Štev. 295. V LJubljani, v sredo, dne 28. decembra 1910. Leto XXXVIII. == Velja po pošti: == Za oelo leto napre| . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— == V upravništvn: = Za celo leto naprej . K 22-40 za pol leta „ , „ 11*20 za četrt leta „ . „ 5-60 za en meseo „ . „ 1*90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne št. 10 v. Inserati: Enostolpna potitvrst» (72 mm): za enkrat . . . . po 15 ? za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat......10 „ ii več ko trikrat . „ 9 „ V reklamnih noticah stana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Prt večkratnem objavljenjn primeren popust. i Izhajan vsak dan, izvzomši nedelje In praznike, ob 5. ari popoldne. ifcs" Urednlfitvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. ta = Sprejema naročnino, Inserate In reklamaol|a. = == Upravnlškega telefona štev. 188. ■ Današnja številka obseca 8 strani. Sad arska etiketa. Kakor smo poročali nedavno, vršila se je 1. t. m. pri kranjskem deželnem odboru sadjarska enketa, ki ji je bila naloga proučevati vobče močno zanemarjeno kranjsko sadjarstvo in poročati, kako bi se isto dalo izboljšati čim preje in čim vspešneje. Zborovalci so bili vsi edini v tem, da je treba zlasti na clve strani zastaviti vse sile, ako hočemo propadlo sadjarstvo dvigniti na tisto stopinjo napredka, ki jo zasluži zaradi svojega velikega gospodarskega pomena. Vse obravnave in sklepi merijo namreč na to, da je treba 1. izboljšati sadni mate-rijal in 2. obenem skrbeti za to, da se vpelje, razvije in udomači primerna sadna uporaba. Tako se bode potom racijonelne produkcije in potom ureditve konsuma v doglednem času dosegel tudi v sadjarstvu tak uspeh, kakor ga opazujemo pri drugih kmetijskih panogah, ki so veljale še pred malo leti za zanemarjene. I. Sadna plemena. Kletarski nadzornik g. Fr. Gombač, ki pozna vso našo deželo do zadnjega kotička, jo je razdelil v takozvana sodjarska okrožja, ki se bodo pozneje izpopolnjevala vedno bolj in bolj. Določil je sadna plemena, ki se imajo v posameznih okrožjih najbolj priporočati in širiti. iCilede pridobitve in razširjenja enot-Jnega in krajevnim razmeram primernega sadnega materijala (drevja) je podal koncem svojega poročila sledeče predloge: 1. Da se more pridelati in pomnožiti v velikem številu posameznim krajem prikladnih sadnih vrst, trebalo bi napraviti dve ali vsaj eno jako obsežno deželno drevesnico ter razdeljevati le lepa drevesa v prvi vrsti kmetijskim korporacijam in občinam, ki bi morale skrbeti za pravilno zasaditev zlasti občinskih zemljišč in javnih potov. 2. V vsakem okrožju, kjer se namerava vpeljati nova ali pa razmnožiti že tam udomačena dobra sadna vrsta, bi se morali napraviti pod deželno kontrolo stoječi preizkuševalni sadovnjaki ter iz teh nasadov brezplačno razdeljevati cepiče med sadjarje dotičnega okraja. 3. Da se povzdigne kupčija s kranjskim sadjem v tujino, mora se delovati zlasti pri podružnicah in šolskih drevesnicah na to, da se pomnožuje kolikor možno malo vrst ter večinoma le tako sadje, ki se dolgo časa drži, ki prenese tudi najdaljši transport in ki se da tudi tehnično vsestransko uporabiti, n. pr. za napravo sadnega mošta, za kompot, sušenje itd. II. Sadne vrste. Strokovni učitelj g. Zdolšek je obširno poročal po kateri poti bi bilo hoditi, da bi se s časom določile sadne vrste za posamezna sadjarska okrožja, da bi se v tem oziru dosegla enotnost, ki je ravno za uspešen razvoj sadjarstva tako krvavo potrebna. Soglasno so se sprejeli sledeči tozadevni sklepi: 1. Vsako leto, v katerem sadno drevje vsaj deloma obrodi, naj se priredijo v posameznih krajih sadne razstave manjšega obsega, ki bi pokazale, kaj se da v dotičnem kraju dobrega pridelati in kaj doseči s posameznimi vrstami. Pri razstavah bi bilo vplivati na to, da razstavijo posamezni posestniki večje množine ene vrste kot »vzorec« pridelanega sadja in ne samo najlepših izbranih komadov. Ta razstava naj ima obenem tucli namen sadnega "emuja. 2. K tem razstavam bi bilo povabiti strokovnjake, ki se jim poveri naloga, da določijo sčasoma »normalni sorti-ment« za deželo. Ti strokovnjaki bi pa morali pri tej priliki tudi proučevati uspehe sadjarstva v posameznih krajih ■iotičnega okraja in ne, da bi se omejili «¿uno na razstave. 3. Kakor hitro se nabere dovolj zanesljivega gradiva, da se z neko gotovostjo določi najbolj zanesljive vrste, se skliče zopet enketa, ki bi predloženi ji materija! pretresovala in slednjič določila vrste, ki naj se v deželi razmnožijo v veliki meri. S to enketo naj bo združena deželna sadjarska razstava. Dokler se ne določi končni »normalni Sortiment« se po daljši debati sklene priporočati in razmnoževati sledeče sadne vrste: 1. Za Dolenjsko v obče jablane: Mašancger, Rmeni bellefleur, Bau-manova rajneta. V boljših in najboljših legah: Dolenjska voščenka, Kanadka, Ananasova rajneta in Tafelček. V slabih in bolj suhih legah: Rdeči iz Lož.— Hruške: Dielovka, Avranžerca, Liegel-novka, Napoleonovka. V najboljših gor-kih legah: Zimska dekanka. 2. Za Gorenjsko v obče, jablane: Mašancger, Dancingerjev robač, Bau-manova rajneta, Parkerjev peping. V gorkih zavetnih legah: Rmeni bellefleur, Kanadka, Ananasova rajneta, Beli zimski kalvil (le kot špalir ob južnih zidovih). — Hruške: Dielovka, Avranžerca, Boskova steklenka, Pasto-rovka Napoleonovka, Zimska dekanka (kot špalir v najboljših legah). 3. Za Notranjsko, izvzemši Vipavo, jablane: Dancingerjev robač, Bau-manova rajneta, Angleška bolniška rajneta, Bobovec, Mašancger (v ne pro-suhi zemlji). V najboljših rodovitnih legali (brez burje): Kanadka. — Hruške: Boskova steklenka, Najioleonovka, Pastorovka. Za Vipavo: Boskova steklenka, Napoleonovka. Dielovka (v bolj vlažni zemlji), Amanlijeva maslenka, Bruta bona, Formentinka, Zgodnja Magda-lenka, Koperčerea. Ker je ta seznam le začasnega pomena, so se vpoštevale samo jablane in hruške. III. Sadna trgovina. Da bi sadna trgovina dajala na Kranjskem najlepših dohodkov, je več kot gotovo, da je pa ravno ta trgovina pri nas še malo znana, je pa tudi resnica. Vzroka temu poslednjemu dejstvu sta. pred A*sem dva, in sicer: 1. Kranjski sadjarji nimajo za kupčijo primernih enotnih vrst v večji množini, ampak navadno najdemo tudi pri boljših sadjarjih in ugodnih krajih toliko vrst, kolikor dreves. — 2. Naši sadjarji v obče ne znajo prirediti sadja za kupčijo. Zato je podal deželni sadjarski inštruktor Humek koncem svojega poročila sledeče predloge v uvaževanje: V povzdigo trgovine s svežim sadjem na Kranjskem je treba: 1. Izboljšati sadni materijal (sadno drevje). To naj se doseže z določitvijo primernih kupčijskih sadnih vrst in z doslednim vzgajanjem in zasajanjem samo teh vrst in pa s preccpljevanjem dobro rastočih dreves slabih vrst. 2. Poučevati sadjarje. Sadjar se mora seznaniti z najpotrebnejšimi trgovskimi zahtevami. Razven pravilne gojitve sadnega drevja priučiti se mora tudi pravilnega ravnanja s sadjem, preti vsem obiranja, sortiranja, shranjevanja, vkladanja in prevažanja. 3. Pridobiti našemu sadju ime na svetovnem trgu. To se bo doseglo potom reelnih trgovskih zvez in potom sadnih razstav. 4. Prirejati domače sadne razstave, združene s sadno prodajo. Proučiti je treba, kako bi se vpeljali sadni semnji. IV. Domača sadna uporaba. Noben pridelek se pri nas tako slabo ne uporablja, kakor ravno sadje; to nam kaže vsako dobro sadno leto. Posebno jo prišlo popolnoma ob veljavo sušenje sadja. Popolnoma je neznana med pri-prostim ljudstvom najraznovrstnojša uporaba sadja, kot sadne konserve, sadni soki itd. Na podlagi jako stvarnega poročila je nodal strokovni učitelj g. Zdol- šek sledeče misli v presojo: Domača uporaba sadja naj se izkuša dvigniti: 1. S praktičnimi kletarskiini tečaji za napravo sadjevca. 2. Za razširjenje sadjevca naj se dela reklama. 3. Za sušenje sadja je treba prirejati praktične tečaje, ki bi bili v zvezi s tečaji za vkuhavanjo sadja in če so razmere ugodne, tudi s tečaji za napravo sadjevca. Taki tečaji naj bodo tri- do štiridnevni, kakor na Nižjem Avstrijskem, in bi morali biti potovalni. Prirejajo naj se tudi po mestih, pred vsem v Ljubljani, ker so taka središča najboljši odjemalci sadja in dokler ne privadimo mestnih prebivalcev na sadne konserve se bodo te le težko udomačile na deželi. 4. V gospodinjskih šolah se naj polaga največjo važnost na domačo uporabo sadja. V. in VI. Sadna industrija in sadjarske zadruge. Zadnji dve točki dnevnega reda je združil poročevalec gosp. Rohrman v eno celoto in razvil mnogo lepih misli, vrednih vsega uvaževanja. Sadna industrija je pri nas mogoča skora j edino le na podlagi zadružništva. Pa tudi uspešen razvoj sadne kupčije je odvisen v prvi vrsti od dobro zasnovanih in pravilno poslujočih zadrug. Vprašanje je le, ali naj se ustanovi najprej v Ljubljani deželna sadjarska zadruga, ki naj bi takorekoč rodila zadruge-podružnice po deželi, ali naj se osnujejo krajevne zadruge, najprej po deželi, koder so za to ugodna tla. Ko bi število teh zadrug zadostno naraslo. bi se še-le osnovala centrala v Ljubljani, ki bi jo potem podpirale in zalagale zadruge po deželi. Vsekako je treba pri snovanju sadjarskih zadrug največje previdnosti in se mora vsa zadeva predvsem dobro proučiti. Poročevalec je predložil enketi sledeče resolucije, ki so se sprejele soglasno: 1. S poukom naj se pripravljajo tla za osnovanje sadjarskih zadrug. 2. Šola na grmu naj se opremi z vsemi potrebnimi pripomočki za industrijsko uporabo sadja. 3. Delati je na to, da se sčasoma osnuje v Ljubljani osrednja sadjarska zadruga v zvezi s sadno trgovino in sadno industrijo. Ako so izpeljejo vsi ti načrti, smemo opravičeno upati, da bode napočila tudi za kranjsko sadjarstvo boljša doba, da bodo v doglednem času zginile s površja pragozdom podobne sadne gošče in da bo delavno slovensko ljudstvo tudi sadno drevje jelo prištevati med kulturne rastline, ki le tedaj dajejo zadovoljiv dohodek, ako se obdelujejo in oskrbujejo racijonelno. Holranll položaj. O položaju poročajo listi: Krščanski socialci in vlada sodita, da je zdaj položaj ugoden za češko-nemško spravo, a da bodo v najboljšem slučaju zdaj komaj sklepali, kako bi se pogajali in sanirali češke deželne finance. Bienerth bo poročal vladarju šele po Novem letu o političnem položaju, nakar se odloči krona plode na sestavo novo vlade. Nemški listi trde, da je neverojetno, da bi se sestavilo čisto parlamentarno ministrstvo. Nemški nacijonalci trde, tla osta- | neta ministra dr. Ilochenburger in \Veiskirchner kakor tudi grof Sturgkli. Češki krogi izjavljajo, da ni izkl jučeno, da bo zboroval češki deželni zbor 14 dni. Če se to zgodi, bo sklican državni zbor šele koncem januarja. Bukovinski listi objavljajo besedilo kompromisa, ki sta. ga sklenili nem-ško-nacijonalna in krščansko-socialna stranka glede na bukovinski deželni zbor. Nemški nacijonalci dobe po tem kompromisu štiri, krščanski socialci pa tri deželnozborske mandate. Nemci imajo zagotovljenih v bukovinskem deželnem zboru 7 mandatov. Obe stran- ki se obvežeta, da bosta v narodnem in gospodarskem oziru složno postopali. Sestavi se ljudski svet, v katerem bo. sta imeli obe stranki po pet članov. V Budimpešto sta odpotovala zunanji minister grof Aehrenthal in vojni minister Schonaich. Tudi mornariški poveljnik grof Montecuccoli je odpotoval v Budimpešto, kjer je že konferiral z ogrskim trgovinskim ministrom pl. Hieronymom. Iz Hrvaške. S položajem na Hrvaškem ni zadovoljna niti koalicija s Starčevičanci, ki je pri konstituiranju sabora bila po^ ražena, a tudi ne. Stranka prava. Ta je sicer s svojo taktiko dosegla, da ni prišel v saborsko predsedstvo noben Srb; a kaj pomaga sabor, ko pa ga je ban takoj odgodil za cel mesec, ne da bi mu predložil niti proračun, sam pa se odpravlja na počitnice v Italijo. Dve Srbom prijazni naredbi hrvaške deželne vlade sta izšli to dni. Prva dovoljuje zopet preje običajno praznovanje sv. Save, druga pa, da smejo pravoslavni duhovniki šolska izpričevala podpisati v cirilici. Proti temu noben pameten človek ne more ničesar imeti. PRESTOLONASLEDNIK NE OBIŠČE RUSIJE. Dementira se poročilo nekega berlinskega lista, da se udeleži avstrijski prestolonaslednik ruskega dvornega lova. ITALIJANSKI POSLANIK NA DUNAJU ODLIKOVAN. »Politič na korespondenca« poroča, da je podelil cesar veliki križ Leopol-dovega reda vojvodi Avarna, ki zastopa kot poslanik že sedem let italijansko vlado na Dunaju. ČETAŠKI BOJI PRI TIRANI. V tiranski okolici so se spopadli turški vojaki z neko 25 mož močno vstaško četo, ki je izgubila 5 mrtvih in i ranjence, ostali četaši so pobegnili. Turki imajo 4 ranjence. Deset mož močna bulgarska četa je v razloški okolici streljala na orožniSko patruljo in ustrelila dva orožnika. NOVI DOGOVORI S SRBIJO. Iz Belgrada se poroča, da se sklenejo štiri nove konvencije med Srbijo in Avstro-Ogrsko glede na 1. konzulate, 2. pravosodje, 3. zapuščine in 4. na izročitev hudodelcev. VSTAJA NA KAROLINŠKIH OTOKIH. Na Japu, največjem otoku Karolinških otokov, ki je naselbina Nemčijo, jo izbruhnila vstaja. Vstašev je 200 do 250. Imajo (K) pušk. USODNA POMOTA. Iz Pariza se poroča: »V kaznilnici Figueras se je pripetila ponoči na ponedeljek usodna pomota. Divjal je hud vihar, vse luči so ugasnile, ko sta pa-truljirali dve vojaški patrulji. Patrulji sta smatrali, da sta naleteli na kaznjence in sta pričeli streljati ena na drugo. IJsmrčen je bil neki desetnik, nevarno ranjena pa neki stotnik in neki vojak. Straženjc so zadnje čase zelo poostrili, ker sta zadnji čas pobegnila dva kaznjenca. I ŽALOSTNA SMRT BIVŠEGA BUL« GARSKEGA MINISTRA. Ko je šel bivši bulgarski minister Paljakov v sobranje, da izjavi glede na predlog, |)o katerem se postavi na obtožbo, ga je zadel mrtvoud. Paljakov je takoj umrl. Mrtvoud ga je zadel, ko je stopil v dvorano. Sejo so takoj od-godili do četrtka. VIHARNI PRIZORI V TURŠKI ZBORNICI. V turški zbornici so se dne 25. t. m. hudo sporekli. Notranji minister Talaat bej je zakričal na mladoturka Izmeta lopov. Izmet ni bil tiho in jo vrnil ministru psovko z nesramnost in lopov. Ministra je psoval tudi Said. Minister je nameraval odstopiti, a so ga pregovorili, češ naj tega ne stori. RUSIJA OBNAVLJA VOJNO BRO-DOVJE. iz Peterburga se poroča, da namerava Rusija zgraditi štiri velike vojne ladje, ki bodo stale 650,000.000 rubljev. Delovanje agrarne operacije na korejskem ? 1.191U. Malokomu je znano uspešno in tiho delovanje naše deželne komisije, oziroma agrarne operacije. S pomočjo države, dežele in interesentov s ponosom lahko pokaže na razne objekte, koje je izvršila v povzdi-go našega planšarstva, glede izboljšanja planin in deloma tudi pašnikov. Zlasti delo napreduje, odkar nače-ljuje isti komisiji dež. referent, vladni svetnik Oton pl. Detela. V tehničnem oziru moram pohvaliti g. agrarnega komisarja l. Prcssel-na. isti izdeluje načrte za hleve, sirarne, vodovode, vodnjake, pota itd. ter delo sani vodi in nadzoruje. Agrarni komisar dr. Vrtač-nik pa spretno izvrši pravno razmerje Interesentov. Naj sledi kratek popis izboljšcval-nih del. katere je izvršila agrarna operacija v tekočem letu. 1. Planina Velopolje (južno pod Triglavom) in k tej spadajoče planine Krstenica, Mišelj-Vrh, Zajamniki, Jclje, Konjska dolina in domači pašniki, solastnina posestnikov iz Češnjice, Pod-jelj, Jereke in Koprivnika (Bohinj). Domači pašnik se je v pretečenem letu očistil in iztrebil paši kvarljivega grmovja in prosto ležečega kamenja. Planine Zajamniki, Jolje, Konjska dolina preskrbele so se z vodo (zajeli so se studencli, napravile cisterne (kap-nicc) in korita za napajanje živine, letos pa se je nadaljevalo na visoki planini s potrebnimi zgradbami. Na Velempolju zgradila se je sirarna že v minulem letu, letos pa se je postavil odprt hlev za 100 glav goveje živine. Ta hlev sestoji iz dveh razpredel-kov, v vsakega pride po 50 glav govedi. Razpredelka sta po 13 metrov dolga in po 17 metrov široka. \a planini Ivrstenici se je letos dogradila nova sirarna. To poslopje, ki je 9-2 m dolgo in 8-2 m široko, je v pritličju zidano iz kamenja, na njem je postavljeno leseno nadstropje. V pritličju .-o naslednji prostori: kuhinja za sir s shrambo za mleko in klet za sir. Polog teb prostorov je tudi kuhinja za pastirja in ^hramba. Iz kuhinje za sir peljejo leseno stopnjice v prvo nadstropje, v katerem se nahajajo trije spalm prostori. 2. Planii?a »šavnik« se razprostira nad južno stranjo Bohinjske doline na severnem pobočju »Možica« in je skupna las; posestnikov iz Nemškega Rov-ta. K njej spada tudi domači pašnik pri Nemškem Rovtu. Ko se je lansko leto domači pašnik, ki je bil preprežen z grmovjem, iztrebil in očistil in ko se je zgradil vodovod do vasi udeleženih posestnikov, pričelo se je lotos z zboljševanjem planine. V prvi vrsti je bilo treba zgraditi pot za gonjo živine: zgradila se je v dolžini 865 m na novo. Ta pot veže planinsko stajo z ono višje ležečo planino, na kateri se je zgradil v letošnjem poletju vodnjak — nabiralnik — za 30 kubičnih metrov obsega in ob njem sezidalo cementno korito za napajanje živine. 3. Planina »Vogu«, leži na primorski meji južno od bohinjskega jezera. Te planine so deležni posestniki iz Bohinjske Bistrice. K nji pripada pašnik, katerega uživajo prej imenovani skupno s posestniki iz Raven. Ta pašnik razprostira se med Bohinjsko Bistrico in Ravnami. V tekočem letu zgradila se je med omenjenima krajema lepa, 2600 ni dolga, i m, v ovinkih 5 ni široka cesta s kamenito cestno podlogo in potrebnimi mostovi čez hudournike. 4. Zabrczniška planina. Ta planina, ki meri 128 ha, se razprostira na južnem pobočju Stola in je last posestnikov iz Zabreznicc in Sela. Letos se je Zgradilo na tej planini sledeče: zidan, zaprt hlev za 72 govedi, ki obstoji iz dveh oddelkov, tako da pride v vsak oddelek po 36 glav živine. Zgradba je 17-4 m dolga in 14 m široka. Skozi sredino vsakega oddelka napravljen je tlakovan hodnik po 1 m širok. Na vsako stran hodnika nahaja se 35 cm širok cementiran žleb, ki odvaja gnojnico v jamo za gnoj. Poleg žlebov so ležišča za živino, katera so krita z lesenimi, 6 cm debelimi plohi. Jasli so lesene in široke 50 cm. Iz hleva, odvajata dva jarka gnojnico v jamo, ki jo sezidana ob strani hleva. Del domačega nerodovitnega pašnika ptt se je posadil s tri leta starimi smrekovimi sadikami. Poleg hleva postavljena je tudi pastirska koča. V nji je kuhinja, shramba, v podstrešju spalni prostor. 5. Planina »Pod Stolom«, ki mori 86 ha, meji na prej imenovano planino — južno pobočje Stola — in je skupna lastnina posestnikov iz Breznice in Doslovč. Na tej planini se je začelo letos zboljševanje s tem, da se je, kakor na prej imenovani planini, sezidal zapri hlev za 19 glav živine. Njega dolžina znaša 23 7 m, širina 7-8 ni. V splošnem pa je hlev zgrajen, kakor prej imenovani. Dalje se je postavila na tej planini zidana, 5 m dolga in 45 m široka pastirska koča, v kateri se nahaja poleg kuhinje shramba, v podstrešju spalni prostor. 6. Planina Klopice, tudi Kofce imenovana, leži na južni strani Košute. Na to planino se pride od Sv. Ane pod Lju-belom v dveh urah in so nje lastniki trije posestniki iz Sv. Ane in Pristave. Na tej planini se je postavila prostorna lesena koča, obstoječa iz štirih oddelkov, dalje se je postavil lesen hlev za 68 glav goveje živine, sezidala sta se dva nabiralnika (reservoarja) z dvema vodovodoma, ki polnita dve betonski koriti za napajanje živine. Dobri del te planine očistil se je prosto ležečega kamenja in grmovja, na nevarnih mestih pa se je zasadil živ plot iz smrek. Vsa izboljševalna dela na tej planini so uspešno dokončana. 7. Planina »Pungrat« leži na istem pobočju Košute v raztezi 126 ha in je last posestnikov iz Brezij pri Mariji .Pomagaj. Ta sicer zelo lepa planina je bila brez vsake vode in se je v zadnjem času našel studenec, kateri pa je 120 m višje kakor stari planinski stan. Ta studenec se je zajel v nabiralnik in od tam napeljal do stanu v dolžini 760 m po železnih pocinjenih ceveh, kjer sta zgrajeni dve cementni koriti za napajanje živine. Ker se ni našel na planini nikak primeren prostor za zgradbo novega planinskega stanu vslecl nevarnosti pred plazovi, dovolil je na tej planini tudi udeleženi graščak gospod baron Boru, da se sme na njegovem, bolj varnem svetu postaviti nov planinski stan. V letošnjem poletju zgradil so je zaprt, zidan, s smrekovimi deščicami krit hlev, proračunan za 80 glav živine. Hlev je takozvani prečni hlev in obstoji iz štirih oddelkov. V vsakem takem oddelku ima po 20 glav govedi dovolj prostora. Hlev je glede snažnosti in higijene po najmodernejšem načinu zgrajen. 8. »Lešanska planina«. Ta planina, ležeča na Doborci, tvori skupno lastnino posestnikov iz Leš. Ker je planina, dasi je na njej dobra krma, brez vsakega studenca, morala se je ob času sušo gnati živina vslcd pomanjkanja vode s planine. Zato se jo zgradil vodnjak za 45 kubičnih metrov vsebine. Dežnica se zbira s pomočjo žleba v cement irano zajedo, od koder teče skozi čistilnik v vodnjak. Iz vodnjaka, v katerem tudi ob najhujši suši ne bode primanjkalo vode, so napeljane železne cevi v lepo betonsko korito, katero se je zgradilo nekoliko nižje od vodnjaka. 9. Planina »Porezen«. Ob primorski meji leži posestnikom iz Sorice lastna planina, imenovana Porezen. Deželna meja se vleče po robu tega hriba. Ona stran, ki loži na Kranjskem, je lepa položna ploskev, obrnjena proti vzhodu, medtem ko je primorska stran strma in skalnata. Na planino so goni navadno goveja živina in konji. Ob pretečem treskanju in nevihti beži živina na primorsko stran, ki ni tako izpostavljena viharjem, vendar pa so na strmem pobočju pogostokrat živina ponesreči tako, da gre leto za letom marsikak lep konj ali vol v izgubo, kar jo za prizadete posestnike brezdvomno občutna škoda. Potrebno je bilo torej na željo udeleženih posestnikov zavarovati živino pred enakimi nezgodami z ograjo. V letošnjem letu se jo napravila polovica te ograje v dolžini 1100 m. Na vsake tri metre so postavljeni v betonsko kocke železni koli, skozi katere je nategnjena v štirih vrstah 5 mm močna pocinjena žica. Ograja je visoka 15 m. 10. Planini »Ravnik in Orlovše«. Tako imenovani planini razprostirate se na površju Nanosa v višini 900 m nad morjem in sla posest trške občine vipavske. Na le dve planini gonile so se do-sedaj vslecl pomanjkanja vode le ovce. izboljševalna dola pričela so so le-los najprej s preskrbljenjem teh planin z vodo. V takozvanem kraju »Devinski kali« sezidal se je v letošnjem poletju vodnjak zu 45 kubičnih metrov vsebine; v kraju »Orlovše« pri planinski staji vodnjak v obsegu 90 kubičnih metrov, na »Ravniku« pri drugi planinski staji tudi za 90 kbu. metrov obsega in pri »Blažonu« manjši vodnjak 25 kubičnih metrov obsega. V te vodnjake teče voda (dežnica) skozi tam napravljene precejalnike, čisti se potem v drugem, nalašč za to napravljenem prostoru, od tam pa teče čista voda v vodnjak. S pomočjo sesalke se dviga potem voda v cementna korita za napajanje živine. XXX Iz opisanega sledi, da so naše planine in pašniki izboljšani, da bodo do-našali našim živinorejcem več dobička. Po melijoriranih planinah in pašnikih bo možno preživiti več živine, pridobiti več mleka in sira. Smelo trdim: le po tej poti dalje in kmalu bomo imeli vsaj po naših gorskih krajih kvalitativno in kvantitativno več živine. Delo agrarne operacije je eminen-tne važnosti v socialno-gospodarskem oziru pri našem pretežno kmečkem ljudstvu. Čim več in čini boljšo živino naš kmet redi, tem bolje in tem hitreje bo rešeno vprašanje o draginji glede mesa. Dal Bog, da bi se kmetovalec-živi-norejec prav kmalu povspel na isto število glede živinoreje, kakor je bil pred katastrofalnim časom — menim pred dolgotrajno sušo preteklih let. Čim več živine bo v deželi, tem preje bo draginja pojenjala. Zatorej z delom v prospeh kmetijstva tudi najbolj delujemo proti draginji. To je uvidela država in dežela; zatorej pa tudi z hvalevredno vnemo skrbita, da se živinoreja v deželi izboljša. Velik del te naloge izvršuje agrarna operacija z opisanim izboljšanjem planin in pašnikov. Le tako dalje — v povzdigo kmetijstva in živinoreje! Ljudstvo Vam bo hvaležno. J. Piber. Štajerske novice. š Naše prireditve. Na Štefanovo se je vršila pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju v »Zadružnem Domu« nad vse krasno uspela veselica Izobraževalnega društva. — Pri Kapeli pri Radencih se je prireditev tamošnjega bralnega društva dne 26. decembra obnesla v splošno zadovoljnost. Sodeloval je dobro izvežban pevski zbor od Sv. Jurija ob Ščavnici. Govoril je urednik »Straže« g. Kemperle. Ob koncu se je vršila tombola, ki je vrgla društvu lep dobiček. — V Kamilici pri Mariboru pa se je zbralo isti dan do 100 ljudi na shoclu, kjer se je govorilo o ljudskem štetju in šulferajnski nakani, o nameravani nemški šoli. Ljudstvo je ogorčeno protestiralo proti šul-ferajnu. š Studenci pri Mariboru. Božičnica za slovenske otroke dne 18. decembra se je krasno obnesla. Slavnostni govor je imel g. dr. Medved, otroci pa so nastopali z deklamacijami in petjem. Tudi vrli dijaki so zapeli dvoje lepili pesmic. Nato se je vršilo obdarovanje otrok. Navzočega je bilo veliko število občinstva. š Iz šole. Petrazredna ljudska šola v Grižah v Savinjski dolini se poveča v šestrazrednico. — Razpisani ste službi za učiteljici pri Sv. Rupertu v Slov. goricah in v Petrovčah pri Celju. Prošnje do 31. decembra 1910. š Osebna vest. Zaročil se je gosp. Hrabroslav Godiunik na Rečici v Sav. dolini z gospico Minko Zmrzlikar. š šoštanj — mesto? Občinski svet v Šoštanju je soglasno sklenil potegovati se za povzdigo trga v mesto. Poštno ravnateljstvo kakor tudi finančna deželna oblast so že odobrile ta načrt; istotako tudi ministrstvo notranjih zadev. š šulferajn v mariborski okolici. V Kamilici pri Mariboru namerava šulferajn v spomladi 1911 postaviti novo šolo. Dosedanja utrakvistična šola je že itak skoraj popolnoma nemška, a mariborskim vsenemcem to še ne zadostuje. Učiteljske moči na tej šoli so navadno same take, ki slepo sledijo zagrizenim renegatoni. — V Razvanju pri Mariboru ustanavlja šulferajn otroški vrtec, — V št. Miklavžu in Ho-čah se tudi trudijo Mariboržani ustanoviti šulferajnsko mučilnice. — V Ceršaku ob Muri pa nadaljujejo Vse-ncmci nesramno gonjo zoper tamošnje vrle občane in gosp. župana Slovenca Hauca. Znani renegat Breznik so trudi na vse mogoče načine, da bi z dopisi v »Marburgcrch, lažnjivjmi od začetka do konca, nahujskal oblasti zoper mirno slovensko ljudstvo. Drznost šulfe-rajnovcev rase dan za dnevom. Rusjanov polet ¥ Zagreb. Dne 26. t. m. se je nad vse pričakovanje lopo obnesol polet slovenskega rojaka, avlatika Rusjana, katerega je priredil v Zagrebu s svojim aeropla-nom. Kljub slabim cestam in kljub slabim izkušnjam z drugimi zrako-plovci je prišlo na vojaš o vežbališče do 3000 oseb. Orožništvo ,(e vzdržavalo red. Rusjan je še enkrat pregledal konstrukcijo tnonoplana, preizkusil motor, sedel na svoje mesto, si privezal na rame vodilni aparat in mono-plan je zadrdra . Po kakih tridesetih metrih se j> nionoplan dvignil v zrak ter se dvigal dalje in dalje do 150 metrov višine. Občinstva se je polastilo silno navdušenje, vse je klicalo in vihtelo robce. Rusjan pa je veličastno in mirno plul v krogu nad glavami gledalcev ter odzdravljal. Trikrat je obkrožil vežbališče, se okrenil nazaj, plul višje in nižje — mirno in mogočno kakor velika ptica-roparica. Po desetih minutah se je gladko spustil na tla. Občinstvo je pritisnilo k njemu klicoč in čestitajoč, vse mu je hotelo stisniti roko, prijatelji so ga poljubo-vali in objemali ter ga nosili na ramah. Poklonili so mu tudi velik lovor-jev venec s hrvaško trobojnico, s kater je Rusjan ovenčal propeler svojega vrlega zrakoplova, ki mu je prinesel tolik uspeh. Rusjan je bil do solz gi-njen. Med navzočimi so bili laki, ki so videli Bleriotov polet v Budimpešti iu so trdili, da isti ni bil zclaleka tako miren in gotov kakor Rusjanov. Z eno besedo: Na Štefanov dan 1910 je slavil svojo zmago prvi slovenski zrakoplo-vec s svojim lastnim izumom. Hvaležni moramo biti bratom Hrvatom, ki so v osebi g. Merčepa finančno podprli podjetje, da Slovencu s svojim izumom ni bilo treba med tujce! Kakor pišejo zagrebški listi, bo g. Rusjan morda po novem letu priredil v Zagrebu še en javen polet, potem pa se takoj poda na turnejo: O pravoslavnih božičnih praznikih je že obvezan v Belgradu, potem gre v Bukarešt, Sofijo in Carigrad. „Bogoljab". »Bogoljub«, glavni slovenski cerkveni in nabožni list, se je povspel v osmih letih svojega izhajanja na 20.00C naročnikov. Korak za korakom vsako leto napreduje, ne le po številu naroč-nikov, ampak tudi po notranji uredbi in vnanji opravi. Letos je zopet storil korak naprej: povečal se je za štiri strani. Obenem se je storil še drug važen korak: napravila se je poleg navadne izdaje (a 2 kroni) še druga iinej-ša izdaja, na boljšem papirju in z boljšim tiskom, izvod po 3 krone. V tej obliki se naš »Bogoljub« posebno lepo prezentira in se lahko meri z vsemi listi enake smeri drugih jezikov. Prav bi bilo, da bi »Bogoljubu« povetila malce pozornosti tudi naša katoliška inteligenca. Tudi inteligent potrebuje časih malo te vrste dušne hrane. A če že čuti potrebo naš inteligent po taki hrani, kje je išče? Po nemških listih in knjigah! Zakaj? Zato ker je to bolj »imenitno«. In vendar lahko rečemo, da lista s to ceno in tako mnogovrstno vsebino v nemškem jeziku ne dobite. Mi še vedno tuje reči preveč cenimo — na škodo domačim. Emancipirajmo sc vendar in postavimo na lastne noge — Dasi je list ljudski, bo pri tej mnogovrstnosti dobil vsakdo kako koristne zrno. Prav aktualen je uvodnik v že izišli 1. številki novega letnika: Največja rana na telesu katoliške Cerkve.« Ta rana je po mnenju člankarja bat odtujenje mestnega prebivalstva Cerkvi in Bogu. Sploh »Bogoljub« ne goji samo kakega mrtvega pietizma, ampak skuša biti vedno praktičen, aktualen časih je tudi zabaven. Gibljemo se in napredujemo na vseh poljih. Tudi nabožno nam ne sin« biti zadnje! „Zlata doba". Težkega dela so se lotili naši bo jevniki zoper alkoholizem, ko so napo vodali vojsko pijančevanju. Ogromni so težave, ki sc stavijo temu delu na sproti: zastarane navade, človeški strast, nevednost, ugovori, pomisleki nasprotovanje od vseli strani. Neka let se že pehajo naši abstinentje, piše .jo, govore, agitirajo. Uspehi niso ba velikanski, a — tajiti se ne dado. Gib lje se! In vedno bolj se giblje. V vedn< širše kroge prodira prepričanje o škod Ijivosti alkoholizma in o potrebi reak rije. — Glasilo tega stremljenja j »Zlata doba«, ki je dovršila ravnoka i. letnik. Obstanek listu je zagotovljen tis'-a se ga 1700 izvodov. Vkljub temu f je pa še mnogo onih, ki bi jim to moderno gibanje ne smelo biti deveta briga, apatičnih v tem oziru. Noben inte-ligent, posebe še noben duhovnik, nobeno društvo in nobena šola bi se ne smela zapirati pred tem gibanjem. In prvo znamenje zanimanja za to stvar je naročba na tozadevno glasilo — »Zlato dobo«. »Zlata doba« je list prikupen in zanimiv; poroča redno o spanju protialkoholnega gibanja; no more se ji očitati, da »pretirava«; stoji na zmernem stališču abstinence, pa vendar pove odkrito in možato, kar spozna za pravo, oziroma obsoja in obsodi, kar jo napačno in krivo. Od časa do časa prinaša zanimive deloma šaljive »listke«. — Naročba na »Zlato dobo« je obenem podpiranje prekoristne-ga dela proti pijančevanju. Htčuveni! Sv. Štefana dan popoldne so prihajali kočevski Slovenci v Dolgo vas, v svoje »Izobraževalno« društvo, ki po svojem enomesečnem obstoju že šteje nepričakovano lepo število članov. Čakalo jih je kakih 10 deloma renogat-skih nahujskancev, oboroženih z vsemi instrumenti kočevske kulture: s kravjimi zvonci, trobentami, harmonikami, starimi lonci, palicami. Odlikovali so se zlasti dolgovaški mežnar Hutter, cerkveni ključar Eisenzopf, po-metač Lošič, fanta Kostner in Verder-ber. Nahujskali so jih renegatski župan Klun v Livoldu, ki je baje plačal žganje in piva, in dva pisarja pri advokatu Golfu. Vsakemu slovenskemu prišlecu so fi junaki izkazovali vsakovrstne uljud-nosti: silno trobili na ušesa, tolkli krog njega z renami, zvonili z zvonci; pravi indijanski ples se je pa razvil krog kaplana K o p i t a r j a. Med velikanskim vriščem se mu nasilno zastavili pot, ga obsuli s ploho najbolj dišečih cvetk kočevske olike, kakor »bindišes pfaffle, kranarišes tajfle, šebiger laus-pub, žnodriger« i. dr. Šele oborožena sila je napravila prosto pot in Slovenci so med neznatnim motenjem mirno zborovali. Po tem zborovanju je bil kočevski fdirindaj še hujši: velike steklenice Žganja in piva, dobljene zastonj za ko-rajžo, so učinkovale po svoje: kakor fpijane vešče so se med peklenskim hrupom in z ostudnimi psovkami zaletavali v kaplana, katerega so Slovenci branili prav do župnišča. Nasilneži so šli za njimi, tolkli s palicami po Slovenkah, jih metali v blato in praskali. Meščani so mislili, da gori in so hiteli na ulico: s svojimi policaji so se mirno smejali — svojcem. Tako se nam Slovencem godi v sami vojvodini Kranjski! Kočevski Nemci uživajo v kranjski deželi tako svobodo v vsakem oziru, da se more govoriti naravnost o narodni avtonomiji, dočim se slovenske manjšine v rtemškili kronovinah z najkrutejšimi sredstvi k tlom pritiskajo. Ne samo to: kočevski deželici se od strani našega deželnega zastopa največja skrb posveča; pri nobeni kulturni melioracijski akciji se je ne prezre, naravnost škrupulozno se pa varje njen jezikovni značaj tako v državnih kakor avtonomnih uradih. V zahvalo za to pa niso Slovenci, katerih živi silno veliko med Kočevci, varni svojega življenja, ako se kulturno organizujejo, kakor spričuje naravnost neverjetni, a žal resnični slučaj v Dolgi vasi. Bilo bi to kolikor toliko umljivo, če bi bila nemška kočevska tolovajstva organizirana od losvonromovske tolpe, a od povsem zanesljivega vira izvemo, da hujskanje pohajajo tudi od druge strani, ki pač nima vzroka negovati protislovensko gonjo, ker živi od dobrot naše krščanske dežele. Slovenci v kočevski žemljici sc bodo pa še trdneje organizirali, to naj si dajo švabske buče v Kočevju le dopovedati, čeprav so zelo trde. Zoper na-silstva pa si bomo že vedeli pomagati in kočevska srboritost se bo prav kmalu znatno ohladila. VOJSKA MED KITAJCI IN JAPONCI. »Rjcč« poroča iz Vladivostoka, da so se razmre med Japonsko in Kitajsko tako poostrile, da so prepričani o vojski med Kitajci in Japonci, ki izbruhne spomladi. Kitajsko časopisje piše jako razburljivo, japonsko pa previdno. Kitajci trde, da nastopi proti Japonski skupno ž njimi Severna Amerika. NEMIRI V PERZIJSKEM ZALIVU. V Dubaju v Perzijskem zalivu so nastali nemiri. Angleška križarica »Hyacinth« je izkrcala vojake, ki so jih napadli Arabci in jih 9 ranili, enega pa najbrže ujeli. Arabci so izgubili i0 mož. Pre logi ln Interpelacije poslancev „Slovenskega kluba" v preti-Minem zasedanju 1910. 1. Nujni predlog posl. Verstovšeka za podporo okrajem Slov. Gradec in Šoštanj. 2. Jarc, nujni predlog za podporo v okrajih Rudolfovo in Černomelj. 3. Dr. Korošec, nujni predlog za podporo v okrajih Šmarje, Rogatec, Kozje. 4. Fon, nujni predlog zaradi bede na Goriškem, — za podporo. 5. Roškar, nujni predlog za podporo v mariborskem okraju. 6. Dr. Krek, nujni predlog za podporo kamniškemu okraju. 7. Gostinčar, nujni predlog za podporo sodnim okrajem Vrhnika, Logatec, Cirknica in Idrija. 8. Gostinčar, nujni predlog za podporo v sodnem okraju Logatec. Občine Ziri in Rovte. 9. Pišek, interpelacija zaradi aretacije posestnika Viher-ja. 10. Jarc, interpelacija zaradi odpustitve iz službe oficijanta ,Piclja v Rudolfovem. 11. Verstovšek, interpelacija zaradi protokoliranja izpovedi prič pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem. 12. Roškar, nujni predlog za podporo mariborskemu in ljutomerskemu okraju. 13. Pišek, interpelacija zaradi sa-monemških kažipotov v konjiškem okraju. 14. Verstovšek, interpelacija zaradi občinske volitve v Slov. Bistrici. 15. Pišek, nujni predlog za podporo mariborskemu in konjiškemu okraju. 16. Dr. Žitnik, nujni predlog za podporo v postojinskem okraju. 17. Dr. Hočevar, nujni predlog za podporo v krškem okraju. 18. Gostinčar, interpelacija zaradi odškodnine vsled vojaškega streljanja v Begunjah pri Cirknici. 19. Gostinčar, interpelacija zaradi vpoklicanja rezervistov k orožnim vajam ob času žetvenih dopustov. 20. Gostinčar, interpelacija zaradi ceneje oddaje lesa prebivalcem v Črnem vrhu. 21. Gostinčar, interpelacija zaradi ureditve službenih in plačilnih razmer pisarjev pri rudniku v Idriji. 22. Fon, interpelacija zaradi ustanovitve državne šole za. cvetlično vrtnarstvo za slovensko goriško okolico. 23. Fon, interpelacija zaradi zidave ceste Dobrova—Vipolže—Št. Frjan. 24. Dulibič-Ivaniševič, predlog '/.¡v-radi odkupa kolonatskih razmer v Dalmaciji. *wm 25. Grafenauer, interpelacija zaradi poslovanja poštnega ekspedijenta Ehr-liha. 26. Fon, interpelacija zaradi prevažanja. zgodnjega krompirja in previsoke voznine na železnici. 27. Fon, interpelacija glede brezobrestnega posojila za prenovljenje vinogradov. 28. Prodan, interpelacija, zaradi severozapadnega obrežja v Zadru. 29. Prodan, interpelacija za zboljšanje svctilniških čuvajev a- Dalmaciji in Primorju. 30. Prodan, interpelacija, zaradi zboljšanja razmer poštnih služabnikov. 31. Perič, interpelacija zaradi razdelitve paše v selu Kučici v Dalmaciji. 32. Jaklič, nujni predlog za podporo v kočevskem okraju. 33. Gostinčar, interpelacija za zboljšanje službenih razmer železničarjev. 34. Gostinčar, interpelacija zaradi gozdnih delavcev na Vojskem. 35. Dr. Benkovič, nujni predlog za podporo brežiškemu okraju. 36. Dr. Verstovšek, dr. Benkovič, nujni predlog za stavbo železnice Ric-manje na Paki do Št. Ivana. 37. Pišek, predlog za popravo državne ceste. 38. Jaklič, nujni predlog za podporo v novomeškem okraju. 39. Dulibič, interpelacija zaradi zidave mostu čez Krko v Dalmaciji. 40. Prodan, interpelacija zaradi pristanišča in pitne vode v Vel. Ižu. 41. Prodan, interpelacija zaradi brivcev in česalcev v Zadru. 42. Prodan, interpelacija zaradi odkupa kmetov v Šali v Dalmaciji. 43. Prodan, interpelacija za povzdi-go sela Lukoran. 44. prodan, interpelacija zaradi šol v okraju Zadar. 45. Pišek, interpelacija zaradi novih volitev v okrajni zastoji Slovenska Bistrica. 46. Gostinčar, interpelacija zaradi poprave državne ceste. Logatec—Idrija. 47. Prodan, interpelacija zaradi zidave pristanišenega obrežju itd 48. Prodan, interpelacija zaradi razmer dalmatinskih ribičev. 49. Prodan, interpelacija o preskrbi duhovnikov. 50. Prodan, interpelacija za popravo cerkva v Zadru. 51. Ivaniševič, interpelacija zaradi zidave cestnega omrežja v občini Sin j v Dalmaciji. 52. Jarc, Vukovič, nujni predlog zaradi dalmatinskih železnic. 53. Dr. Benkovič, dr. Krek, interpelacija zaradi železnice Polzela-Kam-nik. 54. Gostinčar, interpelacija zaradi olajšave dobave obrtnih listov onim rokodelcem na deželi, ki hočejo izvrševati obrt kot postransko. Slovansko filsdallfče. »JANKO IN METKA«. Po dolgem času smo čuli zopet lepo Humperdinckovo opero. Godba je moderna, vendar melodiozna in precej lahko umljiva. Nad vse lepa je posebno v drugem dejanju. Igralo in pelo se je splošno dobro, boljše kot. smo se bili nadejali od letošnje opere, ki — mimogrede omenjeno — daleč zaostaja za vsemi močmi, ki smo jih dosedaj imeli. Gdč. Thalerjeva je bila kot Janko prav dobra. To je bil v resnici ljub in poreden fantiček. Tudi gdč. Šmiclova v vlogi Metke je bila ljubka in je dobro pela. Izmed manjših vlog omenjamo v prvi vrsti gospico M. Peršlovo. Kljub svoji neznatni vlogi je bila v petju in tudi v igri nad vse izvrstna. Obžalovati moramo, čemu ne da ravnateljstvo tej pevki boljših in večjih partij. Tudi g. Peršl je ugajal. Istotako gdč. R. Poršlova. Gdč. Na da sova. je bila pa nasprotno precej slaba. Menda je bila zopet prehlajena. Zelo slab je bil včeraj tudi orkester. Ril je nesiguren — posebno v začetku overture — mnogokrat preglasan. R. S. Injiževsiost. * »Čas« (1911, V. letnik, Zvezek 1. in 2.) ima sledečo vsebino: O sociologiji umetnosti. (Prof. dr. Jos. Mantuani.) — Budovstvo in krščanstvo. (Franc Terseglav.) — Prvotne predstave o Bogu. (Dr. Anton Breznik.) — Socialne tvorbe pri Jugoslovanih. (Dr. J. Adle-Sič.) — Naturalistične in realistične moderne slovenske drame. (Prof. Adolf Robida.) — Marxov nauk o delu in veljavi. (Prof. d]-. A. Pavlica. — Opombe k Marxovi teoriji o delu in veljavi. (Dr. A. Ušeničnik.) — Najnovejše staro-krščanske izkopine v Ogleju. (France Fr. Stele.) — Listek: Verstvo. — Filo-zotija. — Socialno vprašanje. — Umetnost in estetika. — To in ono. — Literarne vesti. — Glasnik »Leonove družbe«. — »Čas« izhaja po desetkrat na leto. Naročnina 7 K, za dijake 4 K. Za člane »Leonove družbe« je naročnina plačana z letnino. Naročnina se pošilja na »Leonovo družbo« ali »Čas« v Ljubljani. * »Zora« (1911, XVII. letnik, zv. 3.) ima sledečo vsebino: Vplivi velikega mesta na dijaka. (Spectator.) — Naše razmerje do katoliških Nemcev. (M.) — Dijaštvo in šport. (Flor. Božič.) — Razmerje učiteljstva in dijaštva do abstinence. (Fr. Stele.) — Iz prijateljevih pisem. (I. Stenar.) — Visokošolsko dijaštvo. — G 1 a s n i k. — Listek. — »P r v i Cvet i«, leposlovna priloga. Dnevne novice. + Nepošten boj proti resnici. Stvarni, na istinitih dejstvih in računih sloneči članek deželnega glavarja pl. Šukljeta o Ljubljani in novem cestnem zakonu je liberalcem tako zaprl sapo, da ne vedo nobenega stvarnega odgovora. Ko so čez dva dni prišli nekoliko k sebi, so padli po deželnem glavarju s pustim in nedostojnim zmerjanjem. Deželni glavar je dokazal, da liberalni govorniki na shodih meščane slepe z izmišljenimi, čisto napačnimi številkami, in je objavil resnične podatke, ki popolnoma opravičujejo novi cestni zakon. Mesto, da bi liberalci kritikovali dejstva, ki jih navaja deželni glavar v svojem članku, ga zdaj zmerjajo in mu dajejo različne priimke. Članek, ki ga je naš deželni glavar spisal iz edinega namena, da se javnost več ne slepi z neresnicami, naj bi odprl oči ljubljanskim meščanom, da izpregledajo, kam jih vodi liberalna hujskarija. Ali mislijo Ljubljan-čanje, da bo Ljubljani kaj koristilo, če se dajo oil liberalcev hujskati v tak nepošten boj proti S. L. S.? Deželni glavar je vzvišen nad osebnimi nanadi liberalnih žurnalistov in S. L. S. se ne bo uklonila nobeni sirovosti od liberalne strani. Kdor v resnici ljubi Ljub- ljano, mora pač skrbeti, da se Ljublja na oirese te more, ki jo tlači v podob liberalnih politikov, ki so največja ne sreča ljubljanskega mesta. + C. g. Janko Barle je imenovati za člana Hrv. deželne komisije za varstvo umetnih in zgodovinskih spomenikov. -f- »Glavna posojilnica.« Včeraj s» je vršil posvet upnikov »Glavne poso jilnice«. Izvolil se je ožji odbor, ki ima nalogo, sestaviti predloge za občn zbor, ki se bo vršil po Sv. Treh Kraljih Izplačila vlog so ustavljena. Kriza st vrši v okviru »Celjske zveze«, pri ka teri je bila »Glavna« včlanjena. Čla niče ljubljanske »Zadružne zveze«, k se drže pri nalaganju denarjev strog» discipline, po tej krizi niso prizadete 4- Povišan je v VII. činovni razred obrtni nadzornik 11. razreda Jožef Ka rasehia v Ljubljani in obenem imeno van za obrtnega nadzornika I. razreda — Finančne prokurature adjunkt dr Hubert Souvan jo imenovan za tajniks finančne prokurature. -j- Imenovanja na južni želoznicl S 1. januarjem 1911 so imenovani: viš ja revidenta Leopold Pahor, Rtorovni ca; Ivan Petek, Ljubljana; revidenti Fran Ostermann, Ljubljana; Jožef Ko šir, Ljubljana; Jožef Prime, Ljubljana] Ivan Bartl, Ljubljana; Franč. Torti nek, Ljubljana; adjunkti so postali: Anton Nejedly, št. Peter; Andrej Ma sel j, Zalog; Ivan Kalfou, Št. Peter; An) ton Felicijan, Ljubljana; Andrej Ive zelo, Št. Peter. Definitivno jo nameščer Kniest Škerlj, Borovnica. Provizorični asistenti so postali: Ivan Gorišek, Št Peter; Jožef Luschützky, Litija; Kon« rad Merz, Rakek; Edvard Valenčič, Za> gorje; Alojzij Petelin, Litija; Feliks L& nard, Logatec. -j- Boj proti pornografiji. Naša vlada je vendarle začela odločnejši bo; zoper pornografijo, zakaj uradne »Wiener Zeitung« 25. t. nt. objavlja, dg so se zaplenile sledeče tiskovine. »Preiskurant über Militär - Porcellan-pfeiffen«, Vesely KalendäF«, »Flohe. »Pufferl« in »Kalendäf IMkantnihc Sveta« 1911. Iz Ljuhnega na Gorenjskem. Skoro bo dodelan vodovod. Zdi se nam, da je hkratu s svežo gorsko studenč-nico prišlo vso drugo, živahnejše, udobnejše življenje v naš cvetoči kraj. Nad vse potreben pa nam je vodovod v slučaju požara, ker bi si doslej ob požaru pod slamnatimi strehami komaj oteli življenje. Zato dolgujemo našemu delavnemu in požrtvovalnemu deželnemu odboru največjo hvaležnost za ta neprecenljivi dar. Nemški list v Gorici. Goriški Nemci nameravajo izdajati v Gorici svojo nemško glasilo. Prišlo bi že v novem lotu na svitlo, pa niso še predplač-niki nabrani. Napad z revolverjem na cesti. I z Devina poročajo: Gozdni čuvaj princa Thurn-Taxisa, Anton Büxner in delavec Anton Legiša, po domače Kupec, se že delj časa nista nič posebno prijazno gledala, Büxner je namreč že parkrat ovadil Legišo radi lovskih tatvin. Dne 21. t. in. je prišel Büxncr v gostilno »Alla Valle« v Sesljanu, kjer je dobil notri Legišo. Takoj ga je začel zbadati in mu očitati, zakaj da vedno pije. Iz tega jo nastal prepir. Legiša je. vstal in so napotil proti Devinu. Kmalu za njim jo odšel Büxner. Legiša jo šel po svoji potrebi za neki zid in ko je prišel Büxner blizu, sc jo ravno oblačil. Büxner ga jo tedaj udaril s palico po glavi in ustrelil trikrat z revolverjem ter pri tem Legišo nevarno ranil v glavo in levo ramo. Büxner je tekel takoj k orožnikom in stvar prijavil tako, da ga je hotel Legiša z zanjko napasti in zato da je streljal v silobranu. Ranjenega Legišo so odvedli v bolnišnico v Gorico. — Velik štrajk na Dunaju. 3000 krojaških mojstrov in 10.000 krojaških pomočnikov stopi na Dunaju s 1. januarjem v štrajk. — Med. Üniv. dr. Benjamin Ipavic, asistent oddelka za žensko bolezni in porodništvo deželne bolnico v Ljubljani, ordinira od 1. januarja 1911 naprej na Zaloški cesti, nasproti Šarabon-u, od 11. do 12. predpoldne in od 3. do 4. popoldne. — Poštni urad je zgorel v Korčull (Dalmacija). Kako jo ogenj nastal, ni znano. — Alkohol umoril otrol-a. Žalostno sliko o žganjarski kugi v Slavoniji nam podajo naslednji dogodek: V Kobaši so minuli teden pri nekem kmetu štirje kmečki fantje prešali seno. Gledat jo prišel šestletni dečok, ki so mu sirovi in žganja pijani fantje dali piti štiri vinske čase z vodo razredčenega špirita, ki so ga tudi sami pili. Seveda je posledica bila strašna: deček se je kmalu zgrudil in umrl. ga načrta, ki jo sedaj v razpravi, zviša na 2000 K, penzijonistom pa na 1200 K. Obresti vojaških ženitnili varščin so za alimentacije v celoti zarubljive. — Iz Šenčurja. Na sv. Štefana dan popoldne je predaval v tukajšnjem izobraževalnem društvu g. učitelj Herman Kmet iz Besnice o alkoholizmu. Udeležba je bila velika; pristopilo je pet mož kot popolnih abstinentov. — No Rovih se uprizori prihodnjo nedeljo, t. j. novega leta dan popoldne lepa narodna igra »Revček Andrejček«. Začetek točno ob pol štirih. — Z Dobrove. Na praznik sv. Štefana je predaval v našem izobraž. društvu g. Janko Picelj, knjižničar v Kat. tiskarni v Ljubljani o predmetu: Cerkev in kultura. Predavanje je obsegalo sledeča poglavja: 1. Cerkev in suženjstvo: II. cerkev in delo; III. cerkev in trgovina ter obrt; IV. cerkev in ubožci; V. cerkev in znanost. Predavanje je bilo obiskano prav dobro. — Umrl je 28. t. m. v Celovcu bivši župan cesarski svetnik Julij Krištof Neuner. Bil je od leta 1903. do 1908. tudi deželni poslanec. — Za kralj, javnega notarja v osješkem sodnem okraju s sedežem v Djakovu je ban imenoval dr. Vladi-mirja Franka, odvetnika v Zagrebu. — Vpokojeni župnik I. Godec se je vrnil po dveletnem bivanju na Kanarskih otokih domov in je bil sprejet včeraj v deželno bolnico. — Za župana v Sarajevu je vlada imenovala Fehim eff. čurčiča, za podžupana dr. Mandiča in Srba Rista Hadži Damjanoviea. S tem pa županska kriza v Sarajevu še davno ni rešena in s temi imenovanji niso zadovoljni ni moslimi ni katoličani. Prvi so z ogromno večino vneti pristaši prejšnega župana eff. Kuloviča, kar so jasno dokazale zadnje volitve; pa tudi katoličani so domalega vsi na njegovi strani. Vlada bi bila gotovo tudi njega imenovala za župana, a mož je stavil pogoj, da za prvega podžupana (za katoličane) ne sme biti imenovan dr. Mandič, ki pri volitvah ni dobil niti četrtine katoliških glasov. Ker vlada temu pogoju ni hotela ugoditi, je Ku-lovic župansko čast odklonil. Novi župan ima večino občinskega odbora proti sebi. zato se bo kriza vlekla, dalje. — Umrl je 27. t. m. Leopold Novak, posestnik in gostilničar v Štepanji vasi v 31. letu svoje starosti. Naj v miru počiva! Štajerske Slovenke v Ameriki. Da so nase vrle Slovenke tudi v tujini vrlo delavne, nam priča sledeče. V Kansas City v Severni Ameriki je slo-vensko-hrvaška naselbina. Male Hrvate in Slovenke v tej naselbini poučujejo šolske sestre iz Maribora. Ta naselbina ima na gričku nacl mostom svojo lastno cerkvico; tudi zavod, na katerem poučujejo šolske sestro, stoji na tem gričku. 01) reki Kuv-Rivcr imajo Hrvatje, Slovenci in Irci svoja domovja. Čudno! Trije, skoraj najbolj tlačeni rodovi so se tukaj zbrali k neki skupnosti. Šolsko sestre so bile poklicane v to naselbino šele leta 1909., a so se takoj v celi okolici zelo priljubile. Vse jih spoštuje. Lepa slovesnost se je vršila fine 30. oktobra 1. 1. v zavodu. Ob svečanem sporedu se je izvršilo preoble-čenje prve Američanke. Ta čast je doletela sestro Rožo, dano ji je bilo redovno ime Martina. Navzoč je bil sam škof Lillis, ki je izvršil vse cerkvene slovesnosti v družbi 7 duhovnikov. Navzoča so bila. tudi vsa slovensko-hrvaška društva; člani so nastopili v paradi. Versko in narodno življenje med jugoslovanskimi naseljenci, kjer so naseljeni v večji množini skupaj, se kaj lepo razvija. K temu razvoju bodo še vrle štajerske Slovenko — šolske sestre marsikaj prispeva 1 e. Italijanski morski roparji v Dalmaciji. Vaškemu načelniku iz Pe-trčana je bil minole dni vlomljen ladjin pokrov in iz notranjosti pobrane vse vrednosti v znesku 300 K. Va-ščanje so sedaj ponoči stražili na svojih ladjah in zapazili neko noč sicilsko ribiško ladjo, ki se je približala bregu. Iz nje so splezali trije moški in se podali na neko dalmatinsko ladjo, kjer so pričeli vlamljati pokrov. Sedaj so Dalmatinci planili kvišku, a Sicilci so bili urnejši ter so ušli na svojo ladjo in hitro odpluli. Ker so bili oboroženi, se Dalmatinci niso upali za njimi, marveč so stvar naznanili orožnikom. — Smrtna kosa. Na Dunaju je umrla vdova po ranjkem bivšem tržaškem namestniku Depretis. — Umrl je 26. t. m. v Podgori Žiga grof A 11 e m s , znan veleposestnik. Naj počiva v miru! — Pred davčnim eksekutorjem se Je ustrelil v Zagrebu branjevec Pregelj, ker se mu je pred svetim dnem zarubilo pohištvo in odredil prenos. — Mugenlieim oproščena. Minoli fcetek je bila pred zagrebškim sodi- ščem oproščena Magenheim, ki je svojega moža napadla s sekiro. Zdravniki so izjavili, da rane niso povzročile Magenheimovo. smrti, marveč kasneje na-stopivša pljučnica. Državni pravdnik je prijavil ničnostno pritožbo, vendar pa dovolil, da se Magenheimovo takoj izpusti iz zapora. — Zagrebčani so za Magenheimovo deco nabrali več tisoč kron. — V dimu zadušila sta se v Zagrebu dva majhna dečka, ki ju je mati za čas sama pustila v sobi; zaprla sta naloženo peč tako, da je uhajal dim v sobo in se zadušila. — Tihotapsko gnezdo so odkrili v hiši nekega Italijana v Dubrovniku. Imel je celo zalogo blaga, došlega iz Italije iz krajev, okuženih po' koleri. — Nova rim. - kat. cerkev v Hoči v Bosni se bo po cesarjevem dovoljenju imenovala »Jubilejna garnizijska cerkev Frana Josipa«. — Namesto venca umrlemu g. Antonu Jugovicu, bivšemu posestniku in trgovcu v Krškem darovala sta za občinske reveže g. Peter Majdič iz Celja 25 K in gospa Klotilda Engelsberger iz Krškega 20 kron. — Bosensko-hercegovinskl naslovnik je izdala zagrebška trgovsko-obrtna zbornica. — Razstavo starih hrvaških narodnih vezenj je v Zagrebu priredil muzejski ravnatelj Levin pl. Horvatli. Naše šolsko polje. 1. Š o ls k a ar m a d a v boju s kobilicami. Kakor znano, so v letu 1908. in v letu 1909. kobilice v veliki meri posetilu goriški Kras ter grozile, pokončati vse pridelke. Okrog 40.000 ha zemlje je bilo napadene od škodljivih »skakačev« in bila je nevarnost, da se razširi nesreča tudi po vipavski in furlanski dolini. Kakor povsod, je še posebno na Krasu občutno pomanjkanje delavskih sil, in vodstvo c. kr. kmetijsko-kemijskega preizkuše-vališča v Gorici je sklenilo, da mobilizira proti kobilicam — šolsko mladino. 21000 učencev je lovilo kobilice pod nadzorstvom učiteljstva s posebnimi mrežami; vjete živali so spravljali v posebne kadi. V približno treh tednih — tačas ni bilo pouka — so nalovili 109.000 litrov, to je približno 11 vagonov kobilic, čeprav so delali le po tri ure dopoldne in so morali večkrat nehati vsled neugodnega vremena. Otroci so zaslužili kakih 17.000 kron, učitelji so prejeli pa 3000 K rcmuneracijc. — Strokovnjaki so izračunali, da bi bile usmrčenc kobilice pokončale 1(55 vagonov trave, če bi bile živele še en mesec. Splošno se je opazilo, da je bila druga košnja še precej dobra, ko je prva košnja večinoma popolnoma odpadla. Izračunali so tudi, da je bilo med zatrtimi kobilicami 30 milijonov samic, ki bi pomnožile prihodnjo generacijo za tri m i 1 i j a r d e. Pokončane kobilice so izvrstno gnojilo, saj imajo sedemkrat več dušika in fosforove kisline kol navadni hlevski gnoj; posušene in nato zmlete pa so dragocena piča za kokoši in prašiče. Kaj narede — združene moči dece! 2. R a č u n i c o z a p o n a v 1 j a v -ne, oziroma za kmetijsko-nadaljevalne šole je izdal delavni c. kr. okrajni šolski nadzornik Ljudevit Stiasny. Izdala jo je c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaju. Cena 90 vin. Knjiga se reprezentira v vsakem oziru, ker je vzeta iz življenja za življenje. Toplo priporočamo! 3. »Učiteljski 1" o vari š« j o -k a v svoji 50. številki. Pod bombastičnim naslovom »Zadnje orožje — bojkot« kliče na nas državnega pravd-nika, ker srno povdarjali, da je le znak strankarske discipline, če na ši krajni šolski sveti kupujejo vse šolske potrebščino od — naših podjetij. »Učiteljski Tovariš« bi seveda rad videl, da bi katoliško ljudstvo dajalo denar za Jelen-čevo gospodarstvo, gospodje liberalni »pedagogi« pa bi metali krščanske učitelje iz odborov dobrodelnih društev, zabavljali na Slov. Ljudsko Stranko in njene zastopnike ter se zavzemali v svojem listu za francosko šolo in portugalsko anarhijo. Ne, gospodje, tako kratkovidni nismo, da bi si domišljali, da z edinim prerekvanjem po časopisju pri vas kaj dosežemo, ker ste preveč zaostali . . . Zlomiti hočemo terorizem liberalnega učiteljstva in njegovih prvakov, v kar bo v prvi vrsti pripomoglo tudi naše krščansko ljudstvo. 4. M i, ki Z a v e z a r j e dobro poznamo, smo govorili o potapljajoči barki tudi takrat, ko so se liberalni učitelji ošabno peljali s posebnim vlakom na zborovanje v Novo mesto. Da smo imeli prav, nam priča vabilo k seji upravnega odbora Zaveze, ki se vrši 28. decembra 1910 v Ljubljani. Koncem kratkega dnevnega reda pri- stavlja Jelene, predsednik »složno in edine« Zavezarlje: »Ker se v zadnjem času pojavljajo med n a r o d n o - n a -p r e d n i m učiteljstvom separatistična stremljenja, ki prete raz me ta t i, kar smo s težavo spravili skupaj, videlo se je vodstvu Zaveze umestno, da skliče izredno sejo upravnega odbora Zaveze, kjer naj se razbistrijo pojmi.« — V isti številki »Tovariša« izjavlja v Splošnem vestniku sam G a n g 1 med drugim sledeče: »Naša organizacija ne sme trpeti (vsled štajerskega separatizma?). Posledice, ki bi "ventualno nastale, trpimo raj t m i. Na Zavezini skupščini nas pokličite na odgovor in nas, če hočete — obgla-vite.« Kakor smo rekli: vse razdra-pano, vse preluknjano. In liberalni vzgojitelji pišejo in govore zapeljani po svojem listu o razkolu v »Slomškovi Zvezi«, o katerem nihče ne ve ničesar. Ne bodite slepi in izpreglejte! Raznim Čr nog o jem in Žiro vnikom ni všeč, da je dobil sadjarski inštruktor Humek od deželnega odbora naročilo, da nadzoruje v deželi po ljudskih šolah pouk v kmetijstvu, pa tudi šolske vrtove in drevesnice. Gotovi učitelji so vzeli za liberalne cre takorekoč patent na denarne nagrade, čeprav je mnogokrat minulo leto, ko niso ničesar posebnega ukrenili na šolskem vrtu. Seveda jim ne gre v glavo, da bi pregledoval njih delovanje tudi kak strokovnjak. »Temu treba se privadit, sprva sicer težko gre.« Kajne? Gospod poslanec G a n g 1 v zadnjem »Tovarišu« lojalno priznava, da ne bo mogel doseči izboljšanja učiteljskih plač. Hkratu piše. da je navedel v deželnem zboru v pokritje regulacije kulturni davek, katerega bi ne čutil drugi, nego velika industrijska podjetja, denarni zavodi in kapitalisti. Pravi, da sta poslanca Jaklič in Ravnikar kriva, da ne bo poviška, ker nista glasovala za njegov predlog. — Ljubi tovariš Gangl, i seveda nista glasovala, ker sta vedela, da »Ganglovega zakona« cesar nikdar ne bi sankcijoniral. Zakaj, o tem se sanja morda tudi gospodu idrijskemu deželnemu poslancu, ki bo pa vzlic temu mlatil po »Tovarišu« s svojimi »ženijalnimi načrti« o milijonskem povišku — prazno slamo. Mubllanske novice. lj Volivni imeniki za ljubljanske občinske volitve so bili danes dopolu-dne, kakor poroča uradna »Ljubljančanka«, dogotovljeni. Prvi volivni razred ima 1508, drugi 3446 in tretji 9005 volivcev. Vseh volivnih upravičencev je 13.959. lj Načelstvo »Jugoslovanske Strokovne Zveze« naznanja, da ima odsek za delavski poučni tečaj v četrtek, dne 29. t. m., ob 6. uri zvečer sejo v hiši Zadružne zveze, Dunajska cesta št. 32. Odsekovi člani naj se seje gotovo udeleže. — Dr. I. Zajec, načelnik. lj Ljudsko štetje. Mestni magistrat je razposlal na vse ljubljansko hišne gospodarje popisovalnc listine, to je ovojne pole, naznanilnice in podučila. Poskrbel je tudi za to, da so ono stranke, ki se za to zanimajo, prejele vzorne primerke, kako sestavljati naznanilnice. Če kdo vsled neljube pomote vendarle ne bi bil prejel popiso-valnih tiskovin, ali če kdo želi dobiti še vzorne primerke o sestavljanju na-znanilnic, naj se oglasi ob uradnem času v magistralnem ekspeditu, kjer jih dobi. lj Dijaštvo in ljudsko štetje. Za števni dan je, kot znano, določen 31. december t. 1. V Ljubljani je trajno navzočega veliko vna njega dijaštva — učenci in učenke —-, ki tu študirajo srednje iu ljudske šole. To dijaštvo bo pa večinoma 31. decembra odsotno, ker so bo mudilo v svojem domačem kraju na božičnih počitnicah, ki trajajo do 2. januarja. V Ljubljani bi prav za prav ne smeli biti šteti; domu. pa skoro gotovo tudi ne bodo, ker so bode tamkaj popisovalo ob času, ko bodo zopet v Ljubljani v šoli in sc nanje takrat ne bo več mislilo. Lahko se torej pripeti, cla tako dijaštvo ne bi bilo šteto nikjer. Da. se lo ne zgodi, je v interesu stvari same in sc nujno priporoča, da se vse tako dijaštvo šteje v Ljubljani kol trajno navzoče. Dijaški gospodarji in gospodinje sc torej nujno naprošajo, da se po tem navodilu ravnajo. lj 5-odstotna draginjska doklada, ki se je od magistrata obljubila užit-ninskim paznikom, se bo v najkrajšem času tudi izplačala, zato naj pazniki no verjamejo različnim ljudem, ki trosijo nasprotne vesti. lj Slovensko deželno gledališče. Jutri, v četrtek, se poje drugič (za par-abonente) Humperdinckova bajna opera »J a n k o in Metk a«. Nove dekoracije je naslikal g. gledališki slikar Louis Waldstein. — V soboto zaradi Silvcstrovskih vcaclic ni nobene pred- stave. — V nedeljo, 1. januarja, popoldne ob treh J. Lehdrjcva opereta »Grof L u k s e m b u r š k i«; zvečer prvič izvrstna burka »Miš niča« Kn-gla Horsta, ki odgovarja predpustno-mu razpoloženju. — Opereta študira Albinijevega »B a r o n a T r e n k a«, ki si ga je šel danes v Zagreb g. Iličič poslušat. Opera pripravlja Webrovega »Č a r o s t r e 1 c a«. lj Leta 1802. rojeni mladeniči stopijo s 1. januarjem 1911 v črnovojno dolžnost. Zaradi zabeležbe rabijo pristojne občine o teh mladeničih več podatkov, kakor šolsko izobrazbo, posel, pristojnost itd. V Ljubljani in zunaj rojenim, v Ljubljano pristojnim mladeničem se je clo 31. decembra t. 1. zgla-siti v mestnem vojaškem uradu, v »Mestnem domu«, I. nadstropje. Bolne, odsotne in zadržane mladeniče morajo zglasiti sorodniki ustno ali pismeno v omenjenem uradu. lj Vojaškotaksno zglaševanje se prične dne 2. januarja 1911. Zadnje dni meseca januarja je ponavadi velik naval vojaških pristojbnikov, da je treba dolgo čakati. V interesu pristojbnikov je, da se zglase prve dni meseca januarja. Tiskovine za zglaševanje ima mestni vojaški urad od 1. januarja dalje na razpolago. lj Umrli so v Ljubljani: Ana Bajuk, bivša delavka, 82 let. — Julija Lokosek, rejenka, 3 lota. — Marija Opeka, žena posestnika, 53 let. — Kari Rakovec, sin posestnka, 4 dni. — Ana Malovrh, za-sebnica, 28 let. — Neža Trobec, zasebni-ca, 47 let. — Katarina Pečnik, žena delavca, 64 let. Kazite stvari. Strašna smrt alkoholika. Iz Plzna poročajo: Izdelovalec košar Ivoba je šel spat popolnoma pijan v hlev veleposestnika Ivlaiberja. Nesrečneža so v popolni omotici napadle podgane, ki so mu oglodale glavo, tako da je Koba umrl. Usodni Tellov strel. V Kamain so igrali vaščani igro »Viljem Teli«. YVal-terjevo vlogo je igral 9 letni Peterlek, očetovo pa njegov oče, ki ni zadel jabolka na sinčkovi glavi, marveč oko, ki je izgubljeno. Sto potnikov oropanih v vlaku. V ekspresnem vlaku v bližini Kansas-City je neki maskirani ropar oropal sto potnikov v nekem Pullmannovemj vagonu. Z dvema revolverjema je oh-j vladal vse potnike, ki niso mogli alari mirati železničarjev, ker je ropar pre* prerezal varnostno vrvico. Roparja zasleduje močna patrulja, ki ima tudi pse. Nova arktična ekspedicija. Znani raziskovalec polarnih krajev, Shack-leton, namerava podvzeti junija meseca v prihodnjem letu novo ekspedi-cijo v arktične pokrajine. Namen te ekspedicije je popolnoma znanstven, cilj pa so ji Spitzbergi. Mažarske popisovalne pole na Hr-vaškem. Zagrebška deželna tiskarna je natisnila tudi samomažarske popisovalne pole za prod stoječe ljudsko štet je. Mažari so pa res porajtani! Moravsko. Moravsko šteje po zadnjem uradnem ljudskem štetju 7136% Čehov in 27-90 odstotkov Nemcev. Češkemu življu so nevarni mnogi nemški otoki, ki bi se naj polagoma zvezali ter sezidali nemški most iz šlezije naravnost do Nižjega Avstrijskega. Najnevarnejši otoki so: Lanškroun, Svita-va, Jihlava, Brno (Čehov 35 72, Nemcev 63-97 odstotkov) in Olomuc. Češka Šolska Malica je vzdrževala na Morav-skem 12 ljudskih šol in 17 otroških vrtcev, učencev je bilo na vseh teh zavodih 2438. Razven tega deluje na Mo-ravskem »Narodna Jednota za vzhodno in severno Moravo« s sedežem v Olo-mucu, ustanovljena leta 1885, in »Jednota za. južnozapadno Moravo«, ustanovljena leta 1886, ki je slavila 20. li-stopada svojo pctindvajsetletnico. Bolgarski trgovinski in poljedelski minister Lazarov je te dni v Zagrebu proučeval hrvaške trgovske in obrtne ustanove in naprave. Umor in samoumor hotelirja. Iz Benetk se poroča, tla je 29 letni hotelir Osmildo Fabris, ki se je vsled vodnih zakonskih sporov udal pijači, ustrelil 19. t. m. svojo 22 letno ženo, nato pa samega sebe. Uradnik — ropar. V Draždanih je nek maskiran človek razbil šipe v izložbenem oknu zlatarja Elimeyerja ter ukradel iz izložbe biserov za 20.000 mark in drugih dragocenosti za 600(1 mark. Ropar se je ustrelil, ko je videl na begu, da mu sledi policijski stražnik. Dognalo se je, da je ropar identičen z referendarjem dr. Friderikom Rihardom Paul, ki je bil uslužben pri sodišču. Samomorilec je sin generalnega majorja Paula. Misli se, da je oto' ril svoj čin bržkone v hipni norosti. O prijateljih psov v Berolinu. V Bcrolinu jc 42.000 ljudi, ki imajo pse. Vsi ti lastniki psov pa so sedaj zelo razburjeni, ker namerava berolinski magistrat zvišati pasji davek. Da protestirajo proti tej nakani, prirejajo shode. Na nekem takem zborovanju pred dnevi, ki jo bilo zelo številno obiskano, je povdarjal nek govornik, da se utemeljuje povišanje pasjega davka s tem, da psi ponesnažujejo ceste, s čemur se tvori vedno nevarnost za obleko ljudi, ki hodijo po cestah. Za čiščenje cest se torej zahteva plačila. Govornik je predlagal, naj se napravi za pse — posebna stranišča. Ta predlog je bil sprejet med pasjimi oče ' in materami z velikim navdušenjem, borovalcem so se predložili načrti novih javnih zgradb. Načrti kažejo krog dreves, v katerem jc kup peska. Naravno, če so pokopališča, bolnišnice za pse in se postavljajo spomeniki psom, zakaj bi ne imeli psi stranišč? Jubilej poštnih znamk in poštnih nabiralnikov. Te dni bo preteklo 70 let, odkar so se pričele prvič rabiti poštne znamke. Leta 1837. je angleški zavarovalni uradnik Rooland Hill sprožil v javnosti misel, naj bi se vpeljala za pisma enotna pristojbina, ne glede na to, kam se pismo pošilja. Angleška poštna uprava se je izpočetka temu upirala, morala pa je končno ugoditi trgovcem, ki so najbolj siliti na to, in v zadnjih dneh leta 1840. jc vpeljala prve poštne znamke in poštne nabiralnike. Posledica te novosti jc bila, da je pisemski promet nenadoma zelo narasel in poštna uprava je kljub znižani pristojbini imela večje dohodke. Polagoma so sledile Angleški ostale države. V Avstriji so leta 1850. uvedli trojno pisemsko pristojbino in istočasno so začeli postavljati povsod poštne nabiralnike. Do tega časa pa so morali ljudje nositi pisma na pošto in čakati po več ur, da so jih mogli oddati. Nobeden zaveden in resnično napreden Slovenec ne bo brez »Zlate dobe«. Stane 3 krone in se naroča pri Upravništvu v Ljubljani (Alojzije-višče). Slavah vestnik. Jezik cerkveni ali ukrajinski? »Kurjer L\vowski« poroča: V Lvovu se je vršil popolnoma zaupni shod grško-katoliških katehetov in to v konzisto-rialni dvorani pri cerkvi sv. Jurija. Na predlog poročevalca g. Fedruševiča, upokojenega gimnazijskega kateheta v Striju (Ukrajinca), se je sklenilo potegovati se za upeljavo rusinskega jezika v molitvah in pri cerkvenih obred h, kakor n. pr. pri maši itd. Dalje so sklenili vse cerkvene knjige prevesti v ru-sinski jezik ter vse predložiti metropo-litu Šeptickemu v potrditev, ko se vrne iz Amerike. »Russkoe zerno.« Nedavno ustanovljeno društvo »Russkoe zerno« na Ruskem zelo uspešno in marljivo deluje; njegov namen je, gospodarsko izobraziti ruske kmete. Društvo pošilja svoje gojence v tujino in na vzorno urejene ruske kmetije, da se tu izomikajo. Te dni je društvo imelo svoj letni občni zbor v Peterburgu, ki se ga je udeležilo tudi mnogo poslancev ruske državne dume. Gojenci društva, ki so se učili gospodarstva v tujini so poročali o svojem delovanju in znanju, ki so ga pridobili v preteklem upravnem letu v slovanskih avstrijskih deželah v živinoreji, vrtnarstvu, mlekarstvu itd. Gojenci so hvalili gostoljubnost slovanskih avstrijskih kmetov. Zlasti so pa izrazili svojo hvaležnost češkemu poslancu Durichu in dr. Riedlu, za njihov trud. Vseruska univerza za kmete. Pri prihodnjem zborovanju se bodo ruska zemstva med drugim tudi posvetovala o predlogu, ki so ga stavili kadikovski deželni zbori vologdoske gubernije. Po tem predlogu bi se imela v spomin petdesetletnice odpravljenja tlake na Ruskem ustanoviti vseruska univerza, na kateri bi brezplačno študirali samo kmečki sinovi. Da se za ta študij pripravijo, smele bi se v vsakem okraju ustanoviti posebne okrajne šole. Izseljevanje iz Bolgarske. Prebivalci Bolgarije se vsako leto čimdalje bolj izseljujejo v Ameriko, tako, da jc bila bolgarska vlada že pred nekoliko leti prisiljena potrebno ukreniti proti izseljevanju, ki jemlje Bolgariji veliko število delavskih moči v najboljši moški dobi. To je sicer res, da se je večina teh izseljencev po nekoliko letih zopet vrnila v domovino, toda bila jc utrujena in izčrpana od dela. Ves trud bolgarske vlade Izseljevanje ustavita, je bil dozdaj zaman. Agentov, ki so iz seljevanje povzročali in pri tem izseljence odirali, je bilo vedno več. Ko je bila agentura zabranjena v Bolgariji, so ti agenti kakor pajki nastavili svoje mreže okrog belgrajske železniške postajo ter svoje delo nadaljevali z večjo predrznostjo. Bolgarska vlada uvi-devši, da ne more izseljevanja ustaviti, sklenila je zdaj, da ga vsaj regulira. Tako je ministrstvo za notranje zai'ove ustanovilo poseben odbor, ki naj izdela nov zakon o izseljevanju. Po tem zakonu bodo prepovedane vse zasebne agenture za izseljence v Ameriko in namesto njih se bodo ustanovile državne agenture, pod vodstvom katerih bodo izseljenci odhajali v Ameriko. Prva taka agentura bode v Sofiji in pozneje se bodo ustanovile še druge v večjih mestih pri podružnicah »Zem-ljedelske banke«. Ko bode ta zakon v narodnem sobranju sprejet, bode bolgarska vlada stopila v zvezo z »Zedinje-nimi državami severoameriškimi«, v katere se največ Bolgarov izseljuje, da bi se v te države ne sprejel noben bolgarski izseljenec, ki ne bode imel potnega lista in priporočila od katere bolgarske državne agenture za izseljence. OTVORITEV AVSTRIJSKE DELEGACIJE. Budimpešta, 28. decembra. Danes se je vršila tu otvoritvena seja avstrijske delegacije pod predsedstvom starostnega predsednika bar. S c h w e g -la, kateri je zbrane delegate prisrčno pozdravil. Pri volitvi predsedstva so bili glasovi oddani za dr. Baernreitera, ki je nato delegacijo nagovoril. Poudarjal je, da čakajo v sedanjem zasedanju delegate zelo.velike in važne naloge, ki se tičejo predvsem reforme obrambne sile, povečanja vojaške moči, zlasti pa mornarice. Nato je označil dobo, kakor je nastala po aneksiji, za zaključeno in poudarjal, da živi monarhija v dobrih odnošajih z vsemi drugimi državami. Konečno je pozval delegate, da zakli-čejo cesarju trikrat Hoch! Delegati so se temu pozivu navdušeno odzvali. Za podpredsednika se je na to izvolil delegat dr. Glabinski. Nato se je naznanilo, da se vrši sprejem delegatov jutri ob 11. uri dopoludne na dvoru. Sprejel bo delegate prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Po tem naznanilu so se vršile volitve v odseke, med drugimi se je konstituiral tudi nov odsek za bo-senske zadeve. Prihodnja seja se vrši danes zvečer. V NEMČIJI OBSOJENI ANGLEŠKI ČASTNIKI. Lipsko, 28. decembra. Zaradi vohunstva obsojena angleška častnika bosta svoj štiriletni trdnjavski zapor prestala, in sicer poročnik Brand on v trdnjavi Wesel, kapitan Trench pa v trdnjavi Glac. BANKIR ZAPRT. Pariz, 28. decembra. Tu so aretirali bankirja Gaillarda, kojega zavod izkazuje tri milijone frankov pasiv. HAGENBECK UMRL. Hamburg, 28. decembra. Tu je v starosti 79 let umrl Viljem Ilagenbeck senior, ustanovitelj znanega podjetja za gojenje divjih živali. NESREČNO SANKANJE. Kufstein, 28. decembra. Pri sankanju se je ubila žena veletržca Schroll, njegova nečakinja je pa smrtno nevarno ranjena. VELIKANSKA EKSPLOZIJA V CA-TANIJI. Rim, 28. decembra, šest. sodov bencina je eksplodiralo na vozu v Cata-niji. Visoko je švigal plamen. Goreti je pričelo več hiš. Veliko oseb je nevarno ranjenih, šest se jih pa bori s smrtjo. .Mnenje gospoda dr. Kamboseffa zdravnika bolnišnice v Slivnu. Gospod J. Se r r a v a 11 o T r s t. Čast mi .je Vam naznaniti, da sem tekom štirinajstih let preizkušal v svoji privatni praksi in v bolnišnicah različne izdelke kinove skorje v raznih oblikah. Dober okus, čistilen in okrep-čujoč vpliv, ki sem ga imel priliko konstatirati v bolnišnici prve vrste v Slivnu. S c r r a v a 11 o v c g a K i n a -vina z železom, vse to mi potrja njegovo nadvladje nad vsemi krepilni-mi pomočki. Dosegel sem najboljše uspehe pri konvalesccntih po nalezlji- vih boleznin, pri malo"krvni Šibkosti, izhajajoči od malarije, pri želodčnih boleznih, povzročenih po prenapornem delu v vročili poletnih dnevih, pri oslabljenju vsled starosti, pri dispep-ličnih deklicah in malokrvnih ženskah. Sliv no, 22. oktobra 1908. Dr. K a m b o s e f f. Otroci, kateri hujšajo najdejo v Saott-ovi emulziji gotovo pomoč. V nasprotju z navadnim ribjim oljem zauži ejo otroci Scott-ovoe ulzijo vedno s posebno s astjo, in pri tem jc tudi celo lažje prebavna kot mleko. Razuntefia jc pu tudi bolj učinkujoča in lispeli se po ua-v di pokaže že po dvakratn m zaužitju, tako iz orn in moči.c so li ene se tavin . SCOTT-OVA EMULZIJA c ponaša s 34 letnim dobrim slovesom kot najboljše sredstvo, ki daje slabotnim otrokom nove moči in novo zdravje. Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. 310!) Dobi se v vseh lekarnah. Pristna !e s to znamko — ribičem — kot caranciiskim znakom Scottovcga ravnanja! Kurzi efektov in menjic. dno 27. decembra 1910. Skupna 4% konv. renta, maj—no- vember ........... 9345 Skupna 4"/0 konv. renta, junuvar —julij.......... 9335 Skupna 4-2o/o papirna renta, fe- bruar—avgust . ....... 9755 Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... 9750 Avstrijska zlata renta ... . 117 Avstrijska kronska renta 4°/0 . . 9335 Avstrijska investic. renta y «/2. 8295 Ogrska zlata renta 4°/0 .... 11180 Ogrska kronska renta 4°/0 . . . 9195 Ogrska investicijska renta ji/s«;0 8150 Delnice avstrijsko-ogrske banko 1885 Kreditne delnice....... 66975 London vista........ 24002 Nemški drž. bankovci za 100 mark 11755 20 mark.......... 2349 1902 Italijanski bankovci...... 9490 Rublji........... 253'/a i< > i-j. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 28. decembra. Pšenica za april 1911.....10 92 Pšenica za oktober 1911 . . . . 10 53 Oves za april 1911......838 Koruza za maj 1911......5 58 Elektiv mlačneje. leteorologično poročilo. Višina n. nioriem 30fv2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm Za Silvestrov večer se odda 3850 odrteleK h mnišKe mestne sodie m lol (6-8 mož). Ponudbe je poslati na odbor Kamniške mestne godbe. C 1 Cas opa-s I zovanja 1 Stanje barometra v mm Temperatura po Celzllu Vetrovi S Nebo l'adavinri v 24 urah v mm i 27 j 9. zveč. 7207 0-2 si. jug oblačno 1 7. zjutr. 28: 1 2. pop 727 0 0-3 J» 9 26 7317 21 si. jvzh. » norm —2 5°. n;u vuoraibiiia icinp. u i nurm -Ponoči je padlo nekoliko snega. izborna dfettčna ¡namizna pfjafa. O dobroti Bilinske vode naj se vprnša domaČi zdravnik. Dobi se pri AViliael Koslneriu v Ljubljnni. 2590 pod vsako ceno! in to izgotovljene obleke, zimske in športne suknje, kratki kožuhi (mikado) mestni in potni kožuhi ter konfekcija za dame. 3849 Hngleško skladišče oblek O. BERIMTOUIČ Ljubljana, I71estni trg 5feo. 5. j^esna ženitna ponudba! ;< trgovec, star 28 let, ima v„prija3ncm gretju, na Spodnjem r/\ Štajerskem dobro idočo trgovino, se jre/( seznaniti j gozoico, fo . naj bi bila popolnoma ijučsr.a v trgovinski strogi, ta^o da bi imela vse sposobnosti sama prcv~ •-,1 3eti vodstvo trgovine. 3evedajsh }■': sc tudi ne^a; gotovine, //astov pove upravrz ,^tovenca3945 T? P. št, 414. Hrastove 3847 2 okoli 150 m3, debela v sredini v premeru 05—l m, ki se je more ogledati na licu mesta, odda c. in kr. kobilarna v Prestranku, ter v Škuljah okoli 50 mponudbenim potom. Ponudbe, opremljene z 10% varščino, naj se pošljejo najkasneje do 20. ianu« arja 1911 na zgornji naslov. Deblovina se mora odpeljati najdalje do 1. aprila 1911. Zagrebški nrw ocoonoooooooooocoooooo kot lOVSTlllSkO IlUltlltO pnporočujemo r7y~Jjh/^ JtCJ pridafek / kot priznano /i U/ UUJJO i ¿3 k a v O / ti 14 v t m,: v/ ^ Št. 35692. Podpisani mestni magistrat naznanja, da se bodo pričenši s 1. januarjem prihodnjega leta uradni dnevi pri mestni zastavljalnici zaradi olajšanja pri poslovanju spremenili v toliko, da se bodo sprejemali predmeti v zastavo le vsak torek, četrtek in soboto, — reševali in zastavna doba podaljšala pa proti poravnavi uradne terjatve vsak pondeJjek, sredo in petek v tednu. Mestni masira* v Ljubijo, dne 27. deccmbra 1910. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: 3848-5 Laschan 1. r. orotiia ud., itd. v nnimocLmeisem sioeu. Postrežba Preden si nakupite novoletnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene! — Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam daje drage volie vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili ec bodete takoj, da si nabavite svoje potrebščine le pri domači ivrdki H. SUTTNER, LJUBLJANA, Mestni trg ali Sv. Petra cesta. Specialna trgovina najnovejših preclzijskih ur moje lastne tovarne ur v Svi i z znanko ,IKO Največia zaloga ur, zlatnine in sreornine, juvelov ter briljantnih nakitov itd., iitotako ogromni izbira kina-srebrneera blaga kakor nastavkov, ¡ediinegu reiba strotio solidna! Cene najnižje! Telefon ,-,73. Brzojavni naslov: „H. SUTTNER Mnun« .ptai:*ja's« povalja Ogovarja i obratni Mile. Oni« nitnl», prott«. * »Črna žena«. (Spisal Keimmiclil.) Ta zanimiva, iz domače zgodovine povzeta ljudska povest, je ravnokar izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani kot ponatis iz »Domoljuba«. Lično in precej obširno knjigo krasi večbarvna, lepo izvršena slika na ovitku, ki predstavlja zanimiv v povesti opisan dogodek. Knjiga velja broširana 1 K iO v, vezana 2 K in se dobi v »Kat. Bukvami« v Ljubljani in v knjigarni »Ilirija« v Kranju. 3811 Dobro idoča 10 jßr a osti i na s posestvom, gospodarskimi poslopji, lepim vrtom itd. se daje na Savi pri Jesenicah takoj v najem. Gostilna se nahaja ob glavni cesti v neposrednji b'ižini tovarne. Nata čneja pojasnila daje ZASTOPSTVO GJSSOVE PIVOVARNE ;ia Jesenicah, Gorenjsko Za slabokrvne in nreboicls je zdravniško priporočano BffHf ^Ti* črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 jj 4 steklenice (5 kg) franko K - BR. NOVHKOVIC, Ljubljana. Direkten uvoz iz Sicilije. prodaja na debelo po nizki ceni ~ [P P ■v Franc Cascio Ljubljana, Lingarjeva ulica št. 1, za škofijo. 3820 # ♦ ♦ ♦ s^eirarska tvrdfta I is Snpeoc Ustanovljena leta 1800 priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče za cerkev, pogrebe in procesije, voččene zvitke, izboriti med-pitanec, koji se dobiva v steklenicah, škatlah in škafih poljubne velikosti. — Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje po kolikor mogoče visoki ceni. Za obilna naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo. - Ljubljana, Prešernova (Slonova) ulica 7, Perlesova hiša. 0. 500, 600, 70U do it.00 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni kdor dopušča svojim ljudem, da kurijo z drugim premogom kot šentjanškim. t/i s *■ ra -i B> U 3 M U 3 M m e a K? Ba »M «• m N SF Ljubljana, iVlar.je Terezije cesta nizke in solidne, Sočna postrežba. e> je namreč poleg tega, da ima izvrstno gorljivost, tudi po 60 vin. pri 100 kg cenejši, ko vsak drugi premog. Prodaja se namreč na drobno v hišo postavljen po 1*20 K 50 kg. t 5311 Rnzen prodajne pisarne v Selenburgovi ulici 7, I. nadstr., sprejemajo naročila sledeče tvrdke: Ivan Babic, Dolenjska cesta; E.Kavčič, Prešernova ulica; Leskovic & Meden, Jurčičev trg; J. Mencinger, Sv. Petra cesta; B. Sevar, Sv. Jakoba trg; R. Sušnik, Zaloška cesta; Fr. Trdina, Stari trg; Ivana Tonih, Tržaška cesta; Uradniško gospodarsko društvo, Kongresni trg. Naročila in denar za premog za Šiško sprejema g. iuii. Kotnik, trgovec v Spodnji Šiški. t omwnaMHMOHi {mmmamaausajimmrTrr. © © © 3 ® ww-íBtysw1»« Kdor zida ali rabi cementne izdelke naj zahteva cene od tirni^iiirD i' v \JfH ementnih Izdelkov II wrew^an —a—ai a iS % àfl iL lm;|fii cesta st. u? Ingenieur H. UHLIR Ljubljana, Resljeva c. 26. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb .1362 Radi originalne konstrukcije, radi praktičnosti in natančnosti iu zavoljo ugodue ceno pri njegovi neomajni trpožnosti jo dobil M 99 Underwood pisalni stroj na mednarodni razstavi v Bruslju „Grand Prix". Če rabite stroj, ki izvršuje delo hitro in dobro, kupite tudi Vi „Underwood'1, Zahtevajte brezplačno razkazovanje iu cenike, ter imenik vseli iniojitoljov, da se sami lahko inforinujete, predno so odločite za nakup. Zaloga vseh vrst papirja in razmnoževalnih aparatov. J. Perko, Ljubljana, Marije Terezije ccsta 7, I. Telefon štev. 16. Telefon štev. 16. 2767 Leta 1873. ustanovljena delniška družba VI ■§■!• • Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste. Izvršuje vse : bančne : : posle. : J. C. Mayer? Ljubljana, Stritarjeve ulice. ——Banka in menjalnica, Manufakturna trgovina na debelo in drobno. : Zaloga : vseh vrst sukna, platna ter manu-fakturnega blaga. 3027 Katoliška Bukvama v LJubljani. iiuiiiuimiiiimiiiimuiuimni.......iiiumniniiiiinimiiitii.....riiiiiiiuiiniiii........................................................................................... npklp n lil SI P l1! Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2 20, liCtklC L Ul&Ui il. vezano K 320. — Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin. Knjiga c lepem vedenju. L^KT^S točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, tla se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v .vsakem oziru odpomogltu Snrinlnnih sPisal dr- A- Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo ve-WUt»lUAUyija. liki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom n;i domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti meti najodličnejša dela svetovne znanstvene literature, pe^zip Jlnten iVf^dii&eU I. del K 3• 80, elegantno vezano K » —; — II. del K 4 — Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. , elegantno vezano K 5'40. in najizrazitejših pesniških ............................................................................................................................................................. Leposlovna knjižnica: 1. zvezek: Razporoka. Pavel Bourgct. — Kalan. Roman. K 2'—, vezano K .'!•—. 2. zvezek: Stepnl kral) Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip Jurca. K 1-20, vezano K 2-20. 3. zvezek: Straža, Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2-40, vezano K 3-40. 4. zvezek: Ponižani in razžaljeni. F. M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vezano K 4-20. 5. zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2 40, vezano K 3-60. 6. zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik. Roman. K 1-00, vezano K 3'—. 7. zvezek: Hajaamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Pocm z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar il. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4'.r>0.) 8. zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Shcehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5'80. Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanj ili. K 1-40, vezano K 2-40. Roma. Sil vin Sardenko. Poezije. K 2—, vez. K 320. Andrej Hofer, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). I< —-80, deset izvodov K 5- -. Črna žena. Povest iz domače zgodovine. K 1-40, vezano K 2-—. Ljudska knjižnica: 1. zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —'60, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80. 2. zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —130, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80. 3. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-00, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40. 4. zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Dctela. Povest. K P—, vezano K 100. 5. zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Šc-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1'60., vezano K 2-60. ti. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. k —'20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40. 7. zvezek: Prlhajač. Dr. Fran Deteln. Povest K —-DO, vezano K 1-70. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. 8. zvezek: Pasjeglavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko detece. — 3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — 5. V Nazaretu. — ti. V templju. — 7. Taščica. — Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20. Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem. 0. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likal. I. del. K P20, vezano K 2-—. 10. zvezek: Isto II. del. K 120, vezano K 2-—. 11. zvezek: Isto lil. del. K P20, vezano I< 2'—. 12. zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2-30. 13. zvezek: Ilaggnrd, Dekle z biseri. K 2'—, vezano K 3*20. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80. Zadnji dnevi Jeruzalema, (i.ucij Flav.) .1. Spili-inann J. D. Zgodovinski roman. - dela. K 3-80, vezano K 5-40. Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (ti moških in 1 ženska vloga). K -"50, pet izvodov in več po K —-35. Posebno za i iiadeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela. S!o /anska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025 letnici Metodove smrti (883—1010). K 1-20. Slomšek o sv. Cirilu In Metodu. Ob 1025letnici Metodove smrti (885—1910). K P—. Krek. Turški križ. (Igra \ štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K P—, 10 izvodov K 8'—. Vsebina obeli, za mešano vlogo prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svojo lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre. Zbirka ljudskih iger; doseclaj 11 zv. po K —'80. Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vso brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti. Vsebina: 1. zvezek se začasno ne dobi. 2. zvezek: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. (0 moškiji vlog.) — 2. Kmet-IIerod ali gorjč mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.) — 4. Jeza nad petelinom in kos. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80. 3. zvezek: 1. Mlini pod zemljo, ali zadnje uro poganstva v Rimu. Igra v ¡.j^ftih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v potih dejanjih. (II moških vlog.) —3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80. 4. zvezek: 1. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dojanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (•"> moških vlog.) — '.). Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta in. II. 12. 13. 14. 15. soba v gostilni pri „zlati goski". Murka V enem dejanju. (<> ženskih vlog.) K —'80. in O. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v petih dejanjih. (10 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Murka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (0 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šalolgra v dveh dojanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črov-ljar. Veseloigra v treh dejanjih, ((i moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (0 moških iu I ženska vloga.) K PC>0. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spo-. tuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 mo-škili vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.) 5. Ncžka z Mleda. Narodna igra v petih dejanjih. (10 ženskih vlog.) — 0. Najdena hči. Igra za žensko vloge v treh dejanjih. (0 ženskih vlog.) K PGO. zvezek: 1. Na Betleheinskih poljanah. Bo. žična igra v treh dejanjih. (0 moških vlog.) - 2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (10 moških vlog.) — 4. Cašica kave. Veseloigra v enem dejanju, (S ženskih vlog in dva otroka.) K —-80. zvezek: 1. Fernando strah Asturijo ali iz. proobrnjenje roparja. Igrokaz v treh deja-njih. (II moških viog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Murka v enem dejanju. (7 moških viog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80. zvezek: I. Večna mladost in večna lepota, Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.) — 2. liepoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (0 moških vlog.) — 3. Prepirljiva sosedaali boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Murka \ enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80. zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. 1'astirci iu kralji. — Za ženske vloge: Ljudmila. Planšarica.) K —+'0. zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smrt Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80. zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica. Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Moštjan. — Za otroško vloge: Materin blagoslov.) K —-80. zvezek: (Za ženske vlogo: 1'ahiola in Neža, - Za moške vlo^e: Turki pred Dunajem.) K —-80. Navedene igre so m vsied lahke uprizorljivosti in krasne vsebino v najkrajšem času osvojile vse našo domače odre. Use iß Kniije se doDe u Katoliški BuKuarni ü Ljubljani, u Knjijcrni ,Ilirija" u Krßnju in I. Mm mil y mm mestu. Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsuet-ijauo in prevajanje elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. Uentilatorii. Tnrbo-generaforji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. OblOČnice in žarnice vseli vrst. 2073 Vodne furJ?i!?e vseli sestav, (Frsiids, Peitonl. Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inšfaiiranje. Odlitki iz Siemens-Martinove-ga jekla, ameriška kujna litira iz lastnih velikih livaren in jeklaren. Za vele-in malo obrt. = Za Nous» leto = znižane cene! Union Šare spPeXa ,ra,ro!,,a Ljubljana, Šelsnburgoua ulica št. 5 nasproti glavne pošte. 2964 1 Pridna, poštena prodajalka zmožna tudi nekoliko knjigovodstva, si želi službo premeniti. Vstop takoj. Cenjene ponudbe naj se pošiljajo pod prodajalka' .na upravništvo tega lista. 3842 Dobro vpeljana 3817 3-1 in orodje se odda takoj za več let v najem blizu Ljubljane. — Kovač mora biti izurjen pri konjih in v drugem delu. — Naslov pove uprava „Slovenca'. Moderne kakor: ovratnice, mufi, klobuki, čepice za dame, gospode in otroke, otročje garniture, vse v največji izberi po zelo :-: ugodnih cenah v modni trgovini P M s* rt Hi? Ljubljana • illdy Ultj nasproti g 3012 glavne pošte. St. 39.065. Razglas Začetkom leta 1911. se ima v smislu zakona z dne 29. marca 1869 (drž. zak. št. 67), oziroma vsled odloka c. kr. ministrstva za notranje stvari z dne 20. avgusta 1910 (št. 148 drž. zak.) izvršiti splošno ljudsko popisovanje po stanju z dne 31. decembra 1910. Za to popisovanje si mora vsakdo svoje listine, kakor rojstni list, poročni list. poselsko knjigo itd. pravočasno poskrbeti in imeti ob popisovanju pri rokah. Z ozirom na določbo §§ 19. in 23. zgoraj navedenega zakona je dolžan nadalje vsak imetnik stanovanja, oziroma vsak družinski gospodar, imeti pripravljene za moške osebe, katere je v stanovanju popisati in katere so rojene v letih 1891. do vštetega leta 1901. ter imajo domovinsko pravico v kaki v državnem zboru zastopanih kronovin, kolka proste izpiske iz rojstne knjige, katere je izdati brezplačno, ali pa poverjen prepis rojstnega lista. Dolžni so torej vsi imetniki stanovanj in družinski gospodarji, v kojih stanovanjih so ali bodo dne 31. decembra t. I. take osebe, ako le-te še nimajo poverjenih prepisov dotičnih rojstnih listin, preskrbeti si za vsako tako osebo takšen prepis al i izpisek najpozneje do konca tega leta ter se imajo v ta namen takoj obrniti na dotični župnijski ali matični urad, kjer se ti podatki hranijo ali kjer se je vpisalo rojstvo. Ta rojstni list. oziroma ta izpisek bode potem prilepiti na raznanil-nico, v kateri se izvrši popis dotične osebe. To se daje javno na znanje vsled razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 6. decembra 1910, št. 29.985. Mestni magistrat ljubljanski dne 11. decembra 1910. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik Laschan 1. r. V modni trgovini Peter Sterk Ljubljana, Stari tra 18 dobite 3576 lepa koristna novoletna darila in po že znano najnižjih cenah Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, /u kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira na/modernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice i. t. d., i. t. d. Valjčni mlin v Domžalah i. Bončar, Ljubljana Centralna pisarna in skladišče : Veaova ul. 6. Telefon interurb. St. 129. Telefon Interurb. St. 120. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti, otrobe in druge mleuske izdelke. Zastopstvo In zalaga v Gorici: Peter Gruden & Komp., Stolni trg 9. % L ri3 0| b r e z o d b i t k a, tako, da dobi vlaqatelj od vsakih vloženih 100 K 1 |o čistih'4 K 75 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovarije prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t c d c n s k i h, ozir. m e s e č u i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice Dr. Fr. Dolšak I. r., zdravilih v Ljubljani, podpredsednik, Prélat R. Kalan predsednik. Kanonik I. Sušnik I. r., podpredsednik.