I mladika WBñ-----I --8- \m m ih uh fILAUlhi IZHAJA VSAK MESEC RAZEN JULIJA-AVGUSTA 19711 luto SIV. slev.4 V S E B 1 M A : Dr« go Stoke; Je res vse, Kar je slovenskega, brezglavo? .................&; Ali smo res narodna manjšina?..................02 Zubek - Brecelj: Pomlad A d ek Ostroiuške (4) . . BO Vladimir Kos: Kmalu bo češnja cvetela .... 64 Ina Ju«. Broda; Mati iz-Dja- kova.......................66 Nelly Schuster: Večerni obisk, Med upanjem in strahom, Kontrast med včeraj in jutri ... 66 Ludovika Kalan: Mrtev dom. Spomini, Postat si mi tujec........... 67 Bruna Pertot: Nikdar . . S7 X Y.; Iskalci, Zaprto Je tvoje svetlÜB .... 67 Alojz Rebul« Bobešče (Iz dnevnika 19641 . . . . 6fi M. M.: Nasilje nad otroki 66 Danilo Sedmak; Vesoljci in. Kambodža . .... 69 Ivan Udovič: Dokumenti našega življenja in dela . 70 Martin Jevnikan Sodobna slovenska zamejska literatura ....................72 Moj c h. Rant Resnični pravi dom.....................74 Franc Jeza: Se o ■Smislu in vlogi študijskih dni* 75 V rtovi muz................77 Uredil JOŽE PETERLIN Revijo Izdaja uredniški odbor; Stanke] Janežih, Marij Maver, Albert Miklavec, Franc Mljač, Sergij Pahor. Boris Pangerc, Jože Peterlin, Zora Tavčar, Maks Šah, Drago Stoka, Emil Valentinčič in Morilka Koršič. Odgovorni urednik: MARIJ MAVER Zunanja oprema PAVEL MEDVEŠČEK Uradni ŠLvu In uprava] Trst, via Dnnizctti 3, Tel. 76818P - Pod uredništvo v Gorici; SKAD Čekovni račun M/7919 Rejfistriiiino na sodišču v Trstu št. 192 Tiska Liskama nGrapliiš«, Trst, ul. Sv, Frančiška 20. tel. 2M77 SLOVENSTVO V SVETU V zvčzt z uveljavljanjem sipvpn- j?ivo v svetu, bo morda zanima (o Kaje čitatelje tudi delo slove« skih piaizincev v južni Ameriki. 2ato Vam pošti ja:«io tole pismo. Pne h /emMflrja ip?Q je jji. Slovensko-n rpentijtskit odpravo na Patagonski Celinski led ISG9-70, organizirana v okviru Slovenskega plnninsfeeija društva v Argentini, osvojila s prvenstvenim vzponom oli. 2,S(W m visoko, rinile j deviško goto in jo poimentivala: DE-VBTINDVAJSETI OKTOBER (Cer ro Kelntiruievs de Octabre) v po-tosliiev slovenskega narodni] o-svobodilvenega praznika, feo se naš narod spominja osvobajanja izpod germanske nadoblasti. V vrhunski navezi sta plezata ing. Jure Skvarča, ki je na vrhu razvil eiovensiso zastavo, ¿n iVinrio Semtno. Gora leži v območja Južnega Patagonskega leda. na za-pndnem bregu največ/ega nmeri-škegi1 ledenika Upogula tfia km>, no križišču lužnega vzporednika ca. 4Š°$3' in ppldnevnika 73^39'- V pojasnijo in v arijentacija dodajamo nekaj važnejših tekmčnih podatkov o tem zanimivem, a ma lo znanem področju: Patagonski celinski led je pč> tvorbi in razsešju svojska in edinstvena ledeniška ostalina izza ledenega obdobja. Teče v dveh delih med argentinsko in čilert-sko JCordiiijero v povprečni nadmorski višini 1.500 m. Prvi. Severni det, meri te too km v dolžino ¿n ima 4.400 kmJ površine. Drugi, Južni p rede i, pa je 330 km dolg, 80 do 30 km širok in mer: v površini z ohrobrtimi ledeniki vred 13,$00 km3. Iz tega, ogromnega ledenega veletoka se dv:pa-jo ponekod krajše ali daljše gorske verige, Jiatsrih vrhovi ne presedajo 3,090 m nadmorske višine, Zaradi Odela ijcnosfi < čez 2.000 km jugozapadno od Buenos Airesa), vsled pomankanja prometnih pogojenosti in skrajno nepovoljnih topografskih razmer so ta pod roč ja Še vedno le matu raziskana. Eden odločilnih faktorjev je tudi izrediio ostra klimm mnogo deževja ter Skoro neprestani vetrovni viharji poleti fer nizke temperature in snežni meteži pozimi Nekaj več dejavnosti so semkaj vnesli poleg redkih- znanstvenikov predvsem, ponajvpč evropski priseljenci, ki jih zv-ahlja na jug izredna naravna iepoiit PD krajine in edinstvena fe0nli3u.ru cijii go ra, po sili razmer pa opravljajo spotom“ tudi jrazisfeovatna. dela. Zaradi planinsko tehničnih posebnosti ¡'svojska kombinacija med ledenimi simami in topla skalo) so te gore zaslovele že v svetovnem planinskem svetu in pošiljajo se rajanj že itidl Evropa, vsn Amerika in Jajjonska gorniške odprave s svojimi najboljšimi piesavci, Dobršen delež gorniške in razi' sko v aine dejavnosti na Patagonskem ledu nosijo prav slovanski planinci, ki so prišli v Argentino po drugi svelovni vojni, Prvih po hodov na Kontinentalni led SO še udeleževali že v prvem deset-tet ju po v se lil vl v Argentino člani bariloške nekci/e našega društva, in to nn San Valentin na Severnem delu in. na Paine na skrajnem jugu, Letošnja odprava pa /e te deveta, organizirana od buenosuireške sekcije SPD na Južni Patagonski led. Vodita jih izmenoma društvena člana brata Peter in ing. Jure Skvarča, ki ja je. šteti med najsposobnejše ple-zavce v Argentini, Pod njunim vodsivom so naše odprave doslej osvojile na področju Patagonskega ledu okrog dvajset gara irt dosegle mnugd ta ziskovalnih dognanj. Dosežke sporočamo argentinskemu in čilen-skemu vojaškemu Jzarloprilfskem« institutu ter mednarodnemu glu Kmloškemu institutu v dimu. Ti registrirajo m povzamejo poimenovanja gora, ki do osvojitve niso imele «škaferšne.giit imena til so bile splok neznane, kakor tudi druge znanstvena in topografske podatke Tako nosijo na Pa-Dal/e no 3- girani platnic Posamezna številka Mladike s Lane 200 lir, po pošti 121) lir, Celoletna naročnina (10 številk j 2000 (2200) 3ir. Naročnina m veg letnik v Jugoslaviji 33 Ndin, v Ameriki srane 5,5 dal. Naročnina za ves letnik v Avstraliji 4 funte. Pisatelj Jože Javoršek I« V tvoji knjigi Koko je UtOgOČc? no strtim statriinsedem-deieT dolakne tudi Slovencev, ki živima iiven meja matične domovine. O nas pravi takuie: »Danes, ko je bilko ta Trst izgubljena, po človeka pritudevo se (isto posebno tragični položaj naše manjšine. Slovenci sami so med teboj razdeljeni nq siranke in strančice, hkrati pa izpričujejo izredno vitalnost, povečano I nekakšno ¡oiljivosljo in pretirano občutljivostjo, ki v odnosih do »maiične dežela meji tia histurijc. Našo slovenstvo v Italiji ima veliko značilnost slovenstva v stari Jugoslaviji: pahljača Strank in strančic tega od skrajne dethe v skrajno levo, od ene »rite vernikov do druge Vrste hrezvertev. In vse, kar je slovenskega, je NEKAM BREZGLAVO IN OEiPERAMt-NOn (podčrtal pisec članka). Ne spominjam se, ali je bi) pisatelj Javoršek kdaj n« kakšni slovenski prireditvi V zamejstvu, niti ne vem, ali je pri nas kdaj kje predaval ali pa Stopil v ¡tik Z rta timi k u ll urni mi delavci ali pa s pa liričnimi predstavniki. Niti ne vem, pij je kdaj pbjavif jvojo prispevke V eni izmed tržaških revij ali v Primorskem dnevniku oz. v tednikih, ki I različnih strani osvetljujejo in te soočajo z narodnostnimi in socialnimi problemi da- JE RES VSE, KAR JE SLOVENSKEGA, BREZGLAVO? DRAGO ŠTOKA nošnje zamejske stvarnosti. Morda je pisatelj to naredil, čeprav v svoji knjigi lakih obiskov ali srečanj ntL omenja, daje po veliko poudarka svojemu sprehajanju pred tržaško postajo med gnečo jugoslovanskih državljanov, ki se tam stalno prepleta. Toda če bi pisatelj res prišel kdaj v globlji kanlakl z našimi razmerami j n ljudmi, b> najbrž ne mogel napisati, do smo desperanlni ali brezglavi. Res ni vedno prijetna ali enostavno živeti v stalni napetosti v boju za narodnostne pravice ¡n obsloj. Toda to je naša dolžnost in se zaradi loga ne čutimo niti malo despe-tanini, nasprotno: najmanjši uspehi nat pri tem razveseljujejo in nam vlivajo optimizma! In to v isti meri, kakor nas pusti odprtih ust pisanje Tarasa Kermaunerja v Problemih. Tudi nismo desperarttni zato, ker SO vsi naši članki po revijah ali Časopisju neha-norirani alt zato, ker ne vemo, kaj pomeni predavati za dober honorar V krožkih ali klubih. Končno po le ne moremo biti take brezglavi, če nam je da tega, da se slovenstvo v teh krajih ohrani, da te ne autoasimiliramo in do ohranimo prisotnost slovenskega naroda tudi preko mejnih blakav pri Sežani. Upamo ii trditi, do nam te v določeni meri tudi uspe, kljub razlaščanju, ki nas hromi, kljub nerazumevanju I italijanske Stranj, ki se šele v zadnjem času otresa stare miselnosti in a pušča nekdanje prijeme, ki sp nam vsem znani, le zaradi tega dejstva hi nas morali pisatelji in intelektualci, ki živijo v domovini, bolj ceniti, oziroma objektivneje spoznavati naša prizadevanja. Saj konec koncev branimo i svojimi Žrtvami tudi ljubi jan.« in Novo meslo in Kranj I V te.m pa res nismo desper antitezi, ampak Čutimo in damo ŠO nekaj na tisto, čemur se T »reakcionarna:: besedo pravi: slovenska besedo, slovenska pCsdrti, slovenski narod! Obramba tega »našega« ni naša zabava, ampak to čutimo za svojo dolžnost, ki terja nešteto Žrtev, ne daje pa plačilo ali morda pohvalo. Tudi rte bo držalo, da smo histerični do matične domovine! Zakaj vendar? Ce želimo objektivne ¡šili odnosov S kulturnimi in javnimi delavci iz Slovenije, če hočemo, da Slovenija stalno in globlje in nestrankarsko ¡premija naša prizadevanja in naš razvoj ali pa tudi poraze, s tem še ni rečeno, da smo do nje histerični, Tudi takrat ne, če menimo, da bi marala centralno vlada v Beogradu intenzivneje s premi pa li — v mednarodnem merila naše življenj« in n« poudarjati samo vlogo mostu, ki nam jo je zgo dovinn dodelila! In Še nekaj j dejstvo, da SmO razpršeni po raznih strankah in slraneicoh, izhaja pač iz družbene ureditve in votivnega sistema, ki vlada v državi, v koleri živimo. Če bi bili kot južni Tirolci, bi se temu lahko ognili, ker pa je pri naj stvarnost drugačno. (in k le mu je prispevala ludl povojna politična gledanje matične države), pač ALI SMO RES -ne moremo z glavo skoti Liri, Gotovo: če bi biti vsi pod streho ene stranke, seveda slovenske, bi bilo mnogo lože za nas, o tem ni dvomu. Toda tudi v sedanjih mzmerah skustimo vsak po svoja branili slovansko in socialni razvoj našega ljudstva. Včasih najdemo pri tem ludi v kupni jezik, česar 1 ud i ne gre kar loko prezreti. Ce se zdimo V lom ra Z: pr sevanju kdaj brezglavi, je to teknit, ko mislimo, da smo lako vozni, da bomo s svojimi pičlimi glasovi reševali stvarnost in probleme italijanske družbe, ko Še svojih nismo vodno sposobni reševati, Toda o tem bo že zgodovina spregovorila svoje! Za zaključek krttlko vprašanje pisatelju Javoršku: ati se mu ne zdi, da je morda veliko bolj brezglavo in desperantna tiste slovenska inteligenca, v naši prestolnici, Iti *i dovoljuje marsikaj neokusnega, nestvarnega, neresničnega, skrajno neodgovornega objavljati v Problemih, kar nam V zamujsivu še na um ne pride? Kom sili la slovenska inteligenca S svojimi «umetniškimi stvaritvami« (za katere da biva boje celo visoke h o n o rarjE), ki izpričujejo samo presitost, otopelost in narciliiem. To je pa res »brez g lavo« jn »desperantitp«, NARODNA MANJŠINA? Skoro vsi naši časopisi ter politični in kulturni delavci se nikakor ne morejo otresti te besede kr uporabljajo brez vsake potrebe oznako »manjšina« za skupnost lamej-3kili Slovencev. Te razvade se maramo otresti, kajti besedo manjšina utegne v psihološkem oziru zelo čudno vplivati na ČtaHC le nate zamejske skupnosti, saj pomeni poč nekaj »manj od drugih«. Toko nas kvečjemu imenuje član večinskega neroda ob pa recimo naš predstavnik v parlamenta ali po v deželnem svelu, ker uporabijo pač juri dičm c|i strogo politični izrm. Kor sc je pa razpasla pri nas navado, du sebe kličemo za itirianjsinort, saj pač stalno pišemo ali govorimo o »kulturi nate manjšine«., O športnem udejstvovanju »naše slovenske manjšine« ild., je nujna, da odpravimo nedoslednost v izrazoslovju. Ko zamejski Slovenec govori in piše o sebi, ne more in ne sme samega sebe podcenjevali olj pa z mo n j še voli pomena tvoje skupnosti. O sebi govorimo točno, s slovenskim iimicin, ki naj točno in polno apruduli našo narodno pripadnost: ¡»SLOVENSKA NARODNA SKUPNOST V ZAMEJSTVU, SLOVENSKA ZAMEJSKA SKUPNOST, ZAMEJSKI SLOVENCI, ČLANI 5LOVEN5KE SKUPNOSTI itd IN NE MANJŠINA, ČLANI SLOVENSKE MANJŠINE ild.« To je predlog, 0 katerem bi bilo prav, da bi se po ra z govorili, če se nam zdi morda urn trs te n, ali pa bi yu enostavno začenjali dosledno in s pridom uporabljati vsi. |i|M» i A vreli; Lukeiič-T na/ina Preva dal IMAP IJ AIM BRECELJ Od zočudenja sem odprla oci in zardela do lasnih korenin. Moj Bog! Aiera — lo ¡e bila beseda, s katero ¡e poimenovalo to mojo jutranjo pomoč v kuhinji. Gledalo me |e hladno, trdo, po nemško mi ¡e prigovarjala, da se moram tu zadrževati primemo svojemu položaju. Spoprijoteljevatl se s kuharica in služkinjami, to je »unerhört«, nezaslišana. Pomagati jim pri kuhinjskih opravilih — »da's sind ple-beiiche Manieren-«. To so namreč plebejske navade. »Mi tu vas štejemo, Fräulein Evchen, za člana naše rodbine, toda vse kaže, da se vi te časti na zovedote. Zapomnite si: Kdor seda za mizo z gosp üd o, ne more sedati s slu£inčad|0,« »Toda jaz nisem s tem mislila nič slabega.-,s sem se skušala braniti, čeprav sp-oh nisem vedelo, da bi se družabna pravilo, ki so veljala med domačimi, raztečolo tudi name. Vsaj kar se tiče odnosov do služinčadi, »Vem, vem, vprav zato vam tokrat odpuščamo. Todn neizbežno je, da boste moral! ohraniti med seboj in služinčadjo primerno razdaljo. Svoje stike s služinčadjo morate omejiti no najmanpo mero, Kajti sicer si služinčad marsikaj dovoli in izgublja spoštovanje do gospode. Po svetu kroži že itak toliko nemirnih In puntarskih gesel, da ¡e treba storiti vse, da bi se od njih ne pokvarilo še podrejeno ljudstvo..,« Opravičevala sem se s tem, da sem zrasla no vosi, kjer nisem imelo priložnosti pnbaiati v višjo družbo. 'ante Lora je vljudno prikimala in me pomirita, da ona in njen nečak moje ravnanje tako jemljejo, pa vendar: v prihodnosti se koj takega ne sme ponoviti. Do bi mi osladila grenko pilulo, se mi je ob odhodu ljubeznivo nasmehnila. Zunaj na hodniku sem se srečalo z Ade’kinirn bratom Gejzo, Videl je, od kod prihajam, pa me je nagovoril: »Tante Lora vas je poklicala na rapart? Nikar ii ne jemljite tega k srcu. To je njena navada. Ona je kakor kaktus. Mi smo se je že privadi i. Nikar ne mislite, tla je le do vos toka osorno. Tudi meni vedno krtači gtavo. Pa tudi očetu In stricu- Mamo in teta Imata pred njo prav tako strašen rešpekt. £e tega še ne veste, potem vam pojasnim, da se je fante Lora gibata v na ¡višji družbi. Dolgo leto je bila dvorna damo no cesarjevem dvoru. Treba jo je jemot tako, kakršna je. Ko bi se za vsako njeno pikro besedo kdo razpokal, potem bi mi tu že tonili v morju.« Sele tedaj me |e v resnici zmagalo. Kot grah velike sotze so se mi potočile po licih. Najraje bi se bilo pogreznila v zemljo ali izginilo v svoji sobici, do bj se 'ahko od srca razjokalo. To bi me pomirilo. »Kor pokonci glavo, gospodične I Ne smete biti tako občutljivi,« ¡e rekel Ge;za, me prijel za brado in mi dvignil glavo: »Pa ko se lepe dekliške oči okopljejo v solzah, postanejo še lepše.» Trmasto sem stresla 't glavo in zbežalo v svojo sobico. Gej zave sočutne besede so ni godile — zato sem tudi dopustila, da me je prijel za brado, čeprav bi morola ta ko j zavpiti In ga užaljeno mahniti po roki — lodo niegov poklon me |e uiezll, Norčevati se iz človeka v takih okoliščinah to |e zares grdo. V sobici sem se zaprla, da bi me nihče ne molil. Razjezila sem se na fante Laro in na blagorodno gospo, ki mi sama ni nič rekla, pač pa me zatožila črni gospe. Nenadoma sem se počutila strašno ¿opuščeno. Kor oblečena sem se vrgla z obrazom no neodgrnjena posteljo in sc grenko razjokala. Iz sosedne sobe se ¡e ogasil klavir. Adelka je tam igrala. Verjetno me je zaslišala, kajti v hipu-je prenehala z igranjem In prišlo k meni v sobo. Na ta vrata sem pozabila, nisem ¡ih zaprla. »Vi jočete, Evka? Kaj se vam je zgodilo? Ali vas je kdo užalil?« Sedla |e na poste jno stranico in me božala pO laseh. To me je še bolj razjezile. Trenutek je tra;ala, da sem se loljko pomirila in sem mogla Ade ki odgovoriti, »Ne, nihče ni ni užali!, gospodična Adelka,« sem odvrnda, brisoje si oči s čipkastim robčkom. »Nič ni to, ne bodite hudi name, do sem taka noričica..,« «Oh, Evko, nisem vedela, da ste tako občutljivi!« je vzkliknila sredi smeha. »Kar privadili se morate na čudoštv-0 t-ante Lore. Človek sl ne sme tega gnati k srcu... Pa — ali vas doma mamica nikoli ne po-korQ?w Izvlekla ¡e svoj robček in mi nežno abrisa.a poslednje solze z oči. »Pokaraj seveda me pokora,« sem priznala, jtoda to me ne bali,,. Vendar, jaz ne vem, ali me razumete, gospodična Adelka, tada |az nisem jokala le zaradi tega, ker me je tanfe Lora pokarala, temveč prej zato, ker se lu počutim tako tuja ., .« Spet 50 mi sol ze za i.e oči. »Vam je dolgčas po domu, kajne? Pa to bo prešlo, čim se nekoliko privadite.’ Ni me razumela. Saj se meni ni tožilo po domu, Nisem bilo majhna deklica, ki ne ¡drži dva VLADIMIR KOS, Tokio Kmalu bo Češnja cvefela There lives the drearest fresnesr deep down (hiiigs. G- M. Hp-pltlns, God's-grandeur |JS77) Skoraj ho češnja ici gozdom heionct vifivetcla, irtiohljdjč ifr oknom naše m?ve predilnice. Vem, da bom ustite na fed« zaokrožil, kot veter, ki žvižga na leni kanal državne skladiščit k C. 5 Srcem drset bom ČOI lipke, po vinu dišeče, čez oglje nebes in sel zemlje preutrujene, Ali ni zmeraj tako, ko vzbrsli razodetje? □ a veter prihaja v ned «¡do ne cerkvice- L vrta asfaltov bom nesel pijane cvetove v podstrešna kraljeilvo, Z riala cesto do poslelje. V njene presiore d la rti ¡Ih bom stresli, razgrete: do vi go ji oči v romanca slutnje na pragu let. Ali ni zmeraj tako. ko vzbrsli razodelje? Da veter prihaja v nedozldane cerkvice, tukaj in tam, pa še tukaj in In m SO češnje in veter jih dajE v Sprem en je nje na ui trtice. — tri dni brez mamice. V Trenčmu sem bila skora| ;elo leto, po nisem, tam nikoli zahrepenela po domu. Toda tu v tem dvorcu,. . Všeč mi ;e bilo, prijetno mr ]e bilo, da sem družabnica blagorodne gospodične, nisem se pa mogla sprijazniti S tem, da se morem zaradi tega odpovedati vsemu, sredi česar sem zrasla, in kar je sestavljalo moj svet. Nenadoma sem se zavedela, kako neizmerna je razlika med njimi in mojim svetom. Kako krasen se mi je dozdeval ta njihov svet še včeraj! Pa glej, kako mrzek obraz ima) Nikoli nisem razmišljala o neenakopravnosti med l|udmi, o pregradah, ki jih mednje postav ja bogastva in družbena lestvica. Vedela sem za to, toda doslej Še nisem občutilo na lastni koži prekletslva lakih razdelitev. V Žitnjanih nismo imeli niti enega plemiča; najviše na družbeni lestvici je stal gospod Župnik, kaj za n|im pa naš očka. Pri tem pa se od vaških ljudi nismo razločevali, spadati srna mednje. Oče je bi kmečkega rodu, stari oče je prav do smrti obdeloval- njive in eden izmed Očetovih bratov je bil obrtnik, drugi po je kmetoval, Kje neki bi se bila mog a dvigati nad ostale vaške otroke! Pa četudi bi se bilo v meni porodila kaka tako misel, bi mi oče ali mati kaj hitro spet spravila glavo na prava mesto. Zato sem se s težavo privajala misli, da kuharica, služkinja in ostala služinčad niso men! enaki — pa čeprav naj bi to veljalo le zg čas mojega bivanja pri Gstroluškrh. Toda Adelka tego ni razumela, ne mogla bi rego razumeti. Zato sem tak* misli pred njo zatajila. Dogodek s tonte Loro me je zelo jezil, In ko sem se srečo lu s kuharico, sem povesila oči, kakor bi se čutila krivo pred njo. Seveda, v kuhinjo nisem smela več stopiti, do bi tam pomagala. Nisem pa hotela, da bi si kuharica a meni bogvekaj mislilo, zato sem izrabila trenutek, ko sem bilo gotova, da m-a v kuhinji nihče ne bo presenetil, in sem tja zbežalo, Rekla sem kuharici, naj no bo huda name, ker ne bom smelo hoditi v kuhinjo pomagat; blagorodna fanta Lora mi je namreč to prepovedala. Kuharica se je natihomo nasmehnila in odgovorilo z razumevanjem: »Sdvoljo tega naj vas glava ne bali, gospodična. Kaj bi bila huda! Ml vemo, da čutite z nami, in že to človeku dobro dene. Končno se mi tu v gradu nimamo slabo, ne nore m o se pritoževati. Toda ubogi vaščani!« Kuharica je zamahni a z roko, jaz pa sem vedela, kaj ¡e pri tem mislila. Usoda podanikov je povsod enako- Enako zla, Najraje bi ne bila šla niti k večerji. Nobenega teka do jedi nisem čutila, poleg tega sem si mislila, da je popoldanski razgovor s temte Loro zapustil no mo|em obrazu sledove, tako da se hodo pri večerji vsi po meni ozirali. Spočetka sem se hotela izgovoriti., da me boli glava, potem pa sem pomislila, do se meni tok izgovor ne spodobi. S tako gosposko boleznijo, kakršna je glavobol, bi se izgovori.a lahko le Adelka. Tada jez .. .? Nepri jetno razburjeno sem stopila v jedilnico. Prvi, ki sem ga srečala, ja bil Gejzo- Nasmehni se mi je, da so se mu pod črnimi brki zablesteli zobje, 'n mi ironično rekel: »Glej, gle|, obloki so se raztrgali in pribijalo je sončece!« Njegova zbadale me je jezilo, toda nisem mu mogla odgovoriti z osornega besedo, da na bi iz tega spet nastala »afera«. Med večerja so ie vsi vedli toka, kakor hi se nič ne bila zgodilo, tako da je že čez kak trenu tek tudi ž mene izginila zadrega. Medtem Se je že stemnilo in služabnik ¡e prižgal sveče, Družba se je preselila v salon In posedla za dve mizi. Za prva so sedli gospodje, za drugo do- me. Začeli so igrati karte. Gospodje so igra i mu-rjas, do me pa whist. »Kaj bos počela, Adelka?« ¡e vprašalo gospa Ostroluška hčer. »Ali ne bi z Evko igrali domino?« Adelka me je pogledala. »Rajo bi igrolfl na klavir. Toda če bi hoteli zaigrati partijo domine, Evkci , ..« Odvrnila sem, da bi raje poslušala, kako bo Adelka igrala na klavir. 5evedn če nima Adelka nič prgtj temu, da bo imela poslušalko- šli sva v Ade-kino sobo. Bila je tako prostorna,. da je bil v njej še klavir 'in majhna knjižnica s knjigami, ki jih je imela Adelka napoje. Razen tega še skrinja, vitrina, okrogla miza z izrezljanimi nogami, troje oblazinjenih naslanjačev, v kotu pa divan, ki so mu pravili recamier. Vse, kor je bilo lesenega, |e bilo belo pobarvano, posteljno pregrinjalo in blazine na naslanjačih pa modre. Na stenah je viselo nekaj slik, med njimi tudi miniatura z Adelkino podobo. Koko je bilo tu vse svetlo, koko prijetno! »Kaj noj zaigram?* je vprašala Adelka, ko je postavila na klavir svečnik s prižganimi svečami in sedlo pred odprt klavir. »Beethovna ali Chopina?»: Na glasba- sem se nekoliko spoznala, saj sem celo igrala na orgle; oče me je bil nciLČil. Znala sem jgruti cerkvene pesmi, naučila pa sem se tudi nekaj Bachovih fug. Toda kako malo sem vedelo O Mozartu, Beethovnu, Schubertu, Chopinu in Lisztu! Kje neki bi se bila mogla odločiti za Beethovna ali Chopina! Ko bi bila izgovorila eno 0(1 teh dveh imen, bi rekla le tako na slepo. flaje sem Adelki priznala, da se na klavirsko glasba ne spoznam veliko, in pustila sem ji prosto, da Zajgra, kor se njej zdi. »Zaigrala bom skladba svojega učitelja.-» In zdrsela |e s prsti po klavirju. Zaigrala je koračnico, ki je rezaici v dušo. »Koračnico iz opere Ladislav Hun/adi,* mi 'e rekla Adelka, ko je prišla na konec, »Pa ste rekli, do mi hočete Zaigrati skladbo svojega učitelja!« Adelka se je prisrčno nasmehnila, »Ah, tako. Vi ste mislili, da skladbo učite:ja z Ostre Loke ali kakšnega podobnega moistra, kajne? Ne, ne, zmotili ste je, J oz sem mislila na svojega učiteha glasbe iz Peste, sklcidatel a Ferenca Erkela-n Priznavam v svojo sramoto, da sem tedaj za Crkelovo ime prvič slišala. Pa je, kot ;e povedala Adelka, to zelo znan madžarski skladate i. Ob pripovedovanju o Erkelu je bila Adelka vsa iz sebe. Najprej mi je razlagala vsebino opere, ki da je povzeta po resničnem dogodku, ki se ie dogodil v petnajstem stoletju. Živo sem si pred-Stav||ala ob Adelkinem pripovedovanju, kako se je rniodi kralj Ladislav Hunyadn postavi! z mečem v roki proti ¡ntrjgantskerru grofu Ulrihu Celjskemu, vsemogočnemu kraljevemu svetovalcu, in kako so potem ogrski velmaž|e tega zosovraženega človeku uničili. L-6 da se opera ne konča s smrtjo intri- ganta. Sele potem se točenje razvijati usoda Ladislava Henyadi|Or na materina proinp mu kral| odpusti in slovesne priseže, da se nad njim ne bo n kol1 maščeval zaradi smrt! svojega sorodnika in svetovalca. Pa so privrženci odstavljenega grafa U riba tako dolgo nagovarjal' kralja, da je dol mladega Ladislava Hunyadrja ujeti, na hitro obsoditi in ga ubiti ... »To je strašno krvava zgodba,* sem rekla vsa razburjena. »Ljudem ¡e bilo to všeč, kajne?« s-Shašno. Nobeno opera še m imela v budim-peštcinskem gledališču takega uspeha. To je bilo edinstveno.* »Pa ste bi i tudi vi na predstavi?« »Seveda. Vsi odličnejši ljudje Budimpešte so bili tedoj v gledališču. Bilo je ho pred tremi leti, ja nuarja štiriinštiridesetega Ista. Zeblo je, da je vse pokalo od mraza. V gledališče smo se peljali s sanmi, Erkel, ki je dirigent opernega orkestra, nam je poskrbel dobro lozg. Zbor, k j sem ga pravkar zaigrala, nastopi ob koncu prvega dejanja- Predstavne'te si, da ga igra ves orkester in poje mogočen zbor. Bila je to nekaj mogočnega. Ko so no odru peli drugo kitico pesmi, je občinstvo vstalo in zahtevalo ponovitev. In potem še enkrat... po to |e že občinstvo polo skupaj s pevci. To je bilo nepo zahnp. Po predstavi sem neslo skladatelju šo|oek rdečih rož.« s-Gotovo ¡e bil uspeha zelo vesel/ sem dahnila, »Seveda go je bil. In ko sem mu čestitala in govorila o umetniškem zadoščenju, mi ;e skladatelj Erkel izreke1 besede, ki se jih pogosto 5pOmin|om; »Za umetnika ¡e največ|e zadoščene, ko se mu posreči izraziti to, kar čuti vse ¡udstv-o.« — Sedaj razumete, zakaj imam to skladbo tako rada?* Ko sem bila doma, sem vedno mis ila, da sem kot voško dekletce dovolj razgledana, kajti oče me je naučil vsega, kor je sam vedel in znal in kar je meni , do ie zame potrebno. Pa sem se ob Adel-ki zazdelo zelo zaostala; zdelo se mi je, da sem neumno kmetico, ki ima tako strašne vrzeli v izo brazbi, da 'O kor s-romatno. Prihodnjič nspre. ,\'aši ëtadenîje iwa/ofo na »odim Pregljeve »Otroku sonca Avrelij Luketič: Mati ! N A JUN BRODA Mati iz D jakova Že pTEd mnogimi sto Isti, ko »0 V preročišču so verovali, ■¡o m» m lose rgitibiii, od m o ¡ega otroka proč puhnili in v stolp zazidali, ker k oni ni žrtev imeti so hoteli. Takrat krvniki, preden so me zakopali, SO tl usmiljenja mi Željo izpolnili; bili so možje, žene so imeli in imeli so tudi mojima dečke, zalo V Stolpu Lino so pustili, da sem skozi njo dojilo svojega sina. Toda danes, v tem krvavem stolpu, je Človek popoln v svoji kruti postavi, brez šibkega ¿leno je zdaj sklenjeno veriga no morilski fronti proli naravi: bodeča žica nima -nobene vrzeli, Tu na robu med grobom in taboriščem tržem na kose svoje srce, oh zida slojim, ko zgrizem popkovino si, v rešitev dete čez pomolim, rumene in koščene ročice mahajo mi iz svobode jas iz taborišča, od lom zunaj — o ¡oz ie ij onstronslve. Iz nemščine prevedla Mileno Merlak Detela Zaradi neljube pomote pri na lisa pesmi v 2. šlevtifci id dbljavljarnd panovno. Jz sodobne ¿enake Jfnrtc N E L L Y SCHUSTER, Duna Večerni obisk Za senca tvojih besed te išče moje srce: začaraid v lesk j iskre n ali namišljen?! tvojih poli-. Rosa leme je na tvojih trepalnicah; motrd me — prešerna in ironična ; svojskim smehljajem ocenjevalca... Moja dlan ti zaupna počiva v roki, kakor ujeto ptico — Tih ogenj ljubezni in nežnosti odpevu u majih očeh. Si vreden prijateljstvo moje duše? Ni vem, z o katerim z: le n; m gričem mojega hrepenenja sloji resnica F. S- In lo Inko boli. Med upanjem in strahom Naloži na Ogenj najinega prijateljstva. Reci mi kaj, zob« mo. Tvoj molk je daljši od zime. Le kje seje zakasnila pomlad za moje srce ? Kontrast med včeraj in jutri Sva kol podobi dve medalje ene gravura jaz, relief si vzbokcl lij In misli SO cvetovi duše; pene so ure, ki V njih Žsle-st govori Jaz žeja m po prostosti in soncu. Jaz hočem pili luč iz mojih dni. In vendar se mladost nagiba h koncu, ker me spomin na prvi vir greni,.. Mrtev dom Dom v rohneči noči rasdejciti, čez okostje sive ruševine pl ali se bršljan in i zeleno roko go glicinja v plošč vijoličast ogrinja. V nemi, očmc-li razvalini duši tiho govore spomini; kaščo k mizo, preperela strgano zavesa, les strohneli, ljube knjige lest zbledeli. Irci ve n štor zgarale palme, zlomljena cipresa, sklonjeni orjak — preklani hrast s krono nagnjena zavrl je mladi lipi rast. 5r«i goječe roke bu, plevel zarašča vrt, vsepovsod domuje smrt. Mrlev dom, ždeča, zevajoča razvalina. G ra hi jo sonce, dež in veter gloje. Slavček le je v grmu belega jasmina našel stara gnezdo in kol nekdaj poje, poje. Spomini Spomini, brezmejna deželo srca, sor.ee v sivinah jeseni, skrito zavetje v iticmndrili otoijer Spomini, neskončnost ubogih 'Ircu ul kov, pesem izpete mlado*;!, ¡eni* Obrazov . srečonih v maju nekje In nekdaj. Spomini, j a la pozabljenih ciljev in sanj. lepših od some resnice, Postal si mi tujec Niti en« solza ni Orosila črnega po ¡colano. Zgrozila sem se ob toliki brezsrčnosti. Ali res nimam več trohice srca? Ali go je izvodila bolečina? Potrgol ni V njem vse strune, ki SO hotele zveneti in peti ono melodijo, ki jo n n zemlji obnavlja sleherno pomlad. Postat si mi tujec, tujec v življenju, lujec v smrli, BRUMA P E R T O Tj Trst X. Y,, Dunaj iskalci Z rahločutnimi prsli se dotikajo instrumentov. PreiskuŠojo magnetno nebo. Veščaki. iskalci, ki iščejo zlato žilo skrivnostim Ob teni pozahljajo no človeka — Zaprto je tvoje svetišče Zaprlo je Ivoje svelišče, bi jaz SO mučim, in iščem odgavor v blodnjaku velemesta. Obupana iščem odejo v 01 na vsa zapletena vprašanja življenja. Zaprto je Tvoje svetišča. Nikdar Bila sva nič. Pole m |ne vam koleri dan sl varjenja; sva bilo. In ko svci si prišla napredi, je za oba Z veselih vej za pljuskalo pomlad, A šla sva. Odšla. A če spominjam se nazaj, odšel si som. Jaz osla la som v tiholl voj in zdaj poslušam lisi j e, kaka pada, pada. Č» bral boš pesem, Se ne smej, če te ponižno, pozabljena, še vedno vedno imam rada, Pa da sem Ivoja, tvoja vsa, ne hi puščave v sebi napojila, in sama, morda bolj kot zdaj, xa lobo Stopinje hi drobila mn obsijani vrh. Ljubezen sebi naju je prižgala in v njej nikdar ne bova dogorela. Ne ugotnevo, četudi bi hálelo. Nikdar, čeladi hi hotela. Vendar hi rado te še tam ljubilo, na srečni gori Brerželjd, ko bova ob ¡ítem ognju šotorila. NASILJE NAD HITRO KI ALOJZ REBULA V k pručk k m » Vestniku - pripoveduje zaskrbi ¡ena koroška mati o težavah, ki Jih Je s svojim otrokom doživela v celovški bolnik niči: »Že pri vpisovanju svojega iri-leinegn runa — piše — jem nule-ralo rta težave, ker sestro ni znala odnosno m hotela vpisati slovenskega izrinit mojego pfnofea. fip tela get je vpisati z nemškim ime-norrt. Ker jt lepo nisem doveiiia. mi je rekio, da naj dajemo otrokom nemška iinentt, ker je Avstrija rtemiha država. Opozorita sem /o, da. na Koroškem živita dva rtarp- da. in da imamo fuali Sio venci svo je pravice,- fpioit pa imajo si urit pravico, da jvpjim vtrnknm dajejo imena, ki so lih [¿brali sami. Naslednje vprašanje /e bilo, ¿e Ptrois zna nemška. Ko sem ji odgovorijo, da ne, me je tako nesramno začeta zmerjati, da lega niti rte morem sapisati,- i' -Ko setu pozneje otroka šla obiskat, sem zvedela, da ee sestre zanj sploh ne brigajo, ker je *Wiudi-scher-. Očitale so mi, da se z njim ne morejo pogovarjali, ker ne zna nemško- Povedala sem jim, da je moj materin jezik slovenski in dn je zato razumljivo, da tudi svojega otroka najprej naučim siavensko in še is potem nemško. Prepričana sem bitu. da vsaj ena izmed sester zna sipvenska (čeprav a<> mi tp zoni kateJ in sem j'ih opozorila rta njihove dolžnosti. Pozneje sem zvedela, da ja prav tista, fet je- tako govoriia o «tovariše irti, iz Podjune ta da doma govorijo slovensko.» Pustimo ob strani moralno -veličino« to sestre — ie je nos, kar je k umska, mati zapisala? Navsezfld nje Dežman ni bil in ni mosel ostati osamljen primer v slovenski zgodovin j. Prav k £ enostavno Ln preprosta bi bilo za nas, ko bi vse stre lice lahko usmerjali samo nanj. Zdaj pn gre za nak.aj drugega. Gre za to, da k tej koroški zgodbi lahko pristavimo še svojo, primorsko, in to dontis, v 20. stoletju, in tu. v tako imenovani kulturni Evropi, kfer imamo vsi polna usta lepih besed o človečnosti, kjer se zgražiirpo ded bom bardizanjent šol Dalje na str. 7!i ' BOBEŠCE (i x i * x e v n i k a mn 4 ) JTiirraf kliče nekaj kilometrov stran tamle v smeri rodnega zahodu Bobešče. Veliki domači travnik je veš na tleh, sena je veliko, grabljačev pa malo, sonce pa lije z devetih Strani. Kaj hočem. S seboj vzamem Jansennsov Uvod v Neuunana. prevozim v pa j praznem jutranjem vlaku nekaj gahrove hnste, se doma preoblečem, se oborožim z najmanj natrganim slamnikom in Z rta/holj ofenzivnimi grabljami in že sem tu. HFC REOUIES .M E A ta dan! Spet sum, pod tem fantovskim domačim zvonikom kakšen lučaj nad mano, nad svatovsko sinjina Jadrana nekaj kilometrov pod mano. sredi vse te podeželske tišine, sredi 1 rje g ti (ega pošastnega sena. Kakšen Tržačan, ki se je hotel miuiiti razgledu s cerkvene ploščadi, je je te zajiirirat za lastnike tega travnatega zaliva, kt .te tako gostoljubno razpira pod teraso vinogradov in s svojimi idiličnimi zatoki tako vikendovsko pljuska ob gabrovje in groblje. LetovtŠčarska bodočnost, ki jo je ded z nekim praslovanskim besom meter ut metrom izkrčil iz. kamenja iti gnuja. Nekoč si je prebil žilo, da je z brizgajočim curkom pritekel tjaie do prve hiše. Polem je travnik kos za kosom hranil Z gnojem ih z dražjem, ga spremenil v senožet, iti bi tun jo iaiiico zavidal Furlan. Tamle na vrhu, na njivi, ki je postala naselje avstrijskih vojaških barak in potem detel ¡išče, si je zamislil fugo češenj. Nekaj lepotnega in sistematičnega, kar ni V sii>£ii Krasa, kjer sadno drevje požene, kjer pač požene. Zasadil jih je, tiste svoje češnje, sledil prvemu brstenju debele, potem pa jih nekega jutra našel zapovrstjo izrufe, vsako debele? lepo m deh ob svojem mestu, v.ve opravljeno z neko drugačno, peklensko škodoželjno sistematičnostjo. Travnik pa je bilo treba pustiti prt utirit: moral je ostati ve.s v .sončit, za seno, Samo dva oreha naj bi razzelenevala fokusa prostrane travnate elipse. Zavist ju je prezrla. ostala sla in se vzdignila, a brez prave rasti. Toliko jc le krošnje nad njima, dci lahko pumah-caš, povoljno iztegnjen v aromatični zakrneli senci Prav počet čet, travnik je te irasiran bodoči najtovod Ittgolstudt-Trst. A kaj, če se tamle iz svojega groba onkraj doline vzdigne ded in se ustopi pred bttldužcr, ki bo hotel zaorali tukaj? ^ zaenkrat sa tu samo rcizvali pokošenih redi, v mrgolenju kobilic, Zaenkrat ded Janez nima razloga, da bi vstal od buče Svojega enlpirejskega terana s tistim BEVJAMO AMJCi na. glinastem trebuhu, odložil svojo nebeško pipo, vrgel gomilo v zrak in slapii, strašen s svojimi cesarskimi brki... Grabim. Zvonik odbija ure. Sonce čedalje bolj leži nad slamnikom. Seno irj kobilice. Grabim — zaenkrat se dedu morajo razvešdti brki V jhiTfJ^/i1- vojI, polno miiouii žarne. Saj' naposled s temi grabljami le demantiram tisti kanec skepse, s katerim je gleda! rut mojo pol v goriške šole. Skepsa, ki ni bila ravtio dvom, da ne bo nič iz mene. Bila /V temeljna skepsa rojenega ralarja, ki je gledal zviška na vse, ktlr ni bilo zemlja. DROBNA, A POMEMBNA VPRAŠANJA DANILO SEDMAK VESOLJCI IN KAMBODŽA Pismo: ■Z ene strani iih3tirt.ii sferd činvFšfvu za usodo vesoljcev, z druge stran* po skoraj ueobčutfjivosj ljudi do pokolov v ičtimtnidži ali rfo nesreče v Frnrici/i. Irt vendar gre v prvem primeru samo m tri ljudi, V uiioiih dveh primerih za ifoiirtč Čili celo tisoče ljudi. Zdi se mi, rict je to pravzaprav nesmiselnost... posebno, fe, kar bi rti i kot ljudje in avstrijski r a d u-1 ju ti, ftoi dej» olirn ti, pa ¡urh /sot ftristj-nni marali mv ročni i. je danes še vedno obstoječa tein ja k pospeševanju asimilacije drugo-jezičuih narodnostnih skupin « (aši razgledi, X!X 7. sir, ?22t, M. M, NASILJE NAD OTROKI v EgipLu in sočustvujemo z. bia.fr-skimi in vietnamskimi otroki. Se veda so Li zločini veliki. Lega ne zanikamo, a Li so daleč. K a vidimo pa. tistih, ki se dogajajo pred našimi ačmi, čeprav niso nič manj kruti. Ali ni morda duševno nasilje marsikdaj okrutna j še kakor lules-nuV Toliko boii, če ga izvajamo nad nožno dušo triietnega oiro kar flekli stno, da bi h koroški Zgod hi lahko dodali še svojo: povedala nam jo je slovenska mati s Tržaškega, kateri je baje neki zdravnik v otroški bolnišnici — na njene uLemaI¡trnu prLUižba — sve- toval, naj otroka nauči Italijan sko, ker da *smo v Italiji» Tudi v tej bolnišnici Jc osLal otrok osamljen, ker se nobena sestra ni potrudila, da bi z njim govorila slovensko — čeprav vsaj trna zna slovensko. a Zrači L vodstva oči v id n d tega ne upa. Kako daleč so ta dejstva, nd pravu človečnosti, kakršno uči «v sirijske državljane general ni tajnik T j j b i;vu lige za člOvukOVC pravltC: [Jr. Erich K urin r! »Govorimo munj O ‘razumevanju med ljudstvi’ in o 'združeni Ev ropi' ¡urem dr. KB mer — ter raje najprej navrtajmo z Aviirljčt, ki govorijo drug materin jezik kot MOJCA RANT RESNIČNI PRAVI DOM POVEST IZPRED PRVE SVETOVNE VOJNE Vračal se je domov kot abiturienh Nič veselega ni bilo v njem, čeprav ;e srečno napravil Izpit. Mestne sošolce so čakali pred šalo starši in svojci, da 3a prisrčna objamejo in ponosni odpeljejo domov. Niega ni čakal mbce. Tudi doma ne bo nihče pokazal kakega veselja; soj je storil le svojo dolžnost. Počasi je korakal po trdi cesti in misli so mu pohitele v prvo mladost. Mome ni poznal. Komaj prve korake ¡e delni, ko .e umrla na porodu — tudi dele ;e umrlo. Ker je bil še tako majhen, ga je dal oče daljni sorodnici v oskrbo. Bilo je Že staro mamica, ki je nežno skrbela zanj, Ker je oče moral nekaj plačevati zanj, ga je hotel vzeti čimprsj domov. Tudi ožemi se je zopet, da je bilo doma ure* ¡eno, A deček se je temu na vso moč upira!- Ko je bil malo večji, ga |e oče s silo odpeljal domov, o |e ob prvi priliki pobegnil nazaj. Stari ženi se je smilil ¡¡n ga ni silila domov. Seveda se je kmalu pojavil oče in moral je z njim, Toko |e prjčel hoditi v Solo, Na očetovem domu se mu je zdelo tuje; samo pri svoji rednlci se je počutil doma. Mačeha ga ni sovražila, a tudi rada ga ni imela, saj ja imela svoje otroke. Očeta se je bol, bil je strog In malo prijazen, a ;e kljub temu le rad zavil iz šole k svoji rednfci, čeprav je bil za to kaznovan. Ko je LČitelj opazil n:egov talent za učenje, je nagovarjal ačeta, nai ga da v šalo. »No j o, k je končna rekel oče, »saj doma je tako nerad, naj pa gre v šolo.« Tako je postal študent, eden tistih študentov, ki so slabo oblečeni in vedno brez denarja. Med počitnicami je pa moral trda delati. »Veliko staneš,* je rekel oče, »boš malo odslužil med počitnicami.« Po poEI bratje in sestre so mu očitali lepo imaš, delaš samo med počitnicami, mi moramo vedno in staneš denarju — kaj borno po mi imeli. Tako so mu bile počitnice zagrenjene, da se jih je bol' bal kot veselil. Neizmerno si je želel dom, kjer bi bil srečen med svojimi- Ker mu ga niso dali drugi, si ga bo priboril sam. Doštudiral bo, dobil službo, kakor hitro ba mogoče, si uredil dom, imel ljubo ženo in otroke: tam, edina tam med svojimi bo srečen. Njegovi otroci morojo imeti srečen, ljub dom, ker ga je on tako pogrešal. Dotekei je možakarja, ki je peljal voziček po Cesti- Nekak čudak je bil ta mož. Imel je navado, da |e z majhnim samotežnikom vozil svoje potrebščine iz mesta domov, čeprav hi zlahka dol nekaj denarja voznikom, ki so vsak dan vozili prav mimo njegove hiše. »Kai bi druge nadlegoval za tisto, kar lahko sem storim,« je rekel: »Glej ga, Lojze,« se je razveselil, »maturo si napravil, kaj? Vem, da ti ni delala preglavic, ko si bi I vedno odiičnjak, Zdaj se ho pa treba odtočiti. Nič te ne bom vprašal, kam sedaj, povem po ti, da Se nikamor In od nikogar ne daj prisiliti; za kar čutiš vesele in sposobnost, to skušal doseči z vztrajnostjo svoje volje, čeprav boš videl nepremagljive ovire, te pa bodo, če ne misliš v Ismenah Tako, zdaj pa dobro hodi, jaz bam s svojim vozičkom bolj počasi.« Lojze je pospešil korak. Mož uk je vzbudil v njem tisto, kar mu e delala nemir že celo leto. Dobro |e vedel, do doma prlčakujeio, da gre v bogoslovje. Oče je sit plačevanja in ni ga študiral zato, da bi imeli skricci pri hiši, Zdaj je prišel čas, do bo maral govoriti. Moj bog, koka naj dopove, da želi imeti dom, vcrbfjrv, domač; hoče imeti družino, kjer bodo vsi srečni. Ne, tega ne bi razumeli, treba ho drugače. Ne, v bogoslovje ne more Iti, nikoli bi ne imel doma ne tistih, ki bi gti ljubil; in ki bi jih ljubi on. Da, on ljubi že sedaj in že dolgo časa Nihče ne sme vedeti, do ljubi Veroniko. Kaj b¡ rekel oče, če bi zvedel; zvedel bi po gOtovO, budno pazi nart|. Veron ka — že takrat jo je imel rad, ko je pričela hoditi v šolo. On je bil dve eti pred njo. Ker je bila šola e n ora z red nica, sto vseeno hodilo skupaj. Še se-da| |0 vidi pred seboj; z okroglim obrazkom, velikimi sinjimi očmi, ki so gledole tako razumno- Svetle laske je imela spletene v kito in tako ljubko so ji padali kodrčki na čelo. Nosilo je predpasnik, ki je imel na rami perutke, in zdela se mu je, da bo zdn| zdaj zletela 'kakor ptička. Vedno |e imela samo najboljše rede — tudi on jih je imel Ne on ne Veronika nista mislilo, do je to kaj. Doma so komaj pogledali spričevala, češ, ta ni nič; pridno delo, to je nekc|, In pozneje, ko je hodil na počitnice v svoj neljubi dom, je rad Šel, da vidi njo, sosedovo. Kako lepo je rasla in se razvilo v lepo dekle. Sedaj se je pričel bati zanjo. Kaj, če ¡0 kdo drug pridobi in 00 znnj izgubljena? Zadnji čas je, da se ¡1 razodene, To zadnje leta [c bila v gospodinjski soli. Bog ve, če je sedaj doma. Ne, brez nje si ne more misliti življenja. V teh mislih je prišel do doma. Murek, domači čuvaj, je divje zalajal, a go takoj spoznal in od veselja skakal po n em, »Ja, ¡a, Murček, edina ti veš, da sem res domač,« mu |e govoril in ga treplpl po glavi. Oče je prišel okrog ogla s koso na rami. »Prav, da si prišel, pričeli bomo s košnjo, manjkalo bo koscev.« Prihodnjič naprej FRANC JEZA ŠE O ,,SMISLU IN VLOGI ŠTUDIJSKIH DNI V DRAGI“ V' t :i.IimLr Vremec je objavil v zadnji, 23,-Z). številki revije 'Most- skoraj štiri sirupu phsefla/oC članek pod naxi j v pm ■> Smisel in vlaga študijskih dni v Dragi», v kale; ejn je zapis-al najprej nehaj pohvalnih Jbesed o doSedanjih zburavanjlh v Dragi kat a »vseslovenskem dialogu», našo p« precej več kritičnih pripomb o zadnjem žborovaniu. Lanski študijski ditevi ne mn zdijo »nravnost značilni za preživeiosf (ipJočeniJi delovnih metod kot tud i vsebine, hi se ten že v prejuaio analitičnem irl za ta fniiiso bolj volitrttarističrtem pristopu, za ’tar gre del kiivtie turii nJiiifjvejTm nekatiliO megnlo-nonskem.u okviru.*, V nadaljevanju precej zvišlia sodi o vse'ti Tistem, kar je lani slišal v Dragi. Morda se mm lega ni zavedel, ho Je pisal svoj ferifični Članek O Dragi, toda napisal ga je v srnriti* resnem ionu, človeka, ki je sam a sebi prepričan, da O vsem tisfeFPT mnogo več ve tenzor vseh sedem predavateljev, ist so govorih v Dragi, z dmhutnnii in z organizatorji zborovanja vr?d. V njegovih očeh ni- našlo milosti niti eno predavanje, ne samo pu svoji vsebini., ampak tudi no po i zbrani temi. Had bi navedel njegove kritične pripombe tm načEtn posameznih predavanj, toda jo bi dalo mojemu donJiu prevelik obseg, K e?1 pn sc je razpisal tako tM Široko. je rtfifeoiLko izgubil pregled nori lastnim pisanjem in tako mi eni strani predava tel p'e;n in organizatorjem DČiin tisi D, za kur se na dragi strani zavzema, npr. -preširoko postavljene tejne» fsir. ¡30), .■nam pa zahteva "razčiščevanje osnovnih vprašanj slovenske prisotnosti v zamejstvu* (str, 191), “Lmaiiai-ranje rwnovni! družbene dialektike med interesi pu»a-meznifeov, n hup in in skupnosti- fslr. 103) itd. JVi sc zavedel, cfa V poldrugem dnevu ni mogoče obravnavati in reševati iohih »osnovnih* in »temeljnih* Tstr. 190) Vprašanj ter obenem iuliteo specifičnih vprusarty. teol lih navaja tear mimogrede- -vsaj še referat fiiosofsteo teuliusrtc vsebine» (h pradovtiniu prof. Zivittra); in iz istih razlogov tpj.rii v horeferaiw prof. .1 cn.hu 2erzerja ni videi -teni več hot torzo-. Glede P'-eferota msgr. Kli-Ue-ca 0 manjšinski zaščiti trdi, »cin bi fatešn« tema... iep jain še teafcšcji povsefn drugačen korcferat*. ¡n pic de predavanja Dru{fti Jilemerečiča o verskem Stanju v Sloveniji meni, -d« bi pnoraii podati (udi prerez skozi pristope do človeka v praksi, seznaniti bi se morali tudi s speioiošbo sliko današnjega vernika v Sloveniji, predvsem pa bi morali slišali nekaj besed o tisirii duhovnih premikih hi takšno sproščenost umti-jočajo» in ‘...Ne bi pa na drugi strani mogli mimo vprašanja o depolitizaciji Cerftve ter o mejah -nove politizacije*, ter jn takšna spravljivost pogoja je*. Posebno nezadovoljen pa je Vremec s tisiim, tear »so v zaključnem popoldneva govorih Boris Pahor, Dušan. Ntmdi in ircnc Jeza* o iern, kakšna pot naj izbirajo Siovenci za ohranitev in za najboljšo medna rodno i*vc-ijavltev. Vremec ni slišal v njihovih referatih »...nič o tem, hoPišnp je današnja soeiainn sestava iJoven- CSV ... nič o iem, teatešui so dejanski temelji suveren cisti v današnji mednarodni delitvi dela, skoraj nič o interesni vezanosti Slovenije znetra/ in zunaj ./¿[¡tj siavije, z?.io malo p strukturi slovenskega gospodar sivo, itd., tet SO elementi, mirna teaterih ne bi smeti.» Naibqtj značilno pa se m« id* dejstvo, »dre ni iz asi predavateljev padla mh besedica o deželah Furlartiji-luhjski krajini. Koroški in Štajerski, na katere meji republika Slovenija in s katerimi nas vežejo čcdal/c Številnejši in v mednarodnem Ozira najbolj neposredni interesi». Kot rečeno, mi je žal, da ne tnorem navesti vseh tt/egovih kritičnih pripumb, her hi bila tz njih še mnogo jrutneje razvidno, hrt ko razdražen je Vremec nad nepopolnostjo tistega, kar je sli,šot ioru v Dragi. Pri tem mu no pade nid na kraj pamed. d« je monda ie on tisii, tei je narobe razumet smisel m namen iiu dijskih dni v Dragi in hi jo morda ¡udi kaj preslišal. Vsekakor ie preslišal, da sem jaz v svojem referatu večkrat OJtienii odnos med republiki) dikrvenijo in med avtonomnimi deieiami Furlanija Julijska krajino, Koroška in Štajersko to tern se iahteo prepriča po no-teoplsu mojeÿû rele rala, ki mu je na razpolago J, ï'odcp presliši lahko vsnfedo teaj ire ireiio iucii Vremec: ni nto-PPČC znittevad, da bodo v«i pastušavci vedrin enako pozorno sledili predavateljem. Prav tu pa je najbolj šibtere iočteo vsega Vremtevega kritiziranja. FCateci st vendar predstavi/a, da bi bi in mogočo v poirippgopn dneva obravnavali vse fis (o, kar je naštel, od »re/c-feratn filozofsko-kulturn?. vsebine* pneteo -krovnega manjšinskega predsiavnišjvet" in. "dopûîiiliftcij'e Cerkve* V Sloveniji do »dejnnsfeih temeljev suverenosti v dtmašrtji mednarodni deiifvi dela»1? Predvsem, so bile in sa prezlavanja v Dnipi rtapTteitpena izobražencem , to Je ijudem, hi so si te na jasnem o nokaterik aksiomih, in o temelprtite dejstvih današnjega socialnega, gospodarskega, teni turnega in vershegn, pa Uidi mednarodnega poiožaj« slovenskega narod«, ne pn ijn-deni, tel potrebujejo osnovne leka/e o tem, npr. teoiite Je danes v Sloveniji odstotek kmetov ali tistih, tel se preživljajo od prometa, ¡rt ¡o tudi ni bilo bistvenega pomena za- n/ibenn šemo, ki /c bilo. obravnavana na lanskih študijskih- dnevih. Za vprašanje državne suverenosti Slovenije te npr, čisto všečna aii je kmetov še čf odsf. nii 35 orisi-, teer nihče, ■ilrl tagovorniki niii nasproinliii slovenske suverenosif, te ne vežejo na odstotke kmečkega prebivavstva ali industrijskega delavstva. To bi lahko pomenilo, da npr. narodi S kmečko večino nimajo pravice du državne neodvisnosti ali siaiusa države v konfederaciji, n« rodi z delavsko večino pa tatee pravico imajo, po tej ¡agitet bi niprali odreči suverenost vsem barvnim afriškim in azijskim narodom razen Japoncev, tega pn y reprise menda le ne misli trditi. Sicer pu so razni p reda vn teiji apnen jali tudi važnost in pomen gospodar sívíi, i'ociaíneoa dviga ¡n visoke ¿¿vijen-jskc ra-vní slovenskega naroda tudi za njegovo uveljavljanje v svetu, fiar pa je Vremec morda indi preslišal. Očitno je, da ie Vremec po svoji intelektualni naravi in- izobrazbi nagnjen k temu. tía da/e prednost-sociološki problematiki in cía vidi predvsem njeno važnost. Zatei pnčukit-ie-, da hi maral vsak predavatelj poudarjati predvsem sociološka dejstva in oraditi svoje lez.6 in zamisli na njih. To socluloško nagnenje, ki ga zapeljuje v pretirano vrednotenje zpolj socioloških podatkov, pa se druži pri njem s pomanjkanjem ruta za duhovne in zlasti za politične probleme-, teh zadrtjih, kot «s zdi po njegovem pisanju, sploh ne more dojeti v njihovi celotni narodni in mednarodni obsežnosti, am-pak jih pojmuje samo v regionalnem, zelo omejenem prostoru, ki ga zavzemajo Slovenija. Fnidúnija - julijska krajina Koroško in Štajerska; Slovenije potemtakem rte pojmuje koj domovine oziroma ožemljti nekega naroda, ki hi ligtel zaživeti kot enakovreden med evropskimi narodi in se uveljaviti kot tok, ftmpuk le kot regijo, kakor so omenjene dežele v Italiji in Avstriji, in slovenski narod torej enako kot prebivavstvo omenjenih dežel, ki, kot vemo, m-kakor ne predstaven narodov, ampak samo del in celó drobec narodov. Cg hi pristali na to Vrcmčevo teso, En tu pomenilo, ría hi se vdali v to, da zdrkne Slovenila z ravni evropskih narodov ntr naiven provinc in da se znajde V družbi avtonomnih ali neavlünomn-ih provinc, kot so recimo Obe rüste rreich, iVtederosterreich, Salzburg kanton Craubundert ali Ticino, Alzacija, Van-deja, Erahnet, Württemberg, Dobntdža ali Kosmat. Vremec ko mtjrda dejal, da jaha je pač rsfiinoflt. Toda v Dragi se- zbiramo izobraženci, ki íntimo odgo varnost za usodo ¿-¡avensiva, mvitfl zato. da premagamo današnjo realnost, ki je slovenstvu vsiljena, in iščemo zn .slcrvBnSki narod nove možnosti in rešitve v okviru Evrope, ne v okviru Trst, Celovec. Groden in Zagreb. S (e m ne zanikamo potrebe sodelovanja Slovenije s provincami sosednih držav, ki mejijo nanjo, toda ta ne more bili cilj slovenske narodne politike. Toga se npr vodstvo drva teke- republike dobro zaveda in zato ne rine v -sodelovanje na isll ravni s Furia tlijo - Julijsko krajino aii s Koroško. Zaradi vsega tega absolutno ni mogoče pritrdili Vremcu, ko trdi: -Aktivnejše delovanje znotraj te go prostora ft.j. Slovenija, Fu ríanla - Julijska krajino. Koroško in StajersfenJ bi moralo postati gibalo bodočih Študijskih dni. Taka- usmeritev hi nam pomagala Se izmotati iz tradicionalnega vase zaprtega gledanja nasvet oholi nas, predvsem pa bi delovala spodbudno na udeležence Drage, ki ki jim pomagala videti se kot aktivne dejavnike tani;, kjer je tako delovanje najbolj realno ¿n potrebno,- JVosprotno, če ki se vdnii v (o, do zapremo slovenstvo v omenjeni provincialni trikotnik ati četverokotnik, tu to v resnici pomenilo "-zaprto .gledanje*- Splph pa hi hi (o treba končno te enkrat razčistiti, kaj misli Vremec fin- spioh, revija »Masivi s svojim neprestanim poudarjanjem »trtidlcioncilriegii vase zaprtega gledanja Slovencev na svet okoli nas-. Zgodovina dokazuje obratno, da smo namreč bili Slovenci vedno veliko holj odprti dr> sveta okrog nas, kot je bit ta svet do nas. IVe le da ni bil do nas odprt, ampak nas jir sovražil in nas skušal zanikati, tako pašo sedanjost kot našo zgodovino- Do danes se je v tem že marsikaj spremenilo na bolje, toda take zanikctlne težnje le še niso izgini is. Lhiknz je med drugim v tem, do sc hjuh-tjema kaže neprimerno bol; odprta in sprejemljiva zn kulturno izmenjavo s Trslam in Celovcem, kakor pa se kažeta ta dva odprta za kulturne dobrine, ki jib lah ko nudi slovenska prestolnica. 'Zdi se mi, da se skriva za takim Vnsmčevim lin ».Vfosípvim* l pisanjem nek psihološki alt narodnostni kompleks, ki h! se ga izplačalo enkrat natančneje raziskati, kar bom morda ob priložnost: storil. Sploh pa Vremec pozablja, da imamo za razpravljanje 0 poteku- ekonomskega, kulturnega in vsega ostalega -p repi e tan ja- med Sloveni/o irt Furlanijo - Ju lusko krajino druge, pristojnejše forume, npr. slovenske politične in gospodarske ter kulturne organizacije rta obeh siraneh meje, slovensko in našo deželno vlada, mešano komisijo itd, Kdaj bi lahko k Lemu dodala Droga, razen nekaj nasvetov, tožb in pritožb? Irt končno- še nekaj besed p Vremcev c m pojmova-njtd dialoga, koi si ga, ieli v Dragi. Čeprav se izraža zelo nejasna, je iz njegovega pisanja sfeiepait, da pojmuje ta -vseslovenski dialog n kot nekaj, kar ni isto vetno s svobodnim in osebnim obravnavanjem slovenskih problemov. Za iako obravnavanje slovenskih problemov je uporabil izraz »voluniarisiični pristop-. .Ve vem, kje je dobil besedo »voiun ta ris tlčni* in kaj pojmuje ped njo Če mu pomeni nehaj podobnega kol beseda »prosto«, prostovoljno*, »svobodno-, »neprisiljeno-*, -«amahotno» itd,, je nasprotje teh pojmov tujka ■ konsfrifetivrtO*, kar pomeni prisilno. jVajmiiejše, kar si iakko pod fem predstavljam, j e 10, da Vremec žeti. da bi se marali predavatelji, kot smo bili Boris Pahor, Dušan jVendi in jaz odpovedati luštnemu, svobodnemu obravnavanju slovenskih problemov, kakor jih pač vidimo, in se držati nekiji splošnih obveznih tez, !zl bi jih izdelal, sprejel in podpisal — kdo? Iz ie omenjenega odpora svoje sociološke intelektualne narave proti političnim p roble m um ja videl v referatih nas treh nckai nadležnega, škodljivega za dialog in za - poglobi jene analize a aktualnih slovenskih problemih-., samo -dramatične apele-, ki »so pozili-vnf .¡e v toliko, kolikor spomnijo na posebej danes potrebno ¿n neodtujljivo pravico do svobodnega izražanja svojega mnenja, negativni pa zato, ker vzbujajo v ljudeh prepričanje, da se da probleme današnjega sveta rese vat: s lormulami »bolj naprednega in človeškega so etatizma* ali pa z več ali manj magičnim °slovenstvom-.- tObo/é je dal v navednlee Vremec), Kar mene zadeva, sem še vedno prepričan, da se da probleme današnjega sveta reševati halj s formulami -bolj na predrtega in človeškega socialismo- kakor po z oportunističnim vdajan/em udi. Ali pa meni Vremec, da je za i j učinkovitejši recept sovjetski vdor na Češkoslovaško ali diktati izvršnega biroja predsedstva centralnega komi leja Zveze komunistov Jugoslavije, kot se je to zgodita v znani zadevi s siovensku avtomobilske. cesto? Vremec bo gotovo dejal, do ni tako mislil Toda potem bi se bil moral jasneje izraziti. Ce bi se monjil na vdihovati pri iskanju formul za reševanje problemov današnjega sveto V konformizmu in Oportunizmu, potem je bilo tudi odporniško gibanje nesmiselno, nepotrebno in -voluníoristííno-, tVemec je zaskrbljen, do bo toku svobodno obravnav(jnje sioven skih problemov uničilo sproščeno in strpno vzdušje Študijskih rini v Drag:. Tada čp. bi lahko ohranili tako vzdušje samo za ceno. da se odrečemo odkritemu obravnavanju problemov, je boke, da x študijskimi dnevi sploh prenehamo, ker bi se izrodili v prireditev, na kateri bi se. udeleženci opajali samo z lepinj* frazami in ki bi nudila priložnost m navezovanje družabnih stikov in prijateljstev. Ta pa je mažnp tudi na poljubni veselici in celo še bolj. Vremec ne ve — ali pu ¡e morda že puzabil — dn so nastali študijski dnevi v Dragi prav z namenom, dn bi na njih popolnoma svobodno obravnavali slovenske narodne problemi*, m» pa klatili lepe fraze in uganjali dialog zaradi diaiopa. Dialog, ie m svoboden in iskren-, sploh a; več dialog, in hdnr takega svobodnega díalo ga ne prenese, ni treba, da hodi v Drago, Kako oddaljen odnos ima Vremec — verjetno ne dll bi SC tega jasno zavedal — do slovenske narodnopolitične problematike, ki smo jo obravnavali Jani v Dragi, je dokuz tudi ta, da uporablja izraz »več ali manj magično slovenstvo-, pri čemer postavlja besedo slovenstvo v nav crin ice. Očitna pojmuje pod magičnim slovenstvom tisto kante reino, svetu odprto, svobodno slovenstvo s poliličnu dimenzijo, kot pa Imnmo v .mislih Doris Fuhor, Dušan Atendí, jaz m še marsikdo od tistih, ki so se udeležili lanskih študijskih dni v Drugi trli pa se jih niso udeležili. Morda, bi lahko Vremec uporabil io priložnost, da bi nam končne razkril, kaj pojmuje on pod slovenstvom brez navednic — in brez politične dimenzije, hi ga, kor je videti, tako draži. KNJIGE IM REVIJE A. REBULA: KR5CAN5KA AVANTURA V založbi ■'Našega ironiostovjn* [Ljubljana, Prešernov trg, 4 1 j* izidu pred kratkim prva iz serije knjižic, v katerih bodo odslej redno izhajala predavanj a za študente, ki imajo v ¿apni ji Muriji nega Oznanjenj a v LiobljHnL že tradicijo. Prva knjižica vsebuje predavanje Alojza Kobuli; z naslovom i-Krščan-ska avantura*, saj — kot trdi pisatelj — *je J ah ko verovanje vsaj to-J i kina avantura Itak or nevu rovariti.: tlabito z vkli fcinto usodnostjo, nepredvidljivostjo in tud; Lemo. ki jih pojem avanturo vključuje*. Knjižica imei na koncu kratek re sume v francoščini, in se tudi v zunanji opremi lepo predstavlja. SLOVAR Jiifn /e prva knjiga Slovarja slovenskega knjižnega jezika m prinaša besede od črke A. do 1!. Ta dogodek ¡e taka pomemben, da pa bomo mogli v celoti dojeti Šele tedaj, ko bodo pred napni še ostale štiri knjige; po predvidevanjih bodo potrebna za vsaka po iri iefn delu. Slovar predstavlja višek slov epskega jezikoslovja, največ je delo z jezikovnega področja vseh časov, stoletno hrepenenje slovničarjev in vseh, ki imajo opraviti neko lifao več s slovenščino. Z nji in smo se «vrstili med drage kulturne narode, ki že imajo podobne slovar;# Toda zamuda za drugimi narodi ie skrvenskint jezikoslovcem koristi ki v lem, da so mogli prest udirali njihove slovarje in sprejeli najbolj Si način, izdelave, ¡n spei se je izkazala že priznan a slovenska temeljnost ¿n vestnost, saj pove slovenski slovar na svojih straneh več kakor kaleri kali slovar enokffflo obsega. te baron Žiga Zois je leta 1764 zasnoval slovar, ki bi ¡bii zajel vso tedanjo slovenščino Delo je zaupal Blažu Kumerdeju, vendar ga srtm rti zmogel. Pozneje sy se * fen slovarjem ukvarjali Valentin- Vodnik. Fran Levstik in drugi, a Selo 1805 ga je dokončal Maks Pleleršrtik in je izšel s podporo ljubljanskega škofa Antona Alojzija Wolf a. Pie terSrtikov Siovensko-ae/nSki slovar v dveh. knjigah je bil do sedaj naš največ ji in najpopolnejši slovar; ob izidu /e bil na ra-vm drugih slovanskih slovarjev, vendar pu se s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika ne mo ne niti primerjati, \'a sedanji slovar so začeli misliti leta IS SB, ko *0 začeli pripravljati ustanovitev Slovenske aka-mije znanosti ¿rt umetnosti v Ljiib-ijan*. Pravo ilcdo pa sfi jfi začelo šele leta ¡64$, ko so m Akademiji uslapovili Inšiiliit za slovenski jezik ¿rt mu nsiožtii za eno prvik nalog izdajo slovarja. Začetna dela je vodil prof. Pran ftamovš, za njint pa prof. Jakob Solar, a /e delalo le nekaj mož. ker ni bilo sredstev. iiljab lema pa SO do le (a JS5S Izpisali besede iz nad Ž.AilO del ler nabrali okrog milijon kartotečnih listkov. Deset lel pozneje so ime-navali novo vodstvo slovarskega oddelka. Izpisovanje so izpopolnili. pomnožili usposobljene delavce in sodelavce, da so do sedaj izpisali že ned 5,b(M knjig različne vsebine. v pin vnem od 1,300 do danes. Pri slovarju je sodelovala vrsta najuglednejših slavistov ¡n sl rokov ni k svetovavcev Glavni ured niški odbor sestavljajo: dr. Anton flnjšc, dr. Janko Jurančič, Mile Klopčič, dr, Lino Legiša, štnne -Su hadoimk in France Tomšič. Pomagalo jim je 11 urednikov, član; Ireh uredniških komisij za pravopis, za prorvorečje in oblikoslovje ter za intonaciio, sedem zunanjih pomočnikov. kakih iiO ie rirunOlaških ivč-lijvavoev za različne panoge življenja in znanosti in končno št? 30 strokovnjakov, hi so pomagati z nasveii. Že vsa ta imen* jamčijo, d* je slovar strokovno in vsebinsko rta višku, da pretiš lavi ja rtlj-■višjt dosežek, do katerega Se je bilo mogoče povzpeti. Prva knjiga- obsega ¿144 si rani slovarskega gradiva od A do H in 82 strani uvoda. V uvodi* je pojasnjena, kako ja slovar sestavljen, podani so obrazci za poudarek pri' vseh pregibnih besednih vrsiah. kratice itd. Slovar sam obsega 20.402 gesel in 1.662 podgeselr celot no delo bo torej zajemala nad Ul.OSO gesel in podgesel — ves besedni zaklad sodobnepa slovenskega jezika. Slovar je urejen taho, da ima vsaka beseda najprej razlago, kaj pomeni, kako se piše. kakšen poudarek ima (navedena sta oba po udarka: dinamični, ta je, kje je poudarek. in muzikalni, kako se izgovarja Ivažno je zlasti pri črki rJ-1. kako Se- pregibi je. katere pomene ima in kakšni sp odnosi med pomeni, navaja navadne in posebne vezave. proste in st&ine zveze, reke, 2elo znane pregovore, Frazeologijo itd. Tako je v slovarju pravzaprav vse. kar more bravée od njega želeti. Pri vsaki besedi bo našel, kar bo iskal, pomagal mu bo tudi pri tujkah, ki so pomenske razložene Irt SO jim dodani ustrezni slovenski izrazi, če jih imama, končno pa je v njem tudi znanstvena terminologija za vse široke današnje civdr-zaeije. Gotovo se bo dalo slovarju tu pa tam kaj očitati, ker nobena s (var na S velu ni popolna,- iemu bo kaj odveč, onemu premalo G-stnvil bi se samo pri besedah Bog in Cerkev, ki se pišeta zdaj z malo črko, drugič z veliko. Razlagi Sta neoporečni, zgledi pa ne gredo vsi po razlagi. Ce jc Bog “nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet trt ki posega v njegov razvoj* frazlaga iz slovarja!, bi ga morali v doioče nit primerih pisati z veliko črko, npr..- časlili, molili Doga, h beat; fioga na pomoč, prositi Boga za zdravje itd, Pri cerkvi pravi, da je lahko stavba ali -skupnost pripadnikov üOSamÉzrtlh krščanskih vero izpovedi*: prvič se piše z malo, drugič bi se moralo pisati z veliko trkO; vendar pa ni dovolj jasno, ker sa vsi zgledi pisani z malo; stoji pa tudi Cerkev fz veliko črko) Z razlago.- katoliška, pravoslavna cerkev flu cerkev z malo črkah Za zaključek lahko rečem, rfa je siavar odlična delo in nujno po treben vsem, ki se nekolika več u-hvarjajo s slovenskim jezikom. Šele iz njega bo vsakdo spoznal, kako bogal je slovenski jezik, in da je mogoče z njim izraziti prav vse, kar hoče kdo povedati aii zapisali. Martin Jsvnikar EMIGRANT Prva številka drugega la mika glasila, ki ga izdaja Društvo izne-ljencev Beneške Slovenije v Švici, je v veliki meri posvečen.! deželni konferenci. 0 izselj eiltŠtVU, ki je bi!« 13. in H. decembra lani v Vidmu in o kateri smo poročali v naši božični številki, ‘Emigrant- prinaša, v tej številki zahteve. ki jih je ■društvo iznebiti na konferenci. Poleg rešitve raznih socialnih in gospodarskih vprašanj jo zahtevalo, ■da se po šolah Beneške Slovani)e uvede pouk slovenščine vsaj' kot ■učni predmet. Na splošno nudi tudi ta številka -Em igrama.-* precej ko listnega branja za naša izseljence, GLEDALIŠČE Siovanslio fjledališče v Triiu Je s premiero -TOTOV!H«, z dramo madžarskega pisatelja istvnna rtr-kenvju, izčrpah) letošnji repertoar. V programu je še gostovanje Liub ljanskega Narodnega gledališča. Drama nam ho posredi:vala G m mo v Lckss -Dogodek V mEtta Go-gi-, reško gledališče -Ivan Zajc-* pn hn gostovala z opereto 'Mala i’Loramyei. NaL-o bo padel zastor in naše gledališča bo odšlo na gostovanja po Sloveniji. Kdaj prihodnjič bomo lahko bolj kritično ocenili letošnjo sezono. Tokrat b: Le omeniti, da je zadnje delo zanimivo predvsem po tem, Itako madžarski dramatik obdeluje motiv jz zadnje vojno, nekako kolaboracijo preproste družine, ali pa simbolično vsega naroda, z vsem Listina, kor je Orkeny še vsemu Lemu enostavnemu razmišljanju dodal in zgodbo po nekod dvignit do gro Lesk n os Ll . Adrijan Rusija,, k: je dramo režiral, je interpretaciji vlisnil nekaj izvirnosti in tako ustvaril nekaj ljubkih in zanimivih prizorov. V glavnih vlogah so nastopili: Jož ko Lukeš kot Tot, Marisko je igrala Lati NakrsLova. Agiko pa Mira Sardnčeva. Nelahko vlogo majorja je skrbno reštivaj Silvij Kobal. Stane Eta stresen je dodal tu in tam pismonoši zelo nov izraz. Župnika je igral Stane Starešinič, profesorla Ciprijanija Rado Nakrst, elegantnega majorja Livii Bogateč, čistilca Alojzij Milič, soseda Dufian Jazbec in sosedo Zlata Rndnškuvfi Groteskno v lego sadu ml ehh ega deč ka je upodobil še Adrijan Ruscja, vajencu pa Sandi Pertot. Nastopili so tudi godbeniki. Omeniti moramo tudi gostovanja Arovosfo rišteeflfii piadaliiča, ki je v več dvnropali na Tržaškem in Goriškem gostovalo z Linhartovim Matičkom. Presenetit nas je eJan mladih igravcev. ki smo gn moral: nehote primerjati s kolektivom tržaškega gledališča. Polni zanosa so igrali to staro veseloigro, ¡c pojmovno v roilji Molke dobro in torpedirali, jezikovno dosti dosled no in dosti dobrp izgovarjali In v nekaterih vlogah dosegli lep uspeh. Najbolj je ugajala Nežka, drugi igrevci pa malce kipeče zore, mor da še ne rastejo povsem Iz svojega notranjega bistva. A predstava ja prijetna in Je povsod zadovoljila naše ljudi. J. P. RAZSTAVE Poleg razstave slovenske umetne fotografije v CosLaiiz.i bi predvsem omenili razstavo našega slikarja Av relija Lukežiča v Trša ški knjigarni. Ko sme včasih cbČU do vali v njegovem ateljeju toiiko slikarskih de! in ga nagovarjali, nuj bi jih razstavil, se Lukežič nekako ni mogel za to odločiti. Taka obilica motivov, ki jih je naslikal, tako bogastvo slikarske lepote, ki jo skrita v njegovem ateljeju bi zaslužila iHmigi) večjo razstavo A slikar je okrasil le stene knjigarne, tako do. vsaj lahko slutimo njegovo ustvarjalnost, Tudi te skromne razstave smo veseli. Opazimo lahko, kakšni mo ti vi so- mu trenutno pri srcu, motivi e folklornim značajem domačijske ornamentlstike, ki so nastali največ v ateljeju. Nekaj jo pa vendar tudi tiste krajinske lirike, tistih mehkih oblik in barv, ki Izražajo slikarjevo lirično nastrojeni^ in dobroto, pa tudi krajino, ki počiva ali se koplje v soncu. Zdi se. da le v teh zadnjih slikah Luktižič vendar ]e naj večji j n nuibolj prepričljiv. želimo, da bi bila razstavIjEna k tnalu zakladnica Luketiča ve u-slvarjnlnneti tudi v večjem in mi reprezentativne] še m mestu J P- RADIO Želeli bi opozoriti na nekaj kulturnih programov na naši radijski postaji, ki zaslužijo pozornost širše slovenske javnosLi. Najprej naj omenimo tiste oddaje, ki ¡ih lahko slišimo vsak in e sec, in imajo naslov S CITAVNI-5K1H ODROV. Na. Sporedu en oh sobotah zvečer, Besedilo pripravlja pral' Mirko Mahnič iz Ljubija ne, ki ga poznamo v Trstu po njegovem -Velikem pasijonu*, ki ga je napisa,! in ga tudi na odru Kul turnega doma izvedel Znano je njegovo odrsko besedilo V čila. v niti. izdani) v knjigi in večkrat U-prizurjenG v Ljubljani in v Trstu. V tekstih, iti jth pripravlja za našo radijsko postajo, nekako nadaljuje oživljanje čit&vniških na stopo v. ko ponazarja čas in dobo, Ij Udi tedanja dobe irl posebni: zanimiv* zgodovinske osebnosti, Dramskemu -drobcu kakega Vil barja, Vošnjaka, Klodiča dodaja izredno zanimiva kulturno zgodovinske uvode. Na nevsiljiv način, a posebnim smislom za oživljanje mišljenju, in čustvovanja tedanjih ljudi, razgrinja pred nami tedanji svet, ki se mu mo-ramo včasih nasmehniti, pa ga tud: občudovati. Mislimo, da noben naš sLudent nu bi smeli zamuditi teh oddaj, kajti nikjer ne bodo našli boljše ilustracije naše preteklosti izpred 100 in več lot ko L v Lah Mahničevih dramskih tekstih. Te oddaje izvaja Radijski oder. več oddaj ¡e režiral avtor sain in jih izvedel s člani Radijskega odra. Na sporedu jih je š« nekaj v pr ib od ti. ih mesecih. Druga oddaja, na katero bi radi opozorili, je POVEST O DOBRIH LJUDEH pisatelj :i -VliškEt Kranjca. Oddaje sg bile na pm-gramu v okviru Mladinskih od [J h j. Povesi, je drumul izirala Zrna Tavčar Rebulova. Gotovo je bil to eden najlepš'b nizov oddaj v nad ali c vanj Ib, ki riti ni3n poslušali l užiLkom samo mladi, am p-ak tudi odrasli, Prav te dni se obeta obisk pisatelja Miška Kranjca na tržaški radijski postaji v zvozi s Lemi oddajami. Veliko pozornost In odmev vzbujajo tudi Pregljevi OTROCI SONCA, oddaje, lii ji It izvajajo dijaki naših višjih šol v Trstu vsako soboto pu poldne ¡’oves E v nadaljevanjih je dramatizira! zn radio pror Joža Peterlin, ki tudi mladino pripravlja zst te nastop«. Kolikor h m n mogli spoznati, kaže mladina sama za to oddaje izreden interes, oddaj« same vzbujajo voh ko zanimanje med sošnl-c:i. pri starsih, slišali pa srno tud:. da najdejo mnogo posluiavcev ne samo ined tukajšnjimi ljudmi, ampak (udi na drugi Strani mej«. Pregelj je par pisatelj, kL ¡e primorskemu človeku blizu, ¡7 tega njegovega dela diha naš naj bližji svet, tu žive ljudje, obsijani ud sonca, vedno optimist ioni 7. raoi-nn veno v prihodnost. Oe pripovedujejo to srečo še srečni otroci, kot so naši dijaki, so oddaje (oliko bolj simpatične in drago viem, kj verujemo v boljši svet. Tej mladini ere resnično priznanje in občudovanje Na časnikarskem oddelku opa-žarno mnogo živahnejši stik z javnostjo, PuSebno športno področje je postni o živo s s tedni m poročanjem. z intervjuji, s poročili z igrišča samega, še posebej s po rodili iz Slovenije, saj postaj« po-pnšilja svoje dopisnike v Sl o ve n i- jo in to ne samo na športno prireditve, ampak tudi n s* važne kulturne manifestacije, l^sdnjič smi) omenili reporterja s prositi ve teo loške fakullcL«.) Ta živa pmioČL la pritegnejo pozornost n ti tej in na drugi strani meje i n povezujejo dogajanje s splošnim političnim stanjem v deželi, ko vso leži k medsebojnemu sporazumevanju in vsesplošnemu informiranju V tem oddeikp so vredne posebne pozornosti prav [.ako žive oddaje ob nedeljah KDO, KDAJ, ZAKAJ, ki J lil urejuj« časnikar Suša Martelanc, če prej omenjene oddaje povezujejo Širši prostor, pa te nedeljske odkrivajo večkrat skrivne kotičke tukajšnjega sveta in tukajšnjih ljudi, kj so nam blizu, Svata, ki jo poleg nas, pa večkrat hodimo mimo, ne da h. postali nanj pozorni. Ta stik s našim malim svetom Je toliko bolj dragocen, ker je večini nas tako malo znan V zvgv.i s teni se spomnimo oddaj POD FARNIM ZVONOM, pa PO DRUŠTVIH IN KROŽKIH, ki spadata v programski oddelek. Tudi za te oddaje zna Sergij Pahor na; - ti tisti prisrčni stik z ljudmi in (ljlhovbn dolom, ki j« vredno priznanja in nas pogosto preseneča. žttn imen j e za postajo in program se veča tudi z JAVNIMI KONCERTI v radijskih avditorijih, ku jiuor je jnovabijcno občinstvo, lidtm takih resnično umetniških koncerte v j s bil 22. aprila, na katerem sta nastopila dva velika in priznana glasbena umetnika iz Ljub hunt" pianist Marijan Lipovšek in violinist Igor Ozim. Za občinstvo je bil to zelo lep užitek, Izvajala sta, skladbe Marija Kogoja, Joška Jakončiča in Marijana Lipovška. Ena teh skladb Je bila celo prvič izvajana. Zvedeli smo tudi. da pripravlja tržaška radiiska postaja za mosec maj Javni koncert slovensko orgelj site glasbe. Koncert bo v eni izmed tržaških cerkva. Rltlad.be, med katerimi bodo kar tri praizvedba, ena od Lah našega tržaškega skladatelja Ubalda Vrabcu, bo izvajal priznani slovenski mojster Hubert Burgar t. Podobnih pobud naše radijske postaje bi Inhko še nekaj našteli in ji moramo za ld delo izreči resnično globoko priznanje, F. M BIBLIOGRAFIJA SLOVENSKEGA TISKA V 1TALI.II Narodna Ln študijska knjižnieti v Trstu je Izdala Bibliografijo slovenskega tiska, v Italiji od |_y.l04B do 3 I -XII. 1054. Sestavila SLa jo knjižničarja Anirmijn Kolera: in Marij Perici, ki resnično živita z.h to knjižico in žrtvujeta izredne napore zanjo. Z Bibliografijo, ki je sad skrbnega zbiranja drobnega dela, Eta afirmirala ponovno Knjižnico in potrdila resnost te študijske ustanove. Bibliograllja je izšia razmnožena na ciklostil na ižl. straneh, platni ce pa je natisnila tiskarna Graphis. hi o Leničeva in Pertot sta izdala že inea Bibliografijo s’ov. tiska v Italiji med dvema vojnama: 1'Jlti do 30 IV. 1045. Knjiga jo izšle prav tako razmnožena na 37 straneh Lelo pozneje sta izdala ista avtorja v enaki obliki Bibliografijo šolskih knjig in skript za slov. šole v Italiji, J 945-1060. Knjiga j mo strani in navaja 272 knjig in skript. To drug oceno delo zasluži vse priznanje LITERARNA NAGRADA LEVU DETELI Po Časopisni vesti posnemamo, da je prejel LEV DETELA prvo nagrado na literarnem natečaju nemškega mosta Ttibigen za mlade avtor je, ki je bila podeljena ob stoletnici rojstva nemškega pesnika Hbrder-lina. Lev Detela je pr&jul nagrado za svoje prvo delo v nemškem jeziku, za roman -Dur hinkend« I-Ienlier und der henkende Vaten I Šepavi krvnik L n krvniški k«pavec — legenda o očetu 1. Del Detelovega nemškega romana ho jeseni !S?7h objavljen v posebnem literarnem almanahu Lil-binškegn Univerzitetnega časopisa. Delo bo Izšlo tudi v sanjostujni knjigi, Z li Larami m priznanjem j« povezana d«nurna n fig ra dr. BpIjrzFičiiTii pu btagimlavitvi ieineljnega kamna v venelem pogavoru TRŽAŠKI KULTURNI KOLEDARČEK I, marec V Kulturnem domu gostuje opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane s P. i. Čajkovskega opero Pikova dama. S. marec V Slomškovem domu predavanj e g. Vinka Zaletela o potovanju po Alriki Odprtje razstave 0 taboriščih V Kulturnem domu 3. marec V SP D Tabor - Opčine predvajanje slovenskega filma Lucija. 4. marec V Kulturnem domu ^Položaj žena v moderni družbi- — diskusij ski večer a sodelovanja m Mare Osolnik, DoLffce Boštjančič, Ivanke Vrhovčak. 5. marec PD Rdeča zvezda Salež-Zgonik priredi Prešernovo proslavo s so delovanjem elanov SC ¡n dama-neg« zbora, V PL) F Prešeren - Hoijunec predava ti je Srečka Orla o cvetličar stvu. PD Slavku Škamperle priredi Prešernovo proslavo a sodelovali je m osnovnošolskih otrok in pevskega zbora pod vodstvom Na de Žerjal. if. marec PD Ivan Cankar in SPDT pri rede predavanje dr. Sonje Mašera: Spurt in zdravje. Glasbena matica priredi Koncert orkestra Glasbene matice Isn list Jože Falout - rog. dirigent O. Kjuder). 7. marec V Slovenskem kulturnem klubu nagradne tekmovanje v diapozitivih. 7 -S. marec Proslave praznika žena v različnih krajih na Tržaškem pmsla-ve n kulturnim program ort v Hic-maniib, na Proseku, v Bol juncu, Lcmjerju-Katinari, Bazovici, Borštu, v PD Ivan Cankar, na Op cinah tigra AnaifabeL). S. marec SP D Igu Gruden Nabrežina priredi večer: Prešernov^ Tntsel in beseda. Sodelujejo S. Kosmlna, u čenči osnovne šole, o trošili po v ski Zbor Kraški Slavček, moški pevski zbnr Igo Gruden. SC ponovi v kulturnem domu Finžgarjev» igro Naša kri. V Marijinem domu. pri Sv. Ivanu nastopijo skavti, ukavtinje ju Marijina družba iz uh Kisorta 7 enodejankami: Gospa v minikri lu. V šoferski šoli in Srčnost na preizkušnji. V Marijinem domu v Rojanu. Glasbeni večer. Nastopa harmonikarski ansambel Mira mar ise-mor in juninrl. mladinski zbor in ansambel S in m še It iz Bazovice 10. marec V Slovenskem, klubu predava dr. Ljubo Bavcon; Soc isti napa tolo-ški pojavi nit Slovenskem in nji hovo preprečevanje. V PD v Skednju predavanje Stojana Spetiča- Iz dežale balih brez. n marec V krožku Pinko Tomažič predavanje prof. Borisa ZihrJa: Lenin — pomen znanstvenega raziskovanja v zvezi z odgovorom na sodobna vprašanja mednarodnega delavskega gibanja. V mali dvorani Glasbene mu-t.ice prvi interni nastop. 12. marec KASTA priredi predavanje prof. Kari a Šiško viču Narodne manjšine v Italiji. PD Slavko Škamparle priredi veseli večer v počastitev praznika Žana s. sodelovanjem J. Kravosa jn M. Mij OtOvb J.J. marec SPDT priredi v Mali dvorani Kulturnega doma predavanj h prof. Mirka K um biča jz Ljubljane Barve in oblike v naravi. 14 marec V Slovenskem kulturnem klubu in Društvu slovenskih izobražencev predava prof Lojze Ambrožič o Puberteti katolicizma. 14.-15. marec V Kult urnam domu priredita Združenje pevskih zborov in Slo- venska prosvetna zveza dva koncerta v okviru revije pevskih zborov »Prim prek a poje“-, 15. marec V Marijinem domu pri Sv. Ivanu predavanje z diapozitivi gdč Ivanka Furlan o romanju v Mlin chen ln Dachau. ¡r. marec Na kacinarski šoli predavanje prof. Danila Sedmaka staršem, V Slovenskem klubu predava dr, Slavko Hupei; Problemi okrog nove kodifikacije rodbinskega pra va v Jugoslaviji, m. marec V PD Slavko Škamperle pre dava Slu j ¿m Spetič: Iz dužuie belih brez lak ¡optično popotovanje od Moskva do Leningrada). Glasbena matica priredi dru gi interni n as Lop. Premiera pravljične igre Pavla Golie Sneguljčica v izvedbi SC, režija J. Lukeš. 19. marec V PD Prosek - Ko n Lov el gostovanje PD Tabor - Opčine z Golarjevo komedijo Vdova Rošlinkst. Ob zaključku gospodinj a k egu tečaja pri šolskih sestrah v Trstu zaiti p učna p tiradi lev v zavodu L n v Marijinem domu pri Sv. Ivana. 20. marec SC ponovi pravljično igro Snegu l j niča. V f*JJ Ivan Cankar predava Lojze Abram: Po Pohorju In Kam niških plan Minil. 21 marec V PD v Skednju priredi Glasbe na Matica Glasben! večer. Nastopajo gojenci šolo in moški zbor Igu- Gruden. Gostovanju Dram e sliivenska-ga narodnega gledališča iz Maribora z dramsko romanco W. Shakespeara Vihar (režija R. Gom bač). V Slovenskem kulturnem klubu fi Imulci večer. 22. marec ANPr, sekcija Lonjer Kati n aru priredi pmsiuvo u-b 2S-leinici ob kolltve vasi in napada na partizanski bunker z govori, petjem in recitacijami, nato v dvorani kritika Rdeča ZVSzdu Prešernova proslava,. Ponovitev Shakespearove dramske romance Vihar v izvedbi gledališča iz Maribora. SG ponovi Finžgarje vo igro Naša kri v kinodvorani v Raso vici. 23. marec V PD Prešeren v Ettijunpu pra-davanjE Danila Torka Kulturno udejstvovanje na Primorskem med osvobodilno borbo, SG ponovi pravljično Igro Sne gu Ij čica. GORIŠKI L marec V Katoliškem domu v Gorici gostuje igravska družina PD Stan-drež z Lipahovo komedijo ■■Glavni dobitek 3. marec V klubu Simon Gregorčič predavanju dr. Franca Bernika: Pesniki ljubezni iPrašeren, Jenko, Gradnik 1. 4. marec V KbiLohžkam domu v Gorici priredi SKPD Mirki» Fiiej predavanje dr. Andloviča: Na Anapurno v Himalaji 7. marec Gostovanje primorskega gledališča iz. N-ovo Gorico v Katoliškem domu v Gorici ž Linhartovo veseloigre: Ta veseli dan ali Matiček se ženi. 8. marec Proslave praznika žena v Do berdobu, prosv. dvorani v Gorici, v Briškem griču v Sta ver Janu. 10. marec V klubu Simon Gregorčič predava dr France čeme: Mesto Slovenije v jugoslovanskem gospodarstvu. 11. marec V Katoliškem domu film o potovanju nadškofa Cciculinu na Slo nokoičeno obalo v kraj Manikrč. S KAD priredi v Katoliškem domu predavanje prof. Lojzeta Ambrožiča jz Wiirzbursa z naslovom Puberteta katolicizma. 34. marec Srečanje Toneta Svetine, avtorja romana Ukana, z mladino in s člani Slovenskega kluba SG ponovi pravljično igre Sneguljčica. V PD v skednju odprtje slikarske razstave Silvestra Godi ne in Vladi mi ra Raima. 35. tna rec Glasbena matica priredi Koncert orkestra Glasbene matico fso-iifldi: Miloš Pahor, Dima Slama in Vojko CesarF V Tržaški knjigarni razstavlja slikar A vnetij Lukežič. 13. marec Slov. planinsko društvo v Gorici priredi v Gregorčičevi dvorani predavanja dr. Jožeta Andlo viča o vzponu na Anapurno. M. marec V katoliškem domu gostuje SG s Silonejevlml Prigodami li bogega kristjana. 15. marec V Katoliškem domu ponovitev Silnnejevih Prigod V SLtmdrežu mladinsko srečanje j. debato in deklamacijami. IS. marec V župnijski dvorani v Stan drežu gostuje SG s 5 Čokovo komedijo Moč uniforme. 31. marec V Dijaškem domu produkcija gojencev Glasbene matice. 23. marec V SKAD-u. predavanje prof. Pisma: Eaportsfee rti ledu npr. ¿tiri gore ¿mena po štirih- tragično preminulih slovenskih fantih,- Cer ra Pangerc po Tončku Pangercu, Cerno Vivod fio Božu Vivoifit, Cerro Tvmeh pn Tomožu h njiju in Černe Boj" po Soberi« Boju Patricku mi. Tem se letos pridružuje še Devetindvajseti Oktober, hi ho po opravi jenih formainastih tudi prešel v nomenklaturo zemljepisnih map. 33. marec SG ponovi delo Prigode ubogega kristjana fgnaria Siloneja SP. marec S G ponovi Prigode ubogega kristjana Ignazia. Siioneja. 31. niarec V Slovenskem klubu predavanje dr. Franceta Bernika: Razgledi po slovenski erotični poeziji in nastup pevskega zbora PD Ivan Cankar, ki re r-apel pet pesmi. V PD Tabor - Opčine pred va janje slovenskega Filma Lucija Pavleta Merkuja a slovanskem skladatelju Jošku Jakončiču. 34. marec V Katoliškem domu v Gorici koncert orkestra Glasbene matice (solisti: M. Pahor, D. Slama in V. Cesar, dirigent K. Cipci). 35. marce V Katoliškem domu gostuje SG 5 pravljično igro Sneguljčica. V klubu Simon Gregorčič srečanje s Tonetom Svetino, avtorjem Ukanc. 30. marce V Doberdobu zjutraj odprta in blagoslovljena nova župnijska dvorana, popoldne prirodi tov. 3J, marec V klubu Simon Gregorčič predavanje prof. Mare Novakove iz Ajdovščine O Polj siri. V SLandrežu praznovanje s-V. Venca z gndho, petjem, diapozitivi — tradicija sv. Vanča. Slovanski gorniki v Argentini beležijo, poteg omenjenega, mnogo vrednih dosežkov v Jbariiošfii Kardili/eri iz prvega desetletja po vselitvi, nedavna pa tudi v mert-iieštei, kjer je med drugim dosegel Peter Skvarča kPt prvi Slovenec vrh najvišju ameriške gnre Aconcagun ffl.ifflb ml, Z isitrenrmi planinskimi pozdravi tajnik predsednik Dori jan Hellar Robert Petriče k KULTURNI KOLEDARČEK Z ti í/o/'Vo fT«/{V* -Očka, kaj so to — predniki?« >-To so tvoji sorodniki, ki so starejši od tebe. Jaz sem te tvoj prednik in dedek tudi.* -Ja, zakaj Jim pa potem pripisujejo tako važnost?« ir Maž dela v Afriki. Za praznika je med drugi ni pisal svoji ¿eni: "Ljubosumna pa nikar več ne bodi Še vse ženske, kar sem jih videl, so biie grbe od tebe...« ir Mamica bere časopis, očka pa pridno pomiva krožnike. Breda ji zašepeta: ‘Kaj misliš, kaj bi dali očku ¿a rojstni dan? Pralni £.troJ že ima, sesavec za prah tod:....« ir »Veš ti, da jaz ne bi bolel biti bogati Saj bogataši ponoči se spati ne morejo od samih skrbi.« ■ To je že res. ampak oni fa lika malo podremajo...» -¿r Nf* letal išču. Pilot trgovskega letala vpraša, kakšna jo vidljivost. Dobi odgovor: Vidljiv-usL skrajno slab? Še ptiči hodijo samo pek. ir »Tone, kako pa se ti je pripetila nesreča?- -V življenju sem bil vodno zapostavi j en. Ko pa sam zadnjič stopil na prebod zst pešce, aem si dejali -No, zdaj imam pa vsaj enkrat prednost', tedaj me je podri avtomobil.« 'Moj psiček, draga, je nekaj izrednega. Karkoli mu rečeš, vse razume Včasih se mi zdi, da ra> zumc več kot jaz...« Prijateljica pa: "Misliš, da je to dokaz ¿a njegovo Inteligenco?« ir Trije fantalini so na počitnicah. Strašno jim ¡-e vfieč vleči za nos natakarja, tem bolj ker je vedno dobre volje, kal Tič bi nič razumel Nekega dne se jim mož vendarle zasmili in sklenejo, da mu bodo dali mir. To- mn tudi povedo. On pa, vesel: -Ne boste ml več metali peska v revije, nič vat devali črvov v posteljo?« 'Ne, nič več.« »Dobro, potem pa tudi jaz ne bom več pljunil v vašo kavo,« ■¿r Meki gospod da vsako jutro deset lir nekemu revežu Potem se lega naveliča in ga neko jutro nahruli: »La s kakšno pravico beračite, ko vam nit ne manjka.- »In vi, kaj mislite, da bi se moral za ubogih deset lir dati pohabiti!» * Očka: »Bujan, kje ja mama?* Bojan: »V poboljšBVHinici.« Očka: -Kje je?« Bojan: -No ia, v kozmetičnem salonu Je.« Neko dekle so sprejeli v gluibo v advokatsko pisarno Vprašala je neko kolegico, kakšen človek je šef. »Tega ti pa ne moram povedati v dveh henedah. Me moram ti duti nasvetov, kako se obnašaj. Ce bu povedal dovtip — in on je prepričan. da je silno duhovit — in se boš preveč smejala, sc mu boš zdela slabo vzgojena. Ca se boš smehljala, bo mislil, da ga imaš za norca Če .se sploh ne bi sme rala, bi bilo še slabše, ker bi mislil, da se ti ne zdi duhovit... No zdaj pa se poskusi prav vostl!* čr Volilnl kandidat ima na trgu govor. Zaključil ga je z besedami: »Vem. da se na muj račun marsikaj govori, toda vedite, da v te-h mojib žepih ni bilo- nikoli napo sceno pridobljenega denarja.« iz gruče ljudi se ¡e nekdo ogla sil: -Imate novo obleko, a?» ir Mlad glasbenik prosi starejšega kolega za roko njegove hčere: »Všeč mi je, vem da me bo U-srečUa.“ Kolega pa: »Kar mene zadeva, sem zadovoljen. Opozori! pa bi vas, dragi kolega, da v glasbi pozna in razu-samo dvo noti: sol-do.« RIM- Slovenski ■M \d Bled " TTALlfA Lastnik Vinko LEVSTIK ROMA - Vi& S Croce Ln čk»it i.mlem m« 40 - Tei. 777J0Ž, 75MTIU Blizu zefizriUke pOftdje - Direfcfriil zvem I avtobusom. it. J Domaia kuhinja - VSe sobe S prhami. TVRDKA / „ J U3 TJLh SVLJENA LETA 18SS TRST TflG S.GSOVANNI, 1 TEL. 35-019 Emajlirani štedilniki naj modsme jem oblik pp veh gprive, PvpolkM nprecuu ii kuhinji;, jrdilnicc, imtsvracij* ir Amfljlj, nerjavečega (Icmsl jekla, stiki s iid. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni fttTnji, grelci ia v mj i:-. hladilniki. Drkoralivai predirnih umetne obrti, od keramiki do brušenega tri -slala. Lestenci ter vse vrste električnih luči, klasične lic modeme vidike. SPOROČILA UREDNIŠTVA Zaradi stavk in več praznikov se ¡e natis te- &Levilkc zavlekel. Upamo, da bomo v naprej zamudo nadoknadili in prišli v redni tek. ČiUileljL naj nam oproste. X. Y_, Dunaj. Pesmi smo preidi, u podpisa ni ob pesmih Aii je bilo ima kje priloženo, ali je pomoLoma izostalo. Prosimo, du bi nam avtor pesmi poslal svoje ime, nakar ga bo-itin nbjuvili. Opozarjamo na Miklavčevo pesniško zbirko, ki jO lab .to dobitE nii v knjigarnah aii na upravi naše navije. CENA E D Dr LIR