Leto VI., štev. 45
UuDlIana, sooota, 21. febrnarla 1925
Poštnina pavSaHrana
Cena 2 Din
»aha|a rt 4 ifrrtml. t
Sune mtiMtM 2fr— Dta M inozemstvo 40-— , neobvezna
Oglasi po tarifa.
Uredništvot
Miklošičeva cesta it 18/L Telefon it TI
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Opramfštrot
Lfvbllana. Preiernova ■Uiti in 54. Telet, it SC.
Podružnici«
Maribor. Barvarska uL U Ud«, Aiekaandrora
Račun pri poitn. čeko*. aavodu štev. 11.843,
Ljubljana, 20. februarja. I
Sedaj je menda situacija vendarlo popolnoma razčiščena tudi za one, ki jim je opozieijonalno časopisje vsdk dan trobilo, da bodo tepeni separatisti j»odrli, kar je ustvarila in satikcijoni-rala naro<lna volja. Zmaga Narodnega bloka 8. februarja je sicer bila že v pondeljek nato za vsakogar evidentna, a potrebna je bila preteklo sredo še seja kronskega sveta, danes pa izjava predsednika vlade, da se razžene v državi in zunaj nje zmote in laži o iz-premembi nacijonalnega režima.
Interesantno je, na kaj vse se je pripravljal opozicijski blok za slučaj zmage! 2e sama lažniva vest, da je Narodni blok propadel, je i»zvala v ra-dičevskih okrajih divjaštva, pokolje in zažiganje hiš pristašev državnega in narodnega edinstva. Tudi v Sloveniji to klerikalci takoj po volitvah hudo sarogovilili. V Št Vidu je poskusil g. Smodej s puntom proti šolski oblasti. Povsodi so razširili vest, da boieta sedaj Radič in Korošec razrerala državo! Tako radičevci, kakor klerikalci pa =o morali naglo izpregledati, da jim tudi upor proti oblasti tn nasilje proti pristašem Narodnega bloka ne morejo zmanjšati poraza, k j so ga doživeli dne 3. februarja.
Razumemo, da je zlasti za voditelje SLS nastal s stabilizacijo režima Narodnega bloka silno neprijeten položaj. Vsi tajni sestanki, ki so jih klerikalci pred volitvami prirejali po župniščih, kaplanijah in mežnarijah. so kulmini-rali v zagotovilu, da bo P. - P. - Z. režim samo še do 8. februarja — potem pa pride klerikalni raj in veselo preganjanje naprednjakov. To glavno klerikalno volilno geslo je bilo med ljudstvom razširjeno s tako sigurnostjo in s tako samozavestjo, da je n. pr. stražnik — pristaš SLS v policijski stražnica vpričo moštva ob priliki kraljevega obiska ra Bledu izustil besede, da se je »prišel poslovit od Slovenije*. Klerikalni agitatorji so pripovedovali na ušesa svojim ljudem, da napoči po & febnuirju republika, vrhovni prezi-dent da bo gosp. Radič, mali predsednik za Slovenijo pa dr; Korošec. Zadnje dni pred volitvami in tudi na dan volitev so klerikalci največ agitirali s tem, da veliki župan dr. Baltič že spravlja kovčege v red in da bodo čez par dni že vsi »liberalci* na uradniških in učiteljskih mestih odstavljeni, na njih mesta pa postavljeni samo pri ?taši SLS.
Kakor je prinesel slovenekemn ljudstvu veliko razočaranje 18. marec 1923. tako ga je prinesel tudi 8. febru ar 1925. Zadnje razočaranje je tem večje, ker je šlo ljudstvi v prvem slučaju klerikalcem na led prvikrat, sedaj pa že drugič. Da vsaj nekoliko skrajša dolge obraze in dolge nosove klerikalnih agitatorjev ter zamaže oči lahkovernih volilcev dr. Korošca, je moral »Slovenec* zadnjih 14 dni porabiti vso svojo jezuitsko sposobnost za va-ranje javnoeti z najbolj neverjetnimi vestmi. Sedaj je vsega tega konec. Zmaga Narodnega bloka, vztrajnost in neomajnost njegovega režima je vsestransko tako ugotovljena, da bodo klerikalci morali že najti povsem nove trike in laži. če bodo hoteli še naprej vzdržati moralo svojih dne 8. februarja ponovno prevaranih in ogoljufanih volilcev.
Kdor ima količkaj politične uvidev «o=ti, mora priznati, da je z zmago Narodnega bloka postal nacijonalni režim. definitiven in da l>o trajal tako dolgo, da izvrši svoj državni, nacijonalni in socijalni program do konca Vlada hoče s pospešenim delom v Narodni skupščini po možnosti popraviti, kar se .ie tekom zadnjih R let zamudilo vsled negativne politike strank, združenih v opozicijonalnem bloku. Opoziriia bo vzpričo tega prisiljena priznati vlado Narodnega bloka kot vlado dela in ako ne bo hotela popolnoma izgubiti ugleda med svojimi vo-lilei. bo morala kolikor toliko sodelovati pri ustvarjanju novih zakonov. Ako pa bodo radičevci. klerikalci in soahovci tudi še naprei rovarili, razdirali in kričali mesto aktivno sodelovali pri pozitivnem delu. potem naj računajo z gotovim de:stvom. da .jih čaka pri prihodnjih volitvah še mnogo huifi poraz.
Državna politika v interesu države !n ljudstva ne more več kreniti nazaj, marveč vodi njena pot samo po jasno začrtanih smernicah Narodnega bloka naprej. NiVdar več ne pridejo do oblasti destruktivni elementi in kdor se ne bo pravočasno prilagodil programu Narodnega bloka, ki bazira na živ-ljenskih potrebah države in naroda, na i si sam pripiše posledice, ki ga bodo zabele.
Prihodnja skupščinska doba bo pokarala s svojim ustvarjajočhn delom živ-
Važne avdijence na dvoru
MINISTRSKI PREDSEDNIK PASlC IN MINISTER 2ERJAV PRI KRALJU. — KONFERENCA MED PAŠIČEM IN LJ. JOVANOVlCEM. — VPRAŠANJE REKONSTRUKCIJE VLADE. — SEJA MIN. SVETA. — Beograd, 20. februarja, p. Danes so ] nato pa je bil ob 16.40 sprejet od kralja vzbudili pozornost politične javnosti trije v avdijenci, ki je trajala do 18. Istočasno
je bil izdan komunike, ki ostro zavrača
Pruska vlada padla po dvodnevnem
obstoiu
BURNE SEJE DEŽELNEGA ZBORA. — VLADA DOBILA NEZAUPNICO IN PODALA DEMISIJO. — VLADNA KOALICIJA NE ODNEHA.
litvah propadla.
redakcija zakona o sodiščih.
dogodki. Opoldne je kralj sprejel ministra Žerjava v dolgi avdijenci, o kateri se pripoveduje, da je bila posvečena podrobni razpravi o smernicah in ukrepih narodne vlade v bližji bodočnosti. Zatrjuje »e, da je kralj popolnoma odobril referat doktorja Žerjava, ki je o poteku svoje avdi-jence potem obvestil g. Pašiča. Velik pomen se pripisuje tudi dolgi konferenci, ki sta jo nato imela Pašič in Ljuba Jova-novič. V opozicijskih krogih se je takoj začelo govoriti, da je na tej konferenci prišlo do konflikta med obema politikoma. To pa je le nova laž intrigantske klike. Nasprotno je res, da g. Jovanovič brezpogojno priznava rezultrt volitev ter se njegovo naziranje povsem krije z izvajanji današnjega »Vremena*, ki so bila, kakor obče sodi, napisana od minis'ra Ninčiča ter izrecno odobrena od Ljube Jo-vanoviča. Predmet konference med predsednikom vlade in predsednikom parlamenta je bil program Narodne skupščine in pa vprašanja, ki so v zvezi z njenim konstituiranjem.
Tekom popoldneva je min. predsednik Pašič konferiral še z nekaterimi ministri,
Zaključna beseda Narodnega bloka
opoziciji
SINOČI JE BIL IZDAN PO NALOGU IN ODOBREN JU MIN. PREDSEDNIKA
PAŠIČA SLUŽBENI KOMUNIKE, KI OSTRO ZAVRAČA VSE 0P07.ICIJ0NAL-
NE INTRIGE TER SLOVESNO PROGLAŠA SOLIDARNOST KOALIRANIH NARODNIH STRANK.
Beograd, 20. febr. p. Nocoj je bil ob javi jen že včeraj naznanjeni od ministrskega predsednika Pašiča pregledani in odobreni komunike, ki ostro obračunava z intrigami opozicijonaln h voditeljev ter opoz.icijonalnega tiska. Komunike je zaključna beseda v polemiki* ki so jo op<>-zicijonalci inscenirali o solidarnosti koa-liranih narodnih strank in o vprašanju nadaljnih političnih smernic Narodnega bloka. Ta zaključna beseda je tako jasna in odločna, da ne potrebuje nobenega na-daljnega komentarja.
Komunike se glasi:
Opozicijski listi, posebno hrvatski in slovenski, so takoj po volitvah uporno trdili, da je vlada pri volitvah ostala v manjšini, kar je imelo ia posledico tero-riziranje pristašev Narodnega bloka, največ s strani rad čevcev po vsej Bo«nl, Hercegovini. Dalmaciji in Hrvatski. Kakor na splošno povelje so po nekem gotovem načrtu radičevci začeli protiviti «e oblastem, zvoniti z. zvonovi na upor. zažigati kresove po hribih- okoli katerih so se. zbirali uporniki z vzkTki živin prevrat. živela republika, doli kral:! Srbskn prebivalstvo v Hercegov'rti je bilo po teh lažnivih vesteh po=ebno prizadeto, ker so mu radičevci začeli zažigati hiše in jih osebno maltretirati. Samo energičnim ukrepom prstoinih oblasti se je posrečilo. da so odvrnile o pravem času in preprečile usodne posledice teb neresn^mh vesti opozic:jske<?a tiska. Ko so nazadnje opozici:ske novine morale svojim prista-
Berlirt, 20. februarja, z. Vladno izjavo, ki Jo je podal novi pruski ministrski
vse opozicijonalne intrige (in ki ga ob-; predsednik v pruskem deželnem zboru, javljamo na drugem mestu. Op. ur.) j so sprejeli komunisti z vpitjem in ropo-Potrjuje se, da se bodo nameravane tom, nacijonalu vseh struj z ironičnimi spremembe v vladi izvršile šele po se- medklici, centrum in demokrati pa z Stanku Narodne skupščine. Zaenkrat je burnim odobravanjem, dočim so se Stre-gotovo le to, da izstopita iz kabineta mi- j semannovci držali skrajno rezervirano, nistra Surmin iu Drinkovič, ki sta pri vo- j Isto sliko nudi časopisje, le s to razliko,
: da se v svojih glasilih tudi ljudska stran-
Po povratku min. predsednika Pašiča	ka izraža proti Marzovi vladi, z dvora se je vršila ministrska seja, ki Opozicijske stranke so vložile celo vr-je trajala od 18. do 21. Seja je bila sko- sto nezaupnic deloma proti celi vladi,
raj izključno posvecna resortnim poslom,	deloma proti posameznim ministrom. Ker
Odobreno je bilo veliko število kreditov	pa jc po ustavi za nezaupnico potrebna
ministru prosvete, od katerih je največji	vsaj polovica od skupnega števila po-kredit 6 milijonov dinarjev za Izplačilo slancev (448), česar pa si opozicija tudi dolžnih honorarjev profesorjem. Poleg te- s komunistično pomočjo ne upa doseči,
ga je bih sankrijonirana odredba mini-	so posegli narodni socijalci po triku in
stra prosvete, da se ukinejo gimnazije,	so sami vložili tudi predlog zaupn!ce
kjer niso potrebne in da se namesto njih	vladi. Seveda so bili I oni in vsa ostala
otvorijo strokovne šole. Razen tega so bili	opoziciia odločeni, glasovati tudi preti
odobreni večji krediti, za popravilo cest	temu predlogu zaupnice, a predsednik
in za železniške potrebe. Pravosodni mi-	zborn'ce ga je moral staviti na glasova-
nister je poročal, da je končan načrt za	nje, čeprav je bilo jasno, da ni mišljen
kona o sodnikih ter da je tudi dovršena	resno, ampak da hoče samo obiti ustav-
ne določbe o podelitvi nezaupnice.
Debata, ki se jc vršila včeraj in danes, je bila silno burna Zlasti med socijalisti in nae-ijonalcl .ie prišlo do besnih spopadov. Poslanci so obmetavali drug drugega s spisi in svinčniki In predsednik jc moral sejo ponovno prekiniti.
Danes popoldne je naposled prišlo do glasovanja. Da izzovejo definitivno raz-
čiščenje situacije ln zlasti prisilijo Stre-semannovce, da pokažejo barvo, so v zadnjem hipu tudi vladne stranke same vložile predlog, ki odobrava vladno Izjavo in izreka vladi zaupnico. Predsednik jc dal ta predlog skupno z narodno socijalnim na glasovanje.
Glasovalo le 439 poslancev, od teza 218 za. 221 pa proti zaupnici.
Cim je predsednik naznanil Izid glasovanja, se je dvignil ministrski predsednik dr. Marx in izlavil, da podala v imena celokupne vlade demisijo.
Tako je padla Marsova vlada po komaj dvodnevnem obstoju. Opozicija j« sprejela i izid glasovanja i Marsovo is-javo z burnim odobravanjem.
Berlin, 20. februarja v. Po današnji seji ptuskega deželnega zbora so imeli zastopniki frakcij centruma, demokratov in socijalnodemokratske stranke seje. Vladne stranke so sklenile, da bodo kljub današnjem uporazu vztrajale na dosedanji politiki ter postavile zopet dr. Marxa kot kandidata za ministrskega predsednika. Ce bo dr. Marx zopet izvoljen bo predstavil isti kabinet, ki le danes postal žrtev opozicije.
Nove volitve ministrskega predsednika
se bodo najbrž vršile 4. marca. •
O pomenu pruske vladne krize prinašamo na 2. strani Iniormativen članek, na katerega opozarjamo. Ured.
bloka, ki pa jo je narod pri sedanjh volitvah obsodil in zavrgel. V zvezi s tem je opozic'jona'ni tisk končno lansiral vest o možnosti koncentracijske vlade, zatem izvenstrankarske in nazadnje vojaške vlade.
Vse te trditve so popolnoma Izmlšlje-rt In samovoljne stvarnostim.
Velika oficirska zarota v Bolgariji?
PO ANGLEŠKIH VESTEH JE HOTELAGENERALITETA S SILO ZRUŠITI SEDANJO VLADO. — NOTRANJI MINISTER O ZADNJIH ATENTATIH. London, 20. februarja, s. Angleški i Vlada ima poročila, da je vodilni odbor listi poročajo iz Sofije, da je pred enim teh skupin trenotno obsodil na smrt več
tednom tamkajšnja policija razkrila oficirsko zaroto proti Cankovi vladi, ter ' ne odgovarjajo vendar pa je bilo listom repovedaro a iem poročati. Pri zaroti jc kompro-
Vsem tem izmišljotinam je treba po- mitV:<> it okoli 80 častnikov, me.I r.ji-sftaviti nasproti dejstvo, da je vlada Na- mi bivši generalissimus Jekov Areti-rodnera bloka pri volitvah dobila potreb- ranih je bilo nad 40 oficirjev, ki so rb-no večino ter pričela izvaja i In udrjstvo- trženi, da so skušali s silo vreči vlado, vati svoj integralni državni, narodni in Zarota je nastala baje vsled tega, ker socijalni program.*
Beograd, 20. fehruarja. Danes dopol« i v'»lj GStro nastopal dne jc podpredsednik vlade minister , levice.
in:0!.-tiski predsednik Cai.l-ev ai J«'-proti elementom
Trifkovič izjavil, da se preosnova vlade v nobenem slučaju ne bo hvr?ila prej, dokler ne konča ver'fikacijski odbor svojega dela. Vse vesti o možnosti razširjenja sedanje koalicije, oziroma o koncentracij se morajo dcmantiratl, ker je Narodni blok kompakten.
Beograd, 20. februarja, r. Današnje »Vreme«, ki ga splošno smatrajo kot osebno glasilo Ljube Jovanovida in dr. Ninčiča, p-inaša nastopno vrlo značfno iziavo »nekega ministra« (verjetno dr. Ninčiča): »Volitve So sc provedle zato, da narod i azi, v kakšnem pravcu naj se nada':uie naša notranja po itika; da« li za st.-iktno provedbo vidovdanske ustave, torej v smeri Pašiča in Pribiče« ' viča, a'i za reviziio ustave v pravcu av« tonomije in morda tudi fcdcracije, ka« | šem odkrti. da ie vlada dobila p™ volit- mor je krenil Ljuba Daivdovič s svojimi vah potrebno večino, so začele trdi'i. da b'oki>"' 'mi zavezniki. No, narod je dal so bile vnl;tve izvršene pod ter-rlem PP.ko.iliciji večino in je torej doce'a oblasti. Ker n:so mogli svoMh trditev prirodno, da mora ta koaliciia voditi dr> podkrepiti z 'nobenimi stvanvmi d"kari žavne posle. Drugače bi se dcmantira'a in dejstvi, so opozicijski listi poizkušali politika, ki je bi'a inaugurirana z razpi. napihniti nekatete reznatne volilne i-c;- som volitev. O kombinacijah s končen« dente. ki so večinoma b li provocirnni s | tracijsko ali nevtra no vlado sc ie mo« strani pristašev opoz.ioije posebno radi- g'0 razmišljati v proš'i skupščini, kjer čevcev. kar dokazu:ejo poročila pristoj-. nobena grupaciia ni imela za vlado spo«
Sofija. 20. februarja, s. V odgovoru na več vprašanj glede umora poslancev Mi-leva (vladna stranka) In Strahtmirova (komunist) je notranji minister Rusov podal pregled o zadnjih dogodkih na srb-sko-bolgarskl meji, kakor tudi o političnih umorih, ki so se izvršili zadnje mesece. Napadi in umori izvirajo dosledno iz skupne agrarno-komunistične fronte.
članov vlade, sofijskega policijskega pre-fekta in več drugih oseb. Notranji minister je obsojal postopanje teh skupin in izjavil, da je vlada prisiljena zatret! teror vseh prevratnih elementov. Zahtevala bo od zbornice votiranje zakonov radi poostritve obstoječih kazenskih ukrepov. Pred temi kazenskim! merami pa bo naslovila na agrarno-komunističnt skup:ne apel, v katerem jih bo pozvala, naj prenehajo e nadaljnimi atentati, da preprečijo novo prelivanje krvi In s tem pospešijo miren razvoj dežele. (Opozarjamo čitatelje na članek, ki ga priobču-jemo o bolgarskem kaosu na 2. strani današn e številke. Urcd.)
Sofija. 20. februarja, s. Oblasti so odkrile v Šumenu tajno komunistično organizacijo, ki je Imela v mestu In okoliških vaseh številne pristaše. Aretiranih je bilo okoli 30 oseb.
Bolgarija zopet izziva nesoglasja
BOLGARSKI KOMITAŠI PRIPRAVLJAJO NOVE VPADE NA NAŠE OZEMLJE OSTRA OPOZORITEV NAŠE VLADE BOLGARSKEMU POSLANIKU.
nih oblastev.
sobne večine. Davidovičeva »večina« je
ljensko s'lo Narodnega bloka, dovesti mora pa tudi do polne likvidacije sedanjega opozlcljonalneea Moka kot take*a. ker se bo pokazalo, da se Je sporazum med Srbi, Hrvati in Slovcnc! izvršil tudi brez prevarantskih »sporazumašev«.
dejo vse druge kombinacije. Ako opo« zicija meni, da je sedania koa icija pre« slabotna, čemu tedaj toliko krika? Naj jo pusti delati, pa se bo na delu videlo, ali je slaba ali ne.
Potem ja začel op"z:cijonalni tisk do- bi'a formirana z radičcvci in ie nihče ni kazovati. da ima v',ada. prema Ibno večino ' mogel smatrati resno, ker radičcvci niso 'a zakonodaino delo v skupščini. Na po-j pokazali niti malo volje, da bi iskreno d1a"i te svoie netočne trditve so opo*i- | sode!ova'i na konsolidaciji razmer v dr« r:jonal»ii list! polni vseh nemogočih . žavi. Danes obstoja nedvomno večina in fantastičnih kombinacn. Ti listi nam-j sedanje vladne koaliciie in s tem odpa« reč trdi'o. da bo Narodni blok opustil svnio dosedanjo po!it.iko. s katero ie sto-p:l pred narod ln ra kateri ie dobil potrebno narodno zaupan e, ter da bo pričel sporazumevati se z neko delegirano stranko iz bloka na škodo svoie državne politike, ki je popolnoma jasno določena. Da bi to svolo izm*5'iero trditev napravil verietno, je opozici.isM tisk lansiral vesti, da se narodna radikal"a stranka T*> svoji ogromni večini ne strinja s pol;-tiko 8.">mosto;nlh demokratov, ki žele ostati na svojem pre^n:em programu. Razen tega uporno trdi. da se z nairišie-ga mesta želi in insistira, naj se 'zvede neko sporazumevanje strank na podlagi te ali on« pol tike »sporazuma«, kakršno re želela izvesti vlada opoz.icijonalnega
Prometna pogajanja z Madžarsko
Beograd, 20. februarja, p. S seje naših in madžarskih de'egatov jc bil nocoj iz» dan komunike, v katerem se vc i, da jc bila danes popoldne zadnia seja z maJ« žarsko de'egacijo, kar sc tiče železniških tarifnih vprašanj ter da jc bil v tem do> sežen popoln sporazum tudi o zadnjih spornih točkah. Določen jc definitivni tekst sporazuma glede tarif za prevoz blaga v medsebojnem in tranzitnem pro«
Caribrod. 20. februarja, r. Prošlo noč je za našo mejo pri Caribrodu prišlo do streljanja na bolgarskem teritoriju. Neka komitska četa je bila odposlana iz Dra-gonama na našo mejo. O tem pa ni bila pravočasno obveščena bolgarska obmejna straža, ki je zato takoj začela streljati, čim je opazila bližajočo se četo. Raz vila se jc ostra bitka, v kateri je bilo več ranjenih, dva pa sta obležala mrtva.
Po poročilih naših oblasti lz Pirota se za našo mejo neprestano zbirajo kom't-ske čete, ki nameravajo Izvršiti vpad na naše ozemlje in s tem porušiti dobre od-nošaje med našo državo in Bolgarijo. Osvetiti pa se hočejo tudi za Oodeč. V Caribrodu vlada med uradništvom precejšnje razbur enje, dasi jc bojazen nepotrebna, ker je Caribrod dobro zavarovan z našim vojaštvom.
Beograd, 20. februarja r. Bolgarski
poslanik Vakarevski je danes dopoldne posetil pomočnika zunanjega ministra, Jovana Markoviča, in ga opozoril, da se na našem ozemlju organizirajo nekake zemljoradniške čete. Markovič Je odgovoril, da so vse te informacije povsem neosnovane. Ob naši meji ni nikakih bolgarskih zemljoradniških emigrantov in M tudi ne mogli imeti orožja, ker naše oblasti dobro pazijo na vsakega političnega begunca. Markovič je opozoril g. Vaka-revskega, da je neumestno širiti take vesti, ker to utegne Imeti le slabe posledice za odnošajc med obema državama. Na-dalje je Markovič opozoril bolgarskega poslanika na vesti, ki jih naša vlada pre-Iem a o kretanju bolgarskih komitsklk čet ob naši meji. Povdaril Je. da bo za vsak vpad bolgarskih komitašev na naše ozemlje nosila odgovornost bolgarska vlada.
Grči?a in Jugoslavija
Beograd, 20. februarja, r. Na povi-bilo ministrskega predsednika Mihala-kopulosa se je vršila včeraj v Atenah skupna seja vseh strank vladne večine. na kateri se je razpravljalo o notranjem in zunanjem položaju Grške. Navzočih jc bilo 222 {»oslancev. Miha-Iakopulo«? je poročal obširno tudi o obnovitvi zveze z Jugoslavijo in odločno zanikal vse vesti, p« katerih naj bi bila Jugoslavija stavila zahteve, ki tangirajo suverenost Orške. Nasprotno. je izjavil ministrski predsednik, predlogi Jugoslavije se popolnoma krijejo z obveznostmi, v katere je bila Grška pripravljena že vnaprej privoliti in ne tangirajo narodnih pravic.
metu. Ta sporazum bo parafiniran naj« pozneje v nedeljo dne 22. t. m. Za našo Mihalakopulos se je z živahnim zado-delegacijo ga bo parafiral pomočnik mi« ščenjem spominjal tudi simpatij, kate-nistra Avramovič, za madžarsko delcga= re je izkazala Jugoslavija Grčiji povo-cijo pa svetnik zunanjega ministrstva g. j dom spora s Turčijo radi izgona eKU-
Walter.
raci skega patrijarha.
20. februarja:
CURIH: Beograd 8.475. New-York 530, London 24.79, Pariz 28.12, Milan 2150, Praga 15.425, Budimpešta OjOU72, Bukarešta 2.625, Sofija 3.773, Dunaj 0.007325.
DUNAJ: Beograd 1147 do 1151, Berlin 16.850 do 16.950, Budimpešta 97.70 da 98.50, Bukarešta 3Č3 do 355, Milan 2909 do 2914, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3712 do 3728, Praga 2102 do 2112, Varšava 13600 do 13700, Sofija 313 do 517, Curih 13.640 do 13.690. dinarji 1142 do 1148, dolarji 70.460 do 70.860, lire 2886 do 2915.
PRAGA: Beograd 55 20. Dunaj 4.7078, Rim 139.25, London 161.425, New-York 33.80, Curih 652.50.
BERLIN: Beograd 6.79, MIlan 17^ Praga 12.42, London 19.995, New-York 4.195, Curih 80.65.
Nakane klerikalcev s šolo in naprednim učiteljstvom
t Zadnja ali predzadnja številka »Bogoljuba* se z vso vehemenco zaganja y napredno nčiteljstvo, današnjo Solo pa razglaša za »brezversko*. Omenjeni list piše, da je Slovencem že katoliška Avstrija vzela versko šolo. Z brez-versko šolo da se je po celi Avstriji jazlil »verski indiferentizem in brez-verstvo. ki ga zdaj opažamo. Naše liberalno uredništvo in učiteljevo je aad te šole.» «Bogo!jub», ki je bil svoj ia.s največji klečeplazec okoli »habsburškega trona*, sedaj prijemlje tudi cesarja Franca Jožefa za lase. Pravi, da se je on vtikal celo v volitev pape-Sa, kar je veri več škodovalo kot koristilo. Proti »brezverski* šoli in proti »brezverskim* učiteljem pa hujska »Bogoljub* tako-le:
»Država nam je naprtila brezversko Solo in vzgojila brezverske učitelje. Naše verno ljudstvo pa je vse to mirno preneslo in čisto nič mignilo, če so poslali za vzgojitelja otrokom učitelja, ki ni šel nikoli v cerkev, na katerem eo imeli otroci zgled, kakšni ne smejo biti! In še danes je tako. Ljudstvo se je tega privadilo, se v to vdalo, in ne čuti nobene potrebe proti temu kaj nastopiti. Učitelj v vsaki vasi ima pravico otroke s slabim zgledom pohujševati. Nikdo se proti temu nič ne zgane, kakor da je popolnoma vse v redu. Kaka obsodbe vredna brezbrižnost! Kaka zaspanost! Kakor da ni glavna stvar pri vzgoji zgled! Naravnost proti veri govoriti si menda učitelji v ljudski šoli še ne upajo. In mi smo « tem zadovoljni. Toda kje morajo biti otroci dobri, verni, če na tistem, ki ga imajo vsak dan pred seboj, ki bi jim moral biti vzor življenja, vidijo, da ne izpolnuje, da zanemarja, da zaničuje to, kar je kristjana najsvetejšega? Ko bi imelo ljudstvo več verske zavesti, več krščanskega ponosa in poguma, bi ne bilo tako! Kaj kmalu bi pokazalo, kakšnim ljudem hoče in kakšnim noče izročati svojih otrok v vzgojo! . . .
Zato pa, če bi jejo udarci naših nasprotnikov po nas, naj nas vendar vzdramijo iz te dremavice, da si zma-nemo oči, spregledamo in se vprašamo: Kje pa smo?! Ali smemo biti še kristjani ali ne? Stariši pa se vprašajte: Ali *mo ali nismo gospodarji naših otrok? Ali jih res moramo dajati po-hujšljivcem v reke, da nam s svojim zgledom podirajo, kar mi s svojim velikim trudom zidamo?! — Ni prav, da cerkev preganjajo; toda če hočem), stvar lahko tako obrnemo, da bo nam in božji stvari v veliko korist.
Kakor hitro dobimo Slovenci avtonomijo — in dobili jo bomo — mora biti naša prva zahteva verska šola! Pomesti je treba vso to gnilobo, ki se je zaredila v šolstvu, odkar so nas zazibali v to zaspanost z brezversko Šolo, v kateri smo sedaj! Zlo, ki ga je rodila ta šola v verskem oziru, je neizmerno. Kakor hitro bo mogoče, moramo to zlo temeljito popraviti!*
Tako »Bogoljub*, ki je sicer pisan za tercijalke, ki pa prav jasno pove, kakšne nakane imajo klerikalci s šolstvom in naprednim učiteljstvom.
Zdelo se nam je umestno, opozoriti napredno javnost na stališče, ki ga glede šolstva zavzemajo klerikalci tem bolj, ker zadnje čase »Slovenec* tako pogosto deklamira svoje svobodoljubne in svobodomiselnost. Boj, ki ga bije slovenski napredni učitelj za svoj obstoj napram klerikalizmu, je tako težak, da mu mora stati na strani_ vsa napredna javnost. Njega samega bi kle-rikalizem stri čez noč, kakor orehovo lupino. Tega se v polni meri zaveda vse napredno učiteljstvo. ki v6 ceniti prizadevanje zlasti demokratov za osamosvojitev šole in nčiteljstva od vpliva poiitikujoče duhovščine. Zato tudi to učiteljstvo energično zavrača krnlio-borske intrige, ki jih pletejo po raznih ovinkih proti današnji prosvetni upravi klerikalci in njihovi breznačelni pomočniki. Temu je le želeti, da dobim 3 Slovenci z avtonomijo tudi »versko* šolo. Oni bodo prvi, ki bodo potem kot »brezverci* na cesti.
Zmede v Bolgariji
Bolgarijo moramo vsekakor zelo po-milovati. Zakaj v tako nesrečno anarhijo. kakor naša vzhodna soseda, ni zašlo mnogo držav niti v najneugodnejših dobah zgodovine. Lahko rečemo brez najmanjšega pretiravanja, da je ni danes v Evropi aH sploh na svetu države, kjer bi postal atentat in politični umor tako običajno in vsakdanje sredstvo politične borbe med stru-jami in strankami, kakor v Bolgariji. Ne le, da so vsa nasprotja med vodji makedonstvujuščih. bodisi nasprotja v ideologiji kot različna nazirania glede taktike, medsebojno tehtajo samo z mero zavratnih napadov in umorov. Ta krvava politična metoda se je prenesla tudi v borbo med drugimi političnimi stmjami in strankami: tej metodi so zapadli po vrsti vsi voditelji zem Ijoradnikov, v kolikor niso pravočasno pobegnili čez mejo, mnogi vodje komnnistov. pa tudi drugih strank. In kar je najbolj značilno: nikdar ne najdejo morilcev, nikdar ni mogoče najti sledu za pobeglimi atentatorji. Najhuj-8e pa je bo, da kažejo vsi znaki, da *e celo vlada poslužuje istih krvavih
sredstev v borbi • političnimi nasprotniki.
Ako danes pride iz Sofije ali Piov-diva ali katerega od manjših bolgarskih mest vest o novem političnem tunoru, se prebere tako poročilo bodfcj v Bolgariji kot v inozemstva • tako fatalistično ravnodušnostjo, kakor da se streljajo srnjaki ali zajci. Vrh tega človek nikdar ne v6 določno, za kaj gre; kadar poroča sofijska vlada, da se je odkrila kaka komunistična zarota, ali da je kje kdorkoli podlegel ko munističnemn, oziroma zemljoradni-škemu atentatorju, vselej trdijo (>ozn<i. valci bolgarskih razmer, da gre le a novo ofenzivo vladnih ljudi zoper osumljene nasprotnike, ki jo je treba maskirati.
Zadnje vesti javljajo poostritev krvave notranje borbe v Bolgariji. Morda gre le za odmev umora prof. dr. leva, ki je padel bogvedi pod čigavimi streli in katerega jp bil odgovor umor nekaterih komunističnih vodij, s čemer pa ni rečeno, da so res komunisti povzročil smrt dr. Mileva. Morda, toda verjetneje je, da je pravo ozadje ono, kar poroča dopisnik beograjske »Politike* v eni zadnjih številk. Po tem po. ročilu se je v Bolgariji v poslednji dobi dogodilo sledeče: Ker se vlada Can kova nahaja v težavnem položaju tor ne more obvladati popolnoma situacije, bodisi proti naraščajoči parlamentarni opoziciji kot proti razbojništvom. ropom ter banditstvom vsake vrste, je postal z njo nezadovoljen tndi car Boris ter je sklenil sam. iz lastne inicija-tive. poskusiti z remednro. V ta namen so mu njegovi zaupniki v častniškem zboru pridobili več-ie število oficirjev z generaloma Zekovmn in Laza rovom na čelu. preko teh pa je stopil v stik?» z voditelii »leveča blokn*, to so Kosturkov. Malinov, Tomov, Torla-kov itd., ter iskal zveze eeln t zemljo-radniki - emigranti. Ta »carska zaveza* je imela namem. vreči ministrstvo Ganknva i.n ga nadomestit? z vlad« opozicije. Policija na je odkrila v Ofi eirskem domu velike množine razstrelilnih sredstev, nakar je zaprla večje število častnikov d očim so se nekateri srlavni skrili. Vse to se ie dogodilo v zadnjih dneh, a ni prodrlo v li*to, ker je vlada Cankova o pravem fn«'i urenovedaln, publiciranje teh odkritij. Koliko jp točnejra na teh poročilih, je seveda nemogoče kontrolirati; nedvomno na je. da bodo že bližnji dnevi odkrili pravo stanje stvari.
Pruska kriza — nemška kriza
Dr. Marxu ni uspelo sestaviti dela-zmožne nemške vlade, moral ie prepustiti to nalogo prejšnjemu finančnemu ministru dr. Luthru. Kar ni šlo za celo Nemčijo, to skuša Marx izvesti vsaj v glavni nemški državi, na Pruskem. Po dolgotrajnih pogajanjih je sestavil pruski kabinet iz članov katoliškega centruma in demokratov. Kot »strokovnjaka« je ohranil dosedanjega netranjega ministra, socijalnega demokrata Severinga, ki že več let upravlja ta portielj z uprav železno pestio, s čimer si je nakopa! goreče sovraštvo nionarhistične desnice in komunistične levice. S takim kabinetom se je dr. Marx predstavil IS. t. m. pruskemu deželnemu zboiu. Podpora centru-ma in demokratov mu jc zagotovljena, tudi socijalni demokratje so mu obljubili svojo pomoč, čeprav so v svoji glavni domeni, Piusiji ohranil! le enega zastopnika v vladi in še tega pod sramežljivim imenom »strokovnjaka*.
Vendar glasovi takozvane «weimarske koalicijo še ne predstavljajo zadostne in trdne večine. Poga jan a z gospodarsko stranko so končala brez uspeha. Sedaj je dr. Marxu ostala še zadnja, medla nada, da namreč nemška ljudska stranka ne bo v celoti glasovala proti njegovi vladi.V mislih ima ono isto nemško ljudsko stranko, katere voditelj dr. Strese-mann je pred meseci razbil koalicijo, srednjih strank In s trdov.atno vztrajnostjo spravil na krmilo v Reichu desničarsko vlado dr. Luthra, ki vživa zaupanje vsenemSV.in junktrjev. Sedal naj dr. Strescmannuvi ljudje omogočijo v Prusiji tisto kombinacijo, ki so jo z največjim naporom podrli v Nemčiji ..
Dr. Marx namreč ve, da živi dr. Lu-throva vlada ie z odobritvijo centruma, zato upa, da si bo ljudska stranka temeljito premislila, preden se bo odločila na naskok na pruski kabinet, v katerem igra prvo vijolino centrum. On misli, da bi I na bo.no napoved ljudske stranke v Prusiji odgovoril centrum z ofenzivo v Reichu. Padcu dr. Marxovega kabineta bl tako neposredno sledil padec dr. Luthro-ve vlade.
Medtem so desničarske stranke 2e zavzele svoje pozicije s komunikejem v ča-sopisiu, v katerem izjavljajo, da smatrajo novo ministrstvo za navadno izzivanje in da bodo vporabile vsa sredstva ustave In poslovnika, da v čim krajšem roku vržejo ta kabinet. Komunisti, ki tudi to pot gredo roko v roki z monarhistično reakcijo, so že vložili predlog za nezaupnico. Podobne predloge so vložili tudi na-cionalci in ljudska stranka. Za slučaj, če ne bl opozicija dosegla po ustavi predpisane večine, so sestavili narodni socl-jalisti zaupnico, proti kateri bodo seveda sami prvi glasovali. Na ta način tudi vlada ne bi dobila potrebne večine glasov in bi morala Izvajati posledice. Pod takimi okoliščinami se bo v petek odločevalo o usodi dr. Marxovega kabineta. Le par glasov bo odločilo, ali naj tudi Pru-
slja pade v naročje reakcije.
Desničarske stranke si žele novih volitev v Prusiji, ker upajo, da jim bodo finančni škandali, v katere so zapleteni odlični člani centruma ln socijalne demokracije, pripomogli do solidne večine v glavni deželi Nemčije. One hočejo izvo-jevati to najvažnejšo postojanko, brez katere je restavracija monarhije nemogoča.
Karakteristika vseh političnih borb zadnjih časov tako v Nemčji kot v Prusiji je križarska vojna proti socijalni demokraciji. Monarhistična desnica hoče na vsak način potisniti iz zadnje pozicije oblasti ono nemško stranko, ki je glavna ustvariteljica stanja, nastalega po polomu 1. 1918., najmočnejša opora republike. Za ta cilj .ie desnica pripravljena na vse žrtve, najmanj pomisleka pa ima pred novimi volitvami.
Popolna zmaga reakcije bi odgnala so-cljalno demokracijo in z njo vred ročno delavstvo, ki ie najštevilnejši družabni sloj Nemčije, med pretidržavne elemente. Nastopila bi nova nevarnost komunizma. Ali bo to spoznanje dalo dovolj odločnosti za vztra anje pri zmerni politiki onemu centrumu, ki je tako lahke duše izročil vlado Reicha elementom, ki bodo prl.šli s svojo pravo barvo na dan, brž ko pade zadnji steber welmarske ustave?
Kakor porajamo na 1. strani, jc dobila Marxova vlada nezaupnico in le ie zopet odstopila.
nec» je nekam čudno pobit in reči mo« ramo, da tudi to zasluži nekaj <največje* ga zanimanja.. .»
Iz demokratske stranke
Zborovanje krajevne organizacije JDS Ptuj. V restavracijski dvorani Narodnega doma se je zbralo dne 19. februarja ob 8. uri zvečer 126 volilcev Narodnega bl>
ka poleg številnih drugih oseb. Po pozdravu župana g. dr. Senčarla je podal dr. Pivko obš rno poročilo o pdožaju Narodnega bloka in o delovnem programu vlade. Poročilu je sledila dveuma živahna debata, ki ao se je udeležili gg. Jamšek. Orelj. dr. Vseniak, dr. Grobel-nik, Mahorič, Joško in I.jodevit Pa-gadin, Milko PenČar. Urbančlč, Cestnik, Prosn k, Ma'cen. Gorup. Kostanjevec, Zorman itd. Teme'jito so pretre«nli razne točke iz referata g. poslanca in lokalne želje ptujskega meščanstva in prebivalstva ptujskega sreza. Ob U. uri « 7akliučil dr. Senčar rborovan'e. ki je dokazalo, kako so p'uiski Slovenci v političnem 07lru danes konsoldirani. Omenjamo, da Je tndi i7 okoliških občin bilo precej udeležbe. dasiravno bilo zborovanje javljcno šele zadnji dan.
Politične beležke
-f- Koroščeva morala. »Slovcnec* sku. ša omiliti porazni vtis, ki ga jc napravi, lo pred par dnevi na kicrikalcc ponesre. čeno moledovanje dr. Korošca pri vodi. teljih Narodnega bloka. «S'ovcncc» pra« vi sedaj, da se je dr. Korošcc razgovar« ja! samo z od.ičnimi politiki v bloku na« rodnega sporazuma — o najrazličnejših političnih problemih. Res pa je, da je bil dr. Korošec pri Pašiču in pri demo« kratskih ministrih dr. Grisogonu ter Sv. Pribičcviču in da je ravno tiste dni za« gnal "Slovenec* krik o razpadu Narod« nega bloka, češ da sc radikalci že poga« jaio z opozicijo. Potem, ko jc dr. Ko« rošec osondiral teren* in spoznal, da ne bo nič s kupčijo, pri kateri bi mogel sku hati kak nov Markov protokol ali kaj sličnega, jo je seveda odkuril. Grozdje je bilo pač prekislo! Dr. Korošec res ni nič prodal, ker ni nihče ničesar kupiti hotel, res pa je, da sc jc ponujal in da bi bil pripravljen izstopiti tudi iz opo« zicijskcga bloka, ako bi ga kdo potre« boval. Pa so vsi rekli, na i ostane tiger.
-f- »Slovenčev* greh. <Slovenec» je včeraj zapisal, da je ves greh opozicijskega časopisja ta, da ne verjame številkam notranjega ministra o vladni veČini. Ce deset dni po volitvah noče verjeti tem Številkam, je to z novinarskega stališča res velik greh, »endar pa radi tega greli« <Slovenčevi> ljudje še ne bodo prišli na žandarjev kolec, kakor se boje. Zaslužili bi pa žandarjev kolec, ker ne objavijo v ^Slovencu* skoro dva tedna po volitvah takih številk, ki bi brezdvomno dokazale, da ima večino mandatov opozicijonalni blok, kar bi bilo zelo potrbno za okrepitev vere med opozicijonalrl.
-f- Komunisti o občinskih volitvah v Ljubljani. »Delavsko-kmetski Ilst> piše: cSamo tri skupine se pojavljajo. Samo na sebi je lo dobro. Položaj se je poenostavil. V Ljubljani faktično ni več socija-lislov in narodnih socijalistov, ker so izginili v klerikalnem taboru in v kolikor Se niso, bodo 6koro doživeli, da jih klerikalci požro. To je neizogiben zakon take cenotne fronte».
-f- Hudega mačka redijo po volitvah posebno ljubljanski komunisti. Zopet jih po klerikalni tovarišiji butica boli, zato v svojem glasilu neusmiljeno udrihajo po dr. Korošcu in SLS. Takoj po volitvah — pravi »Delavsko • kmetski list* — je šel dr. Korošec v Beograd na kraljevi dvor in k radikalskim prvakom, da si izprosi milost za vstop v Pašičevo vlado. Toda radikali so ostali trdni, ker vedo, da se klerikalci dajo vsak čas kupiti za skledo leče. Delavci in kmetje, ki ste glasovali za SLS, ali ste vi dali mandat klerikal« cem, da sedaj sklepajo kravje kupčije s srbsko gospodo? Ali je to opozlcional« nost?... Pri slednjem je glasilo ljubljan« skih komunistov tudi sebe počohalo za ušesom... »Delavsko • kmetski list* v dolgem uvodniku opravlja tudi kanonado proti klerikalno « pilpogačarskemu bloku za občinske volitve, v drugem članku pa ostro nastopa tudi proti »sporazumaštvu* opozicijskega bloka. Ta članek, s katc rim naši komunisti pobijajo vsako simpa. tijo za Radič > Korošcev »gosposki spo« razum* z Davidovičem, je kajpak le po« skus, da nekoliko ublažijo dejstvo, da so na pr. v Ljubljani z vso vnemo podprli — kravjo kupčijo...
-j- Z največjim zanimanjem zasleduje« jo vsi politični krogi akcijo opozicijskega bloka. Tako točno pravi »Slovenec*. Z največjim zanimanjem — toda ne samo politični krogi, temveč tudi vsi opozicij« ski volilci, ker jih pač tare neusmiljena radovednost, kaj naj se sploh izcirai iz salatnandra, ki ga opozicijski šefi kar na« prej ribajo v Zagrebu, od pondeljka da« lje pa ga bodo ribali v Beogradu. Podoba je, da »Slovenec* med tem vseobčim za« nimanjem kaže še najmanj interesa za geste opozicijskih gospodov, ker je vče. raj na pr. gladko ignoriral bombastični komunike Davidovičevega glavnega odbo ra, dasi v njem kar mrgoli nasilstev. »va« ril in smrtnih opasnosti, in bi ga torej moral kolikor toliko uvaževati za del. no opozicijsko »akcijo«. Toda »Slove*
Zv?za kulturnih društev
ZKTi le te dni poslala vsem svij m vč'ar jen i m društvom posebno tiskoviro, kateri naj vsnko drnštvo točno in čimprej i7polni ter Zvezi tako Izpolniem poročilo vrne. Ona društva, ki dol?u'ejo Zvezi bodisi članarino ali izposojnino na igrah, so dobila položnico in označeno vsoto, katero dolmijejo. Vljudno se tem potom mproSaio vsa ta društva, da zaostali dolžni znesek čimprej p-iravna:o, ona društva pa. ki ima;o od ZKD Se izposojene i<rre. iste čimprej vrnejo, ker more pri t.iko vel kem številu Fanstva Zveza vse člane vsai deloma 7adovolHti samo tedaj. ak-> dnitva napram njej store svojo dolžnost. Mosroče ee je kakemu drn:tvu postala položnica, a drn-štvo med tpm že poslalo denar, ali vrnilo iTro. Ta društva se naprošaio, da polož-n'co shranijo za drugo priliko. Obenem se društva naprošajo, da v slučaju, ako žele kako predavan* izven Zvezine<ra projrrama. to pravočasno javiv>. Predavan« se bodo nadaljevala v istem obsegu. kot dosedaj celo sezono.
Zahvala
Povodom izvolitve za častnega načelnika «Zveze obrtnih zadrug v Liubliani-srm prejel toliko osebnih in pismenih če-stitk, da se mi je nemogoče vsakemu i posebej zahvaliti Zato prosim, da sprej-j mete vsi. tako prireditelji lepe slavnosti, j kot vsi ostali častilci najprlsrčnejšo zahvalo z zagotovilom, da ostanem dobri stvari ie nadalje požrtvovalen delavec in zvest sotriidnik.
V Ljubljani, 20. februarja /925.
ENG. FRANCHETTI.
Po svetu
—	Angleški kralj zboleL AngleSM kralj je dobi kot posledico fpanske bolezni bronehitis. Po zdravniškem buletinn je n'egovo 7dravstveno stanje zadovoljivo in re obstoja nobena neposredna nerar-nost.
—	Mednarodna valntna konferenca.
Med Londonom in Washingtonom se vrši sedaj izmenjava mi«li o možnosti sklicani mednarodne valutne konference. Po sedanjih načrtih bodo povabljeni na t3 konferenco zastopn ki vseh vlad na svetu, 6klicana pa bi bila na jesen ali zimo. Neodvisno od vseh ostalih aktualnih gospodarskih vprašanj mednarodnega značaja, se bo razpravljalo na tej konferenci v vprašanju reforme valute in o stabilizaciji cen na vsen svetovnih trži-5č'h. Ta cilj se bo skušal doseči na ta način, da se bodo spravile mednarodne valute v medsebojno in neizpremenl'ivo vrednostno razmerje. Ponovni padec francoskega franka 'y. io strerolitnie le še povečal. Za načrtom stoje vplivni krogi. ni pa še dognnno, ali na! se izrrši ini-cijativa z angleške ali ameriške strani, in" tudi ne. kje se bo konferenca vršila.
—	Gospodarski po'ožaf Poljske. Na zadnji seji proračunskega odseka poljskega parlamenta ie podal trgovinski minister Kiedrnn ob?'mo poročilo o gospodarskem položaju Poljske. Tz\av!I ie med drugim: Kljub številnim težkočam položaj poljske Industrije n:kakor ni brezupen. Pogol za izvoz poljskih produktov so se v zadnjem času znatno izboljšali, položaj v lesni industriji in tudi izvozne šans« so ugodnejše. Produkcijski stroški v premogovni mdtistriii so se znatno znižali in poljske premogovne cerc so v primeri z inozemskim premorom. izvzemSi remške Gornje Slezije. nainiž.*. Ker pa Poljska produeira reč premora, kakor ga rabi. namerava polska rada utreti pot za izvoz poljske"* premrea potom trgovinskih porodb. Mini<ter Kiedron je izrazil svoje trdno prepričanje, da bo trgovinska pogodba s Češkoslovaško, ki se nahaja na najbolSem potn. odprla poljskemu premora tranzit v Avstrijo, na Madžarsko. Italijo. Srieo itd. K*r se tiče rospedarskih porajanj z Nemčijo. Je t)a-glašal minister, da ni niti misVti na kake politične konces je na korist Nemčije. Sedanji carinski tarifi so prehodni tarifi In so pravkfr pripravljajo definitrvni carinski tarifi. Konfn' je opozarjal nrnlster. da zadnje dni » Ameriki sk'enjeno posojilo ni zadnje in da so že sedaj razne inozemske finančne skupine stavile poljskim industrijalcem ponudbe za posojila. Po njegovem mnenju s? bližajo poljskemu gospodarskemu življenju neposredno boljši časi.
Coolidge in Borah
Ni bilo treba posebno dolgo čakati ln
fe se je začel čutiti vpliv Borahovega imenovanja za predsednika senatske komisije za zunanje zadeve. Intransigentnl nasprotniki sodelovanja Amerike z Evropo, ki so obvladali po Wilsonovera padcu zunanjo politiko Zedinjenih držav In katerih vpliv je nekoliko prenehal šele zadnje mesece Hardingovega predsed-nikovanja tet se znatno zmanjšal pod njegovim naslednikom Coolidgeom, so prišli zopet k sebi ter začeli sistematsko kampanjo za dosledno ohranitev ameriškega polTčncga samotarstva. Senator Iz Idaha, okoli katerega se zbira.o <nepo-mirljivU, ne opušča prav nobene prilike, da ne bi pobijal slehernega poskusa za približanje Evropi. On In njegovi ljudje preže s sovražn:m očesom na vsako inl-cijatvo in na najmanjši korak stanovalca Bele hiše, ki se ga da osumiti takt tendence.
«Nepomlrl|lvl» so otvorill odkrit boj v drugi polovici januarja, ko so se zvedeli sklepi pariške konference zavezniških finančnih ministrov, katere je v imenu washingtonske vlade podpisal ameriški poslan k v Londonu VVellog. Pariški pakt je dal signal za burio In nepomir-Ijlvi sc poslali v boj kalifornijskega senatorja Johnsona, kl je zahteval, da se senatu predloži tekst pariških sklepov v occno. Johnson je Izrazil sum, da v njih ni le določen delež Amerike na nemških reparacijskib plačilih, marveč da so se z njimi Zedinjene države zavezale sodelovati pri Tepresalijah nad Nemčijo, če bi se le-ta pregrešila zoper prevzete dolžnosti. Kaj takega se zdi Johnsonu povsem nedopustno in bi pomenilo, da se Amerika podaja na docela nova pota v zunanji politiki.
Državni tajnik Hughes je zavrnil to insinuacijo z izjavo, da se ,e v Parizu določil !e način razdelitve nemških plačil, da pa Zedinjene države niso prevzele nobene materijalne in tudi ne moralne dolžnosti za kako intervencijo proti Nemčiji. One so si ohranile tudi v nadalje popolnoma proste roke v presojanju svojih koristi in v določevanju korakov potrebnih za vpoštevanje ameriških interesov. Predsednik Coolidge je potrdil to izjavo svojega tajnika za zunanje zadeve. Toda cnepomirl.ivl* se niso dali pomiriti. Oni zahtevajo prejkoslej, da mora poslanik VVellog v osebi priti v senat ia razložiti kaj je počel na pariški konferenci.
Kot je znano, je predsednik republike Imenoval Kelloga za Hughesovega naslednika. Tako se utegne pripetiti novemu državnemu tajniku, da bo moral še pred nastopom svoje službe prestati par hudih ur pred »nepomirljivimb spovedniki v senatu. Nobena tajnost, ni da .ie Bcrahova in Johnsonova struja sklenila formalno nasprotovati Kellogovemu imenovanju, vendar je upati, da se bo predsednikovi odločnosti posrečilo zlomiti od por v senatu in da bo g. Kellog mogel 4. marca prevzeti svojo novo dolžnost Imel pa bo brezdvomno nadvse neprijeten položaj, ker mu bo stalno grozil konflikt s predsednikom zunanje komisije senata.
Zanimivo Je, da »nepomirljivi. najhujše nasprotujejo tedaj, kadar bi kak korak Zedinjenih držav utegnil iti v prilog zaveznikom v svetovni vojni, da pa se ta njihova intranslgentnost vidno zmanjša, kadar je govor o Nemčiji. Tako je senator Borah te dni predlagal, naj se vse v Zedin enih državah zaseženo nemško premoženje kratkomalo vrne prejšnjim lastnikom. Tu je Borah naletel na čvrst odpor predsednika republike, ki ja izjavil, da se mora najprej zagotoviti povračilo 500 milijonov dolarjev, katere dolguje Nemčija Zedinjenim državam.
Kot vidimo, bo Calvin Coolidge nastopil svoje drugo predsednlkovanje v precej neprijetnih okoliščinah. Danes se v Zedin.enih državah vedno ostreje precizirate dve razni tendenci v zunanji politiki. VVilsonove sanje o svetovni Zvezi narodov, v kateri bi igrala Amerika odlično, morda prvo vlogo, so sicer še vedno pokopane, toda nova smer Coo-lidgeve politike nikakor ne nosi vej cele Izolacijske ojstrine povojne politike republikanske stranke. Coolidge hoče sicer očuvati svojo deželo pred dalekosežnej-šim vmešavanjem v evropski kaos, vendar skuša zainteresirati Amerikance na Eospodarski obnovi starega sveta. Najboljši dokaz za to željo je Dawesov načrt Okrog Boraha pa se zbira struja, ki hoče videti Ameriko še nadalje zasidrano v egoistični »splendid isolation*.
Težko je razumeti, kako naj ostanejo Zedin ene države še nadalje neobčutljive za moreče gospodarske probleme, ki tarejo povojno Evropo. V današnjem si-| stemu produkcije je svetovno gospodar-; stvo organska celota, ki je brez lastne i škode nobena dežela ne sme rušiti. To j čuti v najvišji smeri Rusija, tej usodi se ni ognila nobena država povojne Evrope, pa ji tudi Amerika ne uide, čeprav se danes koplje v morju zlata. Tudi Zedinjene države Imajo svoje bolečine, M niso omejene le na kopno zemljo med Atlantskim in Tihim Oceanom. Te dni je admiral Bradley držal v San Franclscu senzacijonalen govor, v katerem je izjavil. da more vsled vedno ostrejše trgovske konkurence na Dalnjem vzhoda priti do vojne med Ameriko in Japonsko.
Take In podobne vesti nič kaj ne kažejo na dolgo vztrajanje Zedinjenih držav v »sija ni sameti*. Predsednik Coolidge je začel umevati, da se mora Amerika v lastnem interesu zanimati za zunanji svet Upati Je, da njegovih naporov ne zlomi »nepomlrljlva* frakcija v senatu.
Naši kraji in ljudje
Dr. Pivko med volilci
Poslanec dr. Pivko je tudi po volitvah skoro vsak dan med ljudstvom. V soboto, 14. t. m. zvečer je imel sestanek pri g. Robiču v Limbušu. Zborovan.e je otvoril s toplim pozdravom posl. dr. Pivku ln g. Kejžarju Iz Maribora g. Robič. Dr. Pivko je poročal o položaju v državi po volitvah ter o delovntm programu vlade. Razvila se .e živahna debata o predpisih davkov in o davčnih komisijah, o regulaciji limbuškega potoka (Blažovnice) ter o državni podpori za Izvršena dela, o železniških vožnjah železniških upokojencev, o zadružni elektrarni, o razsvetljavi postaje Limbuš ter o agrarni reformi. — Vseh 2<j navzočih pristašev Nar. bloka je po poročilu dr. P vka sklenilo osnovati krajevni odbor Narodnega bloka za Limbuš ter se je izvolil pripravljalni odbor (gg. Rozband, Šumen.ak, Stampfl in Jank).
V	pondeljek, 16. t. m. ob S. popoldne se je vršil sestanek zaupnikov pri g. Pa-herniku v Vuhredu. ob 8. zvečer pa zborovanje Nar. bloka v gostilni Kovač ob udeležbi 42 zaupnikov iz Vuhreda, Ma-renberga, Brezna, Mute, Vuzenice in Sv. Antona. Dr. Pivko je poročal o položaju po volitvah. Debata se je vršila o volilnem, tiskovnem, stanovanjskem in davčnem zakonu, zlasti pa o neštetih krajevnih gospodarskih potrebah (gradnja nove ceste od Mute ob Bistričnem poteku, gospodarska šola v Mariboru, podpiranje živinoreje, izpopolnitev žel. prometa na progi Maribor-Prevalje, tarifa za les, uvozna carina za les, bolnica v Slovenj-gradtu, predpis davka za občino Kapla, nakladališče v Trbonjah, postopanje davčnih oblasti itd.)
V	torek, 17. t. m., se je vi šil istotako v Vuhredu, pri Widmoserju okrajni zbor zaupnikov cb 9. dop Navzoči so bili poslanec dr. Pivko, srezki kandidat g. Pod-lesnik ter 34 delegatov iz občin Vuhred, Marenberg, Vuzenica, Muta, Sv. Anton, Ribnica, Janjevski vrh, Brezno. Dr. Pivko je poročal o Izidu volitev s posebnim ozlrom na napredek v marenberškem okraju, o položaju v državi in o programu dela Nar. bloka. Nato je podal pre gled gospodarskega programa s posebnim ozirom na marenberškl okraj v smislu sklepov zbora prejšnjega dne. Debate se je udeležilo okrog 20 delegatov, zlasti gg. Franc in Janko Pahernlk, Pod-lesnik, Peter Mravl.ak, Kristijan Kovač 1. dr. Sklenilo se je, v svrho krepkejšega razvoja naprednih političnih organizacij osnovati 7 krajevnih odborov Narodnega bloka za. Brezno-Kaplo, Marenberg-Vi-žinjo-Remšnik, Vuhred, Vuzenico-Trbo-nje-Primož, Muto-Gortino, Ribnico-Jan-iev vrh, Sv. Anton na Poh. Za celi okraj se po statutu demokratske stranke iz teh sedem krajevnih odborov osnuje okrajna organizacija s sedežem v Vuhredu. — Zborovanje ie trajalo dve ln pol ure.
in nabrežje je deloma razruvano. Ker se nahaja tik morske obale železniška pro« ga, na kateri stoje vedno vsgoni za na« kladanje in razkladanje tovorov, so bili ti železniški vozovi v nevarnosti, da jih veter ne prevrne in odnese v morje. Lo« komotive so vso noč odvažale vagone. Ker pa so prišle parkrat same v nepo« sredno nevarnost,' so morali delavci na progi prazne vagone obremeniti s tež« kimi predmeti, da so lahko kljubovali ne« urju in vetru.
Na sušaški Delti so bili naloženi celi kupi železniških pragov in tramov. Vse to je voda odnesla in vrgla zopet na kop« no, seveda precej daleč od mesta, kjer je bil les natovorjen ob začetku nevihte. V sušaški luki je bil promet s parobrodi popolnoma ustavljen. Ob šestih zvečer je poštni urad radi vremena ustavil brzojav Ijenje in telefonsko razgovarjanje. Noč je bila nenavadno živahna. Bliskalo je in grmelo, dež se je zlival in burja je tulil* Kakor da rjovejo levi v puščavi.
Škodo, katero je napravila nevihta sa« mo v sušaš!;i luki, cenijo na"dobrih 25 ti« soč Din. V to vsoto pa ni všteta izguba, ki so jo morali utrpeti lastniki ladij radi ustavitve dela.
Nevihta na Jadrana
Te dni so divjale po celi Evropi, zlasti pa v severni Italiji, v Švici ter na zapad« nem avstrijskem ozemlju hude nevihte. Orkani niso prizanesli niti našim krajem. Njihovo silovitost so posebno močno ob« čutili v Sarajevu, kjer je dosegel veter toliko brzino, ds so se ljudje bali sto« piti na ulico.
V noči od pondeljka na torek je div« jala zelo močna nevihta tudi na Jadranu. Pri Sušaku so sc morski valovi s tako besnostjo zaganjali ob breg, da je bilo pristanišče poplavljeno z vodo. Naprave v luki so vsled tega znatno poškodovane
Nova senzacijonalna razkritja v komunistični aferi
Zasliševanja v aferi bnograjske ko mnnistične organizacije, posebno profesorice De^anke Cvetkovič, blagajni-čarke komunistične organizacije »Rdeča pomoč», se neprestano nadaljujejo. Cvelkovičeva vztraja pri svoji trditvi, da se je denar delil javno, ter nikakor v komunistične svrlie. Odločno tudi za pika, da bi ji bilo kaj znano o odkriti tajni tiskarni in listu »Komunist*. Toda policija je prišla iz zaplenjeni1' knjig in arhivov »Rdeče pomoči* do prepričanja, da je odbor «Rdeče pomočil podpiral veliko število nezaposlenih, preganjanih in aretiranih. Imel je tudi nalog, da podpira tipkanje komunističnih brošur. V ostalem je biia vsa stvar izročena sedaj beograjskemu sodišču.
V zvezi z najdenim materijalom po licija nadaljuje s hišnimi preiskavami Desanka Cvetkovičeva je bila aretirana ravno v trenutku, ko je prekoračila prag svojega stanovanja z namenom, da pobegne, ker so jo že drigi obvestili, da se vrše hišne preiskan Pod nazdtiho je imela torbico, v kat«>ri so ile razne brošure »Rdeče pomn^'» in posebno dnevnik te organizacije, v kat< r; je sodelovala ona kot tajni.!! n knjigovodkinja. Pri preiskavi njenega stanovanja so našli veliko število o0tr di' o prejemu zneskov, ki so ih -lv:g nili razni komunistični prvaki, mel v:ji mi znani bivši (»oslanec Pavle Pavlovič, Triša Kaclerovič in Kosta Novakovič. Ti so dobivali mesečno po 10000 Din in še več, ostali uglednejši člani |>a po «000—10.000 Din. Ta potrdila doka-vtjejo, da se je jako dobro izplačalo nrit.i radi komunizma v zajK>r. Neki de laveo. ki je bil zaprt tri dni, je dobil n* račun polnih 1000 Din. Imena vseh. ki so kompromitirani po teh potrdilih, drži policija še strogo tajno, med ni mi pa so jako ugledne osebe, ki so iz previdnosti igrale v javnosti ulogo poštenih državotvornih elementov. Skupna vsota, ki jo je izdala »Rdeča pomoč* presega daleč nad milijon dinarjev. Obenem je razvidno, da odbor ni
smel samolastno izvršiti nobene večje akcije, ampak samo po navodilih, ki so prihajala iz inozemstva, največ potom posebnih tajnih kurirjev iz sovjetskega poslaništva na Dunaju. PreLska va je dalje dognala, da je zelo malino število članov komunistične stranka v Beogradu vedelo, da obstoja tudi tajna tiskarna.
Glavni cilj komunistov- v Beogradu je bil, da se izzove revolucija v južni Srbiji. V »Komunistu* se nahaja namreč v nekem članku tudi sledeči stavek: »Komunistična stranka poziva vse delavce in siromašne seljake, naj stvorijo bojno zvezo delavcev in seskov in odgovore z odkrito revolucij* >-narno borbo na vladni teror. Zatiranemu makedonskemu prebivalstvu mora naoočiti dan svobode!*
V zvezi z razkritji v Beop-adu so se izvršile številne hišne preiskave tudi v Zagrebu, ki pa so bile večinoma brezuspešne. Policija je zaplenila do-sedaj le nekaj prepovedanih brošur in knjig in aretirala v četrtek in petek več komunistov.
njo novih stanovanj. Toliko vsoto prinese državi ie en odstotek davkov na dobave in slične posle. V treh letih bi imela država že samo od tega 150 milijonov dinarjev. Ako pa bi država za eno leto vo-tirala kredit v znesku 100 milijonov, bi ee moglo od tega zgraditi okoli 1000 stanovanj za uradnike. Seveda bi se bilo treba ozirati pri tem tudi na ostale ekonomsko slabejše sloje. Vsekakor bi pomenila taka akcija znatno omiljenje stanovanjske krize, ki bi se tako končno premaknila z mrtve točke.
Posebna novost v novem stanovanjskem zakonu bi bila uvedba enakega sodnega postopanja za vso državo. Dosedaj je bilo namreč v vsaki pokrajini drugačno.
Pride! Pride I Pridal
Sai.....? i
Prid« i Prid«! Pride! Prid«!
Projekt novega stanovanjskega zakona
Novi stanovanjski zakon, ki ga bo mi-
Nov aerodrom v Beograda
Ministrstvo vo.ne In mornarice ie pri selu Bežanije, na bivšem strelišču v bližini Beograda odkupilo ob glavni cesti kvadratni kilometer sveta, kjer se zgradi moderen aerodrom, kot veliko mednarodno prlstajališče za aeroplane in zračne ladje. Vsi zrakoplovi, ki bodo pluli preko naše prestolice na svojih kontinentalnih potovanjih bodo dobili tako lepo zatočišče v bežanijskih letalskih lopah. 2e tekom zimskih mesecev so pripe-
Gunnap Tolnfta
sloviti danski filmski umetnik nastopa ed danes dalje r krasnem Jordisk" filma i
„Otoh Ijubavi"
Kot psrtuerteo bomo (poznati krasa«
Karino Bel. «,
Predstave ob 4. */*& '/,8. in 9. uri a*
Kino ^Ljubljanski dvor",
dila nova trasa od Pazariča do Tarčlna in od Raštelice do Konjiča. V naslednjih letih 1926., 1927. ia 1928. bi vrtali pro* dor skozi Ivanj planino. Seveda bo po« treba za predor ogromnega dela. Kakšno korist pa bo prinesel napor tega dela, dokazujejo številke inženjerjev, ki pravi' jo, da bo vlak, ki pojde skozi novi pre* dor, rabil tri ure manj, kakor sedal, da pride iz Sara.eva v Gruž ali pa nazaj. Pri brzovlaku pa bi se prihranilo še več časa, namreč 4 — 5 ur.
Kadar bo predor Izvrtan, bo promet na progi Sarajevo-Gruž popolnoma normalen. Proga bo vsak dan prenesla 36 vlakov po 4000 ton teže. Potovanje bo znatno hitrejše, kakor je sedaj.
Predor skozi Ivanj planino bo tako ogromen, da bo pri vrtanju in pomožnih
a širina 35 metrov. Razen lop bo država zgradila tudi potrebne delavnice, stanovanjske hiše in druge potr.-Dne objekte, tako da bo aerodrom v vsakem pogledu reprezentativen. Aei odrom bo omogočil zlasti družbi Franeo-Roumaiti direktne.šo in hitrejšo zvezo, ker morajo potniki sedaj izstopati v Pančevu in odtam z ladjo ivauj->Ai	... „„ .... Potovati v Beograd, s čemer izgubijo to-
nistrstvo za <^7jalno"p^iHko fcdelaU>"fe 11;ko Casa> kollkur Potrebujejo za zra-v nekaj dneh, bo precej drugačen, kakor j koplovno potovanje iz Pančeva do Bu-stari in tudi drugačen kakor projekt vla-1 karešte.
de g Davidoviča	I Država pa bo na ta način šla na roko
Eno pa je moralo ostati tudi sedaj in ,udi dru*im Podjetjem, ki nameravajo že to je princip omejitve zasebne lastnine letos izvesti organizacijo zračnega pro-
ljali tjakaj mnogo železnega materijala za konstrukcije lop. Zgradili bodo dve! delili zaposlenih okoli 6000 delavcev. Ka. veliki lopi, kojih dolžina bo znašala 80,1 dar bodo dela pričela, bo tudi nezaposlo-
vse dotlej, dokler bo obslojila stanovanjska kriza. Preko tega se ni moglo iti in so bili tozadevni razlogi obširno raztol-mačeni že v referatu ministrstva Ojuri-čiča o priliki vladnega odloka glede podaljšanja starega stanovanjskega zakona do 1. maja 1925. Stalnost najemnikov bo torej zajamčena tudi še nadalje. Od omejitve pa bodo izvzeii vsi lokali, ker se smatra, da podjetja bodisi katerekoli vr-
ineta preko naše države.
Predor skozi planino Ivanj
Zveza Sarajevo-Gruž. Z dograjeno progo Užicc-Vardište je stopilo v akutni štadij tudi vprašanje 10-vega predora skozi Ivanj planino, ki se šte^ prenesejo t'o 'breme sicer na" dnevne! naiiaja nedakč od bosansko-hereegovske
. -	,	,	' mpip I a nlamna	u i-f>ltlfi m*>ri
trzne cene. Nameravane so dalje še ne-
nost v naši državi znatno popustila.
Dvojni umor cigana
Pred kratkim smo poročali, da ie bil v bližini Koprivnice na Hrvatskem Izvršen strašen dvojni roparski umor. Cigan Gjuro je umoril posestnika Andreja Ml-ljura in njegovo ženo, dočim jc ostala domača hčerka Ljubica le na čudežen način pri življenju. Po uinoru njenih stari-šev je cigan prisilil 151etno Ljubico, da mu je morala še svetiti z lučjo, ko je ropal po hiši. Nato je še njo udaril s sekiro po glavi, da sc je zgrudila nezavestna na tla. Mislil ie, da je tudi Ljubica mrtva, toda ta se je kmalu osva-stila, in naznanila potem orožnikom strašni dogodek. Ljubica je ostala tako edina priča groznega zločina, kajti 15me-sečno dete. ki je spavalo še v zibelki, ciganu ni meglo biti opasno.
Vse okoliške orožniške postaje, ki so bile takoj obveščene o dogodku, so izvedle najstrožjo preiskavo. Dan za dnem
ELITNI KINO MATICA
Samo ie danes in Jutri
MISTER RADIO
Luoiano Albertini
Predstave oh V,4., 5, 7. in '/»9- nri Popoldanske prrditave pri znižanih eraah
je bilo privedenih v koprivniško bolnico meje. Ta planina otežkoča v veliki meri j po več ciganov, toda ranjena Ljubica ni katere izieme, o katerih pa bodo izdane Pfomet mcd Bosno in Južno Dalmacijo, v nobenem od n ih spoznala morilca, posebne uredbe.	1 Železnica teče neprestano po strmcih ter Končno so orožniki aretirali v Moitah
Kar se tiče najemnine so sodišča ie1 se mora mestoma op rati na zobčasto 2t>letnega cigana Martina Baloga, očeta nvedla običaj, da more bili višina najem- tračnico, ki zadržuje vlake, kadar gredo ' dveh otrok. Njega so pred nekaj dnevi nine 6 krat večja od predvojne. (To se navz<M- Kauar sopiha lokomotiva na-1 aretira« že v Virju, vendar pa se mu Je očividno nanaša samo na stare pokraji-i vkreber- so muke še veiie' ka " takrat *ak"t posrečilo ubežati, dokler ga niso ne, kjer je dinarska veljava; pri nas bi preti epasnost, da se vlak utrga in zdrkne . zopet našli v neki koči v Mostih. V blifl-bilo torej 24 krat). Ako je torej kdo do- nafa' v PrePad.	,,	' "i Peči so našli orožniki vrh tega zako-
sedaj plačal manj, se mu bo povišala na-1 Kadl teh Prometnih neprilik se bavijo panih mnogo stvari, o katerih se ni ve-jemnina do te meje. To pa bo veljalo seveda samo za ekonomsko slabejše in
strokovnjaki že več let z mislijo, kako delo, odkod bi izvrtal, skozi Ivanj planino nov predor. V ta namen je preiskalo teren med Sarajevom in Konjičem več inženjerjev.1 Zadnja komisija si je ogledala ozemlje pred neka. dnevi in je izdelala natančen načrt za nameravani predor. Ta predor bi bil tako napravljen, da bi se morala izmenjati železniška trasa med Pazari-
'zvirajo. Ko so Miljurovo vprašali, ali manjkajo kaki čevlji za 14
sploh siromršne sloje. Trgovci ln drugi boljše situirani sloji bodo morali plačati mnogo višjo najemnino, ki bo znašala zalo 8 do 15kratno predvojno najemnino. Na ta način bi se vse one, ki im-jo znatno večje dohodke, prisililo, da 6e odločijo, ali hočejo ostati v starih zgradbah ali pa se presele v nove, za katere velja slobodna čem in Tarčinom. Nova proga bi se mo-po?odba med najemniki in hišnimi last- rala ^graditi med Raštelico in Konjičem. niki	i Na tem delu proge bi morali vlaki voziti
Toda vse to bi se nanašalo na stanova- skozi PRdor- ki bi bil do'e 5120 m-nja, ki že obstoje. Ako pa se hoče enkrat Za dograditev Pr°fie v tej obliki bi odpraviti stanovanjska kriz-, pa je treba Potrebovali delavci tri leta časa. Delo bi na vsak način misliti na gradnjo novih j se vrJll° v etaPah- be letos bi se d°Sra" stanovanj Ker je v državi izredno veliko ' državnih uradnikov, je treba v prvi vrsti preskrbeti za te. Ako ti izpraznijo svoja dosedanja stanovanja, se more smatrati, da bo stanovanjska kriza s tem v glavnem rešena. V starem stanovanjskem zakonu obstoji odredba, ki določa, da se mora vstaviti vsako leto v proračun za gradnjo novih stanovanj v6ota 5 milijonov dinarjev. To je seveda jako malo, a se celo v tem oz'ru ni ničesar storilo. Novi stano-; vanjski zakon bi moral vsekakor določiti vsako leto najmanj 50 milijonov za grad-,
do 15ietno deklico in je ona to potrdila, je bilo takoj jasno, da je Martin Balog pravi morilec. Balog je sicer spočetka trdovratno zanikal vsako krivdo, toda Ljubica ga Je takoj spoznala, nakar se Jc končno udal in priznal svoj zločin. Izjavil je, da je hotel ubiti tudi deklico, da
Danes in jutri v nedeljo
Pat
m Patachon
v KINO „IDEAL"
se tako iznebi edine priče, ki bi ga mogla obremeniti. Svoj zločin je izvršil samo zato, ker je hotel tako priti do denarja. Pokojnemu Miljuru je povedal Ime Cijuro samo z namenom, da bo zabrisal za seboj vsako sled.
Posebna sreča :e bila. da je deklica ostala pri živl.cnju, ker bi bila sicer preiskava silno otežkočena. Balogovo priznanje se popolnoma strinja z njenimi izpovedbami. Aretiranega Baloga so Izročili kotarskemu sodišču v Koprivnici, od koder ga prepeljejo po končani preiskavi v zapore v B.elovar, kjer bo dobil tudi zasluženo kazen.
Krema za čevlje „Neosan-' je plod izkustev več desetletij.	89'a
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama. Sobota, 21.: »Strlčkov sen* E. Nedelja, 22.-. ob 15.: »Danes bomo tiči.* Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: cVdova Rošlinka*. Izv. Pondeljek, 23.: »Sumljiva oseba*. F.
Ljubljanska opera. Sobota, 21.: »Traviata*. C. Nedelja, 22.: ob 15.: »Trubadur*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek. 23.: »Don Juan*. A. Torek, 24.: Zaprto.
Mariborsko gledališče. Sobota, 21.: Zaprto. Nedelja, 22.: »Moloh». B. (Piemijera.)
Ljubljanska drama uprizori v prihodnjih dneh: danes, v soboto Dostojev-
slovenskl Lud. Thoma ali Peclja Petro- j vo. Edino, kar je nedostajalo, je bila enot
vič. 2e davno se ni naša premierska pu- : nost govorice; poleg dolcnjščlne .e pač
blika tako od srca sme.ala kakor snoči prevladovala gorenjščina, a čull so sc
Golarjcvi vseskozi famozni in tako zdra- j tudi ljubljanski in primorski zvoki. Misli-
_ . , , , . . . vo zabavni komediji. Kar zapored se je mo, da je to dosedaj naiboljša LIpahova nejša opera tiruMdur>, pri kateri sooe- dogodj,0) da
je bruhnilo občinstvo sredi režija, ki je mnogo pripomogla k popol-
lujejo: gospe Lovšetova in Thierry-Kavč-nikova k. g. in gg. Popov, Kovač, Zupan, Mohorič itd. — V pondeljek 23. se ponovi Mozartovo mojstrsko delo tDon Juaa> v znani izborni zasedbi, za red A. Na pustni torek ostane opera zaprta.
Premijera <Moloiia* v mariborski
izvrstnega dialoga v krohot in plosk. Po vsakem dejanju pa je bilo odobravanja avtorju in igralcem brez konca.
Golar je torej dosegel sinoči po vsem zasluženju s svojim dramatskim — pol-nokrvnim in močnim prvcnccm zares popoln uspeh, ki ostane brez vsakega dvo-
drami. V nedelj 22. t m. uprizori man-	ma {rajen cda deset!etja ,„ zotovo se_
borsko gledališče zanimivo m grand.joz-	žejo ,Vdovi Rošlinki, tudi vsa man"-
no rusko tragedijo pisatelja Binnskega	§a na?a gIcda]isča (er bodo igraIi na5i
<Moloh>. V tej drami bo nastopil ves	vr], dj)etantje z jst0 učinkovitostjo, ka-
dramski ansambl. skupno pa bo solelo-	kor ,JubIjanskj ansamb,_
valo okoli 50 oseb. Režira g. Kovii.
»Jutro* je prineslo že obširni poročili
nemu uspehu predstave.
Poleg vdove Rošlinke. ki jo je podala ga. Juvanova, je sinoči prav posebno ugajal čvrsti Rozmanov Janez, ki ga je podal g. Cesar, ta izvrstni predstavljalec kmetlških grč. zares izvrstno. Kako je iztažal svojo sramežljivo zadrego vpričo naskakujoče ga vdove in objestno radost sredi dveh zavbrnih in poskočnih kmeti-ških punčur, to je bilo krasno. Poleg njega zasluži vse priznanje ga. Vera Danilova kot Manica. Gg. Danilo, Gregorin in Plut so podali vrle kmetiške očance,
Vdova »Rošlinka"
o Golarjevi komediji iz peres dr. Snuder- j g. Jan je bil dober Tinče, g. Koslč kaže-la in Lipaha. Dostavljati k njuni sodbi lep talent za karakterizaciio in g. Kralj še tretjo je torej čisto odveč. Iskreno i se je potrudi! na vso moč, da bi z Balan-se radujemo Golarjeve zmage na sloven- j tačem, hinavskim romarjem požeruhom, skem odru in samo želimo, da ostane ; podal čim bolj originalno figuro. Za!, da
Sijajen uspeh pretnijere v ljubljanski drami.
Iz narodne pesmi in starih dobrih ča- zvest slovenski Tali l, ki mu naj nakloni' je posiljeval svoj organ in tempo malce
sov naše Goren ske je zajel Cv. Golar' še več tako srečnih in vseebče zadovo-skega veseloigro <Stričkov sen>, v nedeljo z izredno srečno roko bridko humomo ljuiočlh lučajev.
ob 8. popoldne Nestroyevo burko »Danes anekdoto o vdovi Rošlinki: »Kaj č'mo Predstava je bila prav dobra. Končno bomo tiči>, zvečer ob 8. pa Golarjevo ko- j storit'? Ti si premlad se oženit, jaz sem smo dobili tisto, kar bi morali imeti naj-mediio <Vdova Rošlinka*. Predpustni pon-| prestara se možit'.... 2c Janko Kersnik prej; pristno slovensko hišo z lesenim deljek zvečer se igra Nušičeva veseloigra j« uporabil ta motiv za roman; Golar pa stropom, s kmetiško gorenjsko opremo, (Sumljiva oseba*.	i ga le oodelal čisto po svoje nanovo ter i pečjo, jaslicami, sv. duhom in sploh z
Ljubljanska opera uprizori danes v napisal s čudovito spretnostjo komedijo, | domačim pohištvom. Režiser Fr. Lipah
soboto »Traviata* z g. A. Darianom v partiji Alfreda. — V nedeljo ob 3. popoldne pri TJiižanlh ceaah Verdijeva najpopular-
zatezal. igralski pa je njegova vloga najtežja.
Avtor je prejel lep šopek, igralci venec in cvetje, vsi pa cele viharje aplavza. Sploh je ves večer vladala po gledališču najboljša volja. Skratka: Gclar je zmagal na vsi črti, in mi mu prav prisrčno čestitamo.
polno pristno-gorenjskih značajev, pristno gorenjske dikcije in pristno gorenjskega dejanja. Golar je kar čez noč postal
je komedijo nad vse skrbno naštudiral j	-
in poskrbel za pravilen tempo ter za ce-; Jubilej ruskega glHaliHtesa irral'a. lo vrsto detajlov, ki so dvignili predsta-, G. Miloš Miloševič, član Narodnega gleda-
| lišča v Bitolju praznuje dne 25. februarja 40 letnico svojega umetniškega delo-i vanja na odru. Jubilant nastopi ob tej priliki v eni svojih najbolj priljubljenih vlog.
Pianistieni koncert r Ljubljani Pod
protektoratom L'Association Francaise d" Expansion et d' Echanges artistique v Parizu se vrši v petek 27. t. m. koncert francoskega pianista Marcela Ciampi. Ta družba si je nadela plemenito nalogo, da Širi in seznanja tako francosko glasbo, kakor tudi najodličnejše francoske umetnike po vseh nasledstvenih državah. Po njeni inicijativi je koncertirala v našem mestu svetovnoznana Blanche Selva, v Zagrebu in Beogradu pa tudi odlični pianist Cortot. Ta družba omogoči tudi koncert i pianista Ciampi, katerega kritika vzpore-duje prvim imenovanima umetnikoma. 1 Predprodaja vstopnic v Matični knjiga mL
Zbori »Ljubljanskega Zvona>. Janu-! arska in februarska številka sta se v Iifo-I jrnfiji nekoliko zakasnili. Naročniki, ki so že poravnali naročnino, ju gotovo dobe i do konca meseca, marčevo številko pe za-: fetkom marca. — Naročajo se -Zbori* pa ! dopisnici na naslov: Pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon> v Ljubljani. Letna naročnina za Jugoslavijo 20 dinarjev, aa Italijo 10 lir, ta Ameriko 1 dolar. — Pevski zbori, naročite!	MS
Ibsen aa beograjskem adra. Danes bodo igrali v beograjski drami I>sano»a <Strahove>. Ob tej priliki nastopi v vlogi Osvalda Alvinga g. Mihajlo Kovačevi*.
Domače vesti
*	StreVoTue šole namesto prekostevii-nih gimnazij. Minister prosvete je izdal odlok, da se okine večje število srednjih Sol, ld niso potrebne. Namesto njih pa se olvorijo strokovne šole, za katere se pojavlja velika potreba.
*	Imenovanja v državni službi. Za komisarja železniške policije so imenovani: Filip Nenezič, doslej v Osijeku, za komisarja v Gornji Radgoni; Milan Keser, doslej v Dravogradu, za komisarja v Viro-vitiei; Jovan Mllutinovlč, doslej v Dol-ajem Miholjcu, za komisarja železniške policije v Dravogradu. Anton BatagelJ, doslej na Jesenicah, je imenovan za pomočnika komisarja železniške policije na Bakeku.
*	Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je promoviral na dunajski univerzi gospod Edvard Jemec. Čestitamo.
*	Himen. Poročil se je dne 21. t. m. gospod Kenda Fran, okrajni gozdar v Radovljici z gdč. Mirni Silovo ia Bovca. Čestitamo.	869
*	Smrtna kosa. V Zagorju ob Savi je
zanimati za pospeševanje domače industrije, ki mora uživati tudi zaščito vlade. Le če se v naši državi osnuje tovarna avijo-nov, smemo računati na popolno organizacijo zračnih prometnih linij in pojača-nje civilne avijatike. V tem smislu naj bi deloval tudi aeroklub. Minister je končno sporočil, da predvideva finančni zakon zaenkrat pol milijona dinarjev subvencije v svrho pospeševanja naše avijatike.
* Kralj preteki or proslave petdesetletnice akad. društva Triglava. Včeraj opoldne je kralj sprejel ministra za šume in rudnike dr. Zerjara, ki je Nj. Vel. m. dr. opozoril na predstoječo proslavo oOletniee akademskega društva «Triglavs, katerega zgodovina je najožje združena z nacijo-nalno probujo slovenske omladine in ki je od svojega postanka bilo torišče vzajemnega dela za jugoslovensko narodno edinstvo. Nj. Vel. je na podlagi tega poročila izreklo svojo pripravljenost, da prevzame pokroviteljstvo nad «Triglavo-vo> proslavo. Ta vest bo gotovo v vsej naši javnosti vzbudila najradostnejši od
Umrl v četrtek v starosti 68 let g. Peter mev. Kraljevi protektorat nad proslavo
Sotenšek, dober in skrben družinski oče Pogreb bo danes ob 4. popoldne. — V Sv. Rupertu na Dolenjskem je preminula včeraj v visoki starosti 80 let gospa Ana Simončič, roj. Jaki. Pokojnica je bila blaga ženska, ki je nživala splošen ngled. Pogreb bo v nedeljo, ob 8. zjutraj na farno pokopališče. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
<Triglava» pomeni nad vse častno najvišje priznanje celokupni naši narodni akademski omladini.
* Izlet hrvatskih planincev v Slovenijo. Hrvatsko planinsko društvo, podružnica SIjeme, priredi jutri skupni izlet na Hum. Odhod iz Zagreba z jutranjim vlakom do Laškega, kjer si izletniki ogledajo stari grad Babenbergovcev in Laške toplice.
• Smrt učitelja legijonarja. Pri Sv. Mar- j Iz Laškega odidejo izletniki peš v Celje tinu pri Vurbegu je umrl nadučitelj' ter se z večernim vlakom vrnejo v Za
Mufiitt t mi
nogavic a žigom io znamko (rdečo, rnoilro ali zlato)
„ključ"
da se prepričate, kako 1 par traja kakor 4 pari drugih Dobivajo se v prodajalnah. Nogavice brez iiga «kljnc» 5 so ponarejene. 93 a
Danes In jutri v nedeljo
Pat
m Patachon
v KINO ,.IDEAL"
CACAO TAN KASTER
t ga
Franc Čnžek. Pokojni je pred vojno služboval pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah. Med vojno je prišel v rusko ujetništvo, kjer je takoj prestopil v dobro-voljske vrste in se udeležil bojev v Do-brudži ter na solunski fronti. Po prevratu je služil najprej kot jugo6lovenski oficir na Koroškem, pozneje pa je učiteljeval v Murski Soboti, kjer je marljivo deloval pri Sokolu in sploh v javnem življenju. Lani je nastopil nadučiteljsko mesto pri
greb. Dne 8. marca priredi «Sljeme» izlet na Krim pri Ljubljani.
* Veliko cna^ilniško afero? bi rad napravil »Slovenec* ker sta bila na mestni ženski realni gimnaziji razrešena službovanja dva klerikalna suplenta. Toda trud je zaman. Oba gospoda sta prišla na la napredni zavod po klerikalni protekriji potem, ko so bili začetkom šolskega leta 1924.-25. od takratnega klerikalnega občinskega sveta kar preko noči odslovlje-
Sv. Martinu pri Vurbegn, kjer pa ga je ni štirje izvrstno kvalificirani, toda na-
etrla bolezen.
•	Zdraviliška lekarna v Dobrni. Kakor nam sporoča upraviteljstvo državnih toplic Dobrna pri Celju, je za leto 1925. razpisana tamkajšnja zdraviliška lekarna. Interesente opozarjrmo na razpis v 16. številki eUradnega listaa.
•	Reforma koledarja. Strokovnjaki, ki jim je Društvo narodov poverilo nalogo, da Izdelajo načrt za reformo koledarja, so i sklenili, da je za Velikonočne praznike treba določiti stalen datum. V krogu strokovnjakov se nahajajo zastopniki Vatikana in glavnih konfesij.
•	Pregledovanje legitimacij v vlakih. — Ker je generalna direkcija državnih železnic ugotovila, da kondukterji od oseb,
predai suplenti. Takrat se je reklo, da
mora mestna občina reducirati 6voje izdatke in vsled tega ne more plačevati sup-lentskih plač. Odpuščeni suplenti naj se nadomestijo z nadurami ostalih profesorjev. Ko pa je bilo treba spraviti dva klerikalna protežeja pod streho, so klerikalni mestni gospodarji takoj našli, da so rup-lenti na ženski realni gimnaziji zopet potrebni ter so imenovali g. B. in P. Gospod B. se je tekom zr.dn ih volitev izkazal za izvrstnega klerikalnega hujskača, on je obč. odbornik v St. Vidu ter je jako krepko sodeloval pri organizaciji žalostno propadlega šolskega štrajka. Njegova odstranitev z zavoda je postala nujna in se Je izvršila — kakor smo podučeni — na za-
iz Nemške Loke ob 5.50 ter prihajala v Kočevje ob 9.20 ln se vračala iz Kočevja ob 11.30.
* Na občnem zboru <0bl. saveza dobro-voljcev za Slovenijo? se je dne 15. t. m. izvolil 6ledeči odbor: preds. Fabjančič Vlad., podpreds. Jeras Joško, poslovodja Velkavrh St. ter odborniki dr. Hebein, Krečič, dr. Stefančič in Zore Janez, za preglednika pa dr. Mnslnak in Poljak. — Živahna in temeljita debata je izzvenela v prepričanje, da je obstoj Saveza zajamčen le na dosedanji popolnoma nadslran-karski podlagi in da le ta more ohraniti ono enodušnost, ki je potrebna za očuva-nje in poživljenje velikih dobrovoljskih idej in tradicij. — Z občnega zbora je bil poslan brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju. Iz pisarne Obl. Saveza Dobrovoljaca za Slovenijo.
962a
ti
Maškerada
»Ljubljanskega Sokola
na pustni torek večer v vseh prostorih Narodnega doma pod geslom „Noč na morja".
Iz Ljubljane
o— Porotno zasedanje v Ljubljani. Pri
deželnem sodišču v Ljubljani prične dne 2. marca kakor smo že poročali prvo le« tošnje porotno zasedanje. Doslej je raz« pisanih pet obravnav, med drugimi: v to« rek dne 3. marca bosta dve obravnavi: prva proti Mihaelu Meserku, druga proti Josipu Klišu — oba zaradi hudodelstva uboja; dne 4. marca proti Vinku Ravni« barju zaradi goljufije; dne 5. marca proti Francu Klemenu zaradi goljufije. Za ostale obravnave dnevi še niso do'očeni.
u— Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani potrebuje za uprizoritev Ari« stophanove »Lizistrato več dam, ki bi
u— Mrtvo truplo deteta v Ljubljanici. Ko je šel v petek, okrog 10. ure dopol« dne mestni preddelavec Janez Sluga čez dolenjski most, je nenadoma opazil kako žene voda v Gruberjevem prekopu pred« met, povit v cunje. Ko je pogledal na« tančneje, jc na svoje začudenje spoznal otročje trupelcc. Prijavil je zadevo straž« niku, nakar se je pričelo iskanje za tru» pclccm, ki pa je ostalo doslej brez» uspešno.
Iz Maribora
s— Sprememba v obrti. Sp'oSno ms*
na in priljubljena plačilna natakarica Ka« tica Kotnik, ki je službovala več let v »-Grajski kleti* je kupila tukajšnjo ka« varno »Bristol* (2igart) in jo otvori v nedeljo dne 22. t m. Priporočamo jo tem potom kar najtopleje.
a— Mariborska porota. Letošnje pom« ladansko porotno zasedanje prične ▼ Mariboru dne 2. marca. Razpisani so sle« deči slučaji: 2. marca Jakob Bezjak, uboj; Jakob Punčuh in Jakob Fras, tat« vina; 4. marca Katra Dajčarjcva, umor; 5. marca Karol Fartelj, tatvina. Umor družine čevljarja Mikla pride na vrsto
bi'c pripravljene sodelovati na odru. Ti« ste, ki bi hotc e, naj sc oglasijo pri re« §e c pri poletnem ali jesenskem porot« žiserju g. Sestu v nedeljo dne 22. t. m. : ncm zasedanju.
med 11. in 12 uro v dramskem gleda« ; a_ Vsem ^ajenikom. bratom in se.
hšču, k;er izvedo vse podrobnost,	stram! Iz raznih krajev, ki so še danes
u- Slovensko zdravniško društvo v infjdrani , starim avstrijskim nemčur« Ljubljani pnred, dne 28. t. m. ob 20. on | skim duho^ S(J obračajo na mariborski družabni večer v restavraciji .Ljub jan« j q q na-e organizacije s prošnjo, naj bi s*, dvor«, ker je namen večera medse« ■ jjm ustanoviIi javnc knjižnicc. Po ra2nih
^J.n0JP0.Zna!a"jC'.P^.Zl.Van?.° V!C.!0.V!_H' Podstrešjih, omarah in policah se pra«
ši nebroj neizrabljenih knjig, ki bi lahko
še v mestu in na deželi, da se sigurno odzovejo vabilu. — Odbor.
u— Orjuna Moste. V pondeljek točno oh 8. uri članski sestanek. Radi važnosti udeležba strogo obvezna. Zdravo! 364 u— Ljudska visoka šola v Ljubljani priredi v nedeljo dne 22. t. m. točno ob 10. uri dopoldne v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno r:e» davanje o predmetu: »Načelo avtonomi« ic v družabnem življenju*. Predava dr. A. Gosar.
u— Restavracija L!oyd: V soboto zve« čer domač ples.
u— Sokol na Viču priredi v soboto dne 21. t. m. v Sokolskcm domu na Viču
LT0St0V^>n0, B ,dTUliy° 1"!; veliko mašKerado. Začetek oh 8. uri pnred! predpustno veselico v gostiln. -cr_ Vstopnina 10 Din. Odbor vabi k Ustnik v Rudniku v nedeljo dne 22. ie- obj!ni udc'ležbi.	329
bruarja 192j. Na sporedu godba, ples, šaljiva pošta ia prosta zabava. Vljudno vabi odbor.	339
• Prostovoljno ga«il. društvo I arena priredi predpustno veselico v prostorih gospoda J Ogrina v
I u— Vabila za III. primorski ples, ki
se vrši v soboto dne 21. t m. se dobe
v igralnici kavarne »Emone* od 12. do
14. in 16. do 19. Cenj. reflektanti naj
.	,.\se blagovoijo obrniti tjakaj.	332
Laverci na nedeljo u_ K,ub esperantistov priredi v sobo,
lt itocaiiaa nk o tiki	•
dne 22. t. m. Začetek veselice ob 3. uri ,__->i ♦ „	-, -r-__,. _ .
o,o t0 dnc 21- m- v hote u "Tivoli, pred«
popoldne. Odbor.
348
pustno zabavo s p'esom. Ob tej priliki
H potujejo z znižanimi ali brezplačnimi j htevo višje šolske oblasti. Razrešitev go-voznimi listki, ne zahtevajo predpisane 1 spoda P., ki Je bil izrecno postavljen <za legitimacije, 6e je izdala odredba, da se i čas potrebo je z redukcijo latinskega legitimacije morajo zahtevati in pokazali. I poduka na realni gfmnaziji povsem ute-Izjema je dovoljena le v slučajih, ako li-! meljena. Gospod P. je namreč klasičen
slek nosi žig: cVaži bez legitimacije*.
* Prve lokomotive domačega izdelka. V znani tovarni vagonov in lokomotiv v Slavonskem Brodu sta bila te dni dovršeni
• Narijocalistom v Savinjski dnlinil V i
nedeljo 22. t. m. se vrši na Polzeli obj^ jn Patachon„. Vabljeni so vsi člani,
lilolo?, ki spada v humanistično gimnazijo. On je v ostalem napravil profesorski izpit šele v Četrtek in do tega dne lorej sploh ni imel kvalifikacije. Z razrešitvijo
dve lokomotivi za ozki tir ter včeraj na omenjenih dveh gospodov je sedaj omo-svečan način izročeni prometu. Obe lo-	*" " - ----
komolivi, ki sla bili kot prvi izdelani v Jugoslaviji, sta včeraj nastopili prvo pot od Broda do Gruža pri Dubrovniku.
• Za razvoj naše avijatike. Na skupščini beograjskega aerokluba je tudi finančni minister dr. Stojadinovič govoril o razvoju naše avijatike. Naša vojna avijatika — Je izjavil minister — dobi v kratkem toliko prvovrstnih aparatov, da bo to solidna baza za bodoče brodovje, s katerim bodo morali računati sovražniki in prijatelji. Iz umljivih razlogov ni podal podrobnosti in številk, opozoril pa je še na drugo vprašanje, ki se tiče organizacije civilne avijatike. Bližamo se dobi, ko aeroplan ne bo več luksus, marveč važno prometno sredstvo. Zato smatra minister za potrebno, da se tudi pri nas začnemo
G. Kovačevič je več let študiral v tujini, zlasti v severo-znpadni Evropi in na Angleškem. Njegova posebnost je Shakespe-arjev repertoar. Pred časom je nastopil v Beogradu na samostojnem večeru.
gočeno tudi, da se je povrnila na zavod izvrstna moč gdč. G., ki so jo lani klerikalci s tremi drugimi naprednimi kolegi vrgli na cesto. cSloveneo je evoji senzaciji dal napis «V Sloveniji se nihče ne preganjav Menil je, da je s tem rekel nekaj ironičnega — povedal pa je le čisto resnico.
•	Norice iz Trbovelj. V »Jutru* smo z
današnjim dnem vpeljali posebno rubriko za novice iz našega največjega industrijskega kraja, iz Trbovelj. Novice bodo go-| tovo interesirale ne le naše številne či-tatelje v trboveljski dolini, temveč tudi ostalo javnost. Rubrika «Iz Trbovelj* bo izhajala v <Jutru> večkrat na teden.
*	Strokovno udruienje jngoslovenskih oblikujočih ume:nikov. Danes se zberejo v salonu gostilne tPri Mrakus v Ljubljani naši oblikujoči umetniki zopet k vsakoletnemu zborovanju svojega strokovne-. ga udruženja. Četrto leto je poteklo, od-1 kar je ustanovljena slovenska sekcija tega udruženja. Ta leta so dokazala, da je bila taka institucija zelo potrebna, ker je vstvarila kontakt med našimi, srbskimi in
3. popoldne zborovanje tamošnje Orjune ' prijatelji cspcrant'a in ^ njih vpcijanj v restavraciji Uelen>. Govori predsednik ;' ; MaclJ	->o
Oblastnega odbora br. Radivoj Rehar in jj^' predsednik celjske Orjune br. Jerše. Po zborovanju dogovor o ustanovitvi novih organizacij v naši dolini. Odzovite se!
*	Podružnira »Jadranske straže» v Pin jn priredi v četrtek, dne 26. februarja poučno kino-predslavo. Film je v 4 dejanjih in jc poln krasnih naravnih posnetkov iz Dalmacije in drugih večjih mest v naši državi. Nadalje je na sporedu razvoj naše mlade vojne mornarice, aeroplani, vaje na vojnih ladjah, razvoj cjadr. str; že», angleška flota v Splitu itd. Predstave se vršijo za šolsko deco ob 12, pol 3. in pol 5. uii popoldne, za odrasle pa ob pol 8. uri zvečer. Občinstvo opozarjamo, da ne zamudi prilike, ogledali si naše divne obmorske kraje.
*	Ukradene in zazidane nemške marke. V Beogradu sta bila predvčerajšnjim aretirana dva pošfna kondukterja ambulanč-ne pošle, ki sta pred štirimi leli ukradla
vrši'e ob naši meji veliko dc'o nacional« nega preporoda. Zbirajte te knjige, žrt« vujte morda tudi svoje duplikatc a.i one ki jih ne rabite in pošljite jih na naslov: M. O. Orjuna, kulturna sckcija, Knjiž« nični odsek, Maribor cNarodni dom». Bratje in sestre v ponemčurjenih krajih vam bodo s hvaležnostjo poplačali to naklonjenost in požrtvovalnost! Na delo za naše knjižnice!
a— Maškerada, ki jo priredi naše So« kolsko društvo vsako leto, se vrši danes na pustno soboto ob 20. uri v vseh pro« štorih Narodnega doma ter bo gotovo prvenstvena družabna prireditev letošnjo sezone. Krasna umetniška dekoracija je nekaj dosedaj skoro nedoseženega. Kaj šele »Modra špilja« (?!!). Napovedanih je nebroj mask in krasnih skupin. Vse dobrote za vsak želodec in grlo! Naj pripoznamo še nekaj. Bili smo med po« kuševalci, ki so izbirali: Take kapljice, pa po tako neverjetno nizki ceni, pač ni dobiti nikjer drugod. Zato danes vsi v Narodni dom. Sc je čas!	374
Zopetna razprava radi Cirilove tis«
karne. Včeraj se je vršila pri maribor« skem okrožnem sodišču radi obtožbe po« gosti. Maske dobrodošle. Začetek ob 20. ! škodbe Cirilove tiskarne zopet razprava
proti ostalim petim Orjunašem, katerim u— «V gorskem raju« je geslo, pod lani ni moglo biti dostavljeno vabilo k katerim priredi Narodna čitalnica v Sp. razpravi. Senat je obsodil obtoženega Šiški svojo elitno maškerado danes dne i Stoko na 5tiri mesece jtče, med tem ko 21. t. m. v dvorani pri Valjavcu. Razkoš« i so bi,i ostaIi 5tirie: Stiplovšek, Pavičič, na dekoracija, bar, kabaret itd. Sodeluje : TevžiJ in Jurkovič oproščeni. Pti Unski godba Šentjakobskega naprednega dru« ! razpravi je bil tudi Tevžič obsojen na 5tva_	330 šest mesecev. Sodbo pa so pozneje raz«
u— Dramatični odsek naprednega dru« veljavili, ker ni bila izkazana dostavitev
štva za Kolizejski okraj priredi v nedeljo dne 22. t. m. oh 20. uri v salonu restav« racije pri «Lcvu» pustno veselico. Spo« red: «Dncvnik», vese'oigra v 2 dejanjih, komični nastopi, šaljiva pošta, ples in prosta zabava. — Odbor.
u— cOrijentalska noč» ima stejkoprej svojo očarljivo moč. Zato ni dvoma, da bo na pustni torek arena Narodnega do« ma nabito polna, saj bo tam vsakdo lah« ko užival romantične orijentske čare na maškerndi ljubljanske Orjune. u— 2e!ezni!arski preo'pustni ples pri«
iz neke poštne pošiljke 8,.C00 nemških reJi «2e:czn:čarska strokovna In pravo« mark. \soto sta odnesla v *elo Opalič m; varStvena organizacija Jugoslavije v Lju« jo tamkaj zazidala v neki kuumji. Denar b,jani„ dancs na tnQ goboto v Ljudi so sedaj našli,. Bankovci seveda nimajo skem domu (StreIi5kn u-jcaV Začetek ob nobene veljave več^ vendar sta bila koa-1 ^ urj zvečcr Igra godba Nar. g:as. dnIf
Poleg tega jc na sporedu
Igral je odlomke iz Shakespearjevih i hrvatskimi umetniki in možnost udejstvo-
dram: Kralj Lear, Hamlet, Beneški trgovec in Othello.
14. intimni večer Hrvatskega glasbenega zavoda r Zagreba, ki se vrši v naslednjih dneh, bo obsegal dva zelo zanimiva komada: češkega skladatelja doktor
vanja naših umetnikov v ostalih delih kraljevine. Samo s pomočjo te organizacije je bilo omogočeno, da so slovenski umetnik vsekdar v položaju, direktno in pravilno informirati vlado in druge javne faktorje o naših umetniških zadevah. Obč-
dukterja aretirana, ker se je dognalo, da 1 sta več let kradla pošlno pošiljke. Zanimiva je izjava konduklerjev, da sta spravila marke zato, ker sta upala, da se bo vrednost bankovcev zvišala.
* Zasledovani vlomilci. Ker so jim poslala tla v Jugoslaviji prevroča, so se 30-letui Franc Oodec iz Ješence pri Mariboru, Uavid Mauko iz Plitvice pri Ljutomeru in neki Peter LCseher umaknili pred kratkim čez mejo v Avstrijo. Ker jim vlomilska žilica ni dala miru, so že dne 14. tega meseca poskusili svojo srečo v Gradcu in udrli ponoči v prostore rAllgem. Arbeiter-Kranken- und Unfallversiche-
štva »Sloga: velik srcčolov, ki ima krasne dobitke, šaljiva pošta in dr. Maske dobrodošlt. Vstopn:na za moške 10 Din, za dame 5 Din. Moške maske 10 Din, ženske ma« ske 5 Din. Vsakdo, kdor sc hoče Izborno zabavati, naj sc udeleži želczničarskcga preclpustncga plesa.
u— Pred tatovi ni perilo nikoder var« no. Zascbnica Franica Gradnik, Rožna dolina št. 21, je sušila v sredo na veran« di prvega nadstropja perilo, katero je pustila tamkaj tudi čez noč. Ponoči je zlezel na verando s pomočjo lestve »Ii
na kak drug način nepoznan tat in ji od« rungsanstalb, vlomili v blagajno ter jo nesd vse perilo do zgdnjega koščkaL
popolnoma izprazmli. V blagajni se je Gradnikova ima 1575 Din škode.
nahajalo okrog 150 milijonov avslrijskiii kron v raznih bankovcih. Oblasti, naše
Vaclava Stepana godalni kvartet »Prva; ni zbori udruženja, ki združuje umetnike ; pomladi in poljskega komponista Ludo- j vseh struj, so pa še posebno važni, ker se mir Rožickega klavirski kvintet op. 35. na njih voli za tekoče leto umetnostni Stepan je nežna, reflektivna natura, Ro- svet za Slovenijo, ki ima mnogokrat na-žicki pa polnokrven glasbenik, zato bo logo, reševati važne umetnostne zadeve, ta koncert v vseh ozirih zanimiva in mar-1 Zato naj izmed članov nihče ne izostane, kantna prireditev.	Vabljeni so pa sploh vsi oblikujoči umet-
Novakove balade r za-rabškem Nar. niki. Začetek ob 16. uri. gledališča. V četrtek zvečer Je izvajalo j * Iz Kočevja nam poročajo, da dobijo Hrvatsko pevsko društvo <Kolo» v Zagre- i pošte Gorenji Mozelj, Nemška Loka in bu troje balad češkega mojstra Viteslava Koprivnlk pri Kočevju s 1. marcem t. 1. Novaka. Izvedbi svojih del je prisostvo- dnevao poštno zvezo razen nedelj, iu šival Vit. Novak osebno. Pevci cKola>, za- cer na ta način, da bo vpeljana poštna grebška filharmonija, dirigent Oskar vožnja Nemška Loka-G. Mozelj-Kočevje ob j Smodek, altistka Pospišilova in baritonist torkih, četrtkih in sobotah ter poštna Hržič so bili poleg skladatelja deležni ži- vožnja Koprivnik p. K.-Onek-Kočevje ob vahnih ovacij.	pondeljkih, sredah in petkih. Med Kopriv-
Bndimpeš.anska epera se zatvorL — nikom in Nemško Loko bo prenašal po-Godbeniki v budimpeštanskem opernem šlo poštni sel vsak delavnik, med Gor-gledališču so začeli stavkati. Vodstvo je njim Mozljom in Kočevjem ob pondeljkih, bilo radi tega prisiljeno predstave od po- sredah in petkih. Poštna vožnja Kopriv-( veda ti in zatvoriti zavod. Stavka je izbruh- nik-Kočevje bo odhajala iz Koprivnika ob nila, ker ni mogla uprava ugoditi za- 6.30 in prihaja v Kočevje ob 9. uri, vra-htevam godbenikov po izboljšanju njih o- čala se bo iz Kočevja ob 11 JO, potna vož-vega gmotnega stanja.	' nja Nemška Loka-Kočevje pa bo odhajala
u— Vlom in tatvina. Pekovski mojster na Poljanski cesti št. 41 Štefan Spo'ar, je
kot avstrijske, ptičke pridno zasledujejo, j dnc 19 t m kakof vsakj vcC.cr zaprl ob
...__1___ V. 1/.S	_-1i_____i	* .
vendar jim bo težko priti na sled, ker so izginili kot bi se udrli v zemljo.
VELIKI PUSTNI K0RZ0 39Sa
, Slavrefa" ma-karsda ni pustim nedeljo 22. febr. 1925 v hotelu „Unloa".
Danes v Kranju
velika.
8S3a
soholslsa msšMo
▼ vseh prostorih Narodnega doma.
Peri s
88/a
Samobelinom!
določeni uri svojo prodajalnico kruha in odnesel ključ od vrat v svoje stanovanje. Okrog pol 22. ponoči je šla njegova hčer« ka slučajno iskat neko stvar in našla na svoje začudenje vrata samo priprta. Ko je užgala luč, je vide'a, da se je malo p-eje izvrši! v prodajalno vlom. £likovcc ;c ( oprl vrata najbrže s ponarejenim ključem, razbil prodajalno miznico in ukradel iz nje 1500 Din gotovine, nato pa v pravem času odnesel pete.
u— I lepoten progovnl čuvaj V četr« tek zjutraj jc opazil patruljujoči straž« nik ob že'eznici med železniškim prela« zom Ceste na gorenjski kolodvor in Go« sposvetsko cesto, da se klati na z drva« mi naložene tamkaj stoječe železniške vo zove temna senca. Stražnik je stvar za« sledova! in imel kmalu v rokah moškega, v katerem je spoznal progovnega čuvaja J. SM star.ujočcga v Mostah. Ugotovil le, da jc kradel drva, last pivovarne Union, katera je pri svoji čuvajnici sežagal ter jih nato ob priložnosti odnesel domov.
vabila k razpravi. Včeraj so isti sodniki tudi Tevžiča oprostili krivde in kazni. S tem je proces, ki je vzbujal svoječasne toliko prahu, definitivno končan.
Iz Celja
a— Drobiž. Poroči! se je okrajni ko« mlsar g. dr. Ivo Vrečar z gdč. Milko Kolšekovo, hčerko pokojnega notar« ja Vinka Kolšeka v Šoštanju. — Preda« vanje o slovenskih pokrajinah v Ljudski univerzi je bilo dobro obiskano. Za pri« hodnje dni pripravlja Ljudska univerza Prešernov večer. — V nedeljo bo Falske elektrarna od sedmih zjutraj do poldne; va prekinila dobavo toka za Maribor.
e— Občni zbor gremija trgovcev za celjski politični okraj se bo vršil dnc 5. marca ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom.
Iz Trbovelj
t— Na zunanjem obratu «Neia» se je že zopet ponesrečil cn delavec, ki so g3 morali takoi odpeljati v rudarsko bol« nico.
t— Smrtna kosa. Včeraj, v petek so pokopali vdovo Bajdetovo, staro nad 90 let, eno najstarejših oseb v naši dolini. Bila je zelo znana in splošno priljubljena med vsem prebivalstvom. Obenem so po« kopali tudi rudarja Močnika, ki jc že dalj časa bolehal. Smrt ima obilno žetev pri nas.
t— Služba zdravnika. Za službo trbo« veljskegs zdravnika se poteguje več pro« silcev. Od odločilnih faktorjev pričaku« jemo. da bodo poskrbeli za naprednega, slovenskega, nacionalno čutečega zdrav« nika.
t— Ceste so pri nas polne luž in blata, kajti tri dni je vedno deževalo. Treba bo temeljito popraviti naše cestno omrežje.
t— Za današnjo maškeradno prireditev Sokola v dvorani gospe Ane Fortejeve n« Vodah vlada veliko zanimanje. Dvorana je opremljena po umetniških načrtih do« mačega arhitekta Sokola v g obnico egip tovskega kralja Tutankamma, v katere so napeljane električne luči.
t— Za občinske volitve pri nas je zna« čilno, da vlada silna zmeda, katero sku« šajo izrabiti predvsem klerikalni agitator ji in to na ta način, da pripovedujejo <zaupno», da stoji Trboveljska družba za SLS in da naj se kar k njim zateče, kdor Je brez de'a, nekaterim bolj duševno za« ostalim pa, da so v najhujši borbi > njo. Za tc prirede v nedeljo dne 22. t m. v svojem Društvenem domu shod, na kate« rem bo poročal dr. Cossr.
Katastrofalni viharji na Bavarskem
Kakor smo že poročali, ni preteklo soboto in nedeljo divjal južni vihar samo / Avstriji in Švici, ampak tudi na Bavarskem, zlasti v južnem, goratem delu. Škoda, ki jo je povzročil orkan, je velikanska.
Silno je trpela vas Schleppdorf ob Ko-chelskem jezeru. Kraj je po viharju izgledal, kot bi ga par ur neprestano obstreljevala artiljerija z na težjimi kalibri. Vrtinec je dvigal vodo iz jezera več metrov visoke in jo potem metal na selo, kjer so bile vse ccste pod vodo. Del prebivalstva je moral bežati iz hiš. Ljudje so se zbrali v močno zidani pivovarni, ki jim je nudila nekaj več varnosti. Na koncu vasi je stal skedenj, ki ga je okran kratkomalo odnesel kot škatljo.
Pri Munradu je vihar podrl na obronku griča stoječo vilo in jo odnesel. Cesta ob VValchenskem jezeru je še danes razdrta. Na tisoče dreves zapira pot, ki je že sama na sebi od neurja popolnoma razrita. Vihar je popolnoma porušil dva hotela v Urzellu ob VValchenskem jezeru.
Posebno m< čan je bil orkan ob Boden-skem jezeru, kjer so bregovi popolnoma razr.ti. Ponekod ;e voda več sto metrov j minu, da se daleč odnesl? cestni nasip in ga splavila bra 1911. prid
v jezero. Več ladij in celo kopo čolnov zija na francoski vojni ladji .Llbertč ie treščil vihar na suho in jih razbil. Vnelo se je namreč skladišče smodnika Mnogo se jih je tudi potopilo na odpr- jn drugih razstreljiv, ki so razgnala lad-tem jezeru. Škodo cenijo na mnogo mili-
na otoku Martlniqueu v Antillih. Prejšnje I lijone 500.000 anglešldh funtov in 1 glavno mesto Guatemale je stalo kot naj-' železno skrinjice, ki se nahajajo še
lepše mesto Srednje Amerike 1500 m visoko nad morjem. Obdajali so ga 3000 do 4000 metrov visoki ognjeniki. Ko je leta 1773. porušil potres celo mesto, so sezidali prebivalci novo prestolico drugod, kjer naj bi bili varni pred potresom. Zmotili so se, kajti leta 1917. je porušil potres tudi to mesto, od katerega je ostalo cclih edino 12 hiš, dočim v stari prestolici, med čije razvalinami se nahajajo še krasni templi Aztekov in divne palače španskih grandov, ni bilo nobenega potresa več.
V' Guakmall je izdelal Sapper s svojimi spremljevalci krasno reliefno karto dežele v merilu 1 : 10.000, na kateri so višine petkrat povečane. Relief je napravljen iz naravnih kamnov, in reke so res tekoča voda.
Profesor Sapper se namerava v kratkem povrniti iz Berlina, kjer se sedaj nahaja, v Južno Ameriko, da ondi nadaljuje svoja znanstvena opazovanja.
Dvignjen je potopljene vojne ladje
Gotovo bo čitatel.iem »Jutra» Se v spe-
vedno neodprte na haarlemskem magistratu. Nihče ne v6, kaj je v njih. Po določilih zapustnikove oporoke bi se morale te skrinjice otvoriti leta 1878.. a ta rok je že davno potekel, ker ni bilo dedičev. Železne skrinjice še vedno čuvajo svojo skrivnost. Razen nepoznane vsebine teh štirih Skrinjic, se ceni zapuščina Petra Teylera na sedem milijonov funtov (2 milijardi Din). Po želji zapustnika - čudaka je bila otvorjena njegova oporoka šele leta 1878.. torej 100 let po njegovi smrti. Pravico do dedščine milijonarja, ki je umrl brez otrok, so imeli direktni potomci njegovih sestra. Županstvo v Haarlemu jih zaman išče že 50 let. Z delom obresti teara ogromnega premoženja je doslej bil v Haarlemu zgrajen prekrasen muzej in velika modema bolnica. Ogromna zapuščina, ki bo gotovo ostala brez dediča, bo zato pri padi? nizozemski državi, ki jo namerava izključno porabiti v dobrodelne in občekorfctne namene.
X Koliko prebivalcev hna Dunaj.
Zadnja statistika prebivalstva na Du-
Danes in jutri v nedeljo
Pat
m Patachon
v KINO „IDEAL«
validnice. javne kopeli, krematoriji i. dr., nego poprave cerkve, čeprav je največji ponoe umetniškega dela Dunaja. »Mrtva roka» — katoliška cerkvena hierarhija — ima milijarde za agitacijo, volitve in klerikalne parade; umotvore pa pušča propadati.
X Skladišče bomb v zakristiji. Rimski <Mesaggero> poroča, da je izbruhnil v nekj cerkvi poleg Piacenze požar, ki je vpepelil cerkvcno streho. Ko so prebivalci gasili ogenj, pa je nastala silna eksplozija. Razj>očilo se je mn> go gra.nat in brez števila nabojev za puško*. Natančna preiskava je dognala. da se je nahajalo v zakristiji skrito celo skladišče opasnega streljiva. o katerem se še ne vč, kdo ga je prinesel v cerkvene prostore.
X S cigareto v ustih na morišče. V Halifaxu v severni Ameriki je policija
čitateijem »Jutra* se v spe-	kj je bi(a jzvr5pna dne j. januar-j iztaknila zločinca Lvwisa Marschalla
je pripetila dne 11. septsm-	ja'i<)25. pravi, da y bn-in avstrijska , Bovisa, ki ima več zločinov na vesti,
d Toulonom velika cksplo-	(f)1}ca ta (,an j sfig.328 prebival- in ga zasledovala. Hudodelec pa se j«
^nobS i-nini	_ I Ihariu.	...__— L .	. ......	.	.	w
ionov zlatih mark.
Skozi pragozdove
cev. Med temi je 1,006.290 žensk in 862.03S moških.
, , . . ., „ . ,, . .., ..... i X Dunajska Šfefanska cerkev v ne-jo in jo potopila. Pri nesreči je bilo ubitih ,varn08t; Ena naivPČ>ih Ftavbnili umo-ali pa je utonilo okrog 400 mornarjev. ;tv0r0v pvpta ^ dtlnajska štefanska Mornariška uprava je skušala dvigniti cerkev. A za poprave, izmenjavo kame-ladjo, ki ni bila tako pokvarjena, kakor nov j,n prPnav'ianV ie treba dane« ni se ie prvotno domnevalo. Potapljači so ict0 0ko1i 400 milijonov avstrijskih Znani geograf profesor Kari Sapper je dognali, da ne leži «Libert6» preveč glo- fcr()n. Kp,r jjh država ne more plače potoval pred kratkim po Srednji ln Juž- boko in da bi se škoda dala lahko po- Vati. se je vse drlo na in v cerkvi nsta-ni Ameriki in je sedaj poročal o tem praviti, tako da bi bila oklopnica zopet vj]0 Nevarnost je. da stolp in cerkev Geografični družbi v Berlinu. Splošno se sposobna za službo.	jrazpadeta Danos =o potrobneiše stano-
misli, da so ameriški pragozdovi že ved-j Tri leta je trajalo dv:ganje. Pred par vanjske hi?e. ub< žnice, sirotišnice, tono več ali manj nedostopni. Deloma ie; dnevi je ladja splavala na vrh in so jo to res, deioma pa se nahajamo v velikii spravili v novo ladjedelnico, kjer jo bodo zmoti, ako mislimo, da so ondotni kraji i najprej temeljito očistili, potem pa pose vedno tako deviško oddaljeni od kul- '■ pravili Seveda bo to dolgo trpelo, ker ture. Skozi pragozdove vodi cela vrsta! bo treba marsikak del nadomestiti z no-
zabarikadiral in se branil proti močne, mu oddelku redarjev cclih 24 ur s strojnico. Pri tem je ubil več policistov. Končno pa so ira le premagali in vtaknili pod ključ. Sedaj je bil Revi« obsojen na smrt. Ko so <ra v Montrealu peljali na morišče4 je bil tako hladnokrven, da se mu je vse čudilo. S cigareto v ustih je položil glavo na tnaio. Ko so po n smrti t vi pobrali glavo, je še vodno imela gorečo cigareto med stisnjenimi usti.
idealnih cest, ki so naravnost ustvarjene za vožnje z avtomobili. Sapper je potoval po tamošnjih pragozdovih deloma z avtomobilom, deloma pa preko njih v letalu.
Profesor Sapper je bil zelo presenečen, ko je videl, kak napredek zaznamuje pro
vim modernejšim.
IG. Dne 15. t. m. je uprizoril sokolski i tem pa enkrat posebno študijo. Rarvesc« naraščaj burke «ZakIad», »Zcnin Miha» ijivo je, d« Sta se osnovala na šoli dva in «Zamorec», ki so prav dobro uspele, j tečaja po 3 ure na teden za čevljarske in
Ogromna zapuščina brez dedičev
Pred 50 leti so prinesli angleški, ni-' dvorani predpustno maškerado, na kate« szemski in francoski časopisi notico,!roJ° vabljeni vsi prijatelji Soko.stva.
Dne 22. t. m. ob 3. popoldne uprizorimo igro «Sln». V torek ima Sokol v svoji
kovinarske vajence. V teh tečajih sc po« učuje praktično strokovno risanje. Moj« stra g. Boskovič in Mchle sc žrtvujeta z vso vnemo in uspeh gotovo ne bo izostal. Dalje se vrši od 16. do 28. t. m. v te!o. vadnici meščanske šole tečaj za umetno
met v Panami Skozi pragozdove, ki so zozemski in francoski časopisi ..........., ...
bili do pred par desetletij še nedostopni da -e iščejo nasledniki Petra Tej-lera,! KOPJA LOKA Maškerad« v Sokol za belokožce, se vlečejo krasne asfaltira- ki je nmrl leta 1778. v nizozemskem	domu sc nc bo vršila kot dosedaj
ne ceste za avtomobile, tako široke, da mestu Haarlemu. Tudi mestni župan . ob.čajno v okvirju male, podeželske pn« strojno vezenje na Spevih fcv^n.h se na vsaki poljubni točki lahko križata je pozval vse meščane, da se javijo.	* Pnj.vljeno ve,ko s rojih. V tečaju se u« vce ko 34 žena
dva avtomobila v najhujšem diru. Mala-, ako morejo z dokumenti dokazati, da ^v 0 mask « drug* krajev, je do o. j ki so r« z rsen, srcem P" delu. Tvrdk, rija in rmena mrzHca, vsled katerih ,e j so pravi, potom«. T^lera. Me^ ma g^J^f™	£ i S ?
bila prej dežela ena najbolj razvpitih na gistrat je po tej objavi dobival cele	J	•	JO „,	i-	n^if«
svetu., sta izginili, z njima pa tudi mo- kupe dopisov. Od vseh strani so ^ , zVo	zvccer.
371 na meščanski šoli je zelo povoijen. KRANJ. Največja predpustns priredi« ] Učenci napredujejo vidno, letos posebno
j kričal: Der Komnnnastnus ist bessar alt
! die radikale Regierung! Hoch der Kom« ! munismusS Župnik Krakcr je ta izbruh 1 podprl z izjavo, češ da so radikali ukrad li 80 milijonov is državne blagajne. Stav« Ijcn na odgovor je trdil, da «vsi radi« kalin. Ali proti takim dervišem ni pomo« či? — Več občanov.
HRASTNIK. Plesni večer, ki se je vw šil predpreteklo nedeljo v Narodnem do« mu v korist Narodne čitalnice, je tako v gmotnem kakor tudi v moralnem ozi« ru zelo dobro uspel. Dame aranžerke so se to pot res potrudile ter povsem iz» polnile dane obljube; krasno dekoracije, ljubki in izborno urejeni paviljoni, so presegli naše pričakovanje, kar je prede vsem zasluga gospej Drolz, dr. Kumar« jeve in Simoniškove. Lep obulus, Id g« jc dala prireditev Čitalnici, bo tej otno> gočil nabavo lepega števila novih knjig. Vsem darovalcem in posetnikom plesa iskrena zahvala.
RIMSKE TOPLICE. V dopisu, objav« ljencm dne 15. t. m. v «Jutru», se je stsa rešini tukajšnje pošte gdč. Megličevi, očividno vsled nezadostne informacij^ zgodila krivica. Gdč. poštarica vrši ja« ko vestno svojo službo in je storila tudi vse, da se vrši dostavljanje redno. Dne 22. jan. ji je obolel sluga, nakar se je t* koj brzojavno obmila na poštno direk« cijo s prošnjo za namestnika. OboleH sluga Aleš Ko!enik je bil sicer s pisme« nim odlokom premeščen, gdč. poštarica pa kljub pismenim in telefoničnim urgen« cam še ni dobila namestnika za slugo. Ker pa pošta mora biti odpravljen« in dostavljena, ji je priskočil na pomoč so» rodnik obolelega sluge, ki ji prinaia me če in pakete k vlaku in nazaj in oprav« lja tudi dostavljanje v krajih. Da take razmere niso prijetne za stranke, je si« cer popolnoma umljivo, imeti pa je trao ba istočasno vedno pred očmi, da temu ni kriva poštna upraviteljica, ki v takih razmerah seveda sama najbolj trpi.
2ALEC. Na tukajšnjem odru smo imes li v zadnji dobi troje gledaliških pred« stav: «bicek v strahu» ter komedijo <Va!erijo», ki ju je spretno režirsla gdč. Jana Hodnikova s požrtvovalnim sodelo« vanjem več dam in gospodov, dne 15. t. m. pa je priredilo gasilno društvo a« Zg. Ložnici s pomočjo žalskih diletan« tov burko «UIica št. 15», ki jo je uspefc no vodil g. Anton Korent. V glavnih vlogah se je zrcalila živahnost in tem« peramentnost. Posebno moramo pohva« liti gg. Ant. Privošnika, Andiča, Na rak« sa, Bošnjaka in Kočevarja. Tudi vse dr» ge vloge so bile delom« v dobrih roksh. Občinstvo se je izborno zabavalo in dvo» rana je bila razprodana. Z« prosto !•» bavo so skrbeli godci iz Hrastnik«.
ROGAŠKA SLATINA. Zadnjič sn» čitali, da je bilo oddanih na volišču Ro« gaška Slatina za Narodni blok 36 glasov. Pripominjamo naknadno, d« so bili tt g'asovi iz Sv. Križa, dočim je dal« Ro« gaška S'atina Narodnemu bloku 54 gU« sov in je bilo torej oddanih skupno n
skiti čuih Piku se vsakdo umakne čim- javljal, reflektanti, k! so smatral, da na Gorenjskem bo j Sokolsk« ma.ioni iz okolice. Kadar je popoldanski po« [Narodni blok 90 glasov, prej Vsled sanacijskih del Američanov je imajo pravico do ogromne »l"»Hine.	v ^ y ^ dne 2, t m ' uk dobe y go!arski kuhinjj za malo od,: BUČE pRJ KOZJEM, Naši klerikalci
umrlj.vost v tamošnjih krajih manjša kot Temu se n. Čuditi, saj je šlo za zapu- Prircditcv se vrši v vseh prost0rih popol«: škodnino 3 Din dober, tečen obed. So-'So pozdravili izid volitev s tigrovskim
sčinoi človeka, ki je umrl pred lot) leti. noma dovr5enega Narocjne;,a doma. V j larska kuhinja prehranjuje povprečno : rjovenjem. Da so dobili na tukajšnjem kot bogat človek, kojega imovina S. domu ^ nahajaj0 po]cg prostorne telo« ' dnevno 25 učencev. Vsa čast onim, ki | volišču 199 glasov, je predvsem pos!e<fl« je tekom dolge dobe znatno J^mnctl- , dnj tudj kavarniški prostori, tako da skrbe za tako uspešno kulturno delo« j ca terorja in groženj. Govori se, da sta la. Iz Anglije je dospelo okoli 60 do-1	r	1 - — - -	- - --
v marsikaterem mestu v Evropi.
V Kolumbiji se ;e vozil Sapper na zračni progi vzdolž Ria Magdalene, ki so jo ustanovili Nemci. Pri poletu nad tisoč kilometrov daleč in 300 metrov visoko, ki ]e šel preko neizmernih pragozdov, je zapazil profesor na vsej progi samo 11 ptičev. Iz tega se vidi, da se vse življenje živali odigrava v notranjosti gozdov. Jako dobro so se videle z aeroplana skrite naselbine Indijancev. Sapper je napravil z letala mnogo fotografičnih posnetkov pokrajin. Tekom treh mesecev je napravil okrog 1800 slik in je posnel obmejno ozemlje med Venezuelo in Kolumbijo. Učen.ak, pravi, da se dajo iz zračnih višin najlažje izmeriti nedostopne pokrajine v prav kratkem času in zelo natančno. Razen tega je ta način merjenja najmanj desetkrat cenejši kot dosedanji.
Zanimiva so bila opazovanja ognjenikov v Sredn.il Ameriki. Vulkan Santa Maria je bruhal leta 1902. in je pri tem n.egov vrh izginil v zrak. Nastalo je nad kilometer široko žrelo. Pepel ki ga ponekod leži do 30 metrov visoko, je uničil cele pragozdove. Pod njegovo težo so se sesula trinadstropna poslopja. Poedini kamni so leteli 14 kilometrov daleč. V juniju 1922. je vulkan zopet deloval, pri čemer se je dvignila strma koničasta
jc ob prireditvah iz kavarne in drugih vanje.
, ,,, ,.	. . ... ijtu^u.v^,.,,,.	................i župnik Turk in župan Iv«n organist«, ki
piMjv od rodbin ki so v ranici bile v stranskjh prostorih nemoten pogled na KOČEVSKA REKA. Tukajšnji vse« ni hotel iti volit, prisilila k temu z groi« rodbinskih zvezah s pokojnikom. De.il- , ]esiš£e jn , skupine mask kj nast0. | nemSki zag izenec župnik Krakcr je do« njo, da takoj izgubi službo. Najbolj či so se javljali celo iz Amenke in ne- , . ^ tej , maškcradi v novo zgra. bil scbi vrednegs kaplana nekega Krči«
kega dne je dospelo pismo iz Avstralije, v katerem je neka žena dokazovala, da je vnukinja Potra Teylera. Županstvo mesta je proučilo došle dokumente in ugotovilo, da nihče od rc-flektantov ne ustreza glavnim pogojem Tevlerove oporoke. Mod vsemi re-flekatnti namreč ni bilo niti eneera direktnega potomca bogatega nii'iionar-ja. Proti temu sklepu je 20 reflektan-tov vložilo pritožbo.
Te dni pa je vrhovno sodišče v Amsterdamu potrdilo sklep županstva v Haarlemu in milijoni Petra Teylera ostanejo še nadalie v neki amsterdamski banki. Ako se v najkrajšem času
jenem domu v lepem številu. Na priredi« nerja. Ob priliki shoda volilcev Narod« tev opo-srjamo vse občinstvo in upamo, nega bloka sta se ga seveda oba udele« da je ne pozabi obiskati ta večer.	| žila ter govornika dr. Sajovica pri vsaki
TRŽIČ. Tržič se kulturno silno lepo	drugi besedi motila z medklici. Seveda
razvija. Obrtno « nadaljevalna šol« se	jima je dr. Sajovic tako krepko odgovar«
je s šol. 1. 1924,—25. prenesla na me«	jal, zlasti Krakerju, ki ima toliko masla
ščansko šolo in jo vodi ravnatelj Lajo«	na glavi, da si bosta zapomnila, kdaj sta šati rep takoj petegnili med noge. O
vic. Ima tri razrede z eno vzporednico k	motila njegov shod. V splošno zabavo pritisku na volilce s strani SLS agitator«
vdušen je bil Anton Jug, p. d at« Smo« dila, bivši podžupan, ki je na vse grlo vpil: «Mein lieber, sedaj bo g. Korošeo pahnil Pašiča in dr. 2erjava v dno pe« kla». Toda gospodje so se strašno zmo« tili. Čim je došla vest o zmagi Narodne« ga bloka v državi, so klerikalci svoj ko«
I. razredu. Obiskuje jo 110 učcncev in ! vseh je oba tako izpovedal kot dva pa«
učenk. Prvo dvomesečje je končalo ugodno. Pripravljalni razred se pa ven« darle občuti kot silno breme, ki ovira uspešnejše delovanje. Obrtniki vseh strok bodo morali prej ali slej priti do prepri« čanja, da je v njihovo največjo korist,
g'avca, kar sta seveda oba mirno vtak« rila v žep. Kmeti sami smo z medklici opominjali1 tako župnika kot kap ana, da naj dasta mir ter se obnašata dostojno. Pri tem sta pa župnik in kaplan pozabila da imata pogreb. Pogrcbci so končno sami iz sosednje vasi prinesli mrliča in čakali z mrličem na sredi ceste ter iskali župnika za pogreb. Končno so ga našli na dr. Sajovičevem shodu. Župnik je po« s'al kaplana. Ta je pa, politično ves raz« igran, pozabil blagoslovljeno vodo in je
ako odpade ta razred. To se lahko izve.
ne javi pravi dedič, bo ogromna zapu- i de na ta najin> da sc v bodoče spreje« ščina prišla v last nizozemske države. majo učenci je s tist0 jo],^ uobrazbo, Peter Tevler je bil ves čas svojega ki usposablja za I. razred. Potem se lah« življenja velik čudak. Pred kakimi 200 ko šoli priključi III. razred, kjer je v na« leti je še kot otrok zapustil Anirlijo in črtu čisto strokovni pouk. Cim prej se
se preselil na Nizozemsko. Tu se ie bo to doseglo, tem bolje za tržiške obrt« ; mrliča kar tako zagrebel. To jc pogreb« kmalu izkazal kot eden najspretnejših nike, katerim se obeta nemala konkuren« trgovcev in z resnim in poštenim de- 1 ca, če se pravočasno ne vzdramijo. V lom si je pridobil ogromno prrmože- obrtno « nadaljeva'no šolo bo treba pri« skala nad stožec lave. To pojav se je j nje. Dasi je bil mili:onar, je živel zelo tegniti tudi vajence iz predilnice, ki so prvič opazoval po izbruhu Mont Pelčja; skromno. Ko je umrl, je zapustil 3 mi-i jo že svoj čas pred 20 leti posečali. O
jev pa izpregovorimo obširneje še ob priliki.
SREDIŠČE. Kakor vsako leto, priredi
tudi letos na pustni torek središko so« kolsko društvo veliko maškerado v vseh prostorih svojega doma. Predpriprave so v polnem teku, dvorana bo krasno deko« rirana, maske so v velikem številu pri« javljene tudi iz sosednjih krajev; pre« skrbljeno bo v vsakem oziru za lepo z«* bavo, za dober prigrizek in izborno kap« liico. Opozarjamo na prireditev sosednja bntska društva, zlasti brate Ormožane, Cakovčanc in Varaždince. Zveze vlakov
ce tako razjarilo, da je kap'an ob odpr« so zelo ugodne. Kdor hoče pokopati pust tem grobu skoro dobil zasluženo nagra« 1 v veselem razpoloženju, naj poseti ma« do. Od groba je seveda takoj zopet te« škerado središkega Sokola! Na svidenje! kel na shod. Tam je dr. Sajovic govoril Zdravo! baš o komunizmu. Kaplan Kreincr je za» |	_____
Anekdote
Pameten vzgojitelj.
Kmet se je vozil s svojim sinčkom prvič z vlakom. Dečku je bilo silno všeč in vedno je molil glavo skozi okno ter gledal, kako lete hiše in drevesa mimo.
»Francelj, nikar ne moli glave ven-kaj!» je rekel oče. «Kar naenkrat pride veter ter ti vzame klobuček.*
Francelj pa ni hotel slušati očeta in je moli! glavo dalje skozi okno. Da bi ga ustrašil, je oče dečku skrivaj potegnil klobuk z glave in ga skril pod klop.
Res se je deček ustrašil in začel na vse pretege jokati in kričati:
»Oče, oče! Moj lepi klobuček! Grdi veter je prišel in ga odnesel! škoda. škoda!»
»Vidiš, zakaj me nisi poslušal! Svaril sem te!» je rekel oče. A deček je jokal dalje,
«No, molči že! Zdaj požvižgam in veter prinese tvoj klobuček zopet nazaj!* je dejal končno oče, »žvižgal,
segel skrivaj pod klop in urno poveznil klobuček dečku na glavo.
«IIaha! To si izvrstno naredil, očka,» se je smejal deček. «Ali znaš zmerom tako žvižgati?«
»Zmerom, Francelj,* je odgovoril kmet.
»No, pa zažvižgaj še enkrat!* je dejal deček in vrgel klobuček skozi okno...
Ne kaj, nego kako.
Neko noč je vsemogočni kralj Per-bov sanjal, da so mu popadali iz čeljusti vsi zobje.
Takoj, ko se je zbudil, je kralj poslal |>o vedeža, ki naj bi mu razložil, kaj sen pomeni.
In vedež je rekel kralju:
«Tvoj sčn naznanja hudo nesrečo: vsi tvoji sinovi in hčerke, o kralj, po-mro pred teboj, tako da ostaneš končno čisto sam na svetu . . .»
Razkačen zaradi take razlage sna je kralj ukazal vreči vedeža v najglobljo ječo.
Nato je poklical drugega vedeža, mu povedai svoje sanje in ga pozval, naj mu jih razloži.
In drug! vedež je dejal: »Velika sreča se ti naznanja o kralj. Dolgo in blagoslovljeno t*>š vladal ter boš v svojem zdravju prekosil vse svoje sovražnike in prijatelje, preživel vse svoje sorodnike in potomce, slaven in ljubljen.*
Kralj je bil s tem odgovorom tako zadovoljen, da je bogato obdaril vedeža in ga odslovil z največjo milostjo.
Nekaj dni nato pa se je kralj spomnil prvega vedeža. In ko je razmišljal njegov odgovor, si je dejal:
»Tepec je povedal pTav isto, kar je povedal modrijan. A gre za to, kako je povedal, ne za to, kaj je povedal.* In ukazal je dati prvemu vedežu deset udarcev ter ga izpustiti iz ječe.
Dobiček.
Konjeniški stotnik je v neki bitki dobil v stegno drobec granate. Ker se rana ni hotela celiti in ozdraviti, so mu morali nogo odrezati. Stotnikov slusra. ki je bil pri operaciji navzoč, j? ves žalosten pretakal solze. tCemu jokaš?* mu je dejal stotnik. »Saj imaš vendar dobiček od operacije, ker ti od-
slej ne bo treba več snažiti obeh škornjev.*
Ukradeni grom.
John Dennis, znani angleški kritik 17. stoletja, je spisal žaloigro »Apij in Virginija*, ki 50 jo leta 1707. predstavljali v nekem londonskem gledati-šču. Gledalci so igro radi njene dolgočasnosti izžvižgali. nasprotno pa je bil grom. ki se je med igro večkrat pojavil in je pisatelj zanj izumil &-to poseben način, sprejet z burnim odobravanjem.
Kmalu nato je Dennis nekega večera sedel v gledališču, kjer je bila ravno tisti večer na odru Šekspirjeva tragedija »Maebeth*. Ko je med prizorom vešč začul grom. je kakor obseden skočil kvišku in zavpil: »Za Boga! Saj je to vendar moj grom! To so tiči! Moje delo so izžvižgali, a moj grom si mi ukradli in igrajo i njimi*
Dober spomin.
V nekem newvorškem listu je izšla ta le notica: »Umrl je. Naš mladi prijatelj Bacon, ki je bil nekoč v Areen-1
tiniji in se je zadnji čas šele nastanil
v New Yorku, je mrtev. Pred Štirimi tedni si je od nas izposodil pet dolarjev in obljubil, da nam jih vrne v preteku enega tedna. 6e le ostane pri življenju. Ker je bil poštenjak in mož-beseda, a s« od tedaj ni več o njem čulo, je gotovo mrtev. Bil je približa« 35 let star. Naj v miru počiva!*
Mogoče Bacon le 5e oživi po teh besedah.
Kralj ia minister.
Francoski kralj Henrik IV. je nek! dvorni dami vedno kazal svojo naklonjenost in prekanjena dvornica ga jt umela pregovoriti, da ji je obljubil k on. Preden pa ji je kralj izročil pismeno obljubo, je dokument pokazal svojemu ministru Sullyju. Ta je listino raztrgal in jo Henriku vrgel pred noge.
»Ste li nori?* se je kralj razi juta. »Hotel bi, da bi bil nor samo jaz!* ji Snlly mimo pristavil.
Henrik IV. je malo pomislil In daat
oMjubo umakniL
Gospodarstvo
Stanje posevkov v januarju
Po podatkih ministrstva la kmetijstvo In vode je bilo v mesecu januarju občno stanje ozimnih posevkov za celo našo državo srednje. Boljši od srednjega stanja so posevki v bitoljski skopi janski, vranjski, kruševski, moravski, beograjski, tuzlanski, vrbaški, bihaški, ljubljanski in mariborski oblasti. Slabi posevki ao v šumadijeki, podonavski in osiješki oblasti.
Stanje posevkov r posameznih oblastih Je v zvezi z atmosferskimi spremembami dotične oblasti. V večini oblasti je vladalo toplo, subo vreme g slabimi slanami. Pomanjkanje vlage se 'e opažalo v dubrovniški, splitski, zetski, mostarski. eremski in zagrebški oblasti. Škoda od suhega mrazu se še ne more oceniti, kajti tam, kjer so bile najmočnejše slane in kjer se ne more pričakovati, da so posevki slabo prezimili, je zemlja še zamrznjena in vegetacija tam miruje.
Tudi poljske miši so napravile škodo v beograjski, vrbaški, zagrebški, primor-sko-krajiški, ljubljanski in maribarski oblasti.
Zdravje in prehrana živine sta v celi državi zelo dobra. Le svinjska kuga je razširjena v večji meri v dubrovniški oblasti (dubrovniški in makarski srez).
Praški vzorčni velese^em
(22.-29. marca 1925.)
Olajšave na železnici. Posetnik velesej-ma ki žeii posluževati se znižane vozarine, ae mora pri nakupu in pregledu vozov-aie izkazati t legitimacijo, izdano od PVV. Vsi pogoji glede znižane vozarine in dobe, tekom katere se lahko poslužuje znižan e-voznine pri vožnji v Prago in nazaj, ter ostala navodila, po katerih se mora rav-Bati, ako želi doseči znižano voznino, so eznačen v navodilih pri legitimacijah. Zatorej se priporoča da si veak posetnik pred uporabo legitimacije pozorno prežita omenjena navodila.
Potni vizum. Vsakomur, ki ee Izkaže « aejmsko legitimacijo, overovljeno z okroglim žigom češkoslovaških zastopniških
oves: 40 — 41; stisnjeno seno: avstrijsko polsladko 13 — 13.50, sladko 14 — 15.
Dnnsjskt živinski sejem (19. t m.) Goveda: Dogon 535 komadov. Pri zelo slabem povpraševanju so cene napram glavnemu sejmu oslabele. — Svinje: Do» gon 1883 komadov. Po mesnih svinjah je bilo precej dobro povpraševanje, do« čim je bila kupčija v debelih svinjah prav neznatna. Kotirale so mesne svinje 16.500 — 20.500 aK za kg žive teže.
= V. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem se bo vršil letos od 29. avgusta do 8. septembra. Vse predpriprave so Se v polnem teku, da bo tudi letošnja prireditev te priznane narodno-gospodar-ske institucije kai n.vbolje uspela. V po sebnem paviljon« je za letos prvič pred. videni velika skupna razstava obrtništva, f zgled i so tu, da se bo tudi število ino-7emskih razstavijilcev pomnožilo. Lanskoletni razstavljalci gi more'o svoje prostore že sedaj rezervirati in se tudi sprejemajo eventualne želje glede zamen'a-ve razstavn'h koj. katere se bodi po možnosti razpoložljivega prostora zahtevale. Predvidene so na velese'mn že raz-ne špecijalne razstave in oddelki kakor: prirodna ra7Stava. zdravstveno - higienska. ra7Stava koni in goveda, poljedelskih strojev in oroda itd. Interesenti ki bi bili slučajno pri ra7poš ljanju prijavnic izpregledani. naj zahtevajo pri'avne formularje direktno od v»lesejmskega urada.
— Prve v Jugoslaviji izdelane lokomotive. Iz Zagreba poročap. da je tvornica vagonov v Slavonskem Rrodu izdelala
moček, ki ga vsem interesentom najtop-leje priporočamo. Stane 200 Din in s« naroča direktno pri avtorju.
= Kongres mednarodne trgovske zbornice se bo vršil od 21. do 28. junija t 1. v Bruslju. Pri mednarodni trgovski zbornici so včlanjene skoro vse zbornice 36 raznih držav.
= Insolvenca na Duna'u. Dunajsko trgovinsko sodišče je otvorilo poravnalno postopanje nad »Relge«, družbo z o. z. v 'ikvidaciji.
= Obtok bankovcev v Avstriji je nazadoval po i7knzu 7. t. m. za 213.9 milijarde na 730SC3 milijarde aK.
— AvstrlV-a trgovinska pogodba a SpanPo je stopila lfi. t. m. t veliavo. Na podlagi te porodhe je ukinila Španija pobiranje surtakse avstrijske izdelke in priznala carinske o'ajšave in na večje ugodnosti za cel i vrsto avstrijskih izdelkov. Avstr'ia pa priznava špr-nskim izdelkom največie ugodnosti in deloma specialne iigod?os'ne carine.
= Čvrstoča dolir'a. ki se je opažala 7"dn:e dni. ima p> tolmačenju newyor-ških borvTrh krofov svoj i?vor p:ed<«<--n v paknpo<?an'u do\ir:ev s strani Nemčije v Netvvorkit. Nemčija namreč v večji meri k:tpn:e do'an» 7.a plavanje anuitete repir.iri'«kih plačil.
=r Nova crrlnsVa fovlšnnra v M^iž^r-s'|. Nova madžarska carinska tarfi. ki ie nodivno stopili v velvivo, ima točko, ki pooblašča v'odo. da mo'e	p"ve-
čati pnsamezpp carinske s'ivke. T« dn; ;e vlada z ve'javn-si'0 cd 15. t. m. povišala carinske stavke 7a i/tnzno bomb-ž-no blaTO. laneni iti kenojTcni siiknrec. pivi dve lokomotivi za 07k0firne proge.	konfekciiske piedmcte. spirate za
Včeraj sta bi!1 obe, lokomotivi :zto?eni britje. i?vo-no pivo, za železne in jekle
Sokol
Tekma sokolske dece. V nedeljo, 22. t. m. ob 14. uri se vrši tekma moške dece Sokola I. v telovadnici na Ledini. Vabijo se vsi, ki se zan-majo za deco, po-1 sebno pa starši.	f
Občni zbor Središkega Sokola. So-kolsko društvo v Središču ob Dravi je iirelo v nedeljo, 15. t. tn. ob lepi udeležbi članstva svoj občni zl-or. Iz poročil društvenih funkcijonarjev je posneti, da je bilo delovanje društva v preučenem letu živahno in uspešno. Ponovno je bil izvoljen po večiui stati odbor s staiosto Franjom Kočevarjtm na čelu. Zd.avo!
Sokolsko drultvo v Šoštanju vabi na ve liko maškerado, katero priredi na pustno nedeljo, dae 22. t. m. ob 8. zvečer v So-kolskem domu. Vstopnina za osebo 10 , dinarjev, maske 5 Din. — Tekmovanje za najlepšo masko, ki dobi darilo. Nežie roke so že pridno na delu, da dobi princ , Karneval čim lepšo obleko. Opozarjamo na prireditev ludj bratska sosednja društva s prošnjo za udeležbo, da zJružimo z veseljem tudi gmotni uspeh. Zdravo!
Zagrebški Sokoli — na o lni poslanci. Člar.i zagiebškega Sokola I brat e Stevan Kaeniber, Juraj Demettovič. Večeslav Wilder in dr. Sidja-i Budisavljecič so bili Izvoljtni na listi Narodnega bloka za narodne poslance Dr. BuJiaavljevič je tudi j član starešinstva Sokoiskcga saveza. St. j kola sta tudi olja v Sloveni i izvoljena j poslanca Narodnega bloka, dr. P.vko in d v ?.rrjav.
Nov sckolskl list v SrbijL Sokolska žttpa 1'žice je pričela izdajati svnj zelo dobro uiejeni I st »Zlatiboiski Soko.» |
prometu na progi Bi>snnski Brod—Sarajevo—Ortiž — PopravPanJe vagonov v privatnih
ne cevi ttd.
— S';upna er^cnl-aMi« tvcrnlc za vjl-,-n'i~e v Češ' c8'ovrš'-|. Dosle: v pooehni
tvorn'cah V OcTeralni direkciji državah skupini or-an zirane tvomice vži?al;c v
Slovaški so se zedinile v eno skupno or-
železnic se je konča'a konferenca med Tastopniki direkcije, premetrega ministr-s»va ter p-ivatn h tvcniie. Na konfi-ren-'•i so se formulirali pojroji. pod katerimi bi privatne tvornice spievmile vnto~e v popravilo. Poto'! se bode predloži.i ministrskemu »«-etu v odobrenje.
= Obrtni':! kot rnzstavIHcI tv» zagrebškem sejma. Nt zagreMkih sejmih razstavi vsakokrat veče število obrtn kov.
uradov v tujim, je dovoljeno v dobi od 0ni obrtniki, ki imaj«. večje delavnice 12. marca do vključno 8. aprila prestopiti |nnTneravnin sedaj kakor industrijska p-d leškoslovaško mejo brez plačanja vizum-1 >t ja vzeti p vrline prostore na razstavi, skih pristojbin Vsak inozemec — gost si; t„di takšni obrtniki, ki jim :e premora pred odhodom iz Prage tekom vele- j	meVto. zato i h bo več »kn-aejmskega tedna dati overiti legitimacijo j nnj razstavi'«. Na ra n-<čin so stroški so-od PVV, in to bodisi v pisarni v Staro- delovanji za pos.mernike minimalni, aičstskč radnici ali v paviljonu <C» na sejmišču. V nasprotnem slučaju bi moral pri odhodu iz Češkoslovaške na obmejni postaji plačati dvakratno vizumsko pristojbino.
Pravica do nakopa velesejmske legi tbnacije. Legitimacijo labko kupi vsak
Uprava Zagrebškega zbora gre tem ra'-»tavrnlcem na roko. (ln se l*> tako tudi manjši obrtn k mogel okoristiti s sejm-im.
— Konknrz je razglašen o imov'ni Frančiške Skal V ve, trgovke na lini ''prvi 7lior upnikov t. m. ob 10.1 in o imn-i vini Davorina Stnnška. trnova na Vran resni interesent, ki želi razstaviti na sej-1 „kcm (prvi zbor upnikov lfi. marca ob mu ali poseliti veliki sejem, posebno pa 9 „ri\
trgovec- obrtnik, industrijalec, posestnik — Porovnl poravnalni narok v pora »-ali poljedelec itd.	inalni zadevi Friderika Storerja, tmvca
8'anovanja. Kdor reflektica na stano-'v Krškem bo 28. t. m. ob 10. — Poravnanja potom stanovanjske pisarne PVV, nalno postopanj v zadevi Oskarja Marti-»aj izpolni pravilno in pregledno ata- rana, trgivca v Ljubljani, je končajo, sovanjako prijavnieo in jo pošlje direktno ker se je poravnava pravomočno odo-ma naslov: Bytova kancelSf PVV, Pra-, brila.
ka II. Vrchlick^ho sady 3.	i — Otvoritev parrbrodarske mre Beo-
^nniz^e jo s tvorni^ami vžitrilie v Teški.
—	NTa5črn'e cen v Ameriki. Ameriški indeks izk-7ii;e dne 2. t. m 1fit.4 toč- ' ke nan^an ir?.t dne ?C>. januaria t. I. I
—	R'e!ln?rodrl ve'eseleri v Po-nan:n. V Po7-iniu (Poljska) se bo vr4il med- ' "nrodni ve|oce:em cI S do 10. maja t. 1. | Tične'še 'nformaeije dobiio interesenti v i Trgovski in obrtniški zbornici v Ljub-
20. februarja: LJUBLJANA. (Prve štev ike povpraševanje, dru^e ponudbo in v oklepaji.1 kup-čijski zaključki.) Vrednote: 7 odst. posojilo 0 do 65, 4.5 odst. kranjsko deželno posojilo iz leta 1917. 0 do 22, vojna škoda (160), Celjska posojilnica 209 do 212, Ljubljanska kreditna 235 do 0, Mer-kautilna 100 do 0, 1'raštedio.ia tt!5 do 0, Siavenska 0 do 78, Strojne 137 do 147, Trbovlje 415 do 0, Vevče luO Jo 116, Split (cement) 1150 do 0, Stavbna 275 do 285. — Blago: Zaključek: kostanjev les, zdrav, od 10 cm debel, aapr in 120 centimetrov doli-, Iracko Kresnice ali Litija, 10 vagouov (27). Ponudbe so bile v smrekovih iu jelovib deskah, škori.ta\ hraslovih plo i.!, pšenici, otrobih, turšči-ei, ovsu, krompir.u, ližolu in slanini. Povpraševalo se je po domači pšenici, lane-nem semenu, krompirju in Lžolu ribni-
Cene v hotelih in privatnih s anovaniih. I	^odarski si dikat otvaija
I.) V hotelih: soba z 1 posteljo 25 -50 Kč,!*1 ^^	blagovni pr-miet j čanu.
soba z 2 posteliema 35- 60 Kč za eno ^"^"a "»hal na progi Boograd-šabac , ZAGBCB. V elek.ih položaj uespreme-noč; 2) v privatnih stanovanjih: soba z in	,, , ,	,	! njen. Veliko zanimanje je dalje za vojuo
1 posteljo 15-30 Kč, soba z 2 posteljama1 ~ Pre'1 nk,nHv,I° ohr;,ta tvornice po- škodo, ki je zuova posKociia. 1 oraslo je 1 25-50 Kč. za eno noč. Pri naročilih ho- H5tva v Sa^-evn. Iz Saraieva p-;očajo: . nekoliko tudi 7 odet. posujiio. - V devi-
telskih ali privatnih sob je potrebno po-
Pomanikan'e kredifa. slaba konjektnra
slati predujem 40 Kč, in 10 Kč, kot vpis-'!" dn'ee	d"v.ed.'.e do **
nino, skupaj 50 Kč, nakar prosilec prejme " več ^rajevskih podjetij na tem. da
nakaznico za dodeljeno mu sobo. Račun za
ustavi obrate. Tako baie namerava tvor-
atanovanje poravna vsak osebno. Vsi do-j pohi5tya Pr*nehati 1 de,om in Hkvi"
pisi naj se pošiljajo na naslov: «BytovAi ' „ . „.	..., . ,
kanceldf PVV, Praha II. Vrchlickčho! = ™	""	™Bt\yl
M(j j g	I deUorativre umetnosti se eradi po naer-
! tu c. Hribarja in bo zgrajen najkasneje Reklamacije. Nepravilnosti je naznaniti d, 15. marca t. 1 Propagačnimu odeleni PVV takoj po iz- _ Dobave Vr?le se bodo naslednje ročitvi legitimacije. Ako nastanejo zapreke nfertslne licitacije: 18. marca pri direk-pn potovanju posetnikov PVV na želez-1 Pjjj državirh žeVnic v L:ubljani glede niči, sporočite to takoj z navedbo točnih dobave rjuh. brisač, prevlek zi bl-7;ne.
zah je bila tendenca nekoliko čvrsle^Sa, zaradi česar so tudi zaključni tečaji zabeležili majaeu porast. Dolar je bil danes mednarodno zopet slabši. Povpraševanje je bilo uekaj večje kakor včeraj. Narodna banka je dajala manjše količine v devizi oa Švico, ki se je daues okrepila od 11&7 na 1190. Promet je bil srednji. Notirale so deviie: Amsterdam 24o0 do 24a0, Dunaj 0.U>64 do 0.0864, Berlin- 14.595 do 14..45, Italija izplačilo 251.625 do 254.625, London »plačilo 292.5 do 295.5, ček 292.5 do 295.5, New-York Ček 61.25 do 62.25,
Šport
sluZdf.se odjave jzss.
(Ii seje upiavnega odbora dne 18. t. tii.)
i oroii.o o čeških smuških tekmah, o od-go litvi poljskih v Zakopanih in o vojašk. suioSkem teča.u se vz:ime na znanje. — 1 redsedslvo je z uspeliom posre<lovalo v zadevi 'ečaja v Kranjski {,ori pri divizij-ski oblasti. Švicarskemu smuškemu sa-v-bzu se pošlje zahvala za do, osh.no knjigo (Ski> o delovanju v letu 1924. — 1 oročilo T. K Skale la Srbskega plani-uarskega društva o delovanju v decembru ia januarju se vz uie na znanje. Urgira se poročilo pri ostali.i klubih ter se pozivajo vsi včlanjeui klubi in podsavez, da poročajo reduo mesečao o svojem delovanju. — Načrt ministrstva trgovine ia industrije za ureditev polovične vožnje za turiste in športnike »e pozdravlja ter sklene savez »topiti v stik s Slov. planinskim društvom ia Tu.sko prometno zvezo za skupno akcijo, da se ta načrt čimpreje uveljavi. — Osnuje se odsek za ustanovitev zimsko športnega letovišča v Jugoslaviji. V ta odsek se določijo poleg predsednika g dr. Souvana, gg. Goreč, dr. (jilbert 1 uch*, ing. Bloudek, ing. Meucinger in tajnik dr. Berce. Prvi predlog se je stavil blejski občini, ki ga je v principu osvojila ter se bo po povratku g. dr. Fuchsa sklical prvi sestanek. — Vsled neugodne zime se defiuitivao odstavi z letošnjega progr: ma vse drsalne, sankaške iu smu-ške lekme. — Ako se uudi možnost za kako tekma, n:.j izvedejo klubi klubske tekni . — Savez sklene včlanjenje pri Tujsko promeni zvezi. — G. Vrančič prejme nalog, da raz leli po prejetLi navodili.i sa-vezae smuči. — bivši tajnik g. ing. Bartl se uujno pozove, da uredi zapisnik in ga izroči tajniku II. — I rihodoja seja se skliče v listih. — Tajništvo.
, „ ...	........i......— -j............— .-------- - — - - Praga lbl.8 do 184-8, ček 181.7 do li>4.7,
podatkov (datum, številko vlaka, števil-.posteljnih odej. vzglavnikov. žimn'c iz	do 119;t ček 1184 do 1194;
ko voznega listka ter postaje, ki ga je slamnic; pri direkciji državnih žele-nic izdala) omenjeni pisarni, tako da bi bilo T Sarcrevu glede dobave hrastovih desk mogoče nemudoma intervenirati pri pri-1 ter glede doba/e oljnatih barv: 19. mar-stojni železniški upravi.	j ra pri d rekciji državnih železnic v S-ira-
Znaki. Velesejmski znaki bodo izdani jevu glede dobave jekla ter slede doba-»amo rrzstavljalcem in velesejmskim' ve smrekovih desk. — Predmetni o-rlasi uradnikom.	so v Trgovski in obrtniški zbomlci v
—————	Ljubi :ani na vposrled
Tržna noroči'a
Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Pšenica: baška, 3.5 vagona 462.5 do 465. T u r š č i c a: baška, 5 vagonov 202.5; baška, marc, 5 vagonov 208: marc»april, 13 vagonov 215: sremska, 1 vagon 205. Moka: baška, baza «0ss», 1 vagon 660; «2», 1-5 vagona 615; «5», 1 vagon 560; «6», 2 vagona 465; «7», 3.5 vagona 390 do 400; «8», 2 vagona 245. Otrobi: ba» gki, v jutastih vrečah 185. Tendenca ne> atanovitna.
Svinjski aejem v Mariboru (20. t. m.) je bil radi deževnega vremena skrajno ■izbo obiskan. Dogon je znašal le nekaj nad 60 svinj.
Dnnajaka borza za kmetijske produkta (19. t. m.) Ameriška poročila se nespremenjeno in zato je prometovaja dunajska borza mirno. Notirajo vključ« no blagovno < prometni davek brez ca« rine v Šilingih ea 100 kg: pšenica: doma« i* 55 — 56, madžarska s Potisja 62 do 63, jugoslovenska 60 — 61, Rosafe 61 do 61.50: rž: domača 50.50 — 52.50; ječmen: doma« 54 — 58; turi&ca: 31.50 — 32-50;
talute: dolar 60.55 do 61.55; efek.i: Li-torale 765 do 795, Trgo 25 do 27, Ls-komptna 110 do 111, Kreditna Zagreb 118 do 120, liipo 62.75 do b3, Jugo 102 do 104, Ljubljanska kreditna 235 do 243, Prašteaioua 900 do 902.5, Etno 99 do 101, Siavenska 72 do 75; iudustrijski: Eksplo-atacija 63 do 65, Goranin 27 do 32, Se
= 7f ,zv« naJcga boksita. Odkar je ^^ ^ ^ 740_ Nlhag ^ do sla.
angleško podjetje The Levant Company stopilo v ožje zveze z družbo <Adriabau-xit», so izgledi za naš boksit boljši. <The Levant Cotupanv« "e te dni kupila v Angliji dva parnika, tako da bo v bodoče z lastnimi ladjami uvažala boksit, in sicer zaenkrat mesečno po 8000 ton (ali letno 100.000 ton), dokler se transportne prilike ne zboljšajo toliko, da bo mogoče izvažati rečje količine.
= «TarUokilometar». Pod tem naslovom je izdal višji kontrolor državnih železnic v Osijeku Ljudevit Kirchlechner važno pomožno knjigo za izračunanje kilometrske oddaljenosti vseh železniških postaj v naši kraljevini e vseh relacijah, na podlagi katere se določa najcenejša vozarina za blagovni promet. Knjiga je izdana s podporo Trgovske in obrtniške zbornice v Osijeku in obsega poleg kilometrskih kazal tudi vse važne informacije splošnega pomena za železniški promet in je zaradi tega v kaosu tarifnih
predpisor, ki veljajo v naši državi, za g	,	f i I
vse poslovne kroge za kalkulacijo pre- I PA f, nT) A M JmfO voanih stroškov vrlo dobro *>M pripo-l ■ lUUlUUU AU |,UUUV
veks 170 do 175, Slavonija 55 do 57, Trbovlje 407.3 do 414, Union 5u0 do 525, Vagon 100 do 1"20; državni: 7 odst. posojilo 65 do 67, agrarne 26 do 0, vojna škoda 152 do 154.
BEOGRAD. Devizni tečaji so neznatno popustili. Blaga je bilo precej in je Narodna banka intervenirala samo v malih količinah v devizah London in Švica, dočim je bilo ostalo povpraševanje pokrito s strani privatnih bank. Notirale so deviie: Amsterdam 2480 do 2490, Dunaj 0.0672 do 0.0672, Berlin 14.65 do 14.85, Bniselj 312 do 314, Budimpešta 0.085 do 0.0853, Bukarešta 815 do 0, Italija 253.25 do 25350, London 2945 do 295, New-York 61.7 do 61.9, Pariz 3245 do 325, Praga 183.25 do 183.5, Švica 1189 do 1190.
službene objave lnp.
(Iz seje u. o. z dne 18. L m.)
Dopis JNS i dne 17. II., štev 190/925, v katc:un sporoča o spremembi terminov tekem za olimp. tond, kakor tudi tekem za državno prvenstvo, se vzame ua znanje. Dop.s in propozicije se odstopijo p. o. z nalogo, Ja tozadevno ukrene vse potrebno, o čemer se imajo klubi obvestiti.
Kaznujejo se z globo po 50 Din, ker niso zadost.ii pozivu pod^av^zni-ga blagajnika in službene objave v zadevi poravnave tinančniii obveznosti napram LNP, sledeči kiubi: S. K. Ilirija, Ljubljana; S. K. Kurotan, Kran.; S. K. Ked Star, Celje in S. K. Iruovljc.
Tem potoni sc ponovno obveščajo vsi klubi mariborskega okrožja, da sc vrši sestanek dne 1. marca t I. v Mariboru, v restavraciji «Pri zamorcu«. Začetek oP 10. predpoldne. — Tajnik 1.
IVusserlaut Igra pri Hašku. Nedav- 1 no smo poročali, da fce .e preselil znani igrač Haška Wasserlauf za stalno v Beograd. Kakor pa poročajo zagrebški listi, se VVasserlaui nahaja v Beogradu le v svrho študij ter ni še pristopil v noben
beograjski klub. To nedeljo nastopi v Zagrebu v moštvu Haška proti .Iua- slav'd.
Zagrebški Mašk nastopi v nedeljo s štirimi moštvi. Prvo moštvo igri rrotl beograjski Jugoslaviji, drugo proti rezervi Gradjanskega, tretje proti Slavcnn in četrto proti juniorjem (iradjanskega.
Tekma Concordla. Zagreb : Premor-le odpovedana. Z ozirom na skramo slabo vreme, ki traja zadnje dni in velik finančni riziko, jc bil S. K. Primorje prisiljen odpovedati gornjo tekmo. Z t ?e kupljene vstopnice se vrača denar v tra-f ki Sivcr, Selcnburgova ulica. Pai pi se vrši v nedt-ljo oh 15. prijatelUk 1 tekma med Slovanom in Primorjem. OJhor.
Vsi kolesarji so izstopili iz tir<i(ljun-sk ga, ker upravni odbor ni hotel t'g"ditl n ihovi zahtevi, da se potrdi kazen nekemu članu sekcije. Sccesijc Iz zagub-škili klubov so terej skoraj na dnevnem redu.
Smučarji Ilirije se cdpclte o drmes ob 15.10 iz glavnega kolodvi.ra v Ktanisko goro Od tam izlet po sporazumu na Sleme-Vršič, ozToma Planica-Bela peč. Smuka izborna. — Načcln.k.
Avtomobil'štom mariborske oblasti. SHS avtomobilski klub, centrala Beograd dovolil ie ustanovitev lastne sekcije Maribor in je ista sporazumno s centralo že začela s svojim delovanjem. Olivna sija se bode vršila, dne I. marca, ob P. uri, v Mariboru, hotel Mcran, h kateri se vabijo vsi interesenti. Avtomobilist', ki hoče o postat člani te sekc^e, nai bli-govohio to javiti na naslov g. Jos. 11<r-berstein, Maribor, Gosposka ulica 20. Telefon 133.	372
T. K. Skala občni zbor se vrši v pondeljek, 23. t. m„ c>b 20 v salonu pri Levu. — Odbor.
Novi slovenski rezervni častniki v naši armadi
! t Ra t nič ki glasnik* (glasilo Ud.uženja rezervnih oficira i ratnika) priobčuje seznam novih rezervnih podporočnikov, imenovanih z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 17. deccmbra 1924. Adj. Ur. 41. 126 Sezn. m, ki še ni popoln vsebuje odlično število slovenskih imen, ki jih v nastopnem objavljamo in obenem izražamo zadovoljstvo, da se kader razervnih častnikov v naši narodni vojski stalno po-mnoiuje z mlado slovensko inle'igenco. S citiranim ukazom, ki ga je kralj Aleksander podpisal na svoj rojstni dan, ao imenovani za rezervne podporočnike:
Alojz Filipovič, Henrik Satran, Josip Titan, Oton Vokač, Anton Bajec, Alfred Haas, Josip Eberle, Ignacij Zavadlav, Janko Karlovšek, Anton Lazar. Franc Alojzij Mlakar, Leon Trost, Valentin Kro-flič, Josip Trobej, Domicijan Serajnik, Karol Gajšek, Fran Zoreč, Božidar Godec, Ivan Supančič, Josip Uauswirth, Franjo Petovar, Albert Brodar, Milan Šter, Ivan Polzelnik, Pavel Potokar, Alojzij Campa, Ivan Klemenčič, Anton Valler, Alojzij fik, Ivo česan, Boris Šega, Josip Ledenik, Nace Novak, Oskar Hrast, Ivan Vrča, Andrej Gogol, Anton Petrovič, Arnošt Adamič, Franjo Ular, Ladislav Eleršek, Mirotdav Cerne, Joža Strubelj, Karel Bilenc, Filip Babič, Albin Horvat, Janko Lavrič, Anton Pristov, Leopold Furlani, Martin Pe-rovšek, Albin Cebular, Leopold šmalr, Franc Birk, Ljudevit Rovan. Slane Pre-mru, Srečko Vitori, Ivan Golob, Josip mida, Ivan Rajši, Marijan Buzdon, Anton Fišer, Aleksander Grobelnik, Rajko Avgu-stinčič, Rudolf Stergar, Ivo Robek, Fran: Krašovec, Maks Pire, Alojzij Stopar, Franjo Bevc, Joža Zabkar, Franjo šviger, Franc Gabrovšek, Ivan Slupan, Valentin Rak, Franc Repič. Janko Galovič, Albin Puh, Mirko Soršak, Boris Kune j, Cvetko Krebelj, Milan Ban, Otokar Zorn, Albert Verhovšek, L Kraut, K. Pirš, A. Krama-rič, F. Pipan, J. šuštaršič. Dr. Senica, Dr. Gračner, A. Koželj, M. Kopitar, P. Marc, Miiutin Tepli, Zoran Vrtovec, Slane Kernc, Josip Ogrinc, Martin Majhen, Vlado Kramer, Ivan Horvat, Ivan Kadunc. Franjo Kuštrak, Matija Mihelčič, Božidar Malenič, Jakob Mlakar, Franjo Kramber-ger, Ivan Antolovič, Davorin Ravljen, Dragotin Kopold, Ludvik Koželj, Miroslav Oražem, Maks Rems, Ivan Kuntarič, Frank Zadnek, Ernest Pe' ani, Antcm Vogel, Fran Sink. Ivan Sepin, Stanko Vurnik, Jakob Jesih. Andrej Pirjevec, Bogu-mil 2upnek, Vilko Eržen, Slavko Le-vičnlk, Josip Rezelj. Stanko Roškar, J< žef 2ega, Hugo Fink. Ludovik Komelj, Anton Poljanec, Božidar Jakac, Alojzij Zupančič, Anton Morelj, Ljudevit Brenčič, Jos:p 2eljko. Adolt Turk, Matej Vr°čar, Janko Malešič, Stanko Pristovšek, Josip Rupnik, Ivan Alitik, Ivan Rupar, Andrej Bizjak. Viktor Zlokarnik. Milan Vončina, Ivan škender in Adolf Avsee.
Nadaljna imenovanja priobči <Ratnički glasnik> v prihodnji številki.
I^simk in ir/taja'elj Kom r -t «Ju<ni>. IVI govorni ure-tnik Pr. B rasa« i*, r-sk Delniške tiskarne. 1. d » Liubl it
Vrem
Liobliana 2 .februarja 19^5
I ilthliaut nad mm«™
H Ml ste !e poslali ni- H
I m/ninA n .Inlrn" f
Krmi opaiofaoia	ob	Zračni tlak	Zrmeua tem »erat ura	Veter	ublacuo 0—1(1	PmlaVHir mm '
: Ljuhljasa .	7.	<63 5	+IU	nt. upad	soeg	2-3 j
Ljubljana .	14.	758 8	4-3-0	—	det	—
! Ljuhliaoa .	21.	769 6		sever	obla<-oo	—
/aereu . .	7.	758-8	+2 i)	eapad	uez	7-0
Beograd .	7.	757 9	+8-0	kres vetra	vet jasno	a-o
Duuaj . .	7.		+10			
rraga . .	7.	759-5		jogo ribod	oblačno	
laomoet .	7.					
V Liubl ani baroiretet nitji, tenper nižja 8olaee««h*i» oh 6 58 (aha a ob 17 35
Vremenska napoved ca seboto: Pretež no padavine, padec temperature. Slana. - Severni vetrovi. Mraz bo trajal le maločasa.
			
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—.			Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši znesek Din 10*-%
Vj*U*editve
Gostilna Putrich
ta Dolenjski cesti, priredi In vljudno vabi Jutri v nedeljo na domačo predpustno
zabavo s plesom
Oeetnjne maske dobrodošle. Preskrbljeno je z dobro ka-hlnjo In pijačo. Vstopnine ni
4046
Gostilna Turk
ta Gradom vabi k svoji ataro-običajni predpustni zabavi, ki se tt? i v soboto 21. t. m. zvečer. Za dobro kapljico in kuhinjo je preskrbljeno. Dostojne ■laske dobrodošle.
Kaj nudi učni tečaj?
To, da si boste izgotavljali klobuke is starih ostankov vedno modi sebi in svojim hčeram, piiite se takoi v ufni teCaj modnega salona Vivod-Mozetič pred Škofijo 21/11. — PrUetek

1. marca.
88 18
Krovstvo
Frane Fnjan. Ljubljana, Galje-vica 9, pri dolenjskem kolodvoru, izvršuje vsakovrstna nova krovska dela a Skriljem, skalcOj opeko itd. Sprejema popravila raznih starih streh. — Zaloga ačbesmega Skrilja. 3937
Gosnodična
srednje starosti, vefa slov.
In nemškega jezika, Itče mesta kuharice ali gospodinje za takoj. Ima večletna alui-bena spričevala. Vzame tudi gostilno v najem. Ponudbe pod šifro ..Mesto'' na upravo „Jutra".	4049
TrgovsM pomočnik
ielezninar. ISPe službe r kakem mestu Slovenije. Ore tudi kot Skladiščnik. — Ponudbe pod ..Potten 1898" na upravo ..Jutra". 4018
Začetnica išče službe
kot praktlkantlnla v trg. ali
odvetniSkl pisarni. Pnn-udbe Df upravo ...Tntra"- pod ftlfro ..Začetnica 1945". 3930
%upum
Prazne ,Odol' steklenice
k n p u j e droeerlja Anton Kane, sluova, židovska u> 1 SO
Rebrastih cevi
(Itlppenbelzrohre) okoli <0 metrov, ca. 65 mm notranje ln ca. 180 mm zunanje svetlobe, rabljeno, toda puro dr-ieče. kupi A. Kane, MenseS. Slovenija.	3800
Par alaklb Samskih
sbimy čevljev
Stev. 37. se poceni proda. — Naslov pove uprava ..Jutra" 4052
DamsM raket
poceni naprodaj. Kje, pove | uprava ..Jutra".	3761
Šivalni stroj
»Singer* in atensko ogledalo 92X68. 1 mizo, 1 stoječ obešalnik, 1 krojaSko peč, 4 likslnlke in več drugih predmetov ter ariston z notami in lajno za poučevanje ptičev prodam. — Naslov pove uprars »Jutra«.
Zakonski par ISče prazno alt opremljeno
sobo a posebnim vbodom In elektr. razsvetljavo. Ponudbe
pod Slfro ..Čimprej 1857" na upravo „Jatra".	3913
Stanovanje
2—8 seb, k-jhlnje In priti-
klin, z električno razsvetljavo, v mestu ali periferiji, 15Jem s 1. marcem. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod Slfro „J. T."..	3941
(dobe)
Špecerijska trgovina
v Ljubljani. ISče učenca poltenih starčev, kl bl Imel
vso oskrbo pri ujtb. Naslov T upravi „Jutra". 3769
Išče se kuharica
fcatera bl opravljala tudi
vsa hišna dela. Starost od 30- 35 let. — Naslov pove uprava „Jutra".	4015
Iščem šiviljo
fel lepo izdeluje otroške obleke in obenem prevzame popravila in krpanje obleke ter perila. — ponudbe pod -Družina* na •pravo »Jutra*.	SCD8
Učenca za vrtnarijo
Sprejme Ivan Bizovičaj, Kolegijska ulica 16.	4005
(iščejo)
Mesto hišnika
sloge aH kaj podobnega,
iščem. Ponudbe na upravo „J utra" pod .^Pošten 1836".
38U0
Prodajalka
ffieSane stroke, mlajSa moC, Seli mesto premenlti. Cenj. ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Vestna 18". 3146
Različne trame
In bordonale od 4 do 12 m delilne, kupim. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Takojšnje plačilo 1851".
3913
Suho bukovo oglje
in drva kupujem. Plačila pri prevzetj«. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Takojšnje plačilo«.	3932
Hlode
hrastove, bukove, jesenove, lipove, bostove in orehove kupim proti gotovini ob prevzelju. Hlodi ie od 5 cm debelosti naprej. — Ponudbe na upravo <Jutra* pod »Takojšnje plači-lo 1851..	39^9
Vj*bcUutx
Salame
šunkarlce po . Din 41'— kg brunšvi8ke po. Din 18"— kg razpošilja od 5 kg naprej po povzetju na drobno Kran Golob, mesar In prekajeta-lec, SISka-Ljubljana VII. -Za dobro blago In točuo postrežbo se jamCt.	3647
Mlad trg. pomočnik
laurjen v trg. meš. blaga, vojaščine prost. Išče služb« sa takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod inse-ratno št. 8915.	3915
Mesto gospodinje
Hell bolj priletna, Inteligentna gospodična. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Gospodinja".	3893
Les
Strokovnjak, izvežban v vseh manipulacijah v lesni stroki, išče službe kot prejemalec, na-kupovalec, skladiščnik ali kot pisarniški uradnik. — Ponudbe pod »S. Z.s na upravo »Jutra..
4011
Kot gospodinja
leltm stalnega mesta. — Zmožna sem voditi večje posestvo In sem izurjena v živinoreji. — Naslov pri podružnici ..Jutra" v Mariboru 4050
Službo iščem
* kaki tovarni aH večji trgovini v Jugoslaviji kot zastopnik In potnik. Znana ml Je vsa Jugoslavija in Primorska. Izvežbau sem v vseh trgovskih in gostilniških obratih, ker sem bil v tej stroki zaposlen 15 let. Pouudbe na upravo ...Jutru" pod «uačko ..Ugodnost 1830" 400S
Inteligentna gospodična
trgovsko naobraSena, samostojna nemška korespouden-tlnja ln knjlgovodklnja, ISče meata V dobri trgovski hiši a popolno oskrbo. Poučuje tudi Solobvezne otroke v nem-ictBl. — Ponudbe pod značko »Zanesljiva moč 1892" r.a nprsvo „Jotra".	4012
Spalno opravo
polltlrano, novo, hrastovo — prodam po ugodni ceni. — V Izdelovanje sukna In konjskih odej sprejmem vsako množino volne proti plačilu od metra. Josip Trlplat, tov. sukna. Moste-Žlrovnlca.
3602
Pletilni stroji
popolnoma ohranjeni, skoro
novi. se prodajo v alc 1 tli Številkah In Slrlnnh : 4/60, 5/42, 5 tn 10/50 (menjalne plošče) 6/50, 8/40. VbI sku-paj 10.000 Din. Zelo ugodna prilika za začetnike. Pletil-na Industrija Ciril Vajt v Kranju.	3545
Tehtnico
za B00ICJ7, bres litefev, popolnoma novo, prodam. — Ponudbe na upravo „Juira" pod »Tehtnica".	3504
3 pletilni stroji
skoraj novi. St. S. se ugodno prodajo. Naslov pove uprava „ J utra".	8027
Maski
popolnoma novi, ee prodasta, oziroma posodita. — Kje, pove uprava .Jutra.,	4028
KostnnJ. ograjne stebre
prodaja I.nd. IleršiS, Vojn*k» ulica (Friškovec).	3853
Enodružinska hiša
skoraj nova, 3 »obe, kuhinja, prltlkllne. klet, zelenjadnl vrt, elektr. razsvetljava In vodovod, blizu cerkve in postajo v trgu na Doiinjskem, se poceni proda. Nuslov pove uprava ..Jutra".	3865
Posestvo
s S poslopji, 2 staonvanll
(1 lakoj pn.MO). 1 ural zemlje a vodno močjo, pripravno za vsako brt, v Savlnakt dolini, se pn nizki ceul proda. Marija liob, Trbovlje I.
3722
Enonadstropna hiša
v Mariboru, se zamenja za hišo v Ljubljani. Naslov v upravi ..Jutra".	3337
Športni prostor
8000 m*, v sredini mesta, se da v najem. Pojasnila daje „Spllt", d. d. v Ljubljani.
4033
Stanovanje
2 eob. kuhlnle In prltlklln.
z električno razsvetljavo ali biez, v mestu ali na periferiji. Išče mlrns stran'<a brer. otrok za mesec tnaj 1920. Ponudhe na upravo ...t-utra" pod ..Nagrada 3000 Din".
4006
Dijake a'i d!h' Hfe
sprejme v celo o«krbo Is-obrafcena rodbina. Kje, pnvo uprava ..Jutra".	4023
Majhno soho
ISfe jrosrod najraj« v Milini kolodvora. Cre tndl kot so-stannralee. — Tonudbe r.^d «Soliden/19H» na upravo «.In-tr»».	40?7
Za 1—2 sobi in k-ihinio
plačata tafconra za pot lota naprej. — ronndho na »pravo »Jutra, ped «Biei otrek«. 4039
Opremljena soba
se odda drema gospodoma. — Naslov pove uprava .Jutra., 3966
Na hrano in stinovanje
se sprejme pos^odična. Na«tov pove uprava 'Jutra*. 4013
Vef la sobi
soparirana. a električno ras-
svetljavo In 3 po*te!*a'«l. se takoj odda. — Naslov pnve uprava ..Jutra".	4011
znižane cene
ZA PNEVMATIKE
MICHELIN
počenši z 20. februaija 1925.
Izvleček iz cenika:
Din
30 X 3'/» ,.Cab!č*.......... 1030*—
760 X 90 „ .......... 995'—
700X105 ........... 1270' —
815 X	, .......... 1380' —
815X120 ............ 1570-—
820 X • -0 „ .......... 1730-—
880X 120 „ ..........1910" —
835 X 135 ........... 2380-—
8U5 X 135 ........... 2515'—
Zahtevajte
najnovejši p i polni nai cenik od Vaiega dobavlUIJa.
85.000 Din posojila
ISčem za dobo 1 leta proti vknjižbi na veliko arundlra-no posestvo na prvo mesto. Otresti plačam 20 odst. in četrtlctn i naprej. Otnar rabim do 10. mana. — Ilesne ponudbe pod značko ..Sigurno 1913" na upravo ..Jutra" 4031
Majhna domačija
obstojema Iz kinetske hiše, hleva, šupe, svinjaka in kozolca, se proda v ljubljanski okolici. Pri hiši se nahaja sadni vrt in velika njiva ter nekaj gozda. Vse je v najboljšem stanju in zelo pripravno tudi za kakega obrtnika. Natančnejši podatki se izvedo pri lastniku P. Koll-nitzu, Ljubljana, Ižanska cesta št. 27.
Majhno posestvo
pripravno za majhne trgovino, ' Dva mlada gospoda vzamem v najem. Naslov pove fellu dopisovati I 2 mladl-uprava »Jutta..	8994 Dla KUSpodl£;nan a. Dupise na
__upravo ..Jutra" pod zuačko
Klobuk ln Zvoutck 19".
3387
Salonski gramofon
lep, velik 57 X 37 x 87 se zaradi pomanjVanja prostora proda. Kupec dobi 10 Ic| ih i lofč brezplačno. — Naslov pove uprava »Jutra..	3954
$UhM
Škotski pes ovčar
pravi «bollv», 14 mesecev star, sc jroda ta 10oJ Din. — Kje. love uprava »Julra>. 4u;l
Ločitev zakona
Moi:
je ne'zoeibna, ak« doliim v jedi še enkrat ščurka! Žena: li»it 1 Saj mi pije o ščurki ie ve* čas kri. Pa kaj pomaga, ee pa m
srHgtva zoper me!
Mož: 1'rei ca tea ni bilo. To-ls koncesionirani zavod nPui" T LJnblJaal na PoiJ oskt oestl 12 e iznašel sredstvo, ki pomori bre: vsake tud-
ležnosii iu liru/, vseh pu.-ledic vse ščurke, miši in podgane. Pojdi ali pa piti taKoi tja !
Pozor!
Odda se v najem lokal za trgovluo aH olirt. Produ se dališčem gostilniški štedilnik in kopalna peč. Naslov pove upr. »Jutra".	3676
Srečni zakon!
Na svidenje v sredo zvečer. Zagotovo taui kot prvič, pred glc-
llici.
3901
Pivnico v Lahkem
odda za gostilno, dogovorno tudi za kino dr. K o 1 6 e k. Laško.	3847
Mlad višji uradnik
denarnega zavoda želi znanja z boljšo gospico. Pisma s sliko na upravo »Jutra« Celje pod »Času.	399«
Izgubile so u v soboto 14. tri knjige
Bučarjeve zgodovine sa meščanske šole, v rjavem zavitku, na poti od Matične knjigarne do Glasbene Ma-tae. Najditelja se pioal, da vtne knjige proti odškodnini v pisarni Giasbene Matke, Gosposka ulica 8/1. 4051
Spalna oprava
ki Je bila razstavljena na velesejmu, se po znižani ceni proda. — Polzve se oa velesejmu, paviljon E. 3924
Več mo?kih koles
dobro ohranjenih, prodam,— Naslov pove uprava ..Jutra" 8880
Velika restavr. dvorana
se odda v najem < vso opravo kakemu vinskemu trgovcu, ki ima dobra in poceni vina. —■ Naslov pove uprava »Jutra., 4009
Išče se suha klet
ca. 15X5 m. po možnosti v mestu. Ponudbe pod .Klet/1883« na upravo »Jutra«.	3983
vmsrrrm
Otroški voziček
skoro nov, se proda. Naslov v -upravi ..Jutra". 4045
Nojeva peresa
(Stransfedern) Izbrani komadi bele barve, za nakit toalet, za pahljače, ae ceno prodajo. Ogledajo se lahko v slaščičarni H. T r e o. Se-leaburgova ulica.	4053
Lovska puška
dvocevka. Hammerles, t ejek-torji, sistem BrHker-Herstal, kaliber 16, nova, po ugodni ceni naprodaj. — Naslov v upravi »Jutras.	3962
Lepa stena za predsobo
z ogledalom, velika omara, postelja, miza, Itlrje stoli Iz trdega lesa. se ceno proda. Naslov pove uprava „ j utra" 4038
Išče se sobo
■ posebnim vhodom, s vso oskrbo. — Plamene ponudbe pod značko ..Zagreb 1818"' na upravo ..Juua". 387 S
2enItovan?a
posreduje ..Fortuna", Vnne.
postrdovulnl biro v Saraje vu. Zuhtevajlo nuiaučn* J-m pojaButl.	3737
Premožna vdova
samostojna, s svojim stanovanjem, želi poročiti trgovca, obrtnika ali kakega drugega rridobitnika, starega 40 do 30 let. Resne, neanoniinne dopise, po možnoati s sliko, je podati na upravo .Jutra« pod šilro »lmovita>.	4Uiž
Prazno sobico
ISče gospodična, kl bl opravljala čez dan tudi kako lahko delo. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Solidna 1868".	3948

Klavir
dohro ohranjen, poceni naprodaj. Ogleda se laliko vsaki dan od pol 1 do pol 2. ure ia v nedeljo popoldne pri DruSkoviču, Vrhovčeva ul. 1.	4023
Sobo
prazno ali meblovano, s posebnim vhodom ali tudi sobo s kuhinjo išče starejša uradnica. — Ponudbe pod »Soba 400« na upravo »Jutra..	3999
Boljša gospodična
ISče sobo s popolnoma sepa-riranim vhodom, v mesta. Ponudbe na unravo ..Jutra" pod ..Takoj 25".	4029
Kot sostanovalec
se sprejme gospod s t. marcem ali kesneje v bližini kavarne »Evropa.. — Naslov pove uprava »Jutra«.	3990
Stare gosli
kupujem, tudi slabšega Izvora. — Prineso naj ee v trgovino M. Mušič, Selenburgova ulica 6.
4003
Note
klavirski izvlečki operot, vezani, ceno naprodaj. — Naslov v upravi »Jutra«.	3895
Harmoniko
nemlko, uglašeno, trivrrtno In dvogla-oo, Lubasovega sistema, prodam. Harmonika je zelo malo rabljena in te proda po nizki eeni pri Aloiziju Marončiču. Dravi je 4S, pošta St. Vid nad Ljubljano.	3981
Zastopstva
sprejema ngentura „Roma-ulja' Sarajevo, Netuaiijiua ulita 37.	3/52
Kino BuIIet
se odda. Ponudbe oa Elitni itiuu Matica. Ljubljana.
3609
Hotel »Tratnik«
sprejme sbonente na dobro tu tkala!no hrano pu 25 m 2<> Diu dnevuo.	3340
Elitni CektrlCnl foto-atelje „VfSNfl"
Joi. fcj Cnik. L uMisna. 6'e l.l.ika «1 8. II. (Pok. zavod} fotografira v avniein ateljeju maske celo nel h sicer ia Športni karite»?l, SlavCeve. Soktiovo m3Sker?iIo lo teknilkl piet — Ciaiesfii po mroCiiu DiiCa pg dni od 8-12 ii U-18 ur«.
Od treh let naprej
st«re?a otroka se sprejme v dubro ogkrlio (rejn) Nasluv se nsi "O 'ie v unravo 'Juira« pod »Mireu otrok«
V soboto dne 21. BTečaaa 1925.
domača plesna vese ici i restavraciji M"
na Sv. Petra oestl it. 7.
Začetek ob 8. uri. Godba na lok. Vstop prati.
Uoiira io solidna postrežba i ledili in pijačo zajamčena. K obilui udeležbi vabi vse prijatelje io zuauce ter njih ob.telje.
Karija Tauzes
950-a	restavraterka botela »Lioyd».
Knjigovodstva
vpeljuje io revidiza ter se.Uv-ija iu revidira bilance po lastnih strokovnjakih »Oospudartika i i.arua«, d. z o. z. v Ljubljani, VI ullova ulica 1, 11. nad. bti
Vse kar rabite za Vat vrt, viuograd, sadovnjak Itd., dobile pri
«Viii »
družba s o. ». v Mariboru. D2AMONIJA IN DKUGOVI, 8908
Vsakovrstne vožnji
»lasti prevoz p«.bistva ob pri. liki eelitev pravu« prstnega leva in drv s knliMlvnr* alt iril drugod la venknvrsine druge vožnje oskrbi ttVui, naiiiiireie » naiiri.A^ni i-o in po selo solidnih cenah Komar L"!»e Krakovska ul tt. 13 Tam se tudi »preje majo narisu« in 4h|«io >»» potretm« Informacija. 20821
tflAjfto moč
imoiuo prevzemsuja lesa i" pomožnih pisar-uišk h del išče lesna ivrdka. lastnoročno pisane pouudbe na Aloma Companv, Ljubljana, nod »Marjiv*.	9j3/»
Naivečio zalogo razne emaj-lira ne, aliimin '» -te ali že-le«"e hiihinjske posode kakor drugih ratnib oroili za iibrtnikc. dal e razne veriee. tehtnice, lo:>at<-. kremne, motike, vrtnarska nnuiia iu ra-.ne strnie itd. itd. kar sploh k že'eznui<ki stroki spati, uudi vetloo iu naieeoeje tvrdka
Težke delavske
in vozne konie ■»■■■■■■■■■i
štiri- do šestletne, dobavlja vedno po najnižjih cenah
Julio Hoffmann
Čakovec (Jugoslavija).
Telefoo št. 31.
veletrgovina i lelemino Ljubljana, Sv.Peirac 35
!•' t a

narailnos' onSCina
je izšel io velja s poštnino vred 12-&0 Dio pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
0	c i cccecccccocccccccceccocccce«
9 Podeželske odre
opozarjamo
na najnovejše igre iz zbirke Oder:
Schonherr, Zemlja. Življenska komedija, 15 Din, po pošti 75 p red
Svoboda - Govekar, Poslednji moi.
Veseloigra 14 Din, po pošti 75 p več.
Linhart, Županova Micka. Komedija. Veaeli dan ali Matiček te ženi.
Komedija 20 Din, po pošti 1 Din več.
J	V kratkem izide:
1	Nučifc- Govekar, Narodni potU&ee.
>	Naročila sprejemi:
j Tiskovna zadruga v Ljubljani
\ Prešernova ulica 54.
!teeeec3WMac3Ma«a99(MiM99i»<»Mi
Centrala:
Ljubljana, Dunajska cesta
Podružnica: Brežice, CelJ«. Crnomcll, Gorica, Kranl, Maribor, Mctkovlt, Novi Sad, Ptu|, Saralovo, Spil«, Trst, »Konclia Logatec
BrsoJavni naalov:
Banka Ljubljana
Tel. Atav.t 261, 413. 502, 603 In 504
ppiporoca
v bančno stroko spadajoče posle.
ALEKSANDER. DUAAJ
ZVESTOBA IDO GROBA
(LA DAAC DE-AONSOR.EAU)
Slično je zadrževal Aurillyja Quelus v predsobi. Igral ie takrat moderno igro, volka, katerega je spuščal po tleh, da se je vrtel in lepo tulil. Aurilly je moral sodelovati, dasiravno bi bil najraje počil od jeze. Slično se mu je godilo s Schombergom, ki je pričel z Aurillyjem govoriti najpreje nemško, potem pa ga je zapletel v teoretijo o mandolini, instrumentu, ki je bil lutnjarju uprav antipatičen, kajti izpodrival je tisle čase njegov shrofran-coski instrument, lutnjo. Tudi Epernon prihiti, in končno prinece; Chicot vest, da je vojvoda nekoliko bcleheo H-> ne prsti p"'-^cr k
sebi in naj bi mu Aurilly v predsobi nekaj igral in pel, potem bo morda vojvoda postal boljše volje. Strašni Chicot je tudi zares prinesel lutnjo seboj, in Aurillv je hočeš nočeš moral sesti na stolček in v vsej svoji negotovosti odigrati nekaj pesmi, « katerimi je navadno zabaval svojega gospodarja. Ko je odpravil to svojo nalogo mu Chicot svetuje, naj vstopi k vojvodi, ki je sedaj gotovo že boljše volje naj sede k njegovim nogam in ostane tam ...
Konsterniran, se Aurilly pokori. Pričel je umevati, ali bilo je prepozno. In obenem je zamudil ves dragoceni čas. Ura Lige je že tu, dvorišče polno ljudi, dvorane pclne povabljencev, straže ped orožjem, vejvoda pa tukaj, očividno jetnik, in on, Auriily, ž njim, naloga pa neizpolnjena.
XXV.
KAKO JE KRALJ IMENOVAL LIGI PREDSEDNIKA.
Ura velikega sprejem?, je udarila. Od poldneva dilje fo prihajnle najznamenitejše glave v Iouvre in čak?le ni drugo uro. ko se ctvori prvikrat veliko zborovanje I ige, k? ter i to kril j crlo sam imenoval predsednika, ...drufcga in mofnej:re<ra kralji Fr?nc.'i?. Ta dogodek je pa privabil pred gred tudi na desettisoče radovednežev.
Kralj je čakal v svoji veliki, sijajni prestolni dvoiani, obkrožen od svojih prijateljev in svetovalcev, častnikov straž, pažev vitezov in plemičev ter s člani svoje obitelji. Čakal je, da prikorakajo pred njega in mimo njega vsi meščanski cehi, verni Ligi, in da zavzamejo svoja v naprej odkazana jim mesta pod o.uii Louvra na velikem dvorišču, prostranem kakor največji pariški trg. Tako je mogel z enim pogledom pregledati vse svoje protiv-nike, zbrane na enem samem mestu, in skeraj da jih je mogel prešteti. Od časa do časa ga je pa opozarjal na omembe vredna lica še Chicot. ki je bil skrit za njegovim naslanjačem. Včasih ga je opozarjala tudi kraljica mati, ali pa drhtenje neznatn&jših članov Li&e, ki so bili manj posvečeni v velike tajnosti Lige in so bili zato n-nooo bolj nestrpni, kakor voditelji.
Naenkrat stopi v dvorano gospod de Mcnsoreau. „Glej ga no, Henrik!' opezori kralja Chicot. »Glej tam tvojega novega vrhovnega dvorskega lovca, izplača se. Kako je bled in blaten!" „Zares, to j? cn!' pravi krrlj. Henrik pomigne nadlovcu, ki se približa. „Kaj pa ('elaie v Louvreu?" ga vpraša kralj. .,Mislil sem, da ste di v Vincennes in da izvršujete dobljeno povelje, to je, da pazite na nrjega jelena?-' Veličrnstvo, jelen je bil pripravljen davi ob sedmih postavljen na kraj. kier sem mislil, da ga doleti čast, da pr.de za kralja. /.li rra je hitela in !;o je prišlo poldne, sem se požuril semkaj, i.er me je skrbelo." ,.je li mogoče!" ironično vprašuje krrlj. „Sire," ce opravičuje grof, ,.ako sem se pregrešil, pripisujte to le preveliki skrbi in udar.osti!" „1o udanost znam primemo cenili!' pravi kralj suhoparno. ,.Ako sedaj..." pravi grof obotavijaje. „a!:o ukazuje Vate veličanstvo..., da se morda vrr.eTi v Vincennes..."
„Ni pclrcbro!' Ic ortaniie tukaj. Lov je bil trenutno razpo-lolenje, ki na je šinilo v glavo in zopet prešb. Ostanite tukaj, ni treba, da sc oddr.lj.te, ler potrebujem udanih ljudi, in vi sami ste se postavili v vrste onih, ki so mi ud~ni'. V.onsoreau se nakloni. „lv'je zapoveduje Va:"e veličanstvo, da estmem?" „Daj mi ga za pol ure!' prišepeti Chicot kralju. „Cemu?" „Da ga razjarim." „I(aj te'^i c'o njega?' ,,Co1guješ mi vsekakor odškodnino, ker sem prisiljen prs"stvovati tiko neugodni ceremoniji." „Pa si ga vzemi!" ,C?st mi je bih vprašati Vaše veličanstvo, kam naj se po;ta\im ednosno kje naj ^st?nem?" ponovi svoje vprašanje Mon-core~u. „Mislim, da sern vam odgovoril: kjer želite. Na primer tuL-j za mojim stolcem. Tukrj stoje moji prijatelji." „Pristopite semkaj, posprd nadlovec!' se oglasi ta hip Chicot in prepusti Mon*ore->uu del onega mesta, katero je doslej sam zavzemal, pristopite semkaj in poduhajte nekoliko te dečke! Vidite, to je divjačini, Vi e levi brez psov! Kakšen vonj, gospod grof! Čevljarji prehaj-ja mimo ali so že prešli. Sedaj pridejo usnjarji. Smrt mojeja življenja! Ako izgubite njihovo sled, vam obetam, gospod nadlovec, da vam odvzamem dekret o nameščenju! Kajti to bi značilo, di n m"le več lovskega nosa!"
Gospod de .V.onsoreau se dela, kakor da ne čuje, ali pravzaprav kakor da ne razume skritega smisla teh besedi, bil je pa vznemirjen in ni mogel tega nemira skriti. Cledal je okrog sebe in pogrešal nekoga, kralj pa ga je po tihem opazoval, neprestano op-zorjen cd Chicota. ,.Ej," pravi Chicot kralju, „veš Ii, za kom se tvoj nadlovec Kko czira?' ,,Za kom?' „R?d bi vlovil tvojega brata Anžovinca!" ,.Njega pa zares danes tukaj še ni mogel izslediti! • se nasmehne kralj. ..Seveda ne, jedva da sluti, kje bi njecov gospodar bil. Ali je tebi do tega, da mož ne izve, kje je tvoj brat?" „Ne bi mi bilo neugodno, če ga spelješ na krivo slecL Pravijo, da ima volk vonj lisice. Veš kaj? Vprašaj ga, kje je grofica!" „Zakaj?" ,.No, kar vprašaj ga!"
dobite poeg občaine^a Dopusta n pri nanovo zn žan h csnah
in to pri enkratnem naknpu:
od Din 150 — do Din 250 — že
1	par ženskih nogavic nlj
l	par molkih nogavic ali
1	naramnice
1	peten« samoveznico
, _. ... ,	.... . f 1 par svil. flor nogavic
od Din 250— do Din 400-- ie J , ^ ki)|jnske yudo
od Din 400-— do Din C00 — Je od Din 600 — do Din 8t)'»-— še od Din 800-— do Din 100U-— še
1 nnnicttre kaseto 1 manicure kaseto večjo 1 iiunikure kamelo veliko
15 letno mu
lajpi •iaei.tSTCEWEB lit lai ilr |i t tigru I|iyii* traaspaiterjem (vrsbd.Ci; z e est mm ytm kg n |« kmii Ijen it i;«psn i. vt-2Hi« Iti litinj«
i IU0 BIMM 5 LJUB JAKA
St e ufccn tlica 6 I
M-ijr »t :-STO i-,. tet. :X.
Razpis.
691,»
I
u rv tv f 1 stoki, f rane. paifuiua preko Din 1000 se { l inanicure ka'set„
A.ŠIMH09EC naši. R. SDSS, L ub.Una, Mestni trg 19
Pozor, občinstvo!
Vsakovrstno nsnje po jako ugodnih conah ter potrebščine /a čevljar e priporoča Fran Erjavec, trsov« c z usnjem
L U3l'ana, Stari tre: <ta.
C- iki m ra r.lj.i <lrp šli' n
———BE	i
K
MODRA GALiCA
se dobi
pri blagovnem oddelku Zadružne Zveze v Celju.
Zveza je dala to galico preizkusiti pri državnem kmetijskem zavodu v Mariboru dne 2 S. januarja 1925. in je prejela slodeči Lid: Po kemij-ki preizkušnji vsebuje preiskana modra galica 25-62°u bakra (Cu) in 0 01 % Fe„03. Mnenje:
Preiskani vzorec ima sestavo pr^ourstne modre galico in je :sta 100 V	833,
FORMALDEHID
40 odstoten
prodaja v vsaki količini s skladišča tvornice v Tesliču. Destilacija lesa, d. d. Zagreb, 836-a	Boškovičeva ulica 33.
Zobofehnik!
Učcm dobro moč. Nastop I. marca 1925
Franc Hotchaker, Kran.
Ažurira in entla
volno » vseh harvab 1903 »
Ton! Jager-Černe
Lubljana, Dvorni trg št. I.
Mastni magistrat ljubljanski razpisuj®
oddajo zidarskih dsl za napravo novega prizidka mestne električne centrale v Ljubljani.
Vsi p. trebni podatki se cLba med uradnimi urami v mestnem stavbnem uradu, L ng-arjeva u lca št. 1.
Ponulbe b^de vložiti najkesneje do 28. februarja 1925 opoldne pri imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski.
dne 16. februarja 1925.
t
V neizmerni žalosti naznuuiamo vsem sorodnikom, prijateljem i 1 znancem tužno »est, da je na£ ljubi oče, ded, last iu brat, gospod
Peter Sotenšek
d ues i!ne 19. »»erana o ■ 6. uri p <poltlna t starosti 68 let, previden • ur zakramenti, icdihnil st jo lilago du-o.
Piigrrb uepozaliDvga bo v e lioto due 21. t. m. ob 4. uri popoldne is biše žalosti na tukajSme p« kopaližce.
Zagorje ob SatI, due 19. svečana 1925.	»55/a
Viktor, si a.	Leopoldlnu in Pavla, hčeri.
Karel Borld, iet
iuiiimiiiiiuiiHuimiuiinniHMilliiiiiiniiiuiiiiiiuuiiiinniiHiilHilluiMiMiHinHHmnuitluiMlHiitiMiiiMj>iiiitini-
Potrti nI gl"b >ke žalosti naznanjamo ts»m soriMlnik •m. pri ateliem iu znincera urttremiinro «e»t. »la jo preminul po kra ki mu ni bolezni diA iskreno Ii b Ijeoi auprog, sin, brat in svak, gospod
t
Potrti glotvke iaWti na/nanjamo »sem sorodnikom, prija-teliem iu znaorem prebridko vest, da ie naša arčao ljubljena mati, stara mati, svakiuja, teta ia taiča, gospa
Franjo Cllček ||| AnaSimončičroj.Jaki
nadadltat) pri Sv. Martino pri ▼arbarffa
v četrtek doe 19. t. m ob 5. uri ponoldue prendeu » tolažili Sfete vere v 31. leta svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnika bo v soboto dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne ia tole pri Sv. Martinu na pokopališče.
St. Martia f. Vnrberga, doe 2u. II. 1925.
2ALUJOCI OSTA-L
danes v 80. letu svoje starosti po kratki in mučni bolezni bogn-vdaoo preminula.
Pogreb nepozabne pokoiniee se bi vrSil » nedeljo, doe 22 t m. ob 8. uri zjutraj is hiše žalosti v St Rupertu it. 17 na farno pokopališče.
Blago pokojuieo ohranimo v trajnem spominu.
SL Rapert aa DoleajikfM, 20. februarja 1925.
Žalujoče rodbine: Simončlč, Sedlar, Rebolj In Umek.