- otročiča!" je vzkliknila, ko stell, oblečen po maroški šegi. Il l je .nekoliko bled vsled bivanja po I ^ vstopila. "Tu vama. prinašam zemljo, a drugače je dobro izgledal. Inez je vstala, stopila preide n j drevesce, na njem pa žal ni niti ja-trr dvignila kopreno. da je lahko videl njetn obraz. Casteli .jo je ne- bolk niti orehov. Naša dobra teta kaj časa opazoval s svojimi osrtrimi očmi, s katerimi je vse zapaz i ie ">nrla, graščinske gospode pa ter rekel nato:	'	31' doma. Tu vama prinašam le par
novčičev, ki sta si jih bila prislužila s prejo. Komaj za kruh bo.'' "Kaj pa vidim tam-le?" je za-
KLOBASE
Mi delamo in prodajamo prav KRANJSKE klobase, kakor tudi pra sičeva suha rebrca. Jezike in raznovrstno drugo podomaie napravljeno suho meso.
Pošiljamo po celi
Californiji.
tudi domače
Vsako sredo imamo krvave klobase.
Za nadaljna poročila se obrnite na
0
JELENICH BROS.
2248 — 19th St. San Francisco, Cal.
Phone: Mission 1828
ga papirja in /h prevezala na drevesce, ki ga je okrasila še s sulu-mi hruškami in slivami. "Drugega nimam" je vzdihnila bolestno.
Ko so drugo jutro svečanostmi zadoneli božični zvonovi, sta sr Mirko in Rožica, zdramila. Skočila sta s postelje in zagledala skozi razpoko v vratih božično svet likanje.
"Jezušček je prišel!" sta vzklikala radostno in hitela v sobo. Tu je stalo božično drevesce, posejano z neštevilnimi lučkami, namesto skromnega posnšnega sadja pa je viselo na drevesu toliko rdečih jabolk in pozlačenih orehov, da so
i ■• . «... ..	• xt i t I Jounsiown, i"a. — INeKl
se pod njrmi sibile veje. Nad dre- bivaIec ki je trpel več let. je pridobil vescem pa je blestela božična zve-1 veh t€Klnih štirideset funtov. To je _sko-
zda, kakor bi hotela reči: "Raduj-te se, Gospod se je rodil!"
"O. mati, mati!" sta vzkliknila otroka in hitela budit mater, ki w je začudena vzravnala in dejala:
"Kaj ]*a me motita v mojem sladkem snu ? Tako lepo sem sanjala ! Gledala sem presvetega .Je-zuščka v nebeškem sijaju. Ah. bilo je krasno; okoli glave je imel zia-
V dveh tednih je pridobil štirideset funtov.
— Vi ste gfispidieiia. s katero som ljil v zvezd potom našega -pri-ja-Mja. kaj ne.' To mi dokažile esedaj s tem. da ponoviite moja na-/ ročila.	*	^
Inez se je pokorila ter mu vse povedala.	i
—	To je pravilno. — je rekel, — fkaiko naj vem, da vam lahko j zaupam ? Izvedel sem. da ste ali da .ste bila ljubica tega MorelAe i:i ' kot laka se vas lahko poslužuje kot špijona, da nas vse uničite.
—	Ali ni malo prepozno sta vi j art i talka vprašanja, senjor? Čemi ne zaupate, ali niste vi in vaši ljudje že v mojih rokaliT
—	Nit' malo ne. draga moja. — je rekel Izrael. — Če bi imeli le najmanjši vzrok dvomiti o v;is. imamo tukaj dosti velikih posod, ivojih ena bi vam lahko služila kot krsta, čeprav bi bilo škoda pokvariti dobro, staro vino.
Inez se je smehljala, ko j-e odgovorila;
—	- Prihranite svoje vino in tudi svoj Čas. Morella me je zapustil in jaz sra sovražim in vsled tega hočem pobegniti od njega ter mu iztrgati novo žrtev iz rok. Jaz hočem tudi denarja, da bom pozneje preskrbljena 'in tega mi mora.te dati ali vsaj obljubiti, ker vem. da vi Z id je držite svojo besedo. Niti maravedrja ne zahtevam od vas. dokler nisem (igrala svoje vloge.
—	ln koliko maravedijev zahtevate, mlada žena?
Inez je navedla svolo in sieer tako. da sta oba na široko odprla oč». Stari Izrael je suho zakašfljal ter rekel:
—	Gotovo, goto'vo morate biti iz našega rodu.
—	Ne. — je odvrnila. — a skušam slediti vašemu vzgledu 'in; če bom ostala živa. bom živela v udobnosti..	!
-- To je resnica. — je rekel Ca«stell. — midva razumeva. Sedaj ' pa nama povejte, kaj nameravate storita za ta denar T	j
-- Hočem oprostili vas. vašo hčerko Margareto ter njenega za-j ročenca, Petra Brome. spraviti vas varno irzven ozidja Granade terj pustiti mar kij a. Moreilo poročenega z neko drugo žensko.
-- Kakšno drugo žen-ko? Vas samo? — je vrašal Castell.
—	Ne, Fvnjor, tega bi ne -storila za vsa bogastvt vaju obeh. S .»arodnico vaše hčerke, lepo Bettv.
—	Kako hočete napraviti to? — je vaktliknil Casteli presenečen.
—	Sečtrični sta sri pret»ej podobni, senjor, čeprav je krvna zveza med obema prceej tenka. Poskušajte sedaj, povedati vama hočem \sc podrobno.
Pričela je obra zlagat i svoj (načrt.
' -- Drzen načrt. - je rekel Casteli, ko je končala. — Pa tudi če bi se posrečil, aJi bi bal ta zakon pravomočen?
čud eno vzkliknila. "Kdo je privedel k nam tuje dete?"
"Ah, mati. zeblo ga je in lačno je bilo." je odgovoril Mirko. "Pa sem ga vzel visobo."
aj čudež, pa je v tem slučaju popolno-a resničen. Dejstvo je. da je imel ta mož v sebi, ne da bi vedel, petdeset čevljev dolgo trakuljo zadnjih pet let in tekom tega časa tako trpel, da je. večkrat hrepenel po smrti. Prej je tehtal ISO funtov, pa se je njegova teža zmanjSa-la. na 110. Nekega dne pa po nasvetu svojega prijatelja poskušal zanesljivo zdravilo proti trakulji. Kot da bi zgodil čudež, je Sla poSast, ki je srkala
te Žarke, lil Uganila otroka, kako 'njegovo kri. od njega. Sedaj mož z ve-
... ii- c, i--,	i-	seljem je ter uporablja hrano za svoje
Je bil obleče«! S piasekom. ki sem lastno telo namesto, da bi hranil strasno
ga jaz sešila ubogemu detetu, in oSa,st\ ki ./'?v1zrof'a	Počasnih
p	^	_ smrti in pridobil je v 14 dneh 40 funtov
poleg sebe je imel darove vajine na t»-ži. Dosti moških, žensk, otrok se ne-, • , • T ' , ,r .	... pravilno zdravi za svoje—bolezni, dočim
ljubezni. I)a. res! Vse to sem vide- imajo v re.mlcl trakuljo. Gotova znr.me-
la na lastne oči. »Sedaj vem. da na« ,nJa 80 dajanje delcev traku!]'.', verjetna .	pa: izguba teka z včasno pečico, pokrit
Ifvellčar ne zapusti!"	jezik. Zgaga, bolečine v hrbtu lr. ledjih
omotica, glavobol, slabosti ter plazeč ob čutek v črevesju in želodcu. Rmcna koža. I izguba teže, slaba sapa. Nobenega vese-
"Sa.j je tako, mati!" je navdušeno vzkliknil Mirko. Gotovo tuje
dete ni bil nihče drug ko sam Je- j nar>nje.'~TrakuijaT ki včasi"dora^ite dO zušček. Noeoj pa se je vrnil m ! dolŽine ^tr1esetih ^vljev.večkratpovzro-
nam vse tisočkrat poplačal. O, pridi vendar, da vidiš našo srečo.
Mati Ana je v spremstvu otrok stopila v sobo. Kako se je začudila, ko je zagledala krasne darove!
ča napade božjastl. Trakulja, ki ne splazi ( v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Boljše! Je. da se prej iznebite te pošasti prednol bo prepozno. Naročit« eno zdravljenje Lax tan a danes, ki ga pošlje takoj po prejemu $10.48 Laxal Med. Co.. 836 Laial Bldg., Box 963, Pittsburgh. Pa. Lax-tan nI škodljiv. Za zavarovanje zavojčka 25c posebej.	—Adv't.
(Dalje prihodnjič.).
^^FTRT stoletja smo že uspešno v trgovini ter dobavljamo zdrave vloge za posameznike, banke, zavarovalmrnKke družbe ^n brat.ske organizacije.	—
Vladni bondi Občinski bondi
Joint Stock Land Bank bondi Industrijalni bondi Bondi javnih potrebščin Železniški bondi
OTIS & CO.
Ustanovljeno 1899
CLEVELAND, O.
John F. Perko, zastoppik
JAKO ZNIZANA VOŽNJA
za tja in nazaj.
Iz New Yorka do BEOGRADA ZAGREBA LJUBLJANE
in nazaj.
Tretji razred.
m vee
$198.50	soglasno
$198.00	s
S198.00 parni kom.
Davek $5 00 posebej.
Odločite se obiskati staro domovino in svoje prijatelje.
VPRAŠAJTE POOBLAŠČENE AGENTE
ali WHITS STAR LINE in RED STAR LINE
No. 1 Broadway	:	:	:	New York
PjSUUCHUMf
Naravnost v Jugoslavijo **
Presidente Wilson — 3. feb.: 24. mar. Martha Washington 24. feb.; 14. apr.
V Ouorovnik ali Trst. Železnlna v notranjost zmerna. Nobenih vizejev. Vprašajte pri bližnjem agentu ali pri
PH£l BROS. & CO, 2WeitSt„ N. Y.
Suhe Kranjske klobase.
želodec in doma sušeno
meso pošiljam Sirom
amerike po —
35^ FUNT proti ekspresnemu pre-vzetju. .
JOHN KRAMER
5307 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v"Glas Naroda"
DR. KOLER
638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI.
Dr. Koler ie nai-Ftarejši slovenski zilravnik Specijalist v Pittsburchu. ki ima 32 - 1-tno prakso v zdravljenju vseh moških bolezni.
Zastrupljen je krvi zdravim s glaso-vitim 606, ki pa je izumel dr. prof. Erlit h. Če imaU* mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu. izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in Izčistil vam bom kri. Ne čakajte, ker se ta bolezen< naleze.
Vse moške bolezni zdravim po o-krajčani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte. temveč pridite ln jaz vam ga bom zopet povrnil.
Hyronolo all vodno kilo ozdravim v 36 urah In sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu m včasih tudi pri puSčanju vode. ozdravim z gotovostjo.
Revmatizem. trganje, bolečine o-tekline, srbečice. Skrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času in ni potrbno ležati.
Xekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam že it tarega kraja, zato vas lažje zdravim. ker vas razumem slovenski.
Uradne ure so: Ponedeljek, sreda ln petek od 9 do S. Torek, četrtek in -/•t»nta od 1» do 8. Nedeljo od !» do 2.
Rada bi izvedela za naslov svojemu brata .1QIIN MANTEL. Pred tremi leti je bival v Denver, ('<*'.<'. in od takrat nisem veC slišala o njem. Ako je komu znan nje<r«>v sedanji naslov, era prosim, da mi <ra naznani, za kar mil bom zelo hvaležna, ako pa sam dobi te vrstice v roke, naj se mi javi. — Mrs. Mary Mantel, 427 N. Broadway, Joliet, 111.
(3x 16. 18, 20)
Rad bi izvedel kje se nahajajo mo-jS PRIJATELJI. Zsrlasite se mi pismeno ali osebno. (_-e ne, bont drugič kaj vee poroeal. — Joe Pirman, Box 736, Johnsonburg, Pa.	(2x 18, 10)
Z A BOŽIČ
VICTOR PLOŠČE PO 75^ DOBITE EDINO LE PRI NAS.
65638 Tiha noč, sveta noč. (Gruber)
Godba.
Sveta noč. Šnajdova-Janez Goreno
Te t je.
72429 Kršfenicl. Franjo Potočnik.
Angel sveti z nebes doli. Potočnik.
retje.
"7C00 K pri planska koračnica. — Perzijska koračnica. —
Goldmannova godba. 77601 Zinibljene pete. —
Poljedelčeva žetev. —
Vitkov Orkester. I 77289 Veseli druzl. Polka
Polka Mazurka. Harmonika z goslL I 77422 Deset zapovedi za dekleta.
Neža in Pavel. SmeSna s harmoniko.
77423 Gorenjski valček. Harmonika. Na skok skoči. Harmonika.
77490	Vabilo (Ig. Hude.) — Pastirček. (Ig. Hude). —
Moški zbor. New Vork.
77491	Marička valček, Weber Band. Glazbenl valček. Web«>r band
77492	Strelčeva ljubica. ŠotiS.
O Izahela. Valček. Narodna godba.
77557	Kavalorijska koračnica. Holtzhacker koračnica. —
Narodna godba
77558	V divni dolini. Polka. Krasna Marička. Valček. —
Kramer hAnd
77635 Brez nade. Polka. Češka godba.
Kmečka polka z vriskanjem 77651 Sezidal sem si. Poje E. BlaževiC. Slovenec Slovencu. Poje E. Blaževifi
i NOVE ROLE, ZNIZANE CENE
Vse po 70 centov.
12385	Na Tvoje zdravje, polka
'.123S8	Na Dan, polka
12488	NaSa Roža. polka
12527	Potepuh, polka
1251«	Oolobička. polka	'
12526	Veseli Bratci, polka	M
12363	Lubavno, mazurka
12371	Zora—Vstaja, polka
12"!>2	Moje sanje, polka
12525	Pojdi konjiček, marš
12532	Vesela poskočnica. polka
12336	Slavček, polka '	"
12529	Ciganka, polka	"
12528	Barbara, polka
Za poštnino pošljite 35c. Cenike zastonj. Prave glasne Vlctrole prodajamo od—
22.50	do 9480. z hornom ali brez horna.
IVAN PAJK 24 Main Street Conemaugh, Pa.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
ADVERTISE IN "GLAS NARODA".
NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 18, 1924. — ČETRTEK, 38. DECEMBRA 1924.
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA"
Betlehemski dogodki, kot si jih je zamislila narodna duša.
slovenski narodni pesmi sestavil Fr. Milčinski.
I. Rojstvo.
Rimskega cesarja zapoved je prišla, da je popisal vse ljudstvo s ce4ega sveta.
Sveti .Jožef, prileten mož, pravičen mož ki eimperman povsoa znan, je rekel in dejal: "Oh moja Marija, žalosten li povem glas, po deželah $rre zapoved: "Popisati naj vsak se da, okod je kdo doma !"
Lepa je roža lilija, še lepša de-\ ica Marija, Marija je odgovorila : "Oh Jožef, sveta ženin moj, tudi midva pojdiva po zapovedi, da pridela v judovsko mesto Betle-hem. k**r sva iz hiše Davidove!"
"Oh roža Marija, ti moja nevesta, ostani doma, ker dolga bo raj-/a. čez tri dni hoda !"
"Moj dobri Jožef, varuh moj, nikar se zame nič ne boj ! Ako bo treba, bova hodila tri dm i in pol!"
Sveti Jožef in Marija se vzdigneta na |*>f; voHčka ženeta., oslička peljeta tja ]h> cesti proti bet-leh» m^kem mesti, četrti dan pri-de.ta pre;l mesto, noč ju obide naprej ne moreta.
Pravi sveti Jožef roži Mariji: "Tu.le me čivkaj, devica, trošt mo-jega srea. v mestu imam strica, on nama j'-rpenpe da!"
Roža Marija je vzdihnila: "Le iiitro, le hity>, da jerper«to dobiš, da me v tem mrazu zunaj ne pustiš — ker čas mi ne pofponuje, ura približuje!"
Sveti Jožef je hitel, pa stric Je bil birt, pokazal mu je kljubo, uka zal je hlapcem : "Le ven ga, potepuha, nima. da plača kruha! Jar imam streho le za te. ki mi kaj iz-kn piti dade."
Sveti Jožef si vzame srce, vse mesto je prehodil, nikoder ni dobil strehe za to noč. Pritekel je nazaj k Mariji, se razjokal prav močno, od žailosti prevelike ni mogel govoriti.
Smilil se je Mariji in ga je tolažila : "Jožef moj. nič ne žaluj, vse to je božja volja!"
Tedaj je zapela grlica, ozrla se je Marija, glej ! — ugledala je šta-lieo, naslonjeno na skalico. in sta stopila vanjo. "No, kaj ti pravim. Jožef moj, gotovo bom povila no-eoj Njega, ki je ustvari1! zemil jo m nebo, človeku dušo dal in telo."
Sveti Jožef je pospravil, je po-
kadil štalico, privezal je vanjo vo-lička. pristavil k jaslicam oslička in je dejal: "V kotiček stisnila s« boš, v pla.šč se moj zavila boš — ta zimski čas je velik mraz, o, Bog se usmili nas!" In še je za veka*: "Temna je ta noč, kdo nama da luč?"
Odgovorila je roža Marija: "Le poglejva na nebo, kako nama zvezde- svetijo !''
Še je zaskrbelo svetega Jožefa: "Za večerjo ti nič ni!" * Pa je dejala roža Marija : "Saj večerje treba ni — nebeška špiža se nama bliža. Bog nama da svojo pomoč, da srečna bo ta noč!"
Marija je razgrnila plašč, si ga dala pod noge, pokleknila je nanj. Molila -sta do polnoči, Bogu se v rok«' dala, malo zaspala. —
Marija se zbudi — Jezus pred njo na plašču leži! Komaj ga je poljubila, že so d osle tri vode, mlačne kakor kropek. in so Jezusa kopale, došli so trije vetri, topli kakor sapa, Jezusa so greli.
Marija, ni imela pleničice — sveti Jožef .si je slačil srajčieo; Marija ni imela povojčka — sveti Jožef si je snemal piintico: Marija ni imela odejice — sveti Jožef je dajal suknjič o.
Pa Marija pravi in govoni: Nocoj ta noč je mrzla noč! Da bi poslal mi Bog dva angelca, golobč-ka dva, da bi mi prinesla plenici dve, povojca dva, da bi pokladala Jezusa.
Komaj je to izgovorila, poslal jii je Bog dva angelca, golobčka dva, prinesla sta ji plenici dve, povojca dva, da je pokladala Jezusa, zveliča rja vsega sveta.
Marija je vstala, Jezusa je spre-vijala.
Sveti Jožef ga je na roko vzel, od veselja je jokati pričel. V jaslice ga je položil pred oslička in volička, oba sta padla na (noge, na tla položila svoje glave, spoznala sta pravega Boga.
Z nebes je prišel svit kakor o-poldan — ne solnce ne luna ne sije tako. Zvonovi no zazvonili od sebe, vse irore so bile zlate, vse vode so tekle z vincem.
Sveti Jožef je vzel barigljico hitel je na mrzlo vodico in prinesel Mariji sladkega vinca.
dar: dve jagnjeti, dve grlica, ka-punov en par. tri pure, dve raci. en žakelj soli — golobe bi bil. pa so še premladi.
Pa tudi Juri s palico ni -tal kakor steber. Poiskal je iz koša zadnja dva groša in ju dal Mariji m
zvezdo. Ker bo ta zvezda obstala, tam se je kralj rodil, ta bo kralj «Vz kralje vse, še čez Herodeža srditega. kralja judovskega."
(Zapustili so mesrto Ruzalem. Vi-žala jih je presvetla zvezda. (Jasper je jezdil naprej, najbolj je pn-
Pa je zagledala Marija čudne tri može in se jih je ustrašila.

Nad štalico pa so piskali in peli proti Betlehcmu. kjer nad Štalico da ni dremal po poti. In je šel To-angelci:	langelei pojo glonijo Sinu božje- maž in njegova stara in oba poba
"Nocoj se rodil naš Jezus, naš mu.	lin Anzelj tudi in Jakelj in Jože in
kralj! i Pastirčke je zdramila svetloba bogati Matija in vsak je nesel svoj Sveti Jožef starina je naš general, — ne solnce ne luna ne sije tako' dar. Juri s palico je lm vzel s sa-Marija devica je naša kraljica! '— čuli so nebeški glas in so ga ra-> l>o kos sira. in zadnji je bil Jer-Čast, hvalo Bogu zapojmo svetu!" zumeli in so dejali: "Kako čenio.nač in j.- nesel zibelko.
H. Pastirčki.	!ili- svoje C're,le *»P™titil"
Okoli Betlehema so pasli pasti,J Auf1 ->im -ov°riI:
. .. .	-	- i vam bo čuval Bog, lei>o jo bo na-
je, tam trije, tam štirje, so culi,	1
I dremali, so pekli krompir.
danil — vsako oveo z dvema janj-
Prišli so v štalico in je bila šta-lica 1«' malo pokrita in nič zaplarn-
kana:
"O eartano dete. kako je lepo,
4 eema. vsakega ovna z zlatim zvon- Od mraka trepeče. je skoro na
go!'
ceni.
i Pa ravno o polnoči ko se najbolj sladko spi, se je naglo zabli-
skalo, široko so se odprla nebesa,5 Pa 80 vstajali pastirei in s sabo z nebes je prišel fantič zal. ves se Jemali darove: ovco. jagnje. torbo je svetil, lesketal:	. kruha kraJe-
"Le sem, le sem pastirčki vi!	Svit iz štalice jim je kazal pot
Eno čudo se godi:	| in so hodili mimo liiš in so klicali nožiee. vzel jih je stari. Jože pa je
Rodil se je človek Bog.	! ljudi. Vsi so šli za svitom, še Juri j skoč.:l domov po plahto, da je za
Nas bo rešil vseh nadlog."	s palico, ki ga je imel snoči en po- dete.
• ,
In jim je ukazal hitro vstati in lič preveč, in so mu dali tobaka, Bogaii Matija je poklonil svoj .bil enak odgovor: "Moj pot je z«
Jakelj je ponujal svojo suknjo, pa suknja ne velja, je ni bilo drugega k' ► luknja, raztrgana vsa. Tomaž je dajal nogaviee za gole
je z glave vzel klofmico, poklek-! 7Jial ceste .i^ili s0 na kamelah.
nil je na tla in se prekrižal. Tudi kamor so daleč- prijezdili v judov-
na sir ni pozabil in ga je dal volič-, sk(> mesto B^lehem. Nad betle-
kii: "Na, ljubi valek moj. lačen hems':« štalico je zvezda obstala.
ne boš nocoj!"	.. _ „	,
*•	Marija. roza cartana. je bun
Jernač pa je dal zibelko.	, - . , ,	, . .
^ -	zgodaj vstala, da je vrczaJu sinku
Sveti Jožef, mož prestar,	leno ... „ x„. . ,
' '	' srajcjco. Ni je vrezala z nozkom,
belo brado ima: z brado j«1	gubal. • - - • . .	,
J	i ni je sesila z lgl.eo, m je oprala v
z nogo zibal prelepo dete Jezusa, i i- -	,
^	* '	! vodici; vrezala jo je z mesecem.
Marija je pevala lepo: "Aja tii- »-, -	...
J 1	1	1 ; sesila jo je z zvezdico, prala jo j»*
taja le spančkaj sladko!" Osliček „ ... * , , . .	.	v svojih solzah.
je dihal, voliček je pihal. oko!i štalice je godla burja, in bilo j«> ve selje,
"da bi p iskal, da bi žvižgal, da bi Papirčki so nehali piskati in p-.
jokal na glas!" ti in dejali: "Gotovo bi radi ukradkr Jezusa!" Zbrali so se III. Sveti trije kralji.	Ykup in ^ vzeli .gorjače: "Ilodi-
Tisti čas je vzešla na oni strani ,mo hudi kakor strup! Kdor bo črne gore presivetla zvezda, sV«*ti-1 ukra<lel Jezusa, ta bo koj mrtev!" la je na široko, svetila na visoko. | }»a s/) kralji prišli bliže: prvi je V zvezdi j«- stalo d»-te mlado, v ; T * i 1 siv Ln star. imel je krono do kah držaio zlati križ. v križu so ušes; dnLgi je bil ociran prav t.-i-bile zlate črke. da je to dete pravii | ko; tretji je bil črn in mlad. ve* Bog. roje»io v priprosti štalici \ joportan in zlat. volovskih jaslicah, in da je kralj • Vstopiu so v štalico, pa<lli so na crez vse kralje.	; kolena, nizko se priklanjali, kro-
To zvezdo so videli trije kralji: j ne rfoli devali, prelepo so pevali: Gašper. Melhar. Boltežar.
Zvezda jih je zvabila, šli so za njo. hodil je vsak svojo pot. prišli j so v mesto Ruzalem.	[
Po mestu so srčno barali. kje jej rojeno dete. ki je kralj čez vsr Jezusa : Gašper, najstarejši z naj-kralje. Ilerodež se je ustrašil in jej lepšim zlatom, Melhar z kadilom, i rekel tako: "Le po.jle. iščite dete j Bc»lt ižar je imel črno lieK pa je malo dni ko najdete kraj, mi pri-jtial za dar mire, da bi se Jezus ne dite nazaj '.	; bal črnega zamorca. In še so pove-
Kralji so hotlili vsak zase. zvez-1(iaii roži Mariji bridko novico: da jih je pripeljala vkupe in so s,-. "Ilerodež je srdit, boji se novega začudili in se izpraševali: •	| kralja, vse fante je nka.zal pomo-
"Gospod kralj, kje .ste vi do-1 riti: dvanajst tavžent. moških ot-
ina ?"
Jaz se mtam doma. kjer ljubo solnce gori gre." "Gospod kralj, kje ste vi doma?" "Jaz sem tam doma, kjer ljubo solnce opoldne počiva." "Gospod kralj, kje ste vi doma?" "Jaz sem tam doma. kjer ljubo solnce k božjej gmadi gre."
In še so se izpraševali: "Gospod kralj, kam je Vaš pot?" in jim je
"Mi smo sveti krajljitarji. Iz treh dežel smo sem prišli, Gašper, Melhar. Boltežar."
Odprli so zaklade, darovali so
rok, to je bila žalost in jok!"
Marija je zahvalila može, ker Jezusa tako časte. Sveti Jožef je bil tudi vesel, ker je Jezus lepe da rove prejel.
Pa ko so bili Jezusa molili in darovali. so'se tnije kralji poslavljali. na pot so se pripravljali: "Mi vrnemo še to se noč, Jezus nam bodi na pomoči!" — Srečno rajžo, lahko pot, Bog nam daj jo vsem povsod!
Božična povest.
Tonček je bil sin pridnih in zato siromašnih staršev.
Tisto leto je bil božični večer 2-4. grudna. Pridni ljudje so 24. dan vsakega meseca davno brec denarja in sta bila Tončkova roditelja jako žalostna, da ne bo imel Tonček ne jaslic ne božičnega drevesa. Obupala sta in na tej jxxllagi zaspala.
Tončka je mikalo, da bi videl blesk in s'ijaj božičnih dreves vsaj drugod in da bi vsaj od daleč gie-dal pisane igračke, sladke dobrote in vesela lica — skrivaj je vstal in se zmuznil iz hiše.
Vso širno plan je pokrival debel sneg. izpod bele odeje se ni ločila n»' stezica ne brvea. ,Zanašal se je Tonček na svetle zvezde, da ga bodo vodile. kajti je bil mlad in nespameten. Zanašal se je nanje pa je točno zašel v dobravo brez konca in kraja in ni vedel naprej m ni znal nazaj.
Truden je omagal pod košato smreko, zeblo ga je v prstke, bridko je zajokal in v joku zaspal.
In ko je spal, je p-rišel ponj tihi bledi angel in mu nosil drobno dušico v naročje božje milotsti.
Mislim: Noben Božič ne mine uredništvu biWz take povestice, le da je Tončku vsakikra* drugače ime, in je nemara uredništvo pov'estice že vajeno— brez nje tn brez enega članka o časti Bogn v visavih in miru ljudem na zemlji ne bi bilo pravega Božiča.
Jaz nisem tak, da bi drugim od-' jedal vajenega kruha, zato ne pišem te povesti, naj jo le pišejo drugi, moja božična povest se pričenja tukaj, kjer se ona neha.
V nebesih so praznovali svet. božični večer. Ljubi Bog je sedei mogočem prestolu in solnčnin oblakov, mili njegov pogled je bil blaženim dušam hrana in godba in radost.
Tedaj je na lahkih krilih priplui v nebesa bledi tihi angel s Tončkom. Tonček se je zbudil in se pričel neusmiljeno dreti. Usule so se okrog njega blažene duše in ga tolažile in izpraševale —. nič ni po magalo, še bolj se je drl.
Reče gospod Bog: "Glej ga ot-ročajka, čemu se joka?"
Odgovore duše: "Mamico hoče in atka in mruco Lizo, pa nimamo ne atka ne mamice ne muce Lize. .Nebeške mane mu nudimo — on si želi ajdove potice, ajdove potice nimamo. Rajske harmonije mu božajo uho — njemu se hoče konjička, ki piska vzad, takega konjička nimamo."
Tako so govorile duše in kar je bilo devic, so zardele.
Pa je rekel gospod Bog in njegov glas je prijazno grel bolj kakor naimebkejši baržun in je dejal: ''Praznik praznujemo nocoj največji v vsem božjem letu na vsem božjem svetu, praznik je te-
Iga, česar še ni in kar sel'e bo in je zato brez zmote in greha. Pa je
deca tisto, kar še ni in kar še le bo. in jc nocojšnji praznik praznik dece. ki je popje in je up sveta. Boli me otroški vek nocoj Tn noč. Odkod je otročajek ? Kdo je prinesel nocoj to rajsko noč njegov vek med nas?"
Bledi tihi angel je odgovarjal: "Tonček je. Zmrznil je v noči na snegu pod košato smreko."
Dali so gospodu Bogu Tor-.čka v naročje, tisti hip se je Tonček nto-lažii. pogumen je šel z drobnimi svojimi prstki gospodu Bogu v ea-stito belo brado. Kajti deca se nr boji nikogar — ne cesarja ne smrti ne Boga.
Gospod Bog pa je dejal: "Ni prav. da mi mre moja deca na veliki ta praznik, ki je namenjen moji deci."
Angel se je opravičeval: "Ni moja krivda. Gospod, Ti pomagaj. Tvoja je moč! Na zemlji žive ljudje, pravijo jim. da so literati, leti krvoločni za Božič more nedolžno deeo. Ni ga Božiča, da ne bi a božičnih povestih na stotine, na tisoče bednih otrok izvabljal izpod varnega domačega krova v noč in mraz. obetajo jim slaja m sijaia in potem jih puste, da nebogljeni zmrznejo!"
Milemu Bogu je zadrhtelo lice. nagubalo se mu je čelo in je vpra šal, zakaj delajo tako.
Bledi tihi angel je odgovarjal: •'Moja žalostna pot me obilno vo di po zemlji in marsikaj vidim h
marsikaj čujem. Mislim: Literati more deeo za pare in dinarje."
Tedaj se je zgenil ljubi Bog in |e ugenil kazen in ko je v svoji vsegamogočnosti modrosti ukrenil, že je bila izvršena: Vsakemu, kdor je bil zagrešil tisfi Božič božično povest o zmrznjenem otroku. vsakemu slehernemu se je oni hip sanjalo, da jih je dobil pet rn dvajset po goli ...
Eden se je puntal v sanjah in j govoril: "Ampak je literarno, ako otrok zmrzne na božični večer!"
Ta jih je dobil še pet. in dvajset.
Svete device so sramežljive gledale v kraj. zdelo se jim je pa vendar dobro, kajti se jim je deca smilila.
Tončkova roditelja sta se nenadoma prebudila v čudni grozi, cula sta, kakor da ju nekaj kliče.
Planila sita kvišku — pogrešila sta Tončka, hitela.sta za njim po drobnih njegovih stopnjah.
Našla sla ga v gozdu pod široko smreko — spal je. še je bil živ.
Ogrela sta ga v svojimi poljubi in v žepu je imel šop bankovcev-, po volji ljubega Boga se je bila pisateljska nagrada iz žepa morilčeva preselila v njegovega.
Tako se konča ta božična povest veselo in to je prav in je všeč tudi meni, ker imam deeo rad.
V Julijski Krajini.
Tiha in mrtva so naša temnajmovja. strele švigajo po bornih domovja. kakor pozabljeni gro-| kočah in uničujejo naše žulje in bovi na širni njivi večnega miru. j naš ponos. Tolpe črnih krokarjev Veselo petje, radostni smeh in sre-(prihajajo od juga, kljaijejo nas v eni vzkliki niso tu doma; ne glas živo meso, pijejo našo kri, se na-in ne žar. k svetlobe ne uhaja sko- slaja jo od naših ranah in boleči-zi gosto zamrežena okna; zdi s©, nah. Teptajo in psnvajo naša sve-da tu vasujejo mrliči. Sključene ta čustva in kolnejo blagoslovljeni upognjene postave s pogledom, ne kraje našega rojstva. Iu ako bi uprtim k tlom. se počasi premika-; prodrle zvezde to črno zalego na jo iz kota v kot. kakor na smrt ob- ta sveti večer, bi zatemnile.v žalo-sojeni hudodelci, ki preživljajo sti in sramoti.
svoje za dr. je trenotke v strašnih "O, ljudje božji, zapojte prele-ječah in z grozo čakajo usodepot-jpo pesem o božični noči!" Zapeli no uro.	Jbi prelepo pesem o božični noči, a
"Ljudje božji, prižgite luči, iz naših grl prihaja krik. Krik
nocoj je sveti večer!"
Prižgali smo luč. pa je ugasnila.
splašenih ptic, ki jim je morilna cev namerjena v srce. Tužni klici Ugasnila je. ker se je prestrašila J Gtrok. ki jih trgajo od matere m
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNTK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
groze, ki gleda z naših obrazov !n trpljenja, ki mori naše duše. Dre-strašila se je redečih, počastnih senc. ki se love krog nas. se obešajo na rame in roke in grabijo z ostrimi kremplji naše duše.Prestrašena je za plapolala dvakrat, trikrat, vzdihnila in umrla. Tako obhajamo sveti večer: tema v nas. tema krog nas in v tej temi tavamo proti ogromni grobnici, kamor polagamo svoje cilje in nade.
"Milijon zvezd trepeta na jasni. nebeški poljani, pridite ljudje
mečejo divjim zverem. Kriki nas sužnjev, ko bije po naših plečah valpetov bič. Kako bi zapeli prelepo božično pesem na sveti večer T
"Pojdimo, ljudje božji, zvonovi vabijo v svetišča!"
Tudi mi pojdemo v svoja svetišča — v katakombe. Prazno in opu-stošeno je sedaj tu notri. Naš veliki oltar leži pomandran in pož-gan v razvalinah. Po teh razvalinah se plazijo naše duše in prosijo moči in pomoči v teh težkih težkih urah. Najbolj goreče prosa-
božji. da nau vesele pozdravijo na j0 za one, ki se cepijo od nas, ket-
sveti večer!"
Nam se sveti nobena zvezda. Crnotemno je obzorje in svincem oblaki se zbirajo nad nami. Goreči
blisk razsvetljuje naša temna do- je ^latere!
jih omamljajo sladkolažnjive obljube. O, da bi se odprle njih oči. predno jih zgrabi sovražno žrelo, bi se vrnil nazaj v naročje svo-
"Veselimo se ljudje božji, ker nocoj se nam rodi Odrešenik!" O, da bi se tudi že nam rodil odrešenik! Blagoslovljeno tisto telo, ki ga bo nosilo pod svojim srcem. Če-ščena tis-ta mati, ki ga bo imenovala svojega. Dolge procesije nas bo hodilo za njo in poljubljali bomo sled njenih stopinj. Iz najbolj pekočih solz ji bomo skovali bisere in jo posipali ž njimi. Iz naših src ji bomo zidali palačo, kjer nam bo kraljevala. Iz naše krvi ji bomo tkali preproge, da se bo sprehajala po njih. O, da bi se še zgodilo!
Primorska.
čez širni svet so bedne nas razgnali volkovi gladni. Vzeli varne strehe, da grejejo pod njimi se in smehe razpasejo nad nje, ki so se vdali...
In prapor tuj pristal je ob obali, prevzetno se zastdral — v lastno grehe;
in v sakroegoizmu, brez utehe, so s kladvom udarili po kraški skali . . .
In vnela se je iskra . . . Zažareu im v srcih tli, kot v kamnolomu mina,
ki jo težak je vžgal, da kakor strela
razpoed se in — pusta razvalina bo gmild blesk ... A »ti boš iz pepela otresla celo čisto, Domovina . .
? i
Rojaki v Mesaba Range in Ely, Minn., podpirajte podjetja, ki oglašujejo v "Glas Naroda".
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1925. — LOUIS VESEL, zastopnik "Glas Naroda".
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
Stara zanesljiva
First National Bank
Eveleth, Minnesota
Govorimo slovenski.
Vesele božične praznike in srečno Novo Leto vam želi —
Peoples State Bank Eveleth
Eveleth, Minnesota
Banka z uro.
First National Bank
AURORA, MINNESOTA
Denarne pošiljatve v stari kraj. Zavarovanje. Priporočamo se Slovencem.
Vesele božične praznike in srečno Novo lete
. • ii »■•■jim t»lji'jniil<'«Mu. katerim >e >«• naibiljt- }irip<"<r<>«";ui>. tla l»i wo ' i'-.'Oslo ;i«>*etilr Moja zaloga postaja vedno večja in cene so tn/Ue' Žrleznmu in lii^na oprema, .laz m'hi prvi ..n,,,;! v t«-m incsia -l<■ < ■ i«si » trgovino. navedeno 7^'<»raj
L. HITI
Grand Avenue, Jancovem poslopje. TvlefVm 1VS	EVELETH. MINN.
Vesele liuiitnc praznike in sr«'čn Novo leto-
THE FAYN STORE
Eveleth, Minn-
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem, katerim sc .'.e vnaprej priporočam.
JOS. KOLAR
PRODAJALNA in (iROt'EKI.IA
GILBERT, MINN.
Vesele hoižčne praznike in srečno Novo lelo!
GILBERT TIRE VULCANIZING GARAGE
Frank Jarvisto, lastnik CHRYSLER. MAXWEI.L in CHEVROLET SIX
Zahvaljujemo se vsem svojim odjemalcem v Gilherfu in okolici ter jim želimo srečen liožič ter se vnaprej priporočamo CITY BAKERY
EP.OADWAY	GILBERT, MINN
Tt-It-phoiu* 194
Prip-•:■<••' m .-«• v.«m Slovencem as obilen • t tnoje
"CANDY KITCHEN"
MIKE COPANECE 121 N. Cro.idwny GILBERT, MINN.
Vesel Božič.
BROADWAY GARAGE
David Moykkynem GILBERT. MINN.
Zaloga obroče v, gazolina in olja
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem svojim odjemalcem ter se še nadalje priporočam za obilni poset
Anton Mahne
ŽELEZNINA in HIŠNA OPRAVA. POGREBNIŠKI ZAVOD.
223 . 225 WEST LAKE ST.,	CHISHOLM, MINN.
Telephone 476
Ely, Minnesota
Glavnica $50,000.00
Prebitek $12,500.00
R. M. Se 11 wood,	> George T. Ayres,
predsednik.	podpredsednik.
L. J. White,
blagajnik
A. L. Sundholm,
pomožni blagajnik.
Vsem našim odjemalcem in prijateljem želimo Vesel Božič in Srečne Novo leto. Zahvaljujemo se vsem za veliko naklonjenost, ki «mo je bili deležni v tem letu.
AUGUST VERBIC
Obleke po meri.
Telephone ISO GILBERT, MINN.
The Miners National Bank
of Eveleth
Razumemo tudi slovensko. EVELETH, MINNESOTA
Priporoča se
State Bank of Aurora
AURORA, MINNESOTA
Veseli Božič in srečno Novo leto.
Farmers & Merchants State Bank
Virginia, Minnesota
POZOR, SLOVENCI IX HRVATI. PRIDITE V NAŠO BANKO IN SEZNANIT K SE Ž NJO!
\ vaših b;iiit"nili poslih vam i»o na razpolago rojak Jchn Adlešich.
First National Bank
BiwaJbik, Minnesata
Banka, s katero bi radi poslovali. Pol milijona dolarjev skupnih virov. Z veseljem se poslužimo prilike, da si pridobimo nakljenost Slovencev iz
Biwabik-a in McKinley-a.
Če želite nasvete o bančnih poslih, pridite k nam.
J. C. McGIVERN, predsednik. A. B. SI IAXK. b!a<rajnik. i). L. TORRES ANI, pomož. blagajnik
CITY MEAT & GROCERY COMPANY
Geo. T. Brince, lastnik.
MESO, GROCERIJE, SENO, MOKA in KRMA VSAKOVRSTNO SADJE IN SOČIVJE
117 GRANT AVENUE	EVELETH, MINNESOTA
Telephone !«»
Vesele praznike.
Vedele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem odjemalcem.
SEDEY & PLAMNSIK
MESARJA - GROCERJA
115 Grant Avenue	Tel. 4	Eveleth, Minn.
Dr. L. W. Kukar
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
v poslopju Domine Grocery Store — 214?« (iRANT AVENl'E
Eveleth, Minnesota
Pnoie. 258
T'RADN'K I'liR: '.»1 rt.	1:2, ...1 l. <1.. D. popoldne. Zv-r.-r po dogovoru.
John Zupančič
Prodajalec PERILA, ČEVLJEV in GROCERIJ
želi vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto.
ELY, M INN.
Vesele praznike in srečno Novo leto želi vsem odjemalcem
Martha Gandy Kitchen
Maria Zorel nil Ely, Minn.
Najmodernejša prodajalna GROCERIJ
Zaloga vedno svežega mesa.
GEORGE KOBE
- Lastnik -
Telephone K2
Gilbert, Minnesota
Vesele bežične praznike in srečno Novo leto želim vsem mojim odjemnlccrr. ter se priporočam za nadaljni poset.
Vedele božične pravnike in srečno Novo leto!
Anton I Lopp Company, Inc.
GENERAL MERCHANDISE
Gilbert, Minnesota
rhone 78
Vesele božične praznike in srečno Novo leto.
ELY HARDWARE COMPANY
Champa in Mcrliar. lastniki
Shelf and Heavy Hardware, Cutlery and Building
Material.
ELY, MINNESOTA
JOSEPH KLUN
Perilo, čevlji in grocerij.
Vsem odjemalcem želimo vesele praznike in Novo leto.
Ely, Minn.
Zaloga
ČEVLJE, ŠKORENJ in GALOŠ
r O P R A V L J A N .1 E C' E V L J E V .
Nestor Laine
Specialist za noge. 104 do 106 Broadway Tel. 183	GILBERT. MINN
STREHE i n ZAGRINJALA AVTOMOBILOV IZGOTOV-LJAM PO NAROČILU
JOHN A. JUTEN
6.8 So. Broadway GILBERT. MINN.
Naročila pešteno in rozono izvršena.
Rex strehe in obodi za kare.
Vesele božične praznike in veselo Novo leto.
Telephone 157
J. E. INDIHAR, D. D. S.
Zobozdravnik
225 W. Lake Street
CHISHOLM, MINN.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO.
Miners State Bank
Chisholm, Minnesota
Telephone 2
Zavarovalnina.
Čekovni promet.
Frank Gouže, blagajnik.
Hranilne vloge.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
First State Bank §f Ely
Ely, Minnesota
VSEM PRIJATELJEM IN VLAGATELJEM
Z začetkom našega dvanajstega leta jamčimo za isto postrežbo in uljudnost, katera nam je dosedaj privedla sedanji veliki slovenski klijentel.
FIRST BANK of ELY
Ely, Minnesota
Ali ste že naročili Koledar? - Rojaki v Mesaba Range, Minn., lahko dobe Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1925, pri Louis Vesel, zastopnik "Glas Naroda". - Naročite ga še danes!
Slovencem naklonjeni trgovci v Minoesoti.
Napisati Louis Vessel.
V	dolžnost si štejem, da napišem nekaj, kar se tiče oglasov, katere sem zopet nabral za božično izdajo.
Pred d vem i leti sem i*to tako šel oko-li po istem poslu. Sreča mi je bila mila, da sem bil nabrai kar 2 polni strani. Ker pa zahteva naša rodim bolezen, me je bil eden s Severa malo udrihnil. Ne morem se spomniti, kdo bi bi.1 in v kate-rem listu je bilo. Ker se pa jaz ne oziram veliko na take ljudi, •mu dant-s zopet pojasnim, da si sme izbrati tudi vzhodno, zapaduo in južno sapo. da bo kaj pihalo zares ali nie, povem pa, da ne bo Vessel a splašil!
Rojaki, naznanjam vam, da sem kljub zaprekam zop«t nabral skoro 2 strani oglasov za Glas Naroda in vas prosim. nepooabite citati oglase v božičnem času. Upam. da lx> vsak bnei zadosti prilike. BoMte vsaj spoznali svoje trgovce.
Cenjeni mi -čitatelji G-. N., zelo bi rad opisal še posebej vsakega oglaševalca; ker jih imam pa lepo število, mi je težko. <la bi se vsakemu posebej zahvaljeval.
(Vnjenim eitateljem priporočam, kupujte pri oglaševalcih.
Oglase sem dobil v Gilbert. Eveleth. Virginia, Chisholm. Bi-wahik, Aurora in Ely.
V	Ely sem Sel že ibolj v začetku potovanja in sicer s svojo hčerjo. Ko sem prišel srečno gori, sem s* vstav i pri mojemu znancu in prijatelju Stanku Veselu in tam pustil svojo hčer. Že pred kosilom -em <]iv!»il Obe banki. Nato sem P.-l k .Mr. Mantel. Bila sita v prodajalni Mr. in Mrs. Mantel. Kot veja videl, -sta prodajala zelo br-zo, kajti kupcev je bilo vedno dosti.
Pozvala sta me na kosilo. Imel sem dobro postrežbo, vsega v obilici. Iskreno se jima zahvaljujmn in želim vedno dober uspeh v prodaji z.'Jezaiine in hišne oprave.
Obiskal sem zatem veliko proda-jalen ter imel dober uspeh. Rojak Champa mi je poslal ojrlas po pošti, za kar mu želim obilo uspeha 7. žehiznino in hišno opravo.
Pred odhodom sem se zglasil še v trla vnem uradu J. S. K. J. Videl sem sob rata Pishlerja in sose-vtro pomočnico. Bila sta zelo zaposlena, tako da ni bilo prilike, s.- kaj več obotavljati. Poslovil sem se in zdwrjal do prvotnega mesta po svojo hčer. Tam so ms zopet hot i-li streči več kot je bilo pot rebno.
Moral sem se pa pomikati proti (Jilbertn, ker noč se je delala vedno bolj. Za vso postrežbo, Mr in Mrs. Vesel, kakor tudi Mr. m Mrs. Mantel, prisrčna hvala m obilo sreče!
Kar -e tiče v Gilbertu, sem do-hil Ie]K> število oglasov. Kar jih trguje z nuehikimi pijačami, no-« slišati nič o oglasih, se jim ne izjulača.
Rojaki v Gilbert in okolici, prečita jtte to števfilko Glas Naroda. Rojaki, idite in kupujte pri oglaševalcih. da bodo v resnici videli da je dobro oglašati v listu alt javnosti. Kajti še dosti jih je, ki ne verujejo v to. Vi jim lahko dokažete. Recite jim: Imel si lep oglas, hvala za voščila itd.
V	Biwabik in Aurora sem dobil oglas Oil banke.
V	Eveleth-u sem dobil tudi lepo število oglasov, vse tri banke in tudi precej slovenskih trgovcev.
Prosim rojake v dotienem mestu in okolici, kupujte vedno pri svojih rojakih.
V	Virginiji se dobil oglas od Farmers Merchants State Bank in od po^rebnika Graham.
V	Chisholm, tem lepem in velikem mestu z ogromnim Steb-
lom naših rojakov, nisem dobil dosti oglasov. Kar sem dobil, ne odgovarja naselbini. Imam pa še upanje, kesr so mii večinoma obljubili, da bodo dali vdrugič, ko zopet pridem. Tudi deforo.
Dobil sem pa oglas *xl Miners State Ranit. potom rojaika Fr. G ouže in First Starte Bank potom rojaka Ožbolt-a.
Roja/kom priporočam ti dve banki.
Rojak Mr. Mahne 'ima zelo lepo in veliko trgovino z železnino in hišno opravo in tudi pogrebniški posel.
Roja<kom ga lepo priporočam, in '.rflim mu dober naipredek v prihodnjem leitu 192')!
Rojaka Gande in Bižal sta mi lala oglas in Mr. Gande je plačal tudi naročnino za list Glas Naroda. Priporočaim ju rojakom in jima želim ob Ha uspeha!
Ko sem videl, da ne bo šlo kakor sem si mislil, sem se pa podal do našega rojaka Mr. Stonicha. Tam je pa kot oibičajno. Težko je kaj govorita ž njim, ker je vedno tako zaiposlen in tudi trije njegovi pomočniki.
Lani sem videl velikansko za-^go starokrajskih, kakor tudi ameriških izdelkov. Sedaj sem pa :zprervidel. da Lubasove harmonike morajo gotovo hiti dobre. Lani jih je imel nekaj, sedaj jih ima t)a cel kup.
Muziskantje, pišite Mr. Sto-niehu, ali osebno pojdite pogle-lat.
Rojaki, ako kateri kaj potrebuje ali želi starokrajskih reči, suhe robi* itd., saimo pišite mu, m takoj dobite zaželjen odgovor.
Naj zadostuje za sedaj. Če bi hotel še kaj dalje ^isati o mojem potovanju, bi bilo mogoče že pre-kasno za Božfič.
Zaključujem moje skromno spo rotili o in se še enkrat prisrčno zahvaljujem vsem Oglašateljom, in se jim zanaprej priporočam, da bi mi bili vedno tako (naklonjeni. Potem bom vesel!
Srčem pozdrav vsem oglaševalcem. kakor tudi čitateljem lLsrta Gla.s Naroda. Želim vsem skupaj vesel Božič in srečno Novo leto!
Vam ud an i
Louis Vessajl,
zastopnik G. N.
Samo kadar drvi vihar.
Ana Marin, Brooklyn, N. Y.
Božič.
Mirni Arko, Brooklyn, N. Y.
Ali ste videli preko zeanlje ga tiho pripluti?
Kdor ima dobrih pastirjev srce, ga še to noč začuti.
K nam je prihitel amgelj miru spet kot pred stoletji;
združil je drage preko daljave v nežnem objet ji.
.Jasnih je zvokov v tožbe turobne polno namesel
v burne viharje duše dekliške zvezd je natresel.
Dvignil je starcu v tihi samoti dneve davnine;
dihnil nocoj je v pesem polnočno polno miline.
Kje je preteklost in kje je vsa sreča nekdanja.
Nekdaj si stavil je jaslice v kotu, zdaj si jih sanja.
Tudi v meni prebudil je struno globoko.
In zadrhtela pesem božična mi je pod roko.
Megleno ... Le tupatam se je če« dan nebo zjasnilo za hip, in jesensko -aolnce zaspano pokukalo skozi g o sit o megleni o zagrinjailo.
Jesen — že skoro zima. Drevje, otresemo listja, steza svoje gole veje proti nebu, žalosttno, otožno.
Narava molči. — mrko, kakor da čuti in čaka snežnih kosmink.
Nedelja — jaz izven mesta, sama — tuja med tujimi.
Tesno mi jfe v duši.
Vidiim ljudi srečne, zadovoljne, prosti so, imajo dom. -sede krog domačega ognjrišča, žive v miru brez hrepenetaja.
Ne zavidam jim, vesola sem njih sreče, zatfo ker nimam v duši sovraštva.
Nedelja. — Zadnja je danes za to jesen, mogoče za vedno, — kdo ve ?
jZatoraj naj se še danes nadi-vim jeseni. Še danes malo na iz-prehod po suhem listju. Doli Ob zalivu naj slišim še enkrat one večne, neprestane vzdihe, ono šumenje, in pljuskanje penečiih valov, ki mi'ta-ko z občutkom udarjajo na dušo. Oh, ti valovi, nemirni; kako drve neprenehoma naprej, koit vsa moja misel, moje večno hrepenenje naprej. Ali kam?
Iliteče misli se obračajo, vrtijo, kakor mlinsko kolo gnano pori slapom deroče struge, za trenotek -se ustavijo, pa zopet naprej — naprej.
Štiri popoldne.
Še se je pokaizailo solnee v vsej nebeški krasoti, predno zatone.
Stala sem kot začarana v ta krasna sotlnčni zahod, škrlatni kr-Vavo-rdeči žarki so obsipali morsko gladino, kakor kristali.
Vračam se domov. Kam domov? Nimam doma, kamor pridem — kakor cigan. Ničesar veselega ni v moji duši.
Solnee se je skrilo v megli, za-tonilo za morje, že tfkoro pada mrak — z mrakom pa prihaja vihar. Vihar, ki ga ljubim ves ča> življenja. Viharen večer se hm zdi kot da je izginila iz mojih prsi vsa ona težka otožnosrt, v viharju me navdajajo čudna čustva — hrepene/nje, ki mu ne vem izraza.
Razigrana bi se zagnala vanj, v njegove vrtince, da bi me gnalo in drvilo kakor to suho listje.
Zakaj je padel mrak, zakaj je zakrila noč vse v črne zavese, da ne vidim vrtincev? Zakaj je nebo prepreženo s temnimi oblaki? Ni zvezd, ni lune, da bi mogla vsaj v njeni bledi svetlobi videti, kako vije drevje, kako se klanjajo vrhovi drug k drugemu, kot iščoč zavetbja, tolažbe, utehe, kot da si podajajo roke v prisrčnem prija teljstvu.
Noč je tetama, črna, skoraj grozna, a ne meni. Zdii se mi tako lepo! Samio dalnes sem vesela življenja, ko drvi vihar, ko se hiša stresa, divje ihti in plaka.
Da, tudi v sebi čutim vihar, ki me žene naprej, da dobim nekje utehe življetaja. Neugnamo hrepe nenje drvi za ciljem, neizpolnjenih žeflj.
Kaj mi je življenje? — Nič, —; popolnoma nič.
Živim, ker moram živeti, da dokončam svojo polt, ki mi je odločena. Ne želum si dolge.
Vem, da je Stvarnik skop z da-
Vesele praznike in srečno Novo leto žedim vsem odjemalcem ter se še naprej priporočam za obilen poset.
RUDOLPH SUSTERSIGH & GO.
Kdor želi dobro kosilo, dobi pri nas
Imamo tudi prekajeno meso in dobre
Naša postrežba je vedno točna.
Tel. 10 G
vedno sveže in prvovrstno meso. klobasiee ter grocerijo prve vrste.
GILBERT, MINN.
Vesel Eožič in srečno Novo Leto želim vsem svojim
odjemalcem j RUBENSTEIN & SON
"GLAVNI STAN ZA MODO"
Vesele bo/i t-ne praznike in srečno Novo leto želi —
.JOHN N. CARLSON
ŽELEZNINE. POHIŠTVO in POGREBNIK. PARMSKE POTREBŠČINE
Telefon: (i—2	GILBERT, MINN.	.. Stanovanje:C—R
rovi sreče, — a prosila ga bom za kratko pot.
Pa na j že bo isftrma, posuta s 'kamenjem, ozka, trnjeva, šla bom po nji z dobro, vodjo, samo da ne bo dolga!
Navaj'ena sem že slabe poti, ko sem hodinla po nji v mojem mladem življenju.
Bilo je še lepo ta čas, zakaj je tako hitro minilo?
Spomnim se poti druge, trnje-' ve, na kateri sta nui krvavela srce in duša.
Plakala sem v samoti, da niso videli srečni ljudje mojih solz, trpela iidano. Stvarnik, Ti si me videl, bil si usmiljen! Zatoraj prosim, naj ne bi bila dolga, ne želim pa, da bi bila končana, kadar brije burja, kadar je viharen dan. Takrat so moja prsa polna življenja, čutu m vso preteklost, v nuni je veselje, žalost, saneh — vse — vse.
Sama sem, tuja med tujimi; ni duše, da bi ji razkrila svojo čustva, zato pišem, ker nimam nikogar.
Ah, ko bi mogla nocoj prodreti v to temno viharno noč, prodreti ono globino skrivnosti, sanj. onik ljudi, ki so !enaki meni, po duši, po srau. Objeli bi se in pobratili v tugi in trplj'einju. Poslušali bi vihar vzdihe morskih valov., ki udarjajo neprenehoma ob pečine in pada|jo utrujeni nazaj.
Viharna noč, — le brij in drvi čez pečine, bregove!
Šumite mi vrhovi dreves uspa-baniko! Naj zaspim iin zasanjam, ob zvokih šumnili melodij, nocoj še v slovo, v tem zatišju samote, proč od drvenja in hrupa mestnih cest.
Le luiči prodirajo v skrivnost nočndh zaves, saj s teboj drvi vsa moja mistel, vihar zunaj, vihar v srcu in v duši. Drvi brez prestani-ka naprej, za nedosegljivimi cilji! Bog ve kam? — V nepoznane svetove, katere vidi v sanjah samo človeška duša, v mislih, v hrepenenju.
Toda duša prevarana, — čemu hitiš, umiri se! Ne prideš do cilja, ne dosežeš ga nikdar!
Ugasnili so plaimteči zublji, izgubili se v daljavi, v viharno noč.
Nedosegljivi so, kakor zvezde na nebu, — zaman zre motno oko za njimi.
fteJAXI, NAROČAJTE HK HA •GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V cotutraiH
Vesele božične praznike in srečno Novo leto.
MORRIS BRIGHT
Perilo, čevlji in obleke za moške.
"Boljie blago za manjši denar."
Prodaja blaga, ki je last in pod kontrolo delavskega naroda.
MESO, GROCERIJE in ŽELEZNINO
International Work Peoples Co-operative Assn.
Telephone 174	GILBERT, MINNESOTA
Zahtevajte Jolffl ArCO izvrstne smodke
■ f - .- -
Napravljene na Range, — Gilbert, Minn.
Telephone 96
Vesele božične praznike in
Novo leto vsem kadilec«!
G. A. GRAHAM
POGREBNIK Virginia, Minnesota
Telephone 46 W
OKVIRJE ZA SLIKE.	NABOŽNI PREDMETI.
Pri nas se lahko slovensko pogovorite. Podružnica v Evelethu.	Podružnica v Gilbertu.
Vesele Božič in srečno Novo leto. —
Hogan's Garaee
P. J. Logan, lastnik
POPRAVLJAM AVTOMOBILE
V zalogi imam vse potrebščine.
Gilbert, Minn.
Tc-lefon S3
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem Slovencem v Chisholm in okolici.
Dr. F. J. Babnik
Zobozdravnik 200 West Lake Street
TTrailne ure: od 9 — 12, oil 1 — a Zvečer po dogovoru.
Tel. 392
Najboljša ČEVLJARSKA DELAVNICA Pn lekarni VICTOR A H O
GILBERT, MINNESOTA
Odprto vsak dan od 8. zjutraj do S zv.
GENERAL INSURANCE AGENCY
A. W- INDIHAR	F. J. INDIHAR -— zastopnika	■
Zastopnika vodilne zavarovalne družbe za življenje, zoper poškodbe ter proti požaru in avtomobilskim nesrečam.
Gilbert, Minn.
The
GOLDEN RULE STORE
Vsa oprava od glave do nog za može, ženske in otroke.
Gilbert, Minn.
DR. S. M. STEIN
Zobozdravnik
Jutin Block,	GILBERT, MINN
Tel.: 245
Vesele božične praznike fn srečno Novo leto Želita —
SHERINGER & HUSKA
SVEŽE in PREKAJENO MESO Divjačina in ribe v sezlji. Tel. 15G	CHISHOLM, MINN.
LINE DRUG COMPANY
Optometristi in lekarnar j
Gilbert, Minn.
Naša posebnost so primerna očala. Popolna zaloga vsakvrstnih zdravil.
First
VESELE PRAZNIKE!
NAJVEČJA ZALOGA LUBASOVIH HARMONIK V AMERIKI.
Pišite po cenik.
Razpošiljam v vse kraje starokrajske plankače, li. terne steklenice in fine bakrene kotle s kapo in
cevmi.
STAROKRAJSKE KOSE, MOTIKE ITD.
Naslov je:
V >
Stephan Stonich
Chisholm, Minnesota
XA.TVE0.1A TRGOVINA Z ŽELEZNINO IX POHIŠTVOM
J. CONNOR
ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
V zalogi imamo tudi Radio-aparafe. katere je lahko slišati na razdaljo 3000 milj.
Gilbert, Minn.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem odjemalcem ter se priporočamo.
GANDE & BIZAL
Ribe, meso in grocerije.
Tel. 4CP.	325 \Y. Hemlock St
Chisholm, Minn.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želiui vsem svojim" od jemalcem ter se jim še nadalje priporočam.
Največja trgovina z železnino in hišno opravo.
GILBERT HARDWARE & FURNITURE CO.
LEO KUKAR. lastnik
Tel. .10	GILBERT, MINN.
Vesefle božične praznike in
srečno Novo leto želi —
Oxy-Acitilensko varjenje
Sam Keller Gilbert, Minn.
BARRETT DRUG COMPANY
Gilbert, Minnesota
Vpamo, da bo Božič obiskal vse naše slovanske prijatelje in dftf bodo veselo praznovali praznike ter da jim bo srečno Novo leto.
SPOMNITB SI-! NAŠE PIIODA.TALNE. KADAR HOC'ETE KUPITI ZDRAVILO. - MI SMO ZA VAŠE ZDRAVJE.
THE REXAL STORE
Vesele praznike in Novo leto želi ..
E. RESMAN
EDINA PRODAJALNA ČEVLJEV PO DOLOČENI CENI
Telephone 69!»	420 Pierce Street
Eveleth, Minnesota
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
ABSETZ & COMPANY
PRODAJALCI PREMOGA MOKE	SENA	KRMI
Gilbert, Minn.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vam želi/—
BALKAN CLOTHING STORE \
Michael Baich, lastnik	' i *
MOŠKA in DEŠKA OBLEKA KLOBUKI	KAPE	\ ČEVLJI
EDINA SLOVENSKA PRODAJALNA 221 W. I.ake Street	Tel. 48	CHISHOLM, MINN.
Vesel Božič in srečno Novo leto.
Chisholm, Minnesota
Posebno pozoraost posvečamo svojim slovenskim in hrvaškim
vligalcem.
Vas rojak J. Osbolt je zaposljen pri tej banki. Oglasite se pri njem.
Rojaki v Little Falls, N. Y., podpirajte podjetja, ki oglašujejo v našem listu
KUPUJTE SVOJA BOŽIČNA DARILA V
THE BIG GROGAN STORE
#
NAJVEČJA PRODAJALNA OBLEKE V OSREDNJEM DELU DR. NEW YORK
Herkimer in Little Falls
Rogers Ash Inc.
ZAVAROVALNICA IN ZEMLJIŠKA PISARNA
Kadar hočete kupiti liišo, pridite ter se oglasite pri nas v Burrell poslopju, — Little Falls, N. Y.
Zanesljiva banka.
Plačuje na vloge obresti.
HERKIMER COUNTY TRUST COMPANY
LITTLE PALLS, N. Y.
J O S E P H F TJ*R LAN
259 FLINT AVENUE
SLOVENSKA MESNICA in GROCERUA
Prodaja na vat kraje doma auSeno meso in klobase.
Ako hočete kupiti dobra moška, ženska ali otročja OBUVALA obrnite se na:
P. Slavik Shoe Store
Posebna cena za moške in fantovske obleke za Veli-konoč.— Klobuke in kape.
M- L. 60LDST0NE
nasproti Hotel Richmond
STANDARD PLUMBING & HEATING COMPANY
40 W. Main Street	Tel. 479
KLEEN AVTOMATIČNI GRELCI IN RADIJATORJI
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Slovencem se oriporoča
JOHN E. LEWIS
ZLATAR ! N PRODAJALEC OČAL Popravljam ure in ingraviram dragulje.
I'str. nov. lf»03	550 E. Mair. St., Little Palls, N. Y,
Vesele praznike in srcino Novo teto
KUPITE SVOJE BOŽIČNE DAROVI Pri
6. A. Oppel & Son.
ZANESLJIVI ZLATARJI
Vstanovljeno 1807. Little Falls, N. Y
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE!
SHAUT & CONYNE
Prodajamo in popravljamo DODGE BROTHERS avtomobil«. 112 W. Main St., Little Fall*. N. Y.
Willcox Watts & Co.
ZAVAROVALNICA
Telephone 119 J
16-18 W. Main St., Little Falls
J. R. TAYLOR & COMPANY
"The Winchester Store"
PUŠKE IN MLXICIJA — PYREX IX ALUMINIUM ROBA
SPLOŠNA ZALOGA ŽELEZNtNE.
543 E. Main Street	Little Falls, N. Y.
ALLEN & BOWERS
OBLEKE ZA MOŠKE IN FANTE. Največ, kar morete dobiti za svoj denar.
W. F. COURTNEY
Nizke cene. Perilo in drugo za otroke in ženske. Zimske suknje po znižanih cenah.
ROY WEAVER
VSE ZA ELEKTRIKO
Zaloga električnih potrebščin.
Telephone 312 J o«--rnite svoj dom z elektriko.
O'ROURKE & HURLEY
Cista zdravila
ZDRAVNIŠKI RECEPTI
CARPENTERS VARIETY STORE
Kupite svoja božična darila tu, ki je vse novo.
V zalogi imam
DOCK ASH PEČI
Prodajam vsakovrstna ~eči. KLEPARSKA DELA
W. H. Avery
105 W. Main St.
MALONE & O'ROURKE
Izborna plumbarja.
N. ANN STREET
H. C. BELLINGER
PEČI, ŽELEZNINA in KROVSTVO
522 E. MAIN STREET
KEMP F S OVA PRODAJALNA MUZIKALIJ
Avtomatični klavirji, Sonora, Victrola in Brunswick gramofoni. Popolna izbira Victor plošč.	Pridružite se Xmas Klubu.
LITTLE FALLS A DOLGERVILLE, N. Y.
Little Falls National Bank
Plačuje 4% obresti na uloge.
NASTS' LOAN OFFICE
Little Falls, N. Y.
PECI, KUHINJSKE PEČI IN GRELCI, ZIDANE PEČI
John Waldvogel & Son
556 Main Street
LITTLE FALLS, N. Y.
NOLAN & FITZGERALD
RAZNOVRSTNE PEČI
in
KUHINJSKE POTREBŠČINE.
E. Main Street
\
4 H. GODIN
Obleke za moške in fante
zsr
T. & J. DASEY
Perilo, suknje in obleke.
HIŠA DOBREGA BLAGA

Vesel božič in srečno Novo leto.
BURNEX BROS
Železnina in športno predmetje.
Vesele praznike in srečno Novo leto vam želi —
Frank Masle, zastopnik "G. N."
F 1
o r i
a.
n« morem dati natančnih podatkov, toda neki mož, pri katerem sem eno leto stanoval, je imel 40
Za "Glas Naroda" aiapdsai Korotanov.
Sadjereja dežele.
Do novejšega časa je sadjereja donašala deželi nje glavne dohodke, toda že laško leto se je pokaralo. da je bil v tej stroki dosežen višek prosperitete, ker namreč Nkuro že ne morejo najti trga za ogromne pridelke oranž m pomel-grapefruit. Sadjjerejei so začeli obračati pozornost na druge vrste sadja, da se prilagodijo novim razmeram.
Skoro nevrjtAno je, da je dežela lani že producirala 20.000.000 zabojev samo teh dveh omenjenih sadov in veliko ga je še ostalo neprodano, ker radi tekmovanja iz Oalifornije, Cube in drugih Ba-liatmskih otokov ter celo iz Južne Amerike, ni bilo mogoče spraviti vsega na trg.
Radi tega cene vsako leto pa dajo, tako da je tukaj lahko kupiti zaboj najboljših oranž za 1 dolar ali manj, ako jih naberett» sami v sadovnjaku.
Velike družbe so pokupile, na tisoče oralov ter jih spremenile \ Ogromne sadovnjake po 1—1000 oralov v posameznih krajih, in to je sčasoma privedlo do današnjih razmer, t. j. produeira se več ne go se za more prodati.
Pojavljajo se tudi različne dre. vesne bolezni, in lansko leto se je pokazala tudi škodljiva uš — Aphis — ki je dosedaj napadala samo zelenjavo, ter je napravila na listih vseh dreves ogromno škodo. ,
Radi velikosti sadovnjakov in dreves, je skoro nemogoče zatreti ta škodim mrčes, ker mora strup uš (popolnoma premočiti, da po gine. Množi se s strahovito naglico, i« ker .ima tudi peruti, se hi 4ro razširi po celih okrajih.
Sadjerejci so torej začeli saditi druge vrste sadja, kakor na pr orehe, baaiane. olive, dateljne in posebno avokado (neka tropična vrsta hrušk) ter ma*nigo. ki priha ja iz iztočne Indije in drugo. Vse omenjene vr^te tukaj prav dobro
uspevajo in donašajo mnogo večje dobičke nego oranže aLi pomele.
Vidi se že sedaj, da bo v bližnji bodočnosti to sadje izpodrinilo vse drugo, ter pridobilo deželi nov sloves kot pridelovalke okusnega sadja.
V primeri z poljedelstvom je sadjereja veliko zanesljivejše po-djete. ker vsa ta drevesa dosežejo visoko starost, ter donašajo gotovi dobiček ne samo onemu, ki jih je vsadil, ampak tudi njegovemu potomstvu do tretjega kolena.
Edina izjema so breskve, in n<*-kaj drugih drobnih sadov iz Severa, ki tukaj ne žive dalje nego po 6—10 let. in se morajo toraj vedno nanovo saditi, da se zamori' trgatev vsakoletno ponavljati. Seveda je še veliko drugih vrst sadja, ki ga poskušajo vpeljati, to da večinoma še niso dosti pomembne, da bi jih tukaj omenjal.
Čebeloreja in ribarstvo.
Le težko si je misliti deželo bolje pripravno za čebelorejo n go je Florida.
Celo leto cveto različne cvetlice in grmičevje, po zimi pa vsi poljski pridelki in sadno drevje nn te živaiice imajo tukaj pravcati pa radiž.
V tropičnih krajih se je domača čebela popolnoma pokvarila ker zaradi pomanjkanja zame ni dela drugega kot da se venomer le množi, ter živi takorekofč samo od danes na jutri, ne dobavlja pa strdi kot v severnih krajih sveta
Tukaj pa postane včasih tud toliko mrzlo, da se živalica glede zime zmoti, ter se tako dobro za loži za zimo. Če pa ne pride, če>-belic ntikakor ne zamore ustaviti da bi ne delale zopet naprej. V posebno mrzlih dneh seveda osta nejo v panijh. a kakor hitro se vreme spremeni, so takoj zopet na delu.
Žal mi je. da osebno ne razumem dosti o čebeloreji, ter vam torej
Vsem mojim prijateljem in znancem voščim vesele božične praznike in veselo Novo leto.
GREGOR ZOBEC
Klein, Mont.
znani — claimchowder. — Love se s posebnimi stroji v plitvih vodah ^ blizu obali.
panjev, ter mi je pravil, da mu m , Povsod ob morski obali se na-treba ničesar delati, ker mu čc- hajajo tudi velike kolonije ostrig,
bele toliko zaslužijo, da je pre-srkbljeta. ne saono za danes in jutri, i>ač pa tudi za stare dni.
Vsake tri tedne je s strojem izpraznili saitovje ter dobil po en polovnjak fine strdi, katero je pošiljal v mesta, ki so mu plačevali po 72 dolarjev za vsako pošiljate v. Toraj je iz teh 40 panjev vsako leto zasluži lepe denaree.
Čebele tukaj začnejo rojiti okoli prvega marca, in vsi panji dajo po 3—4 nova ljudstva, ki so jako močna, toda paziti je treba, da ne uidejo, ker je vreme takrat jaik^ lepo — in morda tudsi rz drugih vzrokov — se matice rade podajo na daljši polet.
Kdor je izkušen čebelar, bi imel tukaj nabolj prikladno podnebje, ter si lahko "zagotovil lepo bodočnost.
Tudi ribarstvo je v tej deželi zelo dobičkanosno.
Ob celi obali se nahajajo ribiška podjetja, ki zaposlujejo na tisoče ljudi. Po večini so ti ljudje Portugizi, Španci in Italijani, najdejo se pa tudi Hkandinavci in seveda Amerikanci in drugi.
Menda na sveitu ni vodovja, ki bi bilo bolje napolnjeno z ribami, nego je Mehiški Zaliv, Baham-sko in Zapadno Indijsko otočje, oziroma Florida Keys.
Velikanske "šole" vsakovrstnih rib prihajajo ob gotovih časih proti obali, kjer jih obkrožijo z dolgimi mrežami tea: potem počakajo, da voda pade ter jih nato
toda nisem še slišai, da bi bil kdo začel to izrabljati, ko bi vendar lahko prinašalo ogromni dobiček.
Ribolov je za tukajšnje prebivalstvo velikega pomena, posebno za siromašnejše sloje, ker jih preskrbuje z zdravo in tečno hrano, ki jih ne stane »ničesar. Kdor živi v bližini morja, jezera ali reke, se brez truda lahko preživi. Delavci si pomagajo s tem, da privežejo lajno k drevesu ali grmu, vržejo trnek z vabo v vodo ter gredo za deLom. Ko se opoldne ■vrnejo, jih že čaka debela riba, katero hitro izčistijo ter vržejo v ponvico, pri-denejo kuhanega riža ali krompirja, in tako še precej dobro žive. Seveda, kdor ni vajm jesti rib, bi mu to hitro zaibrsnilo, toda tukajšnji domačini smartrafjo ribe kot delikateso. in se jih nikdar ne pre-objedo. Z azirom na male plače je pa to tudi njih sreča, ker bi se drugolče le tetžko dalo živeti, posebno v poletnem času, ko vse poljedelstvo preneha.
Delavske razmere v Floridi.
Kakor povsod na Jugu, so tudi tukaj razmere za delavce jako slabe. Delavec, ki je navajen zahtevati po dolar im več na uro, naj rajše ostane kjer je se nahaja sedaj. ker o takih plačah se tukaj še nikomur niti sanjalo ni. Izvežbaim delavci kakor tesarji ,zidar j i, slikarji, tlakarji in drugi mehaniki
nalagajo na ladje. So pa tudi go- j imajo seveda malo boljše plače, tove vrste rib, koje je mogoče toda le po kakih 75—80 centov na vloviti samo na trnek, kakor na | uro. Neizvežbani delavci in po-pr. painpano, trout itd. in te pri-j močniki oa farmah, železnicah m
našajo seveda najboljše cene.
Do danes je bilo že 600 različnih vrst znanstveno določenih, katere se nahajajo v teh vodah, toda le malo se jih lovi v večjem obsegu, kakor na pr. mullet, gnrper, trout, redfish, makarele in druge. Nedavno so začeli loviti tudi vse velikan« morja, kot na pr. jew-fish, devilfish, shark ali pasjo ribo, sawfish, suličariee Sitd. ter njih kože podelovali v usnje, ki je baje zelo fino in trpežno. Iz mesa pa delajo umetna gnojila, različno olje in celo luskinte prodajajo za meni neznano uporabo.
Precej razvit je tudi lov na rake takozvame — clams — ki dajo
gozdovih pa vsi le po $2 do $2.75 na dan, ki se tukaj računa po y do 10 ur.
Majnarjev pa razun onih, ki kopljejo žveplo v Florida sploh ni, ker dežela nima nobene rude ali premoga, in ta posel je povsem v rokah zamorcev kakor tudi vsa druga sorodna dela po deželi.
Tudi tovaren je še jako maTo, ker je industrija dežele še v povojih ter je pred kakimd 10 leti še ni pričakovati. Zraven pa še manjka delavskth odškodninskih postav in vse "stroške v slučaju bolezni ali nezgode nosi delavec sam!
Zamorci so jako nevarni tek-
meci pni vsakem delu, in beli človek —- posebno ako je tujec — nima prav nobene prilike najti dobrega dela. Delodajalci si na vse kriplje prizadevajo da preskrbe najpreje domačine in šele potem, »ko je rpotreba jaiko nujna, bodo vzeli tudi tujca, toda dali mu bodo najtežje in najumazanejše delo, katerega se noben zamorec n« bo dotaknili.
Večkrat se tudi pripeti, da je delovodja zamorec, in ako koga sila žene, mora slušatii njegova povelja. Sploh pa so tukaj beli siromaki jako sovraženi, in povedo jim opeitovano v obraz, da se v Floridi od belega človeka pričakuje, da je fimovit in sam svoj gospod, in da nama aikakšne pravice biti ubog, ter s tem delati sramoto belemu plemenu.
To naziranje goji tudi vlada, ter v svojih javnih glasilih na-glaša, da so v deželi dobrodošli samo taki naseljenci, ki imajo denar, in tega obilo, da bodo porn agaJli razviti napredek dežele.
Ker pa vsa/ko jesen prihaja na tisoče delavcev iz severnih držav v upanju, da najdejo zaslužka preko zime, jih oblasti že škodoželjno pričaikfujeijo in lisiti javno pozivajo šerife — to greet them with the gun — t. j. pozdraviti jih z orožjem. Gorje mu, kojemu je pošel denar in ki je primorain spati na prostem ali prositi: kruha. Vzrok vsemu pa je veliko sovraštvo do ubogih tujcev, pred vsem pa, ker je dežela velika, prebivalcev in s tem tudi davkoplačevalcev še malo. Vendar hočejo imeti lepše nn številne ceste za turiste in njih tisoče avtomobilov, ker ti ljudje vsakoletno prinesejo pa več sto milijonov dolarjev v deželo.
Delavec, ki želi 'iti za delam na jug, mora — razum če gre k znancem — imeti dobro nabasano listnico, da se bo mogel vrniti nazaj, ako se mu ne posreči najti po-voljnega dela. Tudi znanje angleščine je tukaj neobhodno potrebno. ker človeka sicer že tuja govorica izda. Kot daljno zapreko omenjam Se, da po eeM Floridi manjka eenih boardinghausov za delavce, ter tudi priprostdh lunčev, ker je cela dežela urejena samo za bogate turiste, in računali bodo delavcu prav iste vtisoke cene kakor bogatinom. Zato pa, ako kdo na srečo najde delo, že gledajo, da bo postil zadnji dolar na
J
■mestu, kjer ga je zaslužil. Edini način izogniti se tem razmer atm je, podati se na farme, kjer se še najdejo posebne barake za delavce. Oni, ki poznajo razmere, si tudi kupijo malo šotor in takozvama — army cot — ter ga postavijo kar na polju, v gozdu ali trgu, kakor se jim zdi najbolje pripravno. Tudi meni se je že pripetilo, da sem dobil včasih še dosti dobro delo, nisem pa mogel najti stanovanja niti za drag denar. ter sem moral raditega zapustiti delo in kraj.
Prebivalstvo Floride.
Četudi je Florida le malo manjša nego Italija, ima po zadnjem ljudskem štetju le okoli 987,000 prebivalcev, in ioraj je še dovolj prostora za mnogo milijonov na-šolnikov, kateri tudti dosti hitro prihajajo. Vsako zimo pokupijo severni turisti mnogo zemlje, ter si past avl j a jo krasne domove ob morski obali jezerih in rekah, in posebno mestno prebivalstvo jako naglo narašča. Ti turisti in pa tuje narodnosti danes tvorijo inteligenco dežele, ker so domačini po svoji naravi jako zaostali, in katere zanieljivo zovejo — Florida Crackers — t. j., starokopitneži.
Ta priimek tudi po svoj pravici zaslužijo. Oni so potomci prvih angleških in ameriških naselmikov, ki so se umaknili iz Nove Anglije in drugih severovzhodnih držav Unije, ter prepustili one kraje 110-vodošlim evropskim emigrantom.
Ta stari živel j dežele je z<-čel izgubljati svoje stališče, ter tvori, danes že manj kot polovico vsega prebivalstva. Ti ljudje so zelo molčeči in nezaupljivi, ter «iz vsega sr-co sovražijo tujce, vključno Ame-rikance s Severa, koje zovejo tudi — Damdgraibbers — ali gralbež-niki zemlje, ker namrele vedo, da bodo ti podjetni in razumni turisti v kratkem celo deželo pokupili, stari živelj bo pa propadel.
Seveda tudi še niso pozabili državljanske vojne, in v nekaterih mestih še danes vsako jutro polagajo sveže cvetlice pred spomenike padlih! vojakov konfedera-so v verskem oziru nevrjetno ne-strpljivi. Kakor hitro bodo izvedeli, da je kdo katolik, se ga začnejo izogibati, in človeik mora biti jako previden, kaj govori. Katoličani so tukaj v veliki manjšini, in tvorijo samo 2.5 odstotkov
vsega prebivalstva, t. j. 24,650, in še ti so skoro vsi Španci, Portugizi, ItaiLjani in nekaj drugih narodnosti. jZatoraj je tudi cerkev v še malo, t. j. 88, <z 60 duhovna, ko-jih župnije se raztezajo čez cele okraje. V višjih šolah za katoličane se nahaja tudi 4,857 otrok. Te razmere se pa hitro boljšajo, ker je mnogo novodošlih ameriških naseln/ikov naše vere in ti tudi blagohotno pomagajo vzdržati naše cerkve in zavode. Tudi Klan je tukaj seveda zelo močan in dosti ljudi so že naahazali z smolo, celo ameriškega urednika v Orlando, ki se je drznil kritizirati 'krajevno politiko. Drugim dajo po 6 ur časa zapustiti kraj, in celo hujše se je že pripetilo, česar pa tukaj ne morem omenjati.
Linčanje zamorcev se dogaja pogosto in to na nevrjetno besti-jalen in perverzen način. Zamorcev je okoli 300,000, ali tretjina vsega prebivalstva. So pa tudi mesta kakor na pr. Jacksonville, kjer tvorijo veliko večino, in dosti jih je tudi zelo bogatih ter se povsem obnašajo kot beli ljudje, toda navadni — nigger — je nekaj drugega, ž njim je jako težko Izhajati.
Izmed tujih narodov je tukaj največ Židov, in potem Špancev in Portugizov. Nemci so bili nekdaj jako številni, toda med vojno so jih silno preganjali, in skoro vsi so odšli iz dežele, da se nikdar več ne povrnejo.
Slovencev pa — razun mene — menda sploh ni, vsaj jaz sem v zadnjih 8 letih videl samo enega rojakV. in še ta je bil na potu proti severu.
Slovenci so menda preveč navajeni živeti v gručah, ter bivati kjer je sneg in mraz, ker so ta razmere bolj podobne onim v naši domovini.
Zabavo si pa poiščem med evropskimi naseljenci, kakor na pr. Francozi, Italijani in Španci, koji zadnji so mi iz družabnega ozira najljubši.
Ker govorim tudi njih jezik, jim to silno ugaja Sploh so ti potomci prvih naselnikov jako žem-ialni, šaljivi in odkritosrčni ljudje, s kojimi je zelo lahko občevati. Ako bi pa tudi mi Slovenci imeli svojo lastno naselbino ter ;o uredili po domačem uzorcu, sem prepričan, da bi ne bilo vesele jših in srečnejših naselnikov v vsej deželi.
: . #