SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA IZVRŠNISVET avgust 1987 POROČILO O URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBČINE LJUBLJANA- SISKA O POUTIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA ZA OBDOBJE 1986-1990 V PRVEM POLLETJU 1987 UVOD Za prvo polletje letošnjega lela so bile na vseh ravneh sprejete ocene o uresničevanju posamcznih nalog določenih v resolucijah. ¦Vse ocenc vsebujejo podobnc ugotovitve in pomenijo enotcn zaključek. da so rcsno ogroženi ključni resolucijski cilji, kar sc nunuša prcdvsem na izrazito visoko inflaeijo, stagnacijo produktiv-nosti dela in učinkovitosti gospodarjcnja in na zuskrbljujočc stanjc zunanje likvidnosii države. Na zvezncm nivoju opozarjajo, da utegnejo ob nezadržni inflaciji, skrajno zaostreni zunanji likvidno-sti države, nezadostni preskrbljenosti gospodarstva z reprodukcij-skim uvoznim matcrialom in omejcni investicijski porabi začcta tendenca upočasnitve rasti industrijske proizvodnje in problcmi na področju življcnjskega standarda še bolj poglobiti krizo, v kateri sta naše gospodarstvo in družba. Ekonomska nestabilnost na prehodu v tckoče srcdnjeročno obdobje postaja eden ključnih in najbolj občutljivih problemov , našega družbencga razvoja. Infiacija razgrajuje motive in napore organizacij združcnega dela za doseganje kakovostnih sprememb v gospodarjenju. Vzroki za visoko inflacijo so prcležno v ekonom-skem sistemu in ekonomski politiki od nedoslednega uveljavljanja realne cene proizvodnih dcjavnikov, prevclikega obscga primarnc cmisijc. ncspodbudnih pogojev za varčevanje. nerealnega izkazo-vanja stanj in rezultatov poslovanja, ncodločnosti v izvajanju sana-cij in likvidacij, nekritih tečajnih razlikah in izgubah, ncprcstanih spremembah režimov ccn do interventnih ukrepov na področju razporejanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov. Torej pod-lcgamo pritiskom tistega dela gospodarstva in drugih družbcnih dejaynikov, ki izhoda ne iščejo predvsem v svojem okolju, tcmvcč v prilagajanju sistemskih in drugih pogojev gospodarjenja njiho-vcmu stanju in njihovim problemom. Zurianja nelikvidnost države je postala eden od glavnih zaviral-nikov razvoja. Zato je povečevanje izvoza in deviznega priliva ena od najvažnejših nalog vseh nosilcev gospodarske aktivnosti. Trcba bo pravočasno oceniti vzroke za stanje naših ekonomskih odnosuv s tujino, predvsem ali so ti vzroki v objektivnih odnosih oz. koliko odpade na slabe sistemske rešitve in ukrepe tekoče ckonomskc potitike. Hitro bo potrebno predlagati dopolnitev ukrcpov ,JBj,..,. pričeti z novimi aktivnostmi za premostitev takšnega stanja. ¦ j]*voh I. GOSPODARSKA GIBANJA Zaradi novega obračunskega sistema, ki določa bistvene spre-membe na področju ugotavljanja celotncga prihodka in dohodka ter sprememb na področju delitve dohodka ni niožna neposredna primcrjava izkazanih finančnih rezultatov šišenskih organizacij združcnega dcla v prvem polletju lctošnjcga leta z primcrjalnim obdobjem preteklcga leta, saj sc morajo vsi izkazani pollctni finančni rczultati korigirali v skladu z mclodologijo SDK Jugosla-vije. Tako jc bila v prvcm tromesečju korigirana rast celotnega prihodka šišcnskega gospodarstva večja za 6 indeksnih točk gledc na bilančno izkazani indeks. Korigirana rast porabljenih srcdstcv je bila večja za 4 indeksnc točke, za 15 indeksnih točk pa jc bila večja korigirana rast dohodka. V prvem polletju 1987 so gospodarske organizacijc združenega dela v skladu z novim zakonom o celotnem prihodku in dohodku ustvarilc 530.853 mio din celotnega prihodka (IND 182), obraču-nale 417.927 mio din porabljenih srcdstev (IND 191) ler izkazane 118.702 mio din dohodka (IND 164). Izredno so se povečale izgube gospodarstva in s tem dclcž izgub v dohodku, saj predstavljajo izgube 12 % dosežencga dohodka. Izkazana izguba 11 temeljnih organizacij DO LITOSTROJ pred-stavlja 84 % celotnega zneska izgub v občini. Znesek izgub občinc pa predstavlja 60 % delež celotno izkazanih izgub mesla Ljub-Ijane. Rast porabljcnih sredstev za 91 % glede na primcrjalno obdobjc lanskcga lcta pomeni padanje ekonomičnosti poslovanja organiza-cij združenega dela. Pri occni rcalnih dosežkov na področju linančnih rczultatov gospodarstva moramo upoštevati, da ti finančni rczultati šc niso korigirani po mctodologiji SDK Jugoslavije, tcr. da jc na doscžcn cclotni prihodck ni na viSino porabljenih sredstev močno vplivala rast ccn v lelošnjem prvcm polletju, saj so sc cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih povcčale za 82 %. Gospodarstvo je doscglo 78.735 mio din čistega dohodka, kar jc 53 % vcč kot v enakcm obdobju lani. Od ustvarjencga čistcga dohodka je gospodarstvo namenilo za oscbne dohodkc in skupno porabodelavcev65.713miodin,karjeza 115 % vcčlcrlc 18.299 mio din srcdstev za akumulacijo (IND 87). Izpad sredslev za rcprodukcijo jc bil pogojcn s prenizko realizacijo in prckomcrnim porastom poslovnih stroškov in ostalih porabljenih sredsuv. Aku-mulativnost bi siccr bila višja ob drugačni (nižji) dinamiki rasli srcdstcv /a oscbnc dohodkc, vendar ocenjujcmo, da ho poliubno naporc odločno usmeriti v izboljšanje učinkovitosti poslovanja. saj bi z minimalno manj porabljenimi srcdstvi (za 9 %) podvojili razporcjena sredstva za akumulacijo (za enak učinek na akumula-cijo bi morali znižati osebne dohodke za 30 %). Finančni rezullali OZD gospodarstva m obdobje I-Vl 1987 v mio din 1NDI- VI 87/1- ______________________________1-VI 86 I-Vl 87 VI 86 Celotni prihodek 291.102 530.853 182 Porabljena sredstva 218.889 417.927 191 Dohodek 72.213 118.782 164 Skupni dohodek . . 2.544 7.885 310 Razporejeni dohodek ,, ' 72.146 126.088 175 Izguba 199 13.760* 69* Čistidohodek 51.484 78.735 153 Del čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo 30.565 65.713 215 - za osebne dohodke 27.991 61.486 220 — za sklad skupne porabe (za stan. in druge namene) 2.574 4.226 164 Del ČD za akumul. 21.077 18.299 87 Ustv. srcdstva za reprodukcijo 32.754 41.260 126 Ncrcal. prihodki 19.468 37.011 190 Povpr. up. poslovna sredstva 331.948 639.540 193 Povp. št. zaposl. na podlagi de- lov. ur 33.543 34.599 103 Obrač. povpr. mesečni čisti OD nadclavca 102.140 213.587 209 Stop. akumul. sposob. 6,4 2,9 45 Amortizacija po pred. stopnjah 9.455 16.851 178 Amortizacija nad pred. stopnjo 2.222 1.728 78 Revalorizacija amortizacije 4.382 Amortizacija 11.677 22.961 197 * znesck izgub, z upoštevanjem DO Litostroj TOZD IRRP (druž-bene dejavnosti) znaša 14.577 mio din IZGDBE V prvem polletju leta 1987 je 16 organizacij združenega dela (ena s področja družbenih dejavnosti - Litostroj TOZD IRRP) izkazalo negativen finančni izid v skupnem znesku 14.577 mio din, v enakem lanskem obdobju pa 5 organizacij v skupnem zncsku 189 mio din. V primerjavi s prvim trimesečjem leta 1987 jc število organizacij manjše za 10, skupni znesek izgub pa za 135 % večji (IND 235). Vseh 16 organizacij združenega dela je poslovalo z izgubo žc v prvem trimesečju leta 1987 razen TZ LITOSTROJ DS Posebna finančna služba in računovodstvo. Izgubo na substanci je imelo sedem organizacij v skupncm znesku 6.074 mio din, nekritih obveznosti iz dohodka v skupnem znesku 2.877 mio din deset organizacij, izplačane akontacije oscb-nih dohodkov in druge obveznosti, ki niso krite s čistim dohodkom v skupnem znesku 5.625 mio din za vseh 16 organizacij. V organizacijah z izgubo je bilo v povprečju zaposlenih 6.311 delavcev ali 18 % vseh zaposlenih šišenskega gospodarstva. EGS SEL TOZD MEDVODE je vse leto 1986 poslovala z izgubo, negativni poslovni rezultat pa je izkazala tudi v prvem trimesečju 1987.Dne29. 4. 1987jeorganizacijasprejclasanacijski program, skladno s sklcpom izvršnega sveta pa tudi dopolnitve ukrepovzaodpravovzrokovizgube. Prvopolletje 1987 je temcljn;1 organizacija izkazala izgubo v višini 450.298.721 din. Izgubo je organizacija ustvarila že na substanci v višini 94.830.733 din, nckrite obveznosti iz dohodka je zabeležila v zncsku 246.681.698 din, tcr izplačane akontacije osebnih dohodkov, ki niso bile kritc s čistim dohodkom vznesku 108.786.290 din. Vzrok za daljšc poslo-vanjc z izgubo jc predvsem v ncuresničevanju politike ccn elck-tričnc cnergije, katere določa republiški izvršni svet. Po mnenju tcmcljnc organizacije je vzrok izgube tudi neuresničevanjc delitve skupncga prihodka elektrogospodarstva in financiranja NE Krško po sprejeicm samoupravnem sporazumu. ISKKA ZMAJ TOZD BATERUE je žc v lctu 1986 izdclala sanacijski program, kcr je poslovala z motnjami, vcndar iz njega izhajajnčih nalog niso rcaliziruli. Tcmeljna organizacija je I. trime- ¦ scčjc 1987 zaključila i. izgubo, zato je izdclala puročilo o tzvajanju j.-sanacijskcga programa z dupolnjcnimi ukrupi. Poslovanjc sc jc v drugein trinicscčju šc poslabšalo luko, -gram ukrepovsaj jc že v I. trimesečju leta 1987 poslovalaz izgubo. Na nczaduvoljiv poslovni rczullat je vplivalo zadržcvanjc proiz-vodnjc zaradi izpada naročil tako, da jc orgunizacija dosegla \c 28 % planirano prodajo, 20 % izvoza tcr 25 % skupncga prihodka z 33 % rcalizacijo načrtovane proizvodnje. Zaradi ncpravočasnc izpolnitvc pogodbenih pogojcv s strani kupca niso pričcli s proiz-vodnjo določcncga izdclka. Delovna organizacija je uspela v primcrjavi s 1 trimcscčjcm zmanjšali zaloge, vcndar so šc vedno visokc, kar jc prctlvscm pugojcno z dolgim proizvodnim ciklusom določenih naprav in sistemov. GIP INGRAD CEUE TOZD GRADBENA OPERATIVA: Ncgativcn finančni rezultat je temeljna organizacija izkazala žc v I. trimcscčju 1987, I, pollctje pa je zaključila z izgubo v višini 472.570.991 din. Izgubo sestavljajo nekrite obveznosti iz dohodka v višini 20.784.855 din tcr zncsek 451.786.136 din izplačanih akon-lacij osebnih dohodkov in druge obveznosti, ki nisa krite s čistim dohodkom. Na negativni rezultat poslovanja so vplivalc zalogc rcpromatcriala in drobnega inventarja, zalogo ncdukončanc proiz-vodnjo predvsem pri prodaji objcktov za trg. Prt tcm načinu dcla in linanciranja je prisotno zaostajanje priliva linančnih srcdstcv za dcjanskim opravljcnim dclum. Izgubo je pogojcvala šc ncposrcdna brcmcnitev stroškov iz naslova revalorizacijc, nerevuloriziranih že prejctih avansov inveslitorjev, slaba kontrola uporabe matcriala in vrcmenskc razmcre. ZPS TZ LITOSTROJ: V delovni organizaciji Litoslroj jc I. pollctje zaključila z izgubo 9 od 1 1 Icmeljnih organizaeij in obc dclovni skupnosti v skupni višini 12.180.052.171 ilin. Izgubo na subslanci je zabclcžilu pct tcmcljnih oiganizacij (PZO, TVN. MONTAZA, NABAVA. FRRP) v skupni višini 5.879.804.190 din, nckritc obveznosti iz dohodka scdcm tcmcljnih oruanizacij (1VET, PZO. TVN, MONTAŽA, OBDEl.AVA. NABAVA, IRRP) v višini 2.353.050.459 din, dcvct TOZD in obc DSSS, so imcle izplačane oscbne Johudke in druge obvcznosti. ki niso krite s čistim dohodkom 3.947.197.522 din. Aktivnosti za sanacijo razmcr v TZ Lilostroj potekajo žc dalj časa lako znotraj delovnc organizacijc, kakor tudi v občini in širši družbeno politični skupnosti. Kcr jc bila delovna organizacija nelikvidna v obdobju lebruar - junij je v juniju mcsccu izdclalu dopolnjcni program ukrepov za zagotovilev likvidnosti in odstrani-tcv vzrokov nclikvidnosti - Program linančne konsolidacijc. - Na podlagi ocenjevanja pollctnih rezullatov v dclovni organizaciji smalrajo, da so na izgubo vplivali premajhna rcalizacija, tcžavc pri najemanju posojil, visoko stanjc zalog in dolg proizvodni ciklus. Ugotavljajo tudi, da niso v povišane prudajnc ccnc svojih izdclkuv pravočasno vnesli povišanih matcrialnih stroškov. lakšno ocenjcvunjc neuspcšnosti pollclnega poslovanja odraža nadaljnjo nepripravljenost za strokovno poglobljeno analizo vsch ulcmcntov poslovnega procesa in za nujnost definiranja nc lc kralkoročnih ukrcpov za zagotavljanje tekočc likvidnusti lcmvcč tudi načinov rešcvanja razvojnih vprašanj. Ugotavljamo. da so notranji vzroki za poslovanjc /. izgubo resncjši, kot so bili occnjcni za kronično nelikvidno poslovanjc. Razcn vsch slabosti v organizaciji poslovncga procčsa. ki pomcnijo odstopanjc od osnov nornialncga gospodarjenja je razvidno, da sc niso izvajalc nalogo iz programa ukrcpov Za odpravo nclikvjdnosti dclovne organizacije in da je potckal proccs odpravc vzrcikov prcpočasi. V sanacijskih programih katcre morajo tcmcljnc orga-nizacije in delovnc skupnosti v okviru delovnc organizacije sprcjcti do 30. 8.1987 bodo inorali bolj kritično oceniti vzrokc za nastalo stiinjc in opredeliti kratkoročnc ukrcpc z nosilci in roki tcr dati occno poslovunju do konca lela, predvsem pa dcfinirati razvojno pcrspcktivo proizvodnih programov 1OZD v soodvisnosti z osta-limi TOZD in dejavnostmi dclovnih skupnosti v okviru DO [JUi-stroj. U. NALOGE NA GOSPODARSKEM PODROČJU 1. Ekonomski odnosi s tujino Najvcčja udstopanja od resolucijskih prcdvidevanj so na področju ekonomskih odnosov s lujino, kcr nedusledna ckonoin-ska politika in ncdodclan sistem ekonomskih odnosov s tujino skupaj z domačimi slabostmi pri gospodurjenju nc dajc zadoslnc matcrialnc spodbude organizacijam združcncga dcla. da bi bistvcno povcčale konvertibilni izvoz in dcvizni priliv. Nedosledna tečajna politika, ncredno izplačcvanjc izvoznih vzpodbud, ncu-strcznu urcditcv plačcvanja s tujino in ncpovczanost pravic uvoza 7 izvoznimi rczultati ob mnžni domači influciji slabšajo dohodkovni položaj izvoznikov na konvcrtibilnih trži.ščih. Dodatno duhod-kovno nczaintcrcsiranosl za konvertibilni izvoz na dolursku področjc povzroča upatlanjc vrcdnosti dolarja, v primerjavi z drugimi konvertibilnimi valutami. Poslovnc banke neredno porav-navajo obveznosti organizacjj združenega dela do tujinc, kar slabi njihov položaj na tujih trgih ler vzbuja nczaupanjc tujih partncrjev do sposobnosti naših organizacij združenega dela za izpolnjcvanjc sklenjenih pogodbenih obveznosti. V tako nemogočih pogojih izvažajo na konverlibtlnu tržišče Ic organizacije združenega dela, katcrih usmeritev v izvoz prcdstavlja cksi.stenčno potrcbo oz. njihova proizvodnja presega povprašcva-njc domačcga trga. Nasprotno pa se organizacije združenega dola, ki niso odvisnc od izvoza zaradi ugodnejših pogojev prodajc na domačcm trgu odločajo za opustilev izvoznc proizvudnjc oz. za preusmcritev proizvodnje. V prvcni pollctju so organizucije združenega dela izvozilc blago v vrcdnosti 82,5 mio $. kai je za 17 % manj kot v islcm lanskom obdobju (v Ljubljani za 18 % manj, v SR Sloveniji za 12 % manj). Blugovni izvoz na konvcrtibilno področjc je znašal 54,8 inio $ in jc v isti primcrjavi manjši za 17 % (v Ljubljani manjšiza 17 'X>,vSRS manjši za 1! %). Dclcž konvcrtihilncga izvoza v skupncm izvozu ostaja ncsprcmcnjcn (67 %), Dinamika izvoza blaga se izboljšuje saj se je v II. trorficsečju lctošnjcga lcta izvoz začel povečavati. vendar nc v takcm obscgu, da bi doscgol lanskolotno pullctno ravcn, šc manj pa 9 odstotiut rcsolucijsko rast. Brcz upošti.'vanja podatkov za januar, ki so nepopoini. saj jc upoštcvano lc 70 % dejanskcga izvoza, je znušal skupni hlagovni izvoz v dbdobju fcbruar junij 75 mio S, konvcrtibilni izvoz pa 50 mio $, kar jc 6 % inanj kol v isicni obdobju lani. Izvoz v mcsccu juniju jc bil največji v lctošnjcn lcm in je znašat 20 mio $, kar jc 32 % vcč kot v maju. Od dvajselih največjih izvuzniknv v občini jc poziiivno rast izvoza doscgli) lc šest organizacij in to: SL.OVIN - Sliivcnijavino za Plan in realizacija konvertibilnega blagovnega izvoza v polletju 1987 dvajsetih največjih izvoznikov v Šiški v 000 $ PLAN ZA LETO 1987 Realizacija INDEKS OZD (iz planskega akta OZD) I-VI.87 ' INDEKS I-VI.87/1-VI.86 1- 2. 3. •;;;,;„, 3:2 1. LEK 2. TZ LITOSTROJ 3. SLOVIN-Stovenijavino 4. ISKRA-Videomatika 5. DONIT 6. ISKRA-Center za el. 7. ISKRA-AVTOMATIKA i 8. AVTOMONTAŽA 9. AERO-TOZD Tov. celuloze 10. ISKRA-Elektrozveze 11. DEKORATIVNA 12. ISKRA-Elementi 13. COLOR 14. TIKI 15. RAŠICA 16. TEKSTIL 17. PAP 18. UNITAS 19. IMP-DO-IKO 20. ISKRA-Avtoelek. TOZD Tov. Žarnic 28.417 7.745 .'' ¦''»<• >E7.2 84.4 17.600' 5.104 ¦' ¦: 29.0 63.7 16.098 8.543 ' 53.1 100.5 19.500 4.998 26.0 139.0 18.500 7.826 42.3 113.4 14.232 4.143 29.1 69.8 11.098 2.046 18.4 60.5 8.247 « 1.759 21.3 49.1 8.000 1.745 21.8 52.9 8.230 641 7.8 72.7 5.954 2.192 36.8 100.7 4.215 1.796 42.6 127.3 3.547 1.423 40.1 70.6 2.999 1.192 39.7 94.5 3.500 307 8.8 48.5 1.477 87 5.9 9.5 1.771 25 1.4 6.6 1.779 166 9.3 65.6 1.840 328 17.8 215.6 1.364 216 ' 15.8 41.7 SKUPAJ 178.368 52.282 29.3 83.0 0,5 %. ISKRA Videomatika za 39,0 %, DONIT za 13 4 %, DEKORATIVNA za 0,7 %, ISKRA Elementi za 27,3 % in IMP - DO - IKO za 115,6 %. Ostalih štirinajst organizacij združenega dela pa je imelo v letošnjem polletju precej nižji konvertibilni izvpz kot v enakem obdobju lani, zlasti PAP - Podjetje za avtomatižadj^ prometa (indeks 6,6) in šišenski TOZD-i TEKSTILA (indeks.9 4). V letošnjem polletju so le v SLOVINL) - Slovenijavinii realizi-rali nad 50 % planiranega konvertibilnega izvoza (53,1 %), vsem ostalim devetnajstim organizacijam združenega dela to ni uspelo. Nad 40 % so realizirali konvertibilnega izvoza zastavljcnega v planskem aktu za leto 1987 še v DONITU (42,3 %), v 1SKRI -Elementi (42,6 %) in v Colorju (40,1 %). Najslabše rezultate pa so itneli v PAP-u - podjetje za avtomatizacijo prometa (1,4 %), v TOZD-ih Tekstila (5,9 %), ISKRI - Elektrozveze (7,8 %), Rašici (8,8 %) in v Unitasu (9,3 %). Saldo zunanjetrgovinske blagovne menjave je negativen v višini 20 mio $ in je manjši za 63 % kot v lanskem primerjalnem obdobju. Brez upoštevanja uvoza DO Petrol Zemeljski plin (uvoz plina za SRS) je saldo pozitiven v vrednosti 23 mio $ in je za 31 % večji kot v lanskem primerjalnem obdobju (v petih mesecih večji le za 3 %). Na konvertibilnem področju je saldo pozitiven v vredno-sti 3 mio $, medtem ko je bil v tanskem primerjalnem obdobju negativen. Iz tega izhaja, da je bila stopnja pokritosti skupnega blagovnega uvoza z izvozom 81 % (v Ljubljani 79 %, v SRS 114 %) inseje v primerjavi z lanskim polletjem povečala za 25 %. Stopnja pokritosti konvertibilnega uvoza pa je bila 106 % in se je v primerjavi z lanskim polletjem povečala za 19 %. 2. Energija V prvem polletju je bila oskrba z energijo praktično nemotena. Oskrba z zemeljskim plinom je bila zadovoljiva, saj je bil odobreni kontigent za leto 1987 zadosten za kritje vseh pogodbenih potreb. V drugi polovici leta lahko nastopijo težave le, če ne bodo zagotov-ljene dodatne transportne kapacitete preko Avstrije. Dobava tekočega naftncga plina je potekala pretežno iz doma-čih virov. Predvideva se, da ne bo težav pri oskrbi potrošnikov do konca leta 1987. Zadovoljiva je bila tudi oskrba s tekočimi gorivi. Pokazala pa se je potreba po dodatncm uvozu surove nafte, oziroma najbolj deficitarnih naftnih derivatov. Glede na devizno situacijo ocenjuje SOZD Petrol, da se bomo v tretjem in četrtem tromesečju sreče-vali s težavami pri oskrbi potrošnikov z benzinom MB 98 in srednjimi destilati, proti koncu leta pa tudi pri oskrbi s kurilnim oljem. Na osnovi skupnih vlaganj v razvoj premogovništva bodo zago-tovljene dodatno količine premoga, predvsem lignita. Za boljšo oskrbo potrošnikov s trdimi gorivi pa bo uvožena dodatna količina briketov iz Ncmčije in Avstralije. Tudi dobava električne energije je potekala nemoteno. V koli-kor ne bo nepričakovanih izpadov večjih energetskih virov, bo oskrba zadovoljiva do konca leta. Oskrba s plinom iz omrežja je zadovoljiva. Motena bo le na območjih, kjer se bo vršila sanacija plinskega omrežja in s tem prehod na uporabo zemeljskega plina. Tako lahko zaključimo, da bo oskrba s toplotno energijo v sezoni 1987-1988 pogojena predvsem s kvalitetno in pravočasno opravljenimi remonti na toplovodnem omrežju in z nemoteno dobavo premoga, plina in niazuta. Komunalna energetika gradi napravo za termično pripravo vode. Petrol - DO Zemeljski plin končuje z izgradnjo meterološke servisne enote. SEL — Elektrarna Medvode je končala z modernizacijo agrega-tov, v zadnji fazi pa so dela na rekonstrukciji dvigal. 3. Industrija Industrijske organizacije združenega dela so v prvem polletju letošnjega leta dosegle izredni proizvodni uspeh. Proizvedle so za 7% več v primerjavi z enakim lanskim obdobjem (v Ljubljani za 0,6% manj, v SR Sloveniji za 0,7% več) in s tem presegle z resolucijo predvideno 4,5% rast. Z letošnjim letom uporabljajo industrijske proizvodne organiza-cije novo razširjeno nomenklaturo industrijskih proizvodov in surovin za spremljanje obsega proizvodnje. Zaradi neskladnosti z lanskimi podatki, do katerih je prišlo zaradi reorganizacije nekate-rih delovnih organizacij in neustreznega poročanja organizacij, so na Zavodu SR Slovenije za statistiko ponovno obdelali lanskoletne podatke in letošnje. Največ neskladnosti je bilo v panogah: proiz-vodnja bazičnih kemičnih izdelkov, predelava kemičnih izdelkov, proizvodnja živilskih proizvodov in proizvodnje pijač, kar je vpli-valo na skupni indeks industrijske proizvodnje. Po usklanenih podatkih je industrijska proizvodnja v Šiški dosegla naslednjo dinamiko: V januarju in februarju je bila industrijska proizvodnja pod povprečjem lanskega leta in sicer v januarju za 17%, v februarju za 2%. Izredno visoka je bila v tnesecu marcu, saj je bila za 23% višja od lanskoletnega povprečja, na kar je delno vplivalo zaključevanje proizvodnih serij v nekaterih gospodarskih organizacijah. V mesecu aprilu je proizvodnja zopet padla, saj je bila višja le še za 2% v primerjavi s povprečno lanskoletno proizvodnjo. V maju se je ponovno izboljšala in je bila v isti primerjavi višja za 11%, v juniju pa je bila za 26% visjaod lanskoletnega povprečja. Podrobnejši pregled kaže, ^p'so lansko polletno raven industrij-ske proizvodnje presegle le proizvodnja pijač (za 2%), predelava kemičnih izdelkov (za 54%) in proizvodnja električnih strojev in aparatov (za 14%). Vse ostale panoge niso dosegle lanske polletne ravni, najbolj zaostaja proizvodnja in predelava papirja (IND 85), proizvodnja prometnih sredstev (IND 88) in strojna industrija (IND 89). Zaloge gotovih izdelkov v šišenski industriju se še nadalje večajo in so bile v juniju največje v letošnjem letu. Največji porast zalog gotovih izdelkov je še nadalje pri proizvodnje blaga za širpko potrošnjo, saj so se v letošnjem polletju povečale za 18,8% v primerjavi z lanskim istim obdobjem. Zaloge reprodukcijskega materiala so se povečale za 13,8% v isto primerjavi in zaipge sredstev za delo le za 1,0%. Industrijske organizacije združencga dela so bile boljše oskrb-ljene z domačim in uvoženim repromaterialom in surovinatni kot v lanske prvem polletju, predvsem zaradi izredne oskrbe v lanskem decembru in letošnjem januarju, ki je bila najboljša v zadnjih petih letih. Stanje oskrbljenosti je v mesecu februarju in marcu že pričelo padati, v mesecu aprilu pa je bila najslabša oskrbljenost z domačim in uvoženim repromaterialom v letošnjem letu. Po malenkostnem izboljšanju v maju v oskrbi z repromaterialom z domačim in uvoženim se je le-ta v juniju ponovno poslabšala. O dobri oskrbi z domačim repromaterialom je v juniju poročalo 59,7% organizacij združenega dela, v maju 64,2% organizacij združenega dela. Kritično oskrbo z uvoženim rcpromaterialom so v juniju imelu v LITOSTROJU, ISKRI ELEMENTI TOZD FERITI in v SLOVENIJALESU - TOVARNI SORA. V pov-prečju je v letošnjem polletju poročalo o dobri oskrbi z domačin repromaterialom 62% organizacij združenega dela, kar je še vedno precej boljše kot je bilo v lanskem polletju (o dobri oskrbi je poročalo 44% organizacij združenega dela). Kritično stanje so imeli v juniju v petih TOZD Litostroja in to predvsem zaradi njihove nelikvidnosti. Oskrba s potrebnimi surovinami in repro-materialom iz uvoza se je v juniju nekoliko poslabšala glede na maj. O dobri uvozni oskrbi je v juniju poročalo 28% organizacij združenega dela, v maju 30% organizacij združenega dela. INVESTICUE: 1. V prvem polletju so zaključile investicije v vrčdnosti nad 500 mio din naslednje delovne organizacije: , DO AVTOMONTAŽA TOZD TOVARNA VOZlfjfe investi-rala v izgradnjo proizvodne hale za končno obdelavo zračno vzmetnih avtobusov. Namen investicije je povečanje proizvodnje in prilagoditev načina proizvodnje spremenjenim predpisom. Z investicijo je pričela v letu 1986, od meseca februarja 1987 pa poteka redna proizvodnja. TEKSTIL TOZD TEKSTILNA MEDVODE je pričela z rekon-strukcijo proizvodne hale in opreme v letu 1986 in je realizirana skladno s planom. Investicija je že v fazi poizkusnega obratovanja. Namen investicije je proizvodnja tekstilnih izdelkov za papirno industrijo. DO IKO TOZD TRATA AVTOMATIKA: Investicija v.razši-ritev in modernizacijo proizvodnje avtomatike, za proizvodnjo blaga in storitev namenjenih za izvoz je bila pričeta v letu 1986 in zaključena v I. polletju 1987 skladno s terminskirn plandni:; ! 2. Zaključne investicije manjše predračunske vrednosti TEKSTJL TOZD TKALNICA: Z adaptacijo barvarne je pri- čela v letu 1986. Namen investicije je večja proizvodnja terodprav-Ijanje ozkih grl v proizvodnji. Opravljen je bil že tehnični prevzem. Elektrovod TZO Plastika: Investicija v skladišče repromateri-alov bo omogočila znižanje skupnih zalog v kooperativni proizvod-nji ter likvidnosti. Investicija je bila začeta v.le.tu 1986 in je že zaključena. ŽG CD TOZD Za vzdrževanje vozil in strojev: Izgradnja kon-tejnerskega skladišča je bila pričeta in tudi zaključena v I. polletju 1987. SLOVENIJALES SORA Medvode je investirala v moderniza-cijo strojne opreme, katera bo omogočila zahtevnejšo obdelavo za izvozne programe. Investicija je bila začeta v letu 1987 ter je že zaključena. COLOR: Investicija v izgradnjo silosov za polnila ter nabava procesnega računalnika, ki bo omogočil modernizacijo in avtoma-tizacijo proizvodnje. Investicija je bila pričeta v letu 1987 in je I. faza izgradnje že zaključena. Nadaljni fazi investicije se je delovna organizacija odpovedala zaradi ekonomske neupraviče-nosli. PIVOVARNA UNION: Preselitev polnilne linije. Investicija je bila pričeta v letu 1987 in tudi 15. IV. 1987 zaključena. 3. V izvajanju so naslednje investicije s predračunsko vred-nostjonad500miodin, ki so bile planirane v resoliciji za leto 1987: ISKRA CENTER ZA ELEKTROOPTIKO: CEO III. Investi-cija je bila začeta v letu 1986, ter poteka v skladu s planom. Deiovna organizacija meni, da bodo gradbena dela zaključena v I. trimesečju 1988, prav tako tudi nabavljanje opreme. ISKRA AVTOELEKTRIKA TOZD TOVARNA ŽARNIC: Investicija v ureditev proizvodnje poteka v dveh etapah. Prva etapa pomeni nadomestitev prostorov v Kotnikovi ulici, ki so- predvideni za rušenje. Organizacija je že pričela s pripravljalnimi deli. Skladno s planom bo investicija zaključena v letii 1988. LEK TOZD FARMACIJA: Modernizacija farmacevtske proiz-vodnje III. etapa je bila pričeta v letu 1986. Investicija predstavlja zaključek programa iz leia 1982 in bo zaradi uvoza opreme zaklju-čena v letu 1988. GORENJE TIKI: Z investicijo v tehnološko sanacijo srednjcli-tražnih grelnikov vode je delovna organizacija pričela v letu 1987. Investicija pomeni izdekavo kvalitetnejših grelnikov vode, poveča-nje asortimana ter s tem povečanje izvoza. Zaključek investicije je dclovna organizacija planirala v letu 1988. TEKSTIL TOZD PREDILNICA: Temeljna organizacija je z investicijskimi delu v modernizacijo predilnice začela v letu 1986. Gradbena dela in oprema so zaključena, oziroma nabavljena tako, da bo investicija skladno s planom zaključena leta 1987. Z novo investicijo bo temeljna organizacija povečala tizični obseg proiz-vodnje, izboljšala kvaliteto, kar bo omogočilo razširitev proizvod-nega programa. PIVOVARNA UNION: Izgradnja varilnice II. faza. Investicija je bila pričeta v letu 1986 in je realizirana 50%. Zaključek investi-cije delovna organizacija predvideva konec leta 1987, z redno proizvodnjo pa v I. četrtletju 1988. ISKRA VIDEOMATIKA: Investicija v tiskana vezja, energe-tiko, čistilno napravo, telefonsko centralo in instrumentarij je bila pričeta v letu 1986. Investicija v tiskana vezja bo zaključena v letu 1987 in bo pomenila posodobitev proizvodnje tiskanih vezij. Ostali del investicije zamuja in bo zaključen v letu 1988. LITOSTROJ TOZD OBDELAVA: Je investirala v proizvod-njo energetske opreme. Z investicijo je temeljna organizacija pričela v letu 1986 in jo je po planu nameravala zaključiti v lctu 1987. Ker so v finančni konstrukciji investicije zajetu tudi medna-rodni krediti z investicijo zamujajo, saj bo po oceni zaključena konečiseptembra 1988. Z končano investicijo bo temeljna organi-zacija' imela možnost obdelave ulitkov, zvarjencev in ostalih poliz-deHcov eriergetske opreme največnih dimenzij. 4.' V teku so še naslednje investicije z manjšo predračunsko vrednostjo: ISKRA ZMAJ TOZD BATERIJE: Proizvodnja litijevih bate-rij. Investicija je namenjena za uvedbo nove proizvodnje doma razvitih litijevih baterij in je bila pričeta v letu 1986. Z investicijo temeljna organizacija zamuja za polovico leta in je v II. fazi izvajanja.'' RASICA TOZD PLETILNICA: je v letu 1986 investirala v nabavo procesnega računalnika s terminali. Investicijo bo skladno s planom zaključila v letu 1987. Nabava elektronsko vodenih pletilnih strojev je namenjena zamenjavi iztrošenih pletilnih stro-jev. DobavastrojevizZahodneNemčijejezaključena.zaleto 1988 pa temeljna organizacija planira nabavo še štirih strojev iz Vzhodne Nemčije. DO DEKORATIVNA: je v letu 1987 pričela z investicijo v modernizacijo strojne opreme, kar pomeni zamenjavo dotrajane in tehnološko zastarele opreme. Dokončano realizacijo investicije delovna organizacija načrtuje do januarja 1988 leta. FRUCTAL TOZD ALKO: je v letu 1987 pričel z modernizacijo proizvodne opreme. Zamenjava in nadomestitev iztrošenih osnov-nih sredstev bo končana že v letu 1987. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso pričeli z investicijo nad 500 mio din v ISKRIELEKTROZVEZE, ISKRIDO AVTO-MATIKI in ŽG MOSTOVNI. 4. Kmetijstvo Na področju kmetijstva je bil v polletju letošnjega leta dosežen naslednji obseg nckaterih najpomembnejših proizvodov in kultur v tržni proizvodnji; mleko 3.887.534 I, klavne govedi 1.769 kom in odkup 37 t krompirja, od katerih je KZ Medvode izvozila 225 t. Na lastnih zemljiščih Mercator - KZ Medvode so poželi 160 t pšenice na 46 ha, kar predstavlja 64% realizacijo plana, ter 33 t oljne ogrščice na 23 ha oz. 60% planirane količine. Tudi na zasebnem sektorju se je žetev pričela konec meseca julija tako, da odkup pšenice še poteka. Do 15. 8. 1987 je Kmetij-ska zadruga od svojih kooperantov odkupila 180 t pšenice ter dosegla 55% realizacijo z resolucijo predvidene količine odkupa (350 t). Zarado neugodnih vremenskih razmer je Kmetijska zadruga z komisijskim ogledom ugotovila, da je vpliv na posevke različen pp posameznih območnih. Prizadctost posevkov zaradi slabše prezi-mitve, snežne plesni (zaradi dolgotrajne snežne odeje) in prebuj-nih posevkov vjeseni,jebila najvcčja naobmočjuMedvod, manjša pa na območju Vodic in Vižmarij. V zasebnem sektorju je bilo potrebno zaradi teh vzrokov preorati 20 ha pšeničnih polj. Agro-emona pa je preorala 26 ha polj posejanih z ržjo. Na zemljiščih DO Agroemone - TOZD Poljedeljstvo - govedo-reja so pridelali 381 t pšenice in so skoraj v celoti dosegli z resolucijo opredeljeno količino (386 t) in predelali 132 t oljne ogrščice ter tako za 39% presegli planirano količino. Zadovoljiva je rast tržnosti klavne govedi, saj je bilo doseženo 53% predvidene količine za leto 1987 in 96% rcaliziranih količin v enakem obdobju lanskega leta. Tržnost mleka je bila nekoliko večja kot v lanskem polletju in je dosegla 55% planiranih količin za leto 1987. Ob povečani proizvodnji mleka narašča tudi njegova kvaliteta, saj je bilo v K.Z Medvode nagrajene 27% proizvodnje mleka. Povečala se je tudi tržnost klavnih prašičev ter ovac glede na enako obdobje lanskega leta. Kmetijska zadruga je zadružne kmete in obrat oskrbela z 1700 t minernih gnojil, več kot 600 t krmil in krmnih mešanic, 12 t zaščitnih sredstev za varstvo rastlin, 150 t semen ter 25 t vitamin-skih ter tnineralnih dodatkov za živino. Kmetijska zemljiška skupnost nadaljuje z melioracijskimi deli ob Gameljščici, ob Poljšku in na Rašici. Za hidromelioracijo Podutik je bila izdelana idejna zasnova in opravljena preveritcv ekonomske upravičenosti investicije. Na podlagi tega je bila naročena lokacij-ska dokumentacija. Kmetijska zemljiška skupnost je nadaljevala s pripravami in razgovori v KS Senica za izvedbo komasacije na Seniškem polju. Nadanjuje tudi z deli za izdelavo agrokarte, izvedla je dokončno opredelitev območij s težjimi proizvodnimi pogoje in tekoče spremljala obdelanost kmetijskih površin. Prispevala je del sred-stev za založno gnojenje in apnenje na kmetijskem zemljišču Agroemone OE Vodice. Skupnost za pospeševanje kmetijstva je skladno s sprejetim programom pospeševalnih nalog realizirala plačila drsečih obresti pri investicijskih kreditih kmetov, najetih za gospodarske objekte; krila stroške pri urejanje zemljiško knjižnih zadev ob izvedbi komasacij v KS Pirniče ter financirala oz. dotirala nakup plemen-ske živine. Strojnim skupnostim »Zlebe« so bile izplačane dotacije za nakup kmetijske mehanizacije, kmetom - kooperantom pa so bilc izplačane dotacije za adaptacijo hlevov in gnojničnih jam. Izplačane so bile tudi dotacije za urejanje vodovoda na Tehovcu. Gozdno gospodarstvo Ljubljana je opravilo dela pri ncgi 64,10 ha gozdov, kar predstavlja 73% realizacijo plana in obnovilo 3.95 ha gozdnih površin, katere je prizadel žled. V lastni proizvodnji je temeljna organizacija posekala 1.471 m3 lesa za trg, v skupno blagovni proizvodnji pa 5.608 m3 oziroma je realizirala le 38% plana blagovne proizvodnje. V prvem polletju je bilo odkazanega 7.055 mm3 lesa, od tega po žledu 3.082 m3. Dosegli so torej le 30% rcalizacijo planiranega letnega etata (23.400 m3). Izredne slabe vremenske razmere v zimskem in spomladanskem obdobju leta, nizke cene gozdnih lesnih sortimentov, vedno težja prodaja manj vrednega lesa ter naraščajoča inflacija so vzroki, kateri so vplivali na nizko realizacijo oziroma prodajo lcsa. V temeljai organizacijo predvidevajo, da kljub naraščajoči bla-govni proizvodnji v zadnjih mesecih, do konca leta ne bodo dosegli plana blagovne proizvodnje, gojitvena dela pa bodo realizirana v celoti. 5. Promet in zveze DO VEKTOR TOZD Izredni prevozi stalno povečuje speci-alizacijo svoje dejavnosti. Čeprav do polletja ni bilo dobavljenih 5 specialnih vozil, so podvojili lanski polletni obseg izrednih prevo-zov. Pridobili so ZT registracijo in tako z izvozom v polletju ustvarili 4 % celotnega prihodka. Kljub veliki fluktuaciji kadrov so zagotovili bojšo kadrovsko usposobljenost. K.OMPAS TOZD Hertz rent-a-car je že v prvi polovici leta v celoti obnovil vozni park z nabavo 1045 vozil (5 avtobusov, 55 tovornih vozil, 110 kombi vozil in 875 osebnih vozil), v skupni vrednosti 5,5 milijarde din. V pripravi je tudi študija razvoja mestnega prometa, ki bo zagotavljala učinkovito funkcioniranje javnega potniškega pro-meta za potrebe Ljubljane. Pri obeh navedenih nalogah sodeluje tudi DO LPP, ki bo novemu prometnemu režimu prilagodil svojo notranjo organiziranost. Financiranje cnostavne in razširjene reprodukcije, za kar se sredstva zbirajo v Ljubljani in v občinah ljubljanskc regije, poteka po letnem planu. Za obnovo voznega parka mestnega potniškega prometa je bilo vplačanih 17 vozil, dobavljenih pa 6; za potrebe obmestnega promota pa je bilo vplačanih in nabavljenih 5 avtobusov. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev sc tehnična in tehnološka oprcm-ljcnost delavnic zn vzdževanje vozncga parka ne bo izboljšala do konca leiošnjega leta. TOZD MPP uroja lokacijsko dokumentacijo za gradnjo depoja za vozila v Mostah. 6. Trgovina il>m U<>nj' Preskrba z osnovnimi življenjskimi artikli je bila dobra. Občasno \e_ primarijkovalo perutnine, limon in super benzina, oskrba s premo7\j goni pa je še slaba. Struktura nakupov se je prevesila v korist;; cenejših izdelkov, kar je posledica nadaljnjega padanja kupne moči!; prebivalstva. DO Mercator Rožnik - TOZP Grmada, Emona DO Merkur -TOZD Centromerkur in TOZD Maloprodaja ter ABC Pomurka Loka - TOZD Prodaja na drobno so v fazi pridobivanja potrebne dokumentacije za izgradnjo trgovin. Metalka TOZD Skladišča v Vižmarjih zaključuje gradnjo skladiščne hale, DO Zastava TOZD Zastava pa dokončuje izgradnjo prodajno-servisnega objekta v občini Vič-Rudnik. 7.Turizem in goslinstvo Organiziran je bil posvet gostincev, turističnih delavcev in trgov-cev. Dogovorjene so bile aktivnosti, kako v turistični sezoni izbolj-šati ponudbo storitev tako v kvalitativnem kot kvantitativnem smislu. Sprejet je bil tertninski plan letnih dopustov gostincev tako, da bi preprečili zapiranje gostinskih lokalov ob vpadnicah iri ' na turističnih točkah. • ' V Šiški se je število gostov in nočitev zmanjšalo za 5 %. V strukturi nočitev pa se je število tujih gostov povečalo za 7 %. DP KOMPAS Motel Medno je pridobil potrebno dokumenta-cijo za adapatacijo motela, toda z izvajanjem nadgradnje bodo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pričeli v marcu 1988. Sred-nja šola za gostinstvo in turizem še ni uspela zagotoviti potrebnih * sredstev za prenovo Hotela Bellevue, zato investicija miruje. Zaradi poslabšanih pogojev poslovanja v celotnem gospodarstvu mesta in nizke akumulativnosti panoge gostinstva in turizma niso našli ustreznega soinvestitorja. 8. Gradbeništvo Zakon o omejevnju neproizvodnih naložb v letošnjem letu zao-struje problematiko pridobivanja novih del, tako doma kot v tujini. To in razdrobljenost in oddaljenost od gradbišč ter nelojalna konkurenca med gradbenimi podjetji na območju mesta Ljubljane so evidentne težave že preteklih let, katere se odražajo v finančnih rezultatih poslovanja gradbenih organizacij. Kljub temu je samo Ingrad Celje TOZD Gradbena operativa Ljubljana v prvem pol-letju izkazala izgubo vznesku473 miodin, karpredstavlja 11 % od ustvarjene polletne realizacije. 9. Drobno gospodarstvo V prvem polletju je potekala široko zastavljena družbena akcija hitrejšega razvoja družbenega in zasebnega dela drobnega gospo-darstva med vsemi subjekti, ki so odgovorni oz. z družbenim dogovorom zavezani za razvoj te panoge. Skupščina občine Ljubljana-Šiška je v začetku meseca junija sprejela gradivo »Stanje in program razvoja zasebnega in družbe-nega sektorja drobnega gospodarstva v občini Ljubljana-Šiška.« Za uresničitev nalog iz tega programa ter za uresničitev temeljne resolucijske usmeritve na področju drobnega gospodarstva za Ieto 1987, t. j. povezovanje organizacij združenega dela z enotami drobnega gospodarstva zasebnega in družbenega sektorja, je skupščina s sklepi zavezala vse organizacije združenega dela s področja gospodarstva, da morajo pri oblikovanju svoje pnslovne politike ponovno oceniti svoj ekonomski intcres za pospešeno sodelovanje z drobnim gospodarstvom. Razvoj kooperacijskih odnosov in poslovnega sodelovanja večjih organizacij združenega dela z enotami drubnega gospodarstva je za sedaj še prepočasen in zaostaja za možnostmi in planskimi usmeritvami. Na področju družbenega sektorja drobnega gospodarstva je v ustanavljanju nova obrtna zadruga »ŠPORT PLAN«, z osnovno dejavnostjo montaža in vgrajevanje izdelkov DO Šport opreme na športne in rekreacijske objekte ter prevzem celotne ureditve šport-nih igrišč. Vse proste poslovne prostore, s katerimi razpolaga Samo-upravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška smo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in Obrtnim združenjem Ljubljana-Šiška oddali v najem samostojnim obrntnikom za oprav-ljanje storitvenih obrtnih dejavnosli prodaje na drobno (Prušni-kova 54, Celovška 61), servisa za belo tehniko (Celovška 56, Ul. pregnancev 3) in optike (Prušnikova 54). Na področju zasebnega sektorja drobnega gospodarstva se je v prvem polletju število ohratovalnic samostojnih obrtnikov pove-čalo z\\ 73, število pri njih zaposlenih delavcev pa za 162 dclavccv, kar pomcni, da se ohranja tendenca naraščanja števila obratoval-nic samostojnih obrtnikov ter pri njih zaposlenih delavcev. Z izdajanjem potrdil o deficitarnosti posameznih obrtnih dejavnosti smo omogočili samostojnim obrtnikom najcmanjc posojil za obrtna in osnovna sredstva pod ugodnejšimi pogoji, t. j. z nižjo obrestno mero. III. RAZVOJ V PROSTORU IN VARSTVO OKOUA 1. Prostorski razvoj Na podlagi usmeritev, ki so podane v resoluciji za letoSnje leto snio v prvem polletju nadaljevali s pridobivanjem prostorske izved-bene dokumentacije. Pridobili smo programske zasnove za območja urejanja ŠO 1/1 del Kurilnica, ŠR 9/1 Medvode, ŠO 9/1 Medvode in ŠM 10/1 Sedovnice. Programske zasnove za našteta območja so bile javno razgrnjene ter obravnavane na javnih razpravah. Pridobili smo posebne strokovne podlage za območja urejanja ŠP 9/5 Acro, ŠP 1401 Donit Vodice, ŠI4, SO 6, Šentvid in ŠS 12/3 Žeje, ki so že tudi potrjene ter posebne strokovne podlage za ŠP 4/1 ob Celovški cesti, SP 1/3 Integral in ŠS 10/2 Pirniče, katerih potrditev na Komiteju za urejanje prostora predvidevamo v III. četrtlelju lela. V izdelavi pa so posebne strokovne podlage za ŠS 1/1 Stara Šiška, ŠS 3/2, ŠS 3/3 Podutik, ŠS 3/5, ŠS 3/7 Podutik in ŠR 2/1 Stadion. Pridobili in na skupščini potrdili smo zazidalni načrt za območji urejanja ŠS 3/4 Podutik - sever in ŠO 3/1 del Podutik in osnutka zazidalnih načrtov za ŠS 3/4 Podutik - jug in ŠS 9/1 del Preska. Prostorski izvedbeni načrti za ŠP 1/1 Union, ŠR 2/1 Stadion, ŠP 2/1 Litostroj, ŠP 4/1 dcl ob Celovški cesti, ŠP 14/1 Donit Vodice, ŠP 6 Športoprema, ŠS 5/1 Poljane, za Cesto Andreja Bitenca, povezo-valno cesto med Cesto Andreja Bitenca in Podutiško in za zadrže-valno jezero v Podutiku so v izdelavi, zazidalni načrt za ŠO 9/1 in ŠR 9/1 Medvode pa je izdelan in bo predvidoma potrjen na skupščini po potrditvi programskih zasnov za to območje. Izdelane prostorske ureditvene pogoje za prvih šest planskih celot: Š2 Litostrpj, Š7 Tacen-Šmartno, Š8 Gameljne, Š9 Medvode, Š10 Pirniče in Š12 Zbilje je obravnaval Komite za urejanje pro-stora in sprejel sklep da jih mora izdelovalec, Ljubljanski urbani-stični zavod, dopolniti. Tako dopolnjene bomo javno razgrnili v septcmbru; na skupščini bodo predvidoma polrjcni do konca leta. V izdelavi so še prostorsko ureditveni pogoji za planske celote Šl Spodnja Šiška, S3 Podutik, Š4 Dravlje, S5 Stegne, Š6 Stanežiče, Š15 Golo brdo - Žlebe in Š16 Trnovec - topol. Zaradi družbenega razvoja, ki terja prilagajanje družbeno eko-nomskim spremembam smo v času od sprejetja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990 evidentirali več pobud za njegovo spremembo in dopolnitev. Te pobude temeljijo: - na novih panogah, ki v času priprave in sprejemanja družbe-nega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990 še niso bile opredeljene, oziroma je bila ob podrobnejših proučitvah ugo-tovljena potreba po spremembi v družbenem planu že določene planske opredelitve ter - na zahtevi, da se odpravijo neusklajenpsti med prostorsko interpretacijo urcditvenih območij v dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000, v družbenem ptanu občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990 in v izvedbenih aktih. Ker so to nujno potrebni podatki oz. osnove za normalen potek dela na območju urejanja prostora, smo se odločili za postopek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990. Zavod za družbeno planiranje Ljubljane je izdelal osnutek prostorskih sestavin sprememb in dopolnitev druž-benega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990. Gra-divo je bilo javno razgrnjeno, obravnavano in na skupščini dne 16. 7. 1986 tudi potrjeno. V izdelavi je študija o opredelitvi kmetijskih zemljišč za območje Gameljne-Rašica in Vaše-Goričane z vidika spremembe namemb-nosti zaradi potreb razvoja občine in realizacije programa naselij, infrastrukturnih objektov in naprav. V izdelavi so tudi krajinske zasnove za območje Polhograjskih Dolomitov in vrednotenje obsavskega prostora in možnosti njegovega energetskega poten-ciala. 2. Urejanje stavbnih zemljišč Konstituiran je bil Sklad stavbnih zemljišč mesta Ljubljane, ki je začel dclovati z vsemi svojimi organi in komisijami. Sklad je sprejel svoj program in finančni načrt. Zavod za izgradnjo Ljubljane je pripravil gradivo o prenosu sredstev. pravic in obveznosti iz občine Ljubljuna-Šiška na Sklad. gradivo je sprejela komisija Skluda. Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urejanje stavbnih zemljišč je na osnovi programa Sklada stavbnih zemljišč izvajal na področju urejanja stavbnih zemljišč naslednje naloge: - pridobival je tehnično in upravno-pravno dokumentacijo za izgradnjo komunalnih naprav - naročil in spremljal je izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov - pripravljal je dokumentacijo za pridobivanje zemljišč na osnovi programa pridobivanja zemljišč za nasljednja območja ure-janja: ŠS 3 Podutik ŠS 6/8 Vižmarje ŠS 6/4 Stanežiče ŠS10/2 Pirniče ŠS 9/1 Preska ŠS 12/3 Žeje in druge - pripravil je osnutke odlokov o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel, graditve in sprcmembe kulture za naslednja območja: ŠS 3/2 Podutik ŠS 3/3 Podutik ŠS3/5 Podutik ŠS 3/7 Podutik ŠS 8/4 Gabernik ŠS 8/5 Gameljne ŠS 7/1 Tacen Predvidoma bodo osnutki odlokov uvrščeni na oktobrsko zase-danje skupščine. - pripravil je osnutka odlokov o prenehanju lastninske pravice za ŠO 3/4 Podutik in ŠO 3/1 Podutik; odloka bosta predvidoma uvrščena na oktobrsko zasedanje skupščine - vodil je razgovore s ktneti lastnikt zemljišč v ŠS 3/4 in ŠO 3/1 Podutik v zvezi z zamenjavo zemljišč - urejal je premoženjsko-pravne zadeve za območje urejanja, PST, objekte samoprispevka in avtoceste - Porušil je objekt valilnice v ŠS 4/4 Valilnica; s tetn, je omogo-čena gradnja I. faze stanovanj. Porušen je tudi objekt Dvor 4 v Stanežičah, kar omogoča nadaljnje črpanje gramoza v G 4 ter objekt v ŠO 9/1 Center Medvod, kar omogoča gradnjo banke - nadaljeval in zaključeval je izgradnjo komunalnih naprav v ŠS 3/1 Podutik za potrebe stanovanjske zadruge Avtomontaža, v ŠP 5/ 1 za potrebe Iskre in IMP, v ŠS 9/7 Svetje, v ŠO 3/1 (3 c) Podutik in v drugih območjih. 3. Komunalno gospodarstvo Program del in nalog za leto 1987, ki ga je sprejela Komunalna skupnost ljubljanskih občin, temelji na programu te skupnosti za obdobje 1986-1990. Tu je bila postavljena zahteva po uveljavitvi načela izenačitve komunalnega standarda na območju tnesta Ljub-ljane. Vendar je realizacija nalog odvisna od pritoka finančnih sredstev. To pa je vsekakor pogojeno z izvajanjem samoupravnih sporazumov SIS materialne proizvodnje. Glede vzdrževanja novozgrajenih objektov in naprav kolektivne komunalne rabe, zlasti pa prevzema ploščadi v posameznih stano-vanjskih soseskah v Šiški (SS 4/1 Dravlje) je treba pojasniti, da bo v drugi polovici leta Komunalno podjetje Ljubljana opravilo vzdr-ževanje v okviru razpoložljivih sredstev. Prevzem v upravljanje bo možen, ko bo urejen sistem financiranja. V tem obdobju se je nadaljevala sanacija Tivolija, Šišenskega hriba in Rožnika. Vzdr-ževanje Poti spominov in tovarištva poteka tekoče. a) cestno omrežje Izgradnja cestnega omrežja se je odvijala v okviru razpoložljivih finančnih sredstev po programu KSLO in KS skladno s Pravilni-kom o določanju vrstnega reda in pogojev za izvajanje planov KS ljubljanskih občin. V zaključni fazi je izgradnja ceste Vikrče-Verje ter obodne ceste v Stanežičah. Z deli se je pričelo na Bohinjčevi ulici ter cesti Na Peske. V izdelavi je projektna dokumentacija za gradnjo pločnika ob Tacenski cesti do mostu. Nadalje je že pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo pločnika ob Koseški cesti. S samo gradnjo se bo pričelo v kratkem. Ureditev Ul. Majde Šilčeve je zajeta v rebalansu programa KSLO. Pridobljena je tudi dokumentacija za izgradnjo povezovalne ceste Finžgarjeva-Zdravstveni dom, z grad-njo se bo pričelo letos. Realizirana je izgradnja podpornega zidu ob Podgorski cesti in dokončana izgradnja Jerajeve ulice. Obnov-ljen je bil odsek Vodnikove ceste. V drugi polovici leta je predvi-dena še usposobitev ceste Šmartno-Gameljne-Črnuče ter odsek ceste od Valburge v smeri Kranj. b) vodooskrba Tudi na področju vodooskrbe so bila opravljena določena dela. Tako se pripravlja dokumentacija za gradnjo vodohrana v Preski. S tem bo zagotovljena določena akumulacija pitne vode ter izbolj-šana vodooskrba na tem območju — tudi v Goričanah in Sori. V zaključni fazi je izgradnja vodohrana v Repnjah, (vgraditi je potrebno klorinator, za kar je KSLO že nakazala potrebna finančna sredstva) s čemer bo rešen problem pitne vode v Zapo-gah, Dornicah in Dobruši. V izdelavi je dokumentacija za gradnjo vodarne Skaručna. Nadalje je v gradnji rezervoar na Tehovcu. Izrednega pomena je že začeta izgradnja cevovoda 0 200 v Gameljnah in Šmartnem s čimer bo znatno izboljšana vodooskrba tega območja. c) kanalizacijsko omrežje Z izgradnjo kanala na Čerinu, v Arharjevi ulici ter v Poljanah (Pri malem kamnu, Pri velikem kamnu, v Štefančevi ulici, Pti borštu) se ni pričelo, ker so te investicije v programu KSLO v drugi prioriteti za katero še ni izdelana finančna konstrukcija. Poleg tega pa bo potrebna soudeležba krajanov. Pričelo se je z gradnjo meteorne in fekalne kanalizacije na Berdajsovi ulici ter v zazidal-nem otoku Š3 Podutik. Poleg tega je pridobljena dokumentacija za izgradnjo mešanega sistema kanalizacije na Gunceljski cesti, kjer se bo v kratkem pričelo z gradnjo. Naročena je projektna doku-mentacija za izgradnjo kanalizacije Vižmarje-Brod nad klancem ter za Gunclje-Male Vižmarje (Pot na Gradišče, Mrharjeva, Štruk-Ijeva, Pot k skakalnici, Živaličeva, Ul. Rozke Usenik). Vodene so bile aktivnosti v zvezi s pridobivanjem dokumenta-cije za izgradnjo pokopališč in mrliških vežic v Šmartnem, Preski, Smledniku in Vodicah. SIS za PTT je letos začela z izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja v stanovanjski soseski ŠS 107/1 Šentvid-Zvezda. Investi-cija izgradnje zveznega kabla med Dravljami in Šišensko je zaklju-čena. Delno se je pričelo tudi z izgradnjo kabelskega omrežja za TV in PTT v sklopu rekonstrukcije ceste Vikrče-Verje. Z gradnjo se bo pričelo predvidoma konca avgusta letos. V fazi pridobivanja je dokumentacija za gradnjo telefonskega omrežja na območju KS Bratov Babnik, KS Gameljne-Rašica, na območju Podutika ter v industrijski coni ŠP 3. Tu potekajo dogovori s krajevnimi skup-nostmi in delovnimi organizacijami za fmanciranje le-tega. Največjo investicijo predstavlja izgradnja telefonskih kapacitet na območju krajevnih skupnosti Medvod in Pirnič. Le-ta je razde-Ijena v tri faze. Prva faza je finančno že zaključena. Čaka se le na dobavo obeh telefonskih central. Druga faza bo finančno zaklju-čena do konca avgusta in predvidoma končana do konca letošnjega leta. Tretja faza je izgradnja krajevnega kabelskega omrežja. 4. §tanovan)sko gospodarstvo Z resolucijo smo za leto 1987 načrtovali v blokovni gradnji pričetek gradnje 134 stanovanj in dograditev 86 stanovanj. V prvem polletju je bilo v organizirani večdružinski gradnji pridoblje-nih 28 stanovanj z nadzidavo Prušnikove 3 - 15 v Sentvidu. Pričela seje gradnja 58 stanovanj in nadaljevala gradnja 16že lani pričetih stanovanj v ŠS 9/7 Svetje. V organizirani enodružinski gradnji je v zaključni fazi gradnja 40 stanovanjskih hiš v območju ŠS 3/1 Podutik. Priprave za stanovanjsko gradnjo, ki naj bi se pričela v letu 1988, potekajo v območju ŠS 3/4 Podutik in ŠS 4/4 Sentvid-Valilnica. Odprava barak ne poteka z organizirano akcijo, pač pa se odstranijo barake, iz katerih se stanovalci izselijo, ker dobijo boljša stanovanja. Tako je bil porušen del barake Korotanska 24, del barake Korotanska 20 in baraka Korotanska 21. Nekaj stano-vanj VI. in VII. kategorije je bilo spremenjenih v poslovnc pro-store oz. so bile izdanc odločbe o spremembi namembnosti iz stanovanjskih v poslovne prostore (Podutiška 161, Celovška 41, Celovška 49, Celovška 56, Celovška 59, Gorenjska 18 v Med-vodah). Sanacija objekta B 2 v soseski Draveljska gmajna se kljub prizadevanjem sanacijske komisije še ni pričela. Potekajo inten-zivne priprave za začetek del v avgustu mesecu. 5. Varovanje in izboljšanje okolja Na podlagi okvirnega programa varovanja in izboljšanja okolja zaobdobje 1986-90, kigajesprejelaskupščina mesta Ljubljane na svojetn zasedanju 7. 10. 1986, smo pristopili k reševanju nalog. Sanirano je bilo divje odlagališče smeti v Smledniku. Ob avtocesti Ljubljana - Naklo v Vižmarjih so bila kot proti-hrupna zaščita posajena drevesa. V novo načrtovana naselja uvajamo plinsko ogrevanje in upošte-vamo zahteve za varovanje čistega okolja. Izdelan je predlog odloka o varovanju podtalnice v Ljubljani. 6. Požarna varnost SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana-Šiška je delovala skladno s programom. Sodelovala je pri financiranju Poklicne gasilske brigade Ljubljana, Mestne gasilske zveze Ljubljana, Zveze SIS mesta Ljubljana in strokovne službe, Občinske gasilske zveze Ljubljana-Šiška. Plačani sta bili dve orodni vozili za gasilski društvi Vižmarje in društvo Smlednik, nabavljenih je bilo 16 neplan oblek in 250 kom delovnih oblek. Dokončno so z UKV zvezami opremljena vsa gasilska društva. Pri gašenju požarov se je izkazala ustrezna usposobljenost in dobra povezanost med društvi in Gasilsko brigado Ljubljana. Zato so bile intervencije uspešne in tako preprečena še večja gospodar-ska škoda. Izvedeno je bilo predkongresno tekmovanje za pionirje, mladino ter člane in članice na občinskem nivoju, kot tudi regijsko predkongresno tekmovanje na nivoju petih Ijubljanskih občin. Občinska gasilska zveza je skrbela za vzdrževanje obstoječih vodnih virov in hidrantov. IV. SOCIALNI RAZVOJ 1. Globalna ocena uresničevanja resolucije > V prvem polletju tekočega leta so bili izvedeni vsi načrtovani in dogovorjeni osnovni piogrami SIS družbenih dejavnosti, kljub občasnim likvidnostnim težavam, ki so spremljale zlasti uresniče-vanje programa osnovnega zdravstvenega varstva. Pri tem ugotav-ljamo, da raven družbenega standarda v prvem polletju v primer-javi z letom 1986 ni upadla. Financiranje programov otroškega varstva, osnovnega izobraže-vanja, zdravstva, raziskovanja, zaposlovanja, socialnega skrbstva, kulture in telesne kulture ter solidarnosti je potekalo v obdobju januar-maj po stopnji, ki je znašala skupaj 22,796 %, od maja daljepa 21,626%. V prvih 6 mesecih so SIS družbenih dejavnosti Ijubljanskih občin združile na žiro računih skupno 78.352 mio din (od tega v Šiški 16.922 mio din), kar je za 132 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Po stanju 30. junij 1987 so imele SIS družbenih dejavnosti v Ljubljani začasno blokiranih 3.433 mio din (v SIS za izobraževanje 1.688, v zdravstvu 1.457, v kulturi 235 in v telesni kulturi 52 mio din). Ocenjujemo, da bodo viški sredstev deblokirani v avgustu oz. v septembru in da bodo SIS družbenih dejavnosti v globalu realizi-rale vse svoje plane ob nespremenjenih prispevnih stopnjah do konca letošnjega leta, v kolikor bi osebni dohodki v zadnjem kvartalu tekočega leta ohranili sedanjo visoko dinamiko rasti. Od 46 OZD družbenih dejavnosti je izkazal v prvem polletju izgubo le TZ Litostroj TOZD IRRP in sicer v višini 817 mio din. OZD družbenih dejavnosti so v prvem polletju razporedile za osebne dohodke 7.118 mio din (indeks 233). V akciji za odpravo zaostankov osebnih dohodkov zaposlenih delavcev v družbenih dejavnostih so že v letu 1986 veliko pripomogli panožni sporazumi, h katerim so pristopile vse OZD, v letu 1987 pa sc nadaljuje usklajevanje OD v družbenih dejavnostih z gospodarstvom nada-Ijevalo v okviru dogovorjenih izhodišč in Dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobi-vanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji. Naložbe: Pridobljena so bila sredstva za opremo Knjižnice Šiška (44 mio din) ter izvedene aktivnosti za pridobitev manjkajočih sredstev za preureditev novo pridobljenih prostorov (82 mio din). V zaključni fazi je izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo prizidka pri OŠ Hinko Smrekar. Iz sredstev Zavarovalnice Triglav in Občinske izobraževalne skupnosti je bila izvedena sanacija telovadnice pri OŠ Zvonko Runko. Izdelan je bil glavni projekt za izgradnjo telovadnice pri Srednji šoli tehniških strok Franca Leskoška-Luke. V izvajanju so adaptacijska dela na podružnični OŠ Janez Kalan-Topol. Zaradi pomanjkanja sredstev in interventne zakonodaje ni bila ižvedena adaptacija podstrešnih prostorov v Vodnikovi doma-čiji, niso bila nadaljevana dela za dokončno ureditev stadiona Ljubljana in niso bila zagotovljena sredstva za pridobitev zemljišča za gradnjo nove šole v KS Sora. V prvem polletju tekočega leta so bila zagotovljena sredstva združene amortizacije za izvedbo večjih investicijsko vzdrževalnih del na vzgojno-varstvenih, osnovnošol-skih in telesnokulturnih objektih. 2. Uresničevanje resolucije po posameznih področjih družbenih dejavnosti v prvem polletju leta 1987 Na področju družbeno organizirane vzgoje in varstva predšol- skih otrok, v katero je bilo vključenih skupno 4.530 otrok (od tega 64 otrok v družinskem varstvu), so bile izvedene vse načrtovane .z^jialoge. Vzgojnovarstvene organizacije se še vedno soočajo pri vključevanju otrok z nihanjem števila otrok pri vpisu, pri čemer ugotavljamo, da se je v prvem polletju tekočega leta zmanjšal osip otrok, kar dokazuje podatek, da se bo v septembru Stevilo otrok v VVO povečalo na okoli 4.700. V preteklih šestih mesecih je prejemalo družbeno-denarno pomoč 7.921 otrok (od tega okoli 80 % otrok iz drugih republik), 905 mater pa jc prejemalo nado-mestilo za porodniški dopust. Vzgojnovarstvenc organizacije so namenjale posebno pozornost uresničcvanju vzgojnih smotrov in povezovanju VVO z osnovnimi šolami pri izvajanju programa male šole. V prvem polletju tekočega leta je bilo zaključeno šolsko leto 1986/87, v katerem je bilo vključeno v osnovnošolski pouk 9.321 učenccv. Iz vpisa v 1. razrede osnovnih šol za šolsko leto 1987/88 pa ugotavljamo, da se bo število učencev z novim šolskim lctom povcčalo na okoli 9.540 učencev. Število učencev v celodnevni šoli (1.095 učencev) in v podaljša-nem bivanju (1.939 učencev) se v primerjavi z lctom 1986 ni povečalo zaradi pomanjkanja prostorov. s katerim se soočajo zlasti osnovna šola Milana Mravljeta, Veljka Vlahoviča in Miška Kranjca. Osnovne šole so doslednejše izvajale program življenja in dela osnovne šole, s poudarkom na uresničevanju organizirane rckreacije in samostojnega dela učencev. Vse osnovne šole so se intenzivneje povezovale s krajevnimi skupnostmi, s starši in delov-nimi organizacijami. Na področju doscganja večje kvalitete znanja učencev pa so namenile posebno pozornost uresničcvanju dopol-nilnega in dodatnega pouka. Osnovne šole se še vedno soočajo s pomanjkanjem kadra za pouk matematike in fizike, tehnično vzgojo in glasbeni pouk. Srednje šole, kot tudi glasbena šola so izvajale pouk v skladu z letnim programom dela in predmetnikom, pri čemer je Srednja šola za elcktroniko pridobila verifikacijo za izvajanje štirih oddel-kov naravoslovja (od 1/9-1987 dalje), za kar je šola v prvctn polletju tekočega leta izvedla tudi vse priprave (ureditev učilnice za fiziko in kemijo in laboratorija). Raziskovalna skupnost občine je sodelovala pri oblikovanju in izvajanju dogovorjenega raziskovalnega programa v okviru občin-skih in Mestne raziskovalne skupnosti Ljubljane ter s posebnimi raziskovalnimi skupnostmi in Raziskovalno skupnostjo Slovenijc. Posebna pozornost je bila usmerjena v razreševanje zahtev po vcčji in kakovostnejši raziskovalni dejavnosti, ki sc nanašajo na obliko-vanje, zagotavljanje in sofinanciranje raziskovalnih nalog poseb-nega pomena za občino ter nalog za reševanje problemov tehnolo-škega razvoja, pospeševanje in organizacije raziskovalnega dela in inovacijske dejavnosti, sofinanciranje in nagrajevanje uvajanja dosežkov raziskovalnega dela in inovativne dejavnosti v nepo-sredno proizvodnjo, popularizacijo znanstveno raziskovalnega dela in znanosti, sofinanciranje društev in (chničnih organizacij mladine in spremljanje raziskovalnih pobud in interesov glede na družbene potrebe. Sofinancirala je štiri raziskovalne naloge s področja družbeno ekonomskega razvoja in tri s področja družbe-nih dejavnosti. Sodelovala je z vsemi izvajalci in uporabniki razi-skovalne dejavnosti, da bi množična inovativna dejavnost postala organizirana, usmerjena in stalna dejavnost v vseh okoljih združe-nega dela. Na področju osnovnega ztiravstvenega varstva so bili izvedeni vsi načrtovani preventivni programi v posameznih dispanzerjih, izvedena je bila 100 % precepljenost predšolskih, osnovnošolskih otrok in mladine. Posebna pozornost je bila namenjena zobozdrav-stvenemu varstvu predšolskih in šolskih otrok, vendar ugotav-Ijamo, da se razkorak med potrebami po zobozdravstvenih stori-tvah in dejanskimi možnostmi šc vedno povcčuje. S pridobitvijo novcga vozila je patronažna služba izboljšala izvajanje nege bol-nika na dotnu. Program socialnega skrbstva je bil v prvem polletju izveden v načrtovanem obsegu. Družbeno-denarno pomoč, kot edini vir preživljanja, je pvejemalo 36, kot dopolnilni vir pa 161 občanov. Družbeno-denarne pomoči so bile valorizirane dvakrat, da bi tako prejemnikom teh pomoči zagotovili dogovorjeni nivo socialne varnosti. Ustrezno so bile valorizirane tudi oskrbnine v splošnih in socialnih zavodih, v katere je bilo vključenih 480 oseb. Za 52 oskrbovancev v splošnih zavodih je Občinska skupnost socialnega skrbstva zagotovila pokrivanje vseh stroškov, za 211 oskrbovancev pa delno pokrivanje oskrbnin. Dom starejših občanov Marije Draksler-Marjane je poleg redne dejavnosti izvajal tudi izvendomske storitve (dnevno bivanje, pra-nje perila, nudenje prehrane abonentom, organiziianjc družabnih in kulturnih dejavnosti) za starejšc občane, ki niso vključeni v domsko varstvo. Dom se še nadalje sooča s problemom povečeva-nje števila obolelih oskrbovancev, kar nujno terja spremembo normativov za izvajanje nege zdravstveno prizadetih domskih oskrbovancev. Na celotnem področju socialnega varstva smo namenjali osred-njo pozornost izvajanju samoupravnega sporazuma o socialno-varstvenih pravicah in v skladu z dogovoijenimi merili, usklajenih na nivoju Ljubljane, uresničevali sprotno valoriziranje vseh vrst pomoči. Tako je bil otroški dodatek od 1/3-1987 dalje povečan z indeksom 176,3, štipendije iz združenih sredstev so se povečalc z indeksom 199,2, stalne družbeno-denarne pomoči pa z indeksom 193,5. V skladu z usmeritvami in uresničevanjem politikc na področju socialnega yarstva se je ustrezno valoriziral tudi varstveni dodatek glede na gibanje pokojnin, prav lako pa tudi subvencioni-ranjc stanarin, ki jih je prejemalo 60 upravičenccv. Ugotavijamo, da se zaradi upadanja življenjske ravni delovnih Ijudi in občanov v občini povečuje število socialno ogroženih, pri čcmer zlasti izstopa problcm družbeno-denarnih pomoči, ki jih prejcmajo posamezniki kot edini vir preživljanja. Ta vrsta pomoči ne zadostuje za pokrivanje minimalnih življenjskih stroškov soci-alno najbolj prizadetih kategorij občanov. Na področju zaposlovanja je bila načrtovana rast (1 %) v prvem polletju tekočega leta presežena za 0,6 %. Konec meseca maja je bilo v občini zaposlenih skupaj 41.014 delavcev, od tega 34.868 v gospodarstvu, 4.440 delavcev v negospodarstvu in 1.706 delavccv v okviru samostojnega zasebnega dela. Združeno delo je do konca meseca maja zaposlilo 158 pripravnikov, od tega 39 z visoko izobrazbo, 32 z višjo in 87 s srednjo izobrazbo, kar prcdstavlja 18,1 % delež od števila načrtovanih potreb po pripravnikih, ki so ga napovedale OZD za leto 1987. Ocenjujemo, da bi morala biti dinamika zaposlovanja pripravnikov v drugi polovici tekočega lcta večja, da bi OZD realizirale načrtovane potrebe (869 pripravnikov za leto 1987) po zaposlovanju pripravnikov. Stopnja relativne brezposelnosti se je koncem junija 1987 v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta zmanjšala in znaša 0,68 %. Ob polletju je bilo pri skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 279 iskalcev zaposlitve, kar je za 3,5 % manj kol konec leta 1986. Delež težje zaposljivih iskalcev zaposlitve se je v primerjavi s preteklim letom povečalinznaša56,2 %,deležiskalcevmlajšihod26let iniskalcev prve zaposlitve pa nekoliko zmanjšal. Ocenjujemo, da gibanje ncžaposlcnosti poteka v skladu s pričakovanji. V prvem polletju tekočega leta je pridobilo status invalida 7 oseb, usposabljalo se je 21 invalidnih oseb, 5 invalidov pa se je zaposlilo. Dve invalidni osebi pa so bilc katcgorizirane kot nozmožne za pridobitno delo. V prvem polletju je bilo za šolsko leto 1987/88 razpisanih v občini Ljubljana-Šiška 1.327 kadrovskih štipendij in sicef za III.—IV. stopnjo zahtevnosti 668 štipendij, za V. stopnjo 285 štipendij. VI. stopnjo 104 in VII. stopnjo 315 štipendij. Ncpodeljenih jc bilo skupno 439 kadrovskih štipendij, največ za II.-IV. stopnjo 263 štipendij, za V. stopnjo zahtevnosti je ostalo nepodcijenih 36 štipendij, 32 za VI. stopnjo in 108 štipendij za VII. stopnjo zahtevnosti. Ocenjujeino, da so vzroki za nepodeljene štipendije delno v nezainteresiranosti bivših učencev osnovnih šol, ko gre za izobražcvanje v okviru skrajšanih programov, delno vplivajo na nepodcljcne štipendije specifične zahteve posameznih OZD, na podeljevanje štipendij na VI. in VII. stopnji pa vplivajo tudi omejene možnosti za vpis študentov v elektro in strojno usmeritev, kjer fakultete omejujejo vpis zaradi pomanjkanja prostora. Koncc junija je prejemalo štipendijo iz združenih sredstev 356 štipendi-stov, iz Tilovega sklada pa 14 štipendistov. Načrtovana kulturna dejavnost se je v prvcm polletju izvajala v okviru programov društev in skupin v posameznih KS, OZD in šolah. V okviru programa Vodnikove domačije je bilo izvedenih več razstav amaterskih in profesionalnih slikarjev in recitalov ter literarnih večerov. Na pobudo občinske kulturne skupnosti je bil v sodelovanju z Društvom slavistov Slovenije izveden v Cankarje-vem domu simpozij na temo »Jernej Kopitar v Vukovem letu«. Knjižničarska dejavnost se je izvajala v okviru Knjižnice Šiška in v štirih podružnicah, pri čemer so bile izvedene ustrezne aktivnosti za preureditev že pridobljenih prostorov pri centralni knjižnici. Načrtovani obseg obnove spomenikov, spominskih plošč in obele-žij NOB ter socialistične rcvolucije je v izvajanju. Na področju telesne kulture so se izvajali načrtovani programi v 86 osnovnih telesnokulturnih organizacijah. Prednostni poudarek je bil namcnjen izvajanju množičnih oblik telesnokulturnih aktiv-nosti in organiziranim akcijam v vzgojnovarstvenih organizacijah, v osnovnih in srednjih šolah ter v OZD. V prvem pollelju je v TKS mesta Ljubljana potekalo usklajevanje programov, ki s<» jih spre-jele skupščine TKS v mesecu decembru 1986, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je dejanska vrednost programov močno prcscgla razpoložljiva sredstva, ki se v (etu 1987 v okviru obstoječe ^topnje namenjajo telesni kulturi. Pri icm na področju telosne kulture šc nadalje vedno bolj izstopa pioblem sanacije in vzdrževanja obsto-ječih telesnokulturnih objektov in še poscbcj problcm dokončne izgradnje atletskega stadiona. V. KRAJEVNE SKUPNOSTI Za razrešitev problematike financiranja krajevnih skupnosti, so se v okviru SZDL mesta Ljubljane nadaljevale aktivnosti za obli-kovanje enotnih meril in kriterijev zagotavljanja sredstev za delo-vanje delegatskega sistema in organov krajevne samouprave. Zato še ni pripravljen nov samoupravni sporazum o merilih in kriterijih za delitev proračunskih sredstev krajevnim skupnostim naše ob-čine. Samoupravni sporazum o medsebojnih obveznostih in dogovor-nostih za delovanje delegatskega sistema samoupravnih interesnih skupnosti v krajevnih skupnostih še ni uveljavljen, ker ga še ni sprejela polovica samoupravnih interesnih skupnosti, kar pa priča-kujetno jeseni. Iz proračuna občine Ljubljana-Šiška je bilo za vzdrževanje pro-storskih pogojev KS namenjeno 22.010.200 din sredstev. Izvršni svet je z ugotovitvenim sklepom določil znesek sredstev posamez-nitn krajevnim skupnostim na podlagi njihovih utemeljenih predlo-gov o vzdrževanju prostorov krajevnih skupnosti. Izdelan in usklajen je bil samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. med delavci delovne skup-nosti in organi upravljanja krajevnih skupnosti. K samoupravnemu sporazumu je pristopila večina krajevnih skupnosti VI. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Štab Teritorialne obrambe je organiziral in izvedel usposabljanje starešin in enot TO s ciljem utrjevanja borbene pripravljenosti posameznikov, štabov in enot. Obrambne priprave so potekale tako, da smo organizirali skupno posvetovanje z nosilci obrambnega in varnostnega načrto-vanja v občini, posebej za krajevne skupnosti in za organizacije združenega dela. Istočasno smo s ciljem nudenja pomoči pregledali 94 obrambnih in varnostnih načrtov v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Civilni zaščiti smo posvetili veliko pozornost predvsem pri dograjevanju načrtov delovanja civilne zaščite po posameznih ukrepih. Velik poudarek smo namenili zbiranju podatkov o nevar-nih snoveh in izdelavi analize ogroženosti. Izdelali smo poročilo o stanju civilne zaščite v občini, ki sta ga obravnavala lzvršni svet in zbori skupščine občine. Na področju delovanja narodne zaščite smo sodelovali s krajev-nimi skupnostmi in organizacijami združenega dela pri dograjeva-nju načrtov narodne zaščite, ter kadrovski popolnitvi. Usposabljanje delovnih Ijudi in občanov je potekalo v skladu s programom s tem, da smo predhodno izvedli usposabljanje preda-vateljev. Strokovno usposabljanje smo izvajali v republiškem cen-tru za usposabljanje in sicer s področja požarne varnosti, reševanje Ijudi z visokih objektov, reševanje s pomočjo lavinskih psov, usposabljanje narodne zaščite ter usposabljanje poveljnikov in načelnikov občinskih štabov civilne zaščite. V sodelovanju z občinskim odborom rdečega križa smo izvedli preverjanje usposobljenosti ekip prve medicinske pomoči in tek-movanje mladih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V sodelovanju z OK SZDL smo izvajali aktivnosti za pridobiva-nje mladih v vojaške šole in poklice, pri izvajanju nabora pa za šole ' rezervnih starešin. Skladno s srednjeročnim in letnim programotn nabave sredstev in na podlagi predlogov krajevnih skupnosti smo nabavljali potrebna matcrialna sredstva za opremo enot in štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih. VII. DAVČNA POLITIKA IN SPLOŠNA PORABA Davčno politiko smo vodili po predpisih, ki so usklajeni z medrepubliškim im republiškim dogovorom o usklajevanju davč-nega sistema in davčne politike. Občinski odlok o davkih občanov stimulira naložbe samostojnih obrtnikov v osnovna sredstva, v raziskovalno dejavnost in izvozne dosežke. Prav tako priznava olajšave posameznim deficitarnim dejavnostim, začetnikom, za naložbe v energetske objekte ter za zaposlovanje novih delavcev, starejših in invalidnih obrtnikov, ter obrtnikov - borcev NOB. Določanje akontacij davkov in prispevkov je prilagojeno pove-čanju celotnega prihodka. Zaradi izračuna novega katastrskega dohodka še ni zaključena odmera davka iz kmetijske dejavnosti. Duvek od premoženja in nadomestilo za uporabo stavbnega zem-Ijišča je pripravljen do izdaje odločb. Ostali davki (enkratni) se sprotno odmerjajo, pri tem nastopajo problemi pri realnem ugo-tavljanju prometne vrednosti nepremičnin. Uprava vseskozi po lastnih podatkih in evidencah spremlja pridobivanje večjega pre-moženja (avtomobili, stanovanja, vikendi, ipd.) in vodi ustrezne postopke. Skupščina občine Ljubljana-Šiška je februarja sprejela odlok o proračunu, v mesecu juniju pa odlok o spremembah odloka o proračunu občine Ljubljana-Šiška za leto 1987. Načrtovana poraba v rebalansu proračuna je skladna z Dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji in z Dogovorom o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1987. Prihodki od davkov občanov (kalkulativni prihodki) so v prvem polletju tega leta realizirani v višini 1.272 mio din, kar je 36 % načrtovanih sredstev za leto 1987 in so za 121 % večji, kot v enakem obdobju preteklega leta. Davki, ki pritekajo po avtoma-tizmu so realizirani v višini 1.298 mio din kar je 43 % načrtovanih sredstev za leto 1987 in so za 112 % večji kot v enakem obdobju preteklega leta. V letu 1987 velja zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samo-upravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo 1987. Skladno z navedenim zakonom v prvem polletju tega leta nismo imeli presežka prihodkov nad dovoljeno porabo. Vsi prejeti prihodki so bili razporejeni v višini 2.779 mio din, kar je41 % načrtovanihsredstevzaleto 1987insoza 153 %večjikotv enakem obdobju preteklega leta. Poraba proračunskih sredstev je bila skladna z dinamiko priliva sredstev. Obseg sredstev za splošno porabo se med letom usklajuje na osnovi tromesečnih podatkov o porastu nominalnega dohodka gospodarstva SR Slovenije. Zato bomo v drugem polletju, skladno s podatki o gibanju nominalne rasti dohodka gospodarstva, izvršili uskladitev obsega splošne porabe z možno rastjo sredstev za leto 1987. VIII. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE Poročilo o uresničevanju letošnje resolucije v prvem polletju dopolnjuje majsko analizo, ki je bila v obravnavi na junijskem zasedanju skupščine. V poročilu so vključeni prečiščeni podatki, ki se nanašajo na spremljanje industrijske proizvodnje naših organizacij združenega dela. V vseh dosedanjih gradivih in informacijah je bilo izkazano zaostajanje oziroma upadanje industrijske proizvodnje glede na nivo lanskega leta. Po korekciji obdelave Zavoda za statistiko SRS ugotavljamo, da je industrijska proizvodnja stagnirala samo v mesecu januarju in da je imela stalen trend rasti v vseh ostalih letošnjih mesecih. Na področju zunanjetrgovinskih odnosov ugotavljamo dvoje značilnosti: pozitivni netto zunanjetrgovinski efekt in bistveno odstopanje od planiranih izvoznih ciljev organizacij združenega dcla. Saldo zunanjetrgovinske menjave je pozitiven in po mesečni dinamiki narašča, vendar je dosežen na precej nižjem nivoju ustvarjenega izvoza in realiziranega uvoza kot lani. Organizacije združenega dela so v času definiranja svojih izvoz-nih planskib nalog za leto 1987 ocenile in sprejele zahtevne obveze izvoziti skupno preko 178 mio $ na konvertibilne trge. Ta cilj sprejet z letnimi plani organizacij združenega dela je celo nekoliko višji od možnosti izvoza, ocenjenih jeseni lanskega leta ob sklepa-nju izvoznih pogodb. Menimo, da so( organzacije objektivno oce-nile svoje sposobnosti nastopanja na zunanjih trgih po količinah in po deviznih efektih, da pa sprejeti ekonomski ukrepi pomembno vplivajo na krčenje izvoznih tokov. Poročilo vsebuje preliminarne podatke o dohodkovni uspešnosti poslovanja gospodarstva v polletju. Porast finančnih kategorij predvsem celotnega prihodka in porabljenih sredstev skoraj v celoti odraža vpliv visoke inflacije, s tem da je v stalnem upadanju učinkovitost poslovanja. Vse to se odraža na zelo skromnem obsegu izločenih sredstev za enostavno in za razširjeno reproduk-cijo. To stanje je zaskrbljujoče, kajti ob izjemnem porastu ustvarjenih izgub bodo potrebna sredstva za sanacijo in za investiranje v osvajanje novih proizvodnih programov. Perspektiva se kaže v uspešnem zaključevanju pričetih investicij in efeklih novih investicij. Zato posebej ocenjujemo stanje na tem področju in ugotavljamo, kako se investicije izvajajo pri posamez-nih investitorjih v občini. S sprejemom nekaterih prostorsko izvedbenih aktov so se ure-jala vprašanja namenske rabe in izkoriščenosti prostora, s tem pa je dana tudi večja možnost intenziviranju stanovanjske gradnje na območju občine. Dograjevanje komunalne infrastrukture zaostaja zaradi neposredne odvisnosti od primanjljaja finančnih sredstcv za te namenc. Nivo družbenega standarda v prvem polletju ni upadel, saj so bili izvedeni vsi načrtovani osnovni programi SIS družbcnih dejav-nosti. Occnjujemo, da bodo do konca leta na področju družbenih dejavnosti realizirane vsc letošnje naloge ob nespremenjenih pri-spevnih stopnjah v primeru, da bodo deblokirani dotočeni viški sredstev SIS družbenih dejavnosti in da bodo osebni dohodki v gospodarstvu ohranili sedanjo dinamiko rasti. Splošna poraba občine je bila usklajena z imerventnimi zakoni. Izvršni svel ob ocenjevanju uresničevanja nalog letošnje Resolu-cije ob polletju ugotavlja, da: - »korigirani podatki, ki se nanašajo na spremljanje industrijskc proizvodnje naših organizacij združenega dela kažejo na stalno rast v letošnjih mesecih, - na področju zunanjetrgovinske menjave ne dosegamo lansko-letnih rezultatov, kljub bistveno višje planiranim izvoznim ciljcm organizacij združenega dela za lctošnje leto, kar v pretežni meri odraža vplivc ncustreznih sistemskih rešitev na tcm področju; kot pozitivcn rezultat Izvršni svet ocenjuje dosežen pozitivni neto zunanjctrgovinski efekt, - izjemno visoka stopnja inflacije destimulativno vpliva na pre-mik k učinkovitejšemu gospodarjenju, destimulira motiviranost za izvajanjc nalog in povzroča ležnje po visoki rasti vseh oblik po-rabe, - so doseženi dohodkovni rezultati naših organizacij združenega dela v pretežni meri odraz visoke stopnje rasti cen in da je izpad sredstev za reprodukcijo pogojen s prenizko realizacijo in s preveli-kim porastom poslovnih stroškov in ostalih porabljenih sredstev, - so izgube bistveno višje kot so bile po zaključnem računu oziroma po periodičnem obračunu in da so nastale v v^likih proizvodnih sistemih elektrogospodarstva, strojegradnje, SOZD Iskra in v gradbeništvu; Izvršni svet ocenjuje, da so nekateri vzroki za ugotovljeno stanje objektivne narave, vendar pa ugotavlja, da se organizacije združenega dela niso pravočasno prilagodile sprc-menjenim pogojem gospodarjenja in da so v časovnem zaostanku pri razvoju in osvajanju novih proizvodnih programov, - je informacijska osnova na kateri temelji ocenjevanje doseže-nih gibanj pomanjkljiva, ker vpliva na selektivno obravnavanje posamcznih problcmov. Izvršni svet podpira aktivnosti Izvršnega sveta SR Slovenije, ki izhajajo iz majske analize za dograjevanje gospodarskega sistema in ukrepov ekonomskega sistema na ravni federacije, da bi z njimi uveljavili tržne pogoje gospodarjenja in samostojnost organizacij združenega dela kot blagovnih producentov.