ßorica" izhaja vsaki torek in Boboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. [Trediiištvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Sefrankirana pisnia se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vračajo. GORICA »Gorioa**!***'~ * fcr- stane na leto 10 K, za pol leta frff5 K, za četrt leta 250. Upravni&tvo se nahaja v „Narodni ^Tiskarni" ulica Vetturini §t. 9. L'a nglafte ^ se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. Ponamezne Btevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriškili trafikah. Št. 43. ' v Oorici, v torek dne 31. maja 1910. '¦$' Leto XII. Vedno isla pesem. Kdor čita slovenske liberalne in italijanske krščansko-socijalne liste, na- | leti skoro v vsaki številki na „grda ! izdajstva". kalera mečejo, edni in drugi , svojini nasprotnikom v obraz. Tern listom sta izraza „izdajalec", „izdajstvo" tako ročna kakor ciganu lal „Soča" se trudi v potu svojega obraza dokazati slovenskemu občinstvu, i kako „grdo izdajstvo" so uprizorili po- slanci S. L. S. s podporami v zadnjem zasedanju. Njeni sotrudniki so iznašli celo nov „raeunsko edino pravilen" sistetn v svrho, da bi dokazali svojini vernim citateljeni, da so dobili Italijani vsaj 30Ü.00O K več od onih podpor nego Slovenci „L'Eco" pa dokazuje Furlanom. da so italijanski „izdajice" v deželnem zboru navalili Slovencem na škodo Furlanom toliko podpor, da je groza. „Soča" prorokuje, da z vodovodom I za vipavske občine ne bo nič in da se \ je stavilo 100.000 K med podpore, do- voljene po deželnem zboru, le radi lep- šega. „V Eco" pa trdi, da z mestnim sirotiščem, za katero je deželni odbor dovolil podporo. ne bo nič; ta podpora zapade 1. 1911 in — „chi ha visto ha visto". Slepilo in izdajstvo torej tu in tarn. Toda kar počenja ,,L' Eco" v zadnjem časn, to presega pa že vse meje dostojnosti. Tako ne piše dan- danes noben židovski list, ki noče ga- ziti po lužah obrekovanja, zavijanja in laži. Prav bi bilo, da bi čitali gospodje S. L S., ki še vedno simpatizujejo s krščanskimi socialci v Furlaniji, te izbruhe o „izdajstvu" in to nečuveno hujskanje Italijanov proti Slovencem in njihovim težnjam; uverjeni smo, da bi to zelo ohladilo njihove simpatije do označene stranke. V članku z napisoni „1 traditori del Friuli e di üorizia" se drgne listob naša poslanca dr. Gregorčiča in prof. Berbuč-a in zabavlja in hujska na ne- čuven način čez italijanske liberalne poslance, in to raditega, ker niso ti pre- prečili, da je dobilo od podpore 20.000 K, ki se. je dovolila zavodom usta- novljenim povodom 60-letnice Nj. Veli- čanstva, slovensko sirotišče 5000 K in „S. Gregorčičev Dom" tudi 5000 K. Odprite oči, Italijani, tako piše z debelimi crkaini navedeni list, in čujte, kak zločin so storili poslanci Venier, Pinausig in Bombig, da so dovolili „Šolskemu Doniu" 5000 K, dočim niso privolili za l'urlanskj sirotišče v (Ira- dežu niti vinarja. In zakaj vse to! Deželni zbor je dovolil 20.000 K za one zavode, kakor že povedano, ki so se alt se bodo ustanovili v proslavo 60-letnice vla- danja našega presvitlega cesarja. Polovico tcga denarja so dobili Slovenci in polovico Italijani. Faidutli- jevci niso dobili ničesar, ker so zahle- vali za njihovo sirotišče najmanj 50.000 K Üni so pač vže naprcj ve- deli, da tega dežela ne more dati, da se torej ta prošnja mora odbiti. To so sami tudi hoteli, da jim bode mogoče ob priliki izkoriščati to v svoje agita- cijske namene. Molčali so o tern do sedaj, a zdaj izkoriščajo to na neza- slišan način v ta namcn. Mesto goriško bo volilo namreč v kratkem jednega jajfia dr. Marani-ja, zato streljajo s ka- ;:$wi, katere so si sami nabavili v zaflnjein zasedanju dež. zbora. List tudi »tipa ne prikriva, rnarveč pozivlja Fur- nane, naj si zapomnijo to sedaj „n a j) r e d d a n volitv e". Še bolj odurna je pa pisava tega lista v naslednji številki, kateri predba- civa deželnemu glavarju Pajerju izdaj- stvo, ker je imenoval kot svojega za- stopnika v deželnem odboru prof. Ber- buč-a, nameslo gospoda Pinausig-a. Torej tako daleč so prišli ti go- spodje pri listu „L' Eco" v sovraštvu do Slovencev, da smatrajo vže to za izdajstvo italijanske narodnost', ako ime- n uje glavar svojini namestnikorn Slo- ven ca. Ti gospodje, ki se vsiljujejo naši duhovščini pod krinko krščanskih so- cialcev, so rogovolili proti premestitvi slov. učiteljišča v Gonci ter na nečuven način hujskali (ioričane proti tej na- meri; dr. Bugatto je slovesno protestiral proti morebitnemu imenovanju jednega jugoslovanskega ministra; gospodje so norce brili z llirijo, so nasprotovali slovenski stvari v üorici, hujskali proti slov. sirotišču in „Šolskemu Domu" in konečno so postavili vsem tern pleme- nitim činom krono na glavo s tern, da resno smatrajo imenovanje Slovenca glavarjevim namestnikom v deželnem odboru kot izdajstvo italijanske n a r o d n o s t i. Dalje nočemo razpravljati o teh „plemenitih" načelih in o tej „pie- men i t i" pisavi lista krščanskih social- cev v Furlaniji. Iz tega, kar smo tu po- dali, razvidi lahko vsakdo. pri čem da je. Ko potrebujejo ti gospodje slo- venske glasove v dosego svojih na- menov, potegnejo katoliško krinko čez obraz in se ž njo kažejo naši duhov- ščini: na Dunaju pa se vežejo z naj- hujšimi liberalci in svobodomiselci proti Slovanom, dočim povedö svojim Fur- lanom ob potrebi brez ovinkov, kaj bi imeli mi Slovenci od njih prieakovati, ako bi oni prišli na vrli. „Edinost" in „klobasar- jenje". Ni dolgo tega. da smo konstatirali, da ni „Edinost" le zvesta zaveznica in podpirateljica „Soče", anipak da si tudi zvesto prizadeva, govoreč o goriški politiki, „Sočo" kopirati v pisavi in tak- tiki. Temeljni znak te taktike je:Vreči v list 1 a ž n j i v o vest - — s e v e d a n a k r a t ko, ker s e 1 a ž n e da p o- drobno u te m e 1 je v a t i — in k o seta 1 a ž z nasprotne s t r a n i o v r ž e z d e t a j 1 i r a n i m i d o k a z i, k a t e r i h n i možno i z p o d b i t i, proglasiti te neizpodbitne do- k a z e z a „n e s k o n č n o k 1 o b a s a r- j e n j e", kateremu se n e o d g o - varja.-------Ha, ha, zdaj pa recite, ljudje božji, ali ni to velekomodna tak- tika ? Da, da, komodna pač, ali poštena ni! Tako se v najpristnejšem ponienu besede „t'arba" čitateljstvo, posebno ono, ki se omejuje na čitanje enega časnika. Tako ravnanje ni seveda nobena „kunši". ali list, kateremu se žclodcc in vest ne upirata manipulirati s tako taktiko, :i> iti i-'am ivkrical i ¦/ licf/-\ ns\&K>nih Britin i. kov. ki hočejo ljudstvo z resnico vzga- jati in učiti. V tern zrcalu naj se blagovoli draga „Hdinost" ogledati! Tik pred do- polnilno volitviio na Krasu, ko je bila „lid." tako zelo nervozna, nas je nahru- lila s člankom polnim zavijanja in ne- resnic in zahtevala od nas odgovora. Ker ji nismc bili takoj na uslugo, ker smo hoteli sporno zadevo vsestransko pojasniti, nas je po prereku par dni kar dvakrat pozvala, naj ji vendar odgovo- rimo. In začeli smo odgovarjati in od- govorili smo ji že malodane na ves „odgovor", ponovili ji eel koš vprašanj, na katera nam še iz davnih prejšnih časov dolguje odgovor. Ali „Edinost" molčf. Konkretnih dokazov najde v na- šem odgovarjanju. kolikor hoče, ali zašla je v ulogo lisice v basni o „kislem grozdju" ; naši argumenii. oprti na dej- stva, so ji „neskončna klobasarjenja". In da se izkaže še bolj mojstrsko učenko svoje učiteljice „Soče", si pridržuje su- maričen obračun, čim se „Gorica" wiz- klobasari", prav kakor „Soča", katera ima vedno pri rokah pretnjo: „Bomoše govorili, da bode gospodom po ušesih zvenelo". . . . ko — postavljena na suho — ne ve več govoriti. Ali minoli torek seje„Edinost" ven- dar ponižala do male izjeme. Naša pro- titrditev, da ne dr. Gregorčič, ampak dr. Gregorin je prav za prav vladni zaup- nik v hašem deželnem zboru, je spra- vila „I:dinost" iz molčanja. Hudo ji de. da ji ne pustimo nobene veljati. Ali mi ne moremo za to, da se ona opremlje ob toli absurdne trditve kot je trditew da je dr. Gregorčič kot poslanec v službi vlade in da vlada zato podpira „Sol. dom". O Gregorčiču kot državnem po- slancu nismo ničesar omenili. ker že vsak politični otročaj ve, da je dr. Gre- gorčič član kluba, ki tvori vladi strogo opozicijo. Že samo to dejstvo spravlja ,.I:dinostino" trditev v luč neverjetnosti; v Gorici vnet podpornik vlade seveda v smislu „Edinostinem" — na Dunaju pa nasprotnik iste vlade! Kdo naj to veruje? Ali misli morda, draga „Edi- nost", da je češki radikalec poslanec Choc kar na glavo obrnil dejstva. izjavivši : Mit allem Respekt vor der Gruppe Šusteršič, aber auch der Re- gierungsgruppe Ploj. ..?" Kaj. če bi bila „Edinost" toli previdna, da bi v rabelj- novi hisi ne govorila o veSalih !! — „Edinost" pravi dalje, da nismo na- vedli nobenega konkretnega dokaza, da je dr. Gregorin vladni zaupnik. To ni res. to drastično priča, kako računa „Edinost" na nevednost svojih čitateljev (ki ne čitajo „Gorice"), za kar naj se ti poslednji prav lepo zahvalijo. Mi smo navedli dejstvo. katerega ne more niti največji klevetnik in lažnik zanikati in kateremu se je morala tudi „Edinost" z zamolčanjem-izogniti. dejstvo namreč. da je prišel pri deželnozborski volitvi 1. 1908 prof. Berbuč po nepiavili osti (da ne re- čemo hujšega!) vladnih funkeijonarjev nezakonito v ožjo volitev, katera neza- konitost je provzročila znano pravdo pred porotniki v Celovcu. Da se je ta neza- konitost vrJila v znamenju naklonjenosti Gregorinovemu klubu in ne Gregorčiče- vemu, se nienda „Edinost" ne bo drz- nila tajiti. In teniu uprav vsporedno se je glasilo tarnanje goriškega glasila Gre- gorinove^a kluba, da je vsega njih ne- vspeha 1. 1908 krivo le dejstvo, da se Hm ni nn?.iln nrtfrmu^.iti i/vnlitf.v le. Še enega klerikalnega kandidata. (Ta je bil seveda prof. Berbuč, brez katerega bi bila naša delegacija prišla v nepri- jetni položaj, da bi ne bila imela dru- gega poslanca za kandidiranje v dež. odbor nego Klančiča, ki je bil pa že ta- krat s poldrugo nogo v Gregorinovem taboru.) Vprašamo, ali more „Edinost" zanikati, da nista bila akeija nepravil- nega postopanja vladnih funkeijonarjev in stremljenje Gregorinovcev v nobenem stiku. Pozivljamo „Edinost" z vso od- ločuostjo, da nam na to vprašanje v najkrajšem času odločno odgovori, da ali ne!! Ali je morda tudi to vprašanje „klobasarjenje" ?! Zlobna obrekovalka. na dan enkrat z odgovorom!! Vprašamo dalje „Edinost". ali bi se bili upali oni vladni funkeijonarji tako postopati, ako bi ne bili vedeli, da so Gregorinovci vladni zaupniki? Ali ni to neizpodbiten kon- kreten dokaz. da uživajo Gregorinovci vladno milost. dr. Gregorčič pa vladno nasprotnost? In zlovoljna „Hdinost" se Še osmeluje „farbati" svojo „publiko". da nismo navedli nobenega konkretnega dokaza!! Ali dr. Gregorin ne vživa vladne milosti le kot član bivšega „Slovenskega kluba". ampak tudi kot osebä. On je posebni ljubljenec kraškega oddelka tržaške vlade. Tega so nas temeljito po- učili naši zaupniki s Krasa. Njih poro- čila ob zadnji volitvi so kar soglasno izražala mnenje: Proti dr. (iregorinu ne opravimo nie: zanj je vse — in tudi zanj deluje — kar je cesarsko - kralje- vega na Krasu. In to je nekaj! Xasi ve- Ijaki. kateri tako radi bobnajo po svoji „narodni zavednosti". uravnavajo to svojo zavednost skrbno po tem. kako kaže vreme v Sežani. oziroma v Trstu. Naglašamo: So izjeme. ali premalo jih je; „era Mahorčič" ni še iztimrla. Kako z lahkobo je dosegel rajni tržaski na- mestnik Depretis častna občanstva na Krasu. In mi stavimo. da bi se dala ona igra na Krasu še vedno ponoviti, če bi vlada hotela. Ponavljamo: Vsi nismo taki: prava narodna zavednost, ki si upa c. kr. možem tudi v oči po- gledati. se pomalem krepi. ali se vedno je presibka. da bi mogla podeliti volit- venemu kandidatu zmago proti tekmecu, ki je ljubljenec vladnih krogov kraskih. Kdor to upošteva, ta nemore pričakovati z in age g. Babiča. Tako nasi zaupniki. in „Edinost" se Ctidi. da smo imenovali dr. Gregorina vladnega kandidata!! PrihodnjiČ si ogledamo pa „Edi- nostina" „dejstva", o katerih misli (v resnici. ali se le dela). da je dokazala, da je dr. Gre&orčič vladni zaupnik. Dopisi. Iz mesta. — Da je ples Cuda ne- potrebna stvar, o tem smo menda ko- likor toliko vsi trezno inisleči ljudje edini. Še bolj nepotreben je pa, Če se vr^i v taki meri kot se v nasi okolici, kjer ni nedelje, da bi ne nilo kod ka- kega škripanja. Kak ovitek niorejo imeti ljudje v tej že tako luidi vročini, to prepustinio psihijatrom. Kar smo pa 2(\ maja t. j. v nedeljo opazili, to jepa vrhunec vsega, je Skandal, ki ga je treba javno pribiti. Bil je pies v Štan- drežu. Kje je ta Štandrež. ve baje vsak otrok, le mi slovenski Goričani ta dan iiixmn hili na iasnem. kie ie ta vas. Plakati razobešeni po mestu so bili narnreč le la ški. Včasi so tupatam Pocigorci nabiü dvojezične, a Štandrežci nalepijo pa kar s a m o laške. Videl sern jih na treli krajih: ul. Vetturini, gosposka ulica in pri sadnem trgu — povsod vse italijansko: „Oggi 29 maggio avrä luogo un gran ballo a San Andrea" itd. V začetku sern misiil, da je to kaka podružnica „Lege Na- zionale", potem šele mi je prišlo pravo spoznanje. To je res Skandal in sra- mota! Če se že vrtijo v (ej vročini, naj se vsaj zavedajo slovenskega rodu, naj se zavedajo, kaj so dolžni kot straža našega predmestja. Proč s tako mlač- nostjo, proč s tako sramotno popustlji- vostjo. To je škanda! prve vrs'e, da slovenski fantje slovenske občine ska- čejo po taktu laške goriške godbe in dajo tiskati laške plakate. Javno naj se sramujejo prireditelji in tisti. ki so ple- sali. Ali so Vam laška godba in laški lepaki res tako pri srcu ? Res sramota! Zanimivo je bilo pri plesu tudi to, kako je bila sestavljena godba. Bila sta namreč dva godca Goričana, eden Prvačkovec in trije godci Furlani iz Turjaka. Kako so ti ljudje piskaü, to si more lahko vsak domisliti. Op. stavca: Nam je letolikoznano, da so imeli prireditelji plesajako slabo „Žornado". Ej, ob nedeljah naj ne hodijo ljudje na „žornade", marveč naj raje počivajo. AJdovski okraj. — Čitali smo, da pozivljeta „Soča" in „Primorec" poli- tično oblast, naj iakoj odstavi župana Pavlico zaradi nečastnih dejanj. Zakaj pa ne zahteva „Soča", da se odstavi , učitelj Štrekelj, ki je bil odstavljen od starešinstva, tudi od drugih častnih služb? Zakaj nezaropota tista „SoČaa nad c. kr. namest. svetnikom Rebekom, sežanskim glavarjem, ki sedi z Jožefom Štrekljem v c. k. okr. šolskem svetu ? Sovodnje. — Hranilnica in poso- jilnica v Sovodnjah štejo po 2-letnem obstanku nad 70 članov. Iz računskega sklepa za 1. 1909 posnemljemo, da je imela posojilnica 160 K čistega dobička. Posojilnica je pomagala v sili in po- trebi uže mnogim. Odbor deluje brez- plačno, enako blagajnik. Domačini, So- vodenjci, Rubijci. Gaberci in Vrhovci, oklenite se domače posojilnice in hra- nilnice! Zlasti premožnejši posestniki naj bi vložili svoje prihramke v domačo posojilnico. S tern si naložijo denar varno, obenem pa pornagajo posojilnici in nranilnici. da more še vspešnejše de- lovati v ljudski blagor ter otirati solze z oči revežev, ki ječijo pod jarmom libe- ralnih bogatih trgovcev in krčmarjev! Kozana-Vipolže. — Kmečka hran. in pos. v Kozani-Vipolže je na občnem zboru dne 29. maja na predlog g. na- Čelnika enoglasno izrekla najiskrenejšo zalivalo preč. gospodu Ivanu Vuga, biv- šemu duhovniku v Kozani za njegovo požrtvovaino delo pri hranilnici in po- sojilnici v Kozani-Vipolže. Sklenilo se je tudi, da pristopi hranil- nica k Slovenske mu s i r o t i š Č u v üorici kot ustanovnik z zneskom 200 K. Polifični pregled. Cesar v Boss! Včeraj zjutraj ob 3/t na 5. uro je cesar dospel v Bosanski Brod. Na po- staji je bil navdušenovsprejet od mnogo- številnega občinstva. Tu ga je pričako- val deželni načelnik general Varešanin, ki ga je spremljal na nadaljnjem po- tovanju, ki se je pričelo ob 5. uriinpol. Vsa poslopja ob železniški progi od Broda do Sarajeva so bila sjavnostno okinčana. Povsodi, kjer se je dvorni vlak ustavil, so cesa?ja pozdravljali na- čelniki oblastnij in župani. Tako v Doboj-u, Zavidovič-u in Zenici. Ljudstvo ga je pozdravljalo z „živio"-klici. V Sarajevo je dospe! dvorni vlak ob 3. uri pop. Na kolodvoru so bili zbrani načelniki duhovsKih, vojaških in civilnih oblastnij. Cesar jekljub 20-urne vožnje dobro izgledal. Ulice so bile praznično okinčane. Ljudstva vse polno. Po mestu vlada veselo razpoloženje. Prirejale so se vladarju navdušene ovacije. V Sarajevem so bile izdane naj- strožje varnostne odredbe. Od kolodvora se je cesar odpeljal v gala-vozu naravnost v konak. Danes zjutraj je cesar vsprejel v vladni palači najraziičnejše dostojanst- venike, Popoldne obišče cerkve vseh veroizpovedanj. V posameznih cerkvah ga sprejmejo cerkveni predstojniki. Vreme je bilo lepo. Proračunski odsek. Proračunski odsek je v soboto price! razpravljati proračun trgovinskega ministerstva. Najprej so referenti podali svoja poročila o posamičnih poglavjih. Odsek je vsprejel proračun trgo- vinskega ministerstva. Jezikovni zakon za celo državo. Sredo zvečer povabi Bienerth k sebi načelnike Slovanske Unije. V če- trtek se zbero vsi češki poslanci, da $e posvetujejo o zakonskem predlogu za ureditev jezikovnega vprašanja v celi državi, ki ga je izdelal Bukvaj. H kon- ferenci so povabljeni tudi češki socialni demokrati. Ako Unija odobri postavo Bukvaj, se predloži zbornici. Tudi Po- ljaki so za postavo. Ta teden bo torej za razvoj notranje politike v celi državi velevažen. Odstop Glabinskega. Nekateri listi vedo poročati, da na- merava predsednik poljskega kluba, Glabinski, odstopiti, ker so pri vse- poljskem kongresu zmagali radikalni elementi proti konservativnim. Za priznanje skušenj zagrebškega vseučilišča. V sredo se je oglasila deputacija hrvaških vseučiliščnikov pri poslancih Tresiču, Pavičiču, Spinčiču in Laginji z željo, naj bi se živahnejše delalo na to, da se ob vprašanju laške pravne fakul- tete tudi za to državno polovico pri- znajo izpiti zagrebškega vseučilišča. Dr. Laginja je deputaciji odgovoril, da bo laško pravno fakulteto težko preprečiti, da pa Jugoslovani stoje na stališču, da ne.sme biti v Trstu. Deželni zbor bosanski bo najbrže sk.ican sredi junija, a zase- danje bo le kratko. Vlada ima večino zagotovljeno. Na resen spopad med ver- stvi se ne misli, do tega bi moglo priti le ob razpravi kmečkega vprašanja, ki pa v prvem zasedanju ne pride na dnevni red. Za sedaj bo zboru predložen le proračun 1910-1911, važnejše zakon- ske predloge pa pridejo na vrsto ob jesenskem zasedanju. Kot prvi predsed- nik bo najbrže izvoljen Alibeg Firdus, drugi bo Srb, tretji pa dr. Mandič. Krvave ogrske volitve. V Nagyhalmasu je smrtno-nevarno ranil župana neki Rumunec. V rabski stolici so bili krvavi spopadi med Ru- munci in MaŽari. V mohaški okolici so se stepli KoŠutovci z Justhovci. Posre- dovati so morali orožniki. Domače in razne vesfi. Odlikovanje. — Cesar je ravnatelju državne gimnazije v Gorici, vladnemu svetniku Frideriku Simzigu, povodom njegovega stalnega umirovljenja podelil red železne krone III. razreda. FaiduttiJevlist„L'eco del Litorale" se peni od jeze, ker je imenoval de- želni glavar dr. Pajer svojim namestni- kom slovenskega deželnega odbornika Berbuča, in ne še mladega italijanskega odbornika Pinausig-a. To imenovanje imenuje „Eco" izdajstvo, ker je dr. Pa- jer s tem dokazal, da zamore voditi deželo tudi Slovenec, in ker je to pre- cedens, ki da morda v kratkem vladi povod, da bo imenovala Slovenca de- želnim glavarjem. To Pajerjevo „izdajstvo" si raz- laga hujskač tako-le: Kri nivoda, pravi pregovor, in ob tem Imenovanju se spo- minjamo dejstva, da je dobil Pajer prvi pouk v slovenskih solan... Pri tem ime- novanju ga je bržkone vodil glas krvi... Proštov list napada tudi druge italijanske liberalne poslance ler jim očita, da so pozabili „la figura di Carlo Favetti" in da stiskajo roko enemu Pajerju. Končno podraži še Pinausig-a ter se mu čudi, da se ni odpovedal dež. odborništvu ali da ni vsaj protestiral proti Berbučevemu imenovanju. To so hujskači! Te ekspektoracije glasila dr. Faiduttija priporočamo v posebno pre- mišljevanje naši prijateljici „Edinosti", katera svoji „publiki" skrbnozamolčiije vse novejše izbruhe laškega šovinizma laških „klerikalcev', da more tembolj udrihati po laških liberalcih. ki so pre- prečili pregrešne sadove „zveze Gabr- šček-Gregorin-Faidutti". Da bi slovenski javnosti to zvezo omilila, je „Edinost", kadar je mogla, naglašala spravljivost Faiduttijevcev ; v novejšem času seveda nič več, ker je intransigenca laških kle- rikalcev narasla do besnosti. Ali še 19. decembra 1909 je „Edinost" v uvodnem članku pisalä: „Odkrito rečeno: od fur- lanskih poslancev pričakujemo Slovenci (slov. Ijud. stranka ni za „Edinost" slo- venska!) več pravičnosti v narodnem in gospodarskem oziru, nego od zastopni- kov strupenih laških šovinistov. Ne motimo se, če rečemo, da bi sodelo- vanje s furlanskimi poslanci provzro- čilo premembo absolutističnega in nam Slovencem nad vse krivičnega zistema, ki nas duši/' No, po prečitanju gorenjih vrstic je menda „Edinost" sama uverjena, kako kruto se je motila. Dr. Pajerja imenuje „Edinost" v onem članku „stru- penega sovražnika Slovencev". Mi no- čemo dr. Pajerja zagovarjati, ali ta „strupeni sovražnik Slovencev"je našel še večjega mojstra v dr. Faiduttiju. Zato smo prav radovedni, ali najde „Edinost" še toliko poštenja v sebi, da seznani svojo „publiko" z gorenjo „očitno izpovedjo" furlanskih Faidutti- jevcev. Da vidimo ! „Lega nazlonale" in A. Gabršček. — Današnja štev. lista „Gazzettino po- polare", katerega tiska A Gabršček, h val i na vse pretege nedeljsko slav- nost „Lege na zi on ale' v Gorici. Ta list se torej strinja z „Lego", ki raznaroduje sloverfske o t r o k e, k i u s t a n a v 1 j a 1 a š k e sole in otroške vrtce med Slovenci. Gabršček s svojo tiskarno poveličuje zbo- rovanje „Lege nazionale", Gabršček s sv'o- jimi črkami in s svojimi stroji, katere je kupil z denarjem, katerega so mu Slovenci spravili skupaj tiska reči, ki proslavljajo „Lego", delovanje „Lege", proslavljajo naše najhujše narodne nasprot- nike, ki bi nas v žlici vode uto- p i 1 i, ako b i mo g 1 i. Gabrščekova tiskarna proslavlja s časopisjem, ki se tiska v njej, početje „Lege". — Ali je zagrešila kedaj kaka slovenska tiskarna kaj enakega ? To je izdajalstvo nad slo- vens kirn narodo-m! Ljudje božji, al.i ne vidite tega? Za „Lego" ima Ga- bršček stroje in črke, za „Solski s)om" pa — katnenje! Laške irredentiste, ki hočejo slovensko deco ukrasti slovenskemu narodu, poveličuje s svojimi stroji. slovenske rodoljube, ki žrtvujejo sebe in svoje zasebno imetje za procvit slovenskega šolstva, pa psuje in sramoti I Skandal ! — Tržaška „I'dinost", kaj praviš k takemu za slovensko šolstvo sramotnemu po- četju ? Tržaški list „L'Araico" laže, daje „Gorica" prinesla izvadek iz okrožnice, ki jo je spisal kanonik Buttignoni proti kanoniku dr. Mecchia. Na podlagi te laži napada prav nekrščansko dr. Gre- gorčiča, a zatrjuje vkljub temu, da mu je v prvi vrsti namen, vtrjati krščansko vest. Grda hinavščina ! Naši čitatelji vedo, da ni „Gorica" niti besedice zinila o oni okrožnici. Ra- dovedni smo, kdo je list „L'Amico" tako grdo mistificiral ? Ali so gospodje pri tem listu zamenjali „(iorico" z „Edi- nostjo"? „Edinost" je bila namreč tista, ki je ponatisnila vsebino one okrožnice. Zarad tega bi jo pustili mi pri mini, ali nekaj drugega je, kar moramo pri- biti. Odkar je vrgla „Hdinost" to zadevo tržaške duhovščine v slovensko jav- nost, je izšla le ena štev. „Gorice". To „Gorico" so gospodje pri „Edinosti" vestno preštudirali (kakor sploh vse), kar izpričuje njih polemiziranje ravno z ono „Gorico". Uverili so se torej prav gotovo, da naš list popolnoma molči o oni okrožnici, in vendar, kako zlobno so to svoji „publiki" .zamolčali, pona- tisnili pa z vidnirn veseljem iz lista „L'Amico" vsa obrekovanja na osebo dr. Gregorčiča. Tu se vidi kako podel in malovreden list je „Edinost"! Vedeti, da je napad popolnoma krivičen, in ven- dar ta napad ponatisniti, more le kak čifutski revolveržurnal. Kje je tu „Edi- nostino" toli samoopevanö resnicoljubje? Sramota! Vidi se, da je „Edinostin" spiritus agen* pripravljen vso moralo žrtvovati strasti sovraštva do osebe dr. Gregorčiča. Tako izvaja „Edinost" svoja načela, tako krepi odporno moč naro- dovo proti zunanjemu sovražniku ! — Skandal! Deželne podpore. — Neki „SoCin" sotrudnik je izračunil, da dobijo Ita- lijani od letos nakazanih deželnih pod- por 268.000 K več nego Slovenci. Ko je „Gorica" potem prinesla izkaz vseh podpor, iz katerega je bilo jasno raz- vidno za vsakega. ki ima še zdravo pamet, da so dobili Slovenci celo nekaj tisočakov več nego ltalijani, postal je mož nemiren. Posebno ga je peklo to, da je „Gorica" vštela celo 80.000 K za obrežno cesto med Trstom in Tržičem med italijanske podpore, dočim je bil on preblagodušen ter je vštel ta znesek med splošne podpore. Da bi to svojo zmoto popravil, postavil se je na „strogo računsko-upravno stališče" ter iztuhtal nov „računsko pravilen" sestav, po katerem so začela podporna števila poseben čarovničji pies. S tem sesta- vom je konečno dokazal z matematično natančnostjo, da ltalijani so dobili prav- zaprav 4 5 6.^73 K več nego Slo- venci. In kako je prišla ta bistra glavica do tega čarobnega rezultata? — Stvar je čisto jednostavna: 100.000 K, dovo- Ijenih Italijanom 1. 1900 in naloženih pri banki Union na njihov račun, je prišteti med letos dovoljene podpore, ker se je o tem tudi v tem zasedanju govorilo in sklepalo; 244.000 K za osu- ševauje močvirij v Furlaniji, s katerimi se je dežela vže 1. 1908 obremenila, je všteti tudi med letošnje podpore, ker je letos dež. zbor „vso to reč pre- stud i r a 1 z n o v a" ter jo je konečno popolnil; 100.000 K za vipavski vodovod je bilo sprejetih med podpore le radi „lepšega" in taki zneski se stavijo v račun po novem čarobnoračunskem sistemu z veliko ničlo. Kdor to dobro razume, uvideva takoj, da so bili Slovenci uže s tem opeharjeni pri teh podporah za 444.000 kron. — Računski čarobnik, ki se zna po- staviti na svoje „strogo računsko- upravno stališČe", ne more priti — kakor lahko umljivo ~ v zadrego za razliko 12.000 K, ki še rnanjkajo v po- polen dokaz, da so istinito dobili ltali- jani 456.000 K podpor več nego Slo- venci. In ta dokaz se mu je posrečil kakor prejšnji. Kdor zna pa zna, in ta čarobni strokovnjak v računstvu zna, in s tem — bašta! Eomenski trtjon je nnškilil v sobotni „Soči" št. 59 svoje trtjonske tripalnike na kaplane. Mislili smo, da ta trjon samo vidi narobe, a ne sliši nič bolje. Tako je slišal — videl tega že ni — , da je bil škrbinski kaplanglobljen zanič manj nego 40 K zaradi trtjonskega agitatorja Švare, ni pa čul, koliko je globljen Švara sam! Mari mu je prinesel Švara racun? Saj to ni nobena skrivnost ! Kai na s stroški v nravdi Švara — Makuc in Švara — Žagar? Ne ve komenski „yu ničesar povedati o tun? Ta špas bo stal za eno trtjonsko pojedino! Vrhutega ni za- deva Švara — Lavrenčič še končana. In komer.ski trtjoni, oče in brat Švarove žene in vsi na Dugolihovem dvorišču takrat nav- zoči Škrbinci vedo pač dobro, da se škr- binski upravitelj Švare ni dotaknil, da ga je marveč nekdo drugi pahnil takrat, ko je Švara upravitelja zmirjal. V Komnu so sli- šali trtjoni na lastna ušesa, da so govorile vse priče tudi Svarove — pod prisego v prilog upravitelja Lavrenčič-a, nobena pa v prilog Švari; vedö, da niso zaslišali v Trstu nobene predlagane price (ne! Lavren- čičeve ne Švarove), da ni torej Švara s pričami dejstva dokazal, vendar se zaga- njijo ti sprijenci v sodnika dr. Lavrenčiča, češ, da je oprostil upravitelja Lavrenčiča. Saj vemo zakaj! — Kaj sta sodnik dr. Lavrenčič in upravitelj Lavrenčič kriva, če ste tako manipulirali z državnimi trtami ? Prepričani bodite, da se bode ta zadeva na en ali drugi način tako pojasnila, da bo celo komenski „y" uverjen, da je sodnik dr Lavrenčič nepristransk, ter da ni upra- vitelj Lavrenčič niČesar zaknvil. Avstrijske razmere. — Mi Slo- vani in Slovenci se že desetletja boju- jemo za enakopravnost z Nemci v Avstriji. Na papirju smo jo dosegli, kajti po državnih temeljnih zakonih smo vsi enaki; kako pa izgleda ta ena- kopravnost v praksi, pokažemo danes na enem slučaju. Vsak ve, kako veli- kega pomena je uradništvo v današnji državi. Od uradništva je mnogokrat od- visna eksistenca ali poguba posamez- nega državljana in žalibog, mnogokrat celo dobrobit celega okraja. Umevno je, da le uradnik, ki je vzrastel iz ljudstva, bo imel srce in umevanje za ljuds.ke potrebe in da n. pr. Nemec ne more umevati teženj in potreb slovenskega Ijudstva. Zato bi bilo pravično in po- šteno, da bi bili v naši mnogojezični državi vsi narodi procentualno enako zastopani v c. k. uradih. Kako je v tem pogledu pri nas na Primorskem, vemo in čutimo vsi. Oglejmo si danes kak centralni urad, n. pr. ministerstvo za uk in bogočastje, pod katero spa- dajo vse naše duhovske in šolske za- deve. Kdo odločuje tukaj o naši usodi ? Številke naj govore! Minister je Nemec, v prezidiju so 4 Nemci in 1 Poljak, med konceptnim uradništvom in med uradniki, ki so temu ministerstvu pri- deljenije 63 Nemcev, 9 Poljakov, 8 Če- hov, 2 Slovenca (dr. Prirnožič in, dr. Skaberne), po 1 Hrvat, Lah, Rumun in ftusin. Pri arhivu so 4 Nemci. Med ra- čunskim uradništvom imajo Nemci iz- med 24 mest celih 23, pri pomožnih uradih je med 28 uradniki 22 Nemcev. Pisarniško pomožno osobje je skozin- skoz nernško. Da so na vodilnih mestili povsod Nemci, to se razume samo ob sebi. Tako nas vladajo. Pod to mini- sterstvo spada tudi c. kr. zaloga šolskih knjig in osrednja statistična komisija. Tudi tukaj niso razmere nič boljše. 0 vprašanju italijanske fakultete piše „Vaterland", da je v zadnjem času tudi v diplomatičnih krogih prodrlo pre- pričanje, da Trst iz patriotičnih, narod- nih in naučnih ozirov nikakor ne more priti v poštev kot sedež fakultete. Za- vzemajo se, da se ista ustanovi na Du- naju, kar bo tudi obveljalo. Smrtna kosa. — V sredo se je podal g. Anton Kancler, posestnik in gostilničar v Solkanu v Kanal po opra- vilih. Vkupil je namreč v bližnji kanal- ski okolici eno kravo, 4 hi vina in en boh špeha. Ko je vse to opravil, na- potil se je proti železniški postaji, da bi se z večernim vlakom vrnil domov.. Med potjo se je spodtaknil ob kamen in padel ter se nekoliko ranil na obrazu. Prišedši do nekega studenca, ki se na- haja v bližini kanalskega pokopališča, si je hotel tarn oprati krvaveči obraz. Ne ve se pa kaj in kako, našli so ga blizu omenjenega studenca že mrtvega. Pripeljali so ga naposled, ko je prN stojna oblast storila svojo dolžnost, v Solkan, kjer so ga pokopali na doma- Pokojnik je bil jako priden go- spodar, večletni občinski starešina sol- kanski. Bil je blag Človek in poštenjak v vsakem pogledu. Pokojnikovi družini naše iskreno sožalje! Glavna skupščina društva „Lega Nazionale" v Goricl. — V nedeljo se je vrsila v Gorici glavna skupščina dru- štva „Lega Nazionale". Udeležba je bila še precejšnja, pa niti od daleč ne tako velika, kakor jo hoČe imeti laški „Pic- colo". Posebno tistega splošnega nav- dušenja med goriškimi meščani, o ka- terem piše „Piccolo", nismo mi prav nič zapaziii. Vse se je vršilo še precej mirno. Da pa niso izostali klici „Bvviva Gori- zia italiana!" in slični, to je samoobsebi razumljivo. Slovenci so pustili Italijane popolnoma pri miru in ni prišlo tudi zategadelj do nikakih nevSečnosti. Iz društvenega poročila je posneti, da je imelo društvo v minolih dveh letih te-le dohodke in sicer: 1. 1908 1. 1909 Na Primorskem . . . K 192.90542 K 212.140-26 na Tridentinskem . . , 97.968-85 . 97.943-51 v Dalmaciji . . . . . 107.631-64 , 112.202-82 Skupaj . . K 388.50591 K 422.28659 Izdatkov je imelb društvo: I. 1908 I. 1909 Na Primorskem . . . K 148.783-55 K 167.56779 na Tridentinskem . . . 71.74920 . 82.81406 v Dalmaciji ..... 83.711-72 . 97.028-10 Skupaj . . K 304244-56 K 347.409-95 Društveno premoženje je znašalo I. 1908 1. 1909 Na Primorskem . . . K 469.21989 K 513.792-36 na Tridentinskem . . , 130.43017 . 145.55962 v Dalmaciji .....275.841 75 , 290.931 54 Skupaj . . K 875.49181 K 950.283-52 Da je odsevala iz vseh govorov vroča želja po odrešenju, katero pa znajo Italijani z vso previdnostjo zaviti v lepe na vseh svojih sestankih enako se glaseče fraze, ki so italijanskemu ob- činstvu popolnoma razumljive, temu se prav nič ne Čudimo. Vsaj nam je vsem znano, kak smoter ima to društvo: Pri- pravljati namreč z raznarodovanjem slo- vanske dece posebno naše dežele, da bi prej ali slej kot zrelo jabolko padle v naročje blažene „matere Italije". Da se pa Italijanom ta želja ne izpolni, to mora biti naša glavna skrb. Svojo deco naj vzgajajo kakor jim drago, našo pa naj pustijo pri miru. Za predsednika društva je bil iz- voljen neki Anton Tambosi iz Tridenta. Državni pogodbeni uradniki in nova službena pragmatika. — V sredo 25. t. m. se je vršil napovedani shod deželnega društva drž. pogodb. uradni- kov (oficijanti in pomočniki) v Trstu. Predsednik, g. Franz, je precital došle brzojavke, ki so jih poslale razne sku- pine tovarišev iz Primorja, Kranjske, Dalmacije in glavnih inest države, ka- tere so zborovalci burno pozdravili. Po- ročal je potem, da se drž. pogodb. urad- niki vse države bojujejo za pravično stvar, da se namreč njih financijelno in socialno stanje zboljša. Pričakovali so z gotovostjo, da jim nova službena pragmatika prinese zaželjeni cilj, ali to se ni zgodilo. V omenjenem vladnem načrtu službene pragmatike se državnih pogodb. uradnikov sploh ne omenja. Ti uradniki izvršujejo faktično povsem urad- niške posle in so odgovorni za svoje poslovanje, a za to sramotno plačani. Ako se jih ne uvrsti v službeno prag- matiko, jih ne bo nikdo smatral urad- nikoni in ne bodo imeli torej niti mo- ral nega zadoščenja. Sklicali so ta shod, da protestirajo proti zapostavljanju in vsprejmejo resolucijo, ki jo je poslati na poslansko zbornico. Tajnik, g. Furlani, je prečital resolucijo, v kateri se ener- gično protestira proti izpustitvi pogod- benih uradnikov iz načrta službene prag- matlke. Sklicujoč se na že predložene in nikoli uslišane zahteve o regulaciji plač teh kategorij, se zahteva v prvi vrsti, da se pogodbenim uradnikom pri- pozna značaj uradnikov jednak prakti- kantov, da se jih po dvanajstletnem službovanju uvrsti v XI. plač. razred in da vlada razun službene pragmatike unnifpun tudi finanr.iielnn stanie ter vsled vedno večje draginje ustvari po- ložaj, ki bo vreden njihovega dela, da bodo mogli živeti kakor ljudje in me- ščani. Po doigotrajni debati ki se je vneld med zborovalci, so soglasno vspre- jeli resolucijo z malimi pripombami. Potem, ko se je predsednik zahvahl čla- nom odseka za drž. uslužbence v držav- nem zboru in listom za potiporo, je za- ključil shod. Občinsko-kreditni zavod pokne- žene grofovine Goriško-Gradiščanske, ki je bil ustanovljen z deželnozborskimi sklepi z dne 24. novembra 1905 in 11. marca 1907 in ki je bil potrjen z Naj- višjim sklepom z dne 22. avgusta 1908 (dež. zak. št. 47 iz leta 1908), prične po- slovati dne l.junija 1910. Novi zavod bo upravljalo varuštvo deželnega hipotečnega zavoda v Gorici, via Scuole St. 5, 1. nadstr. in se bo ba- vil z dajanjem posojil deželi sami, ob- činam, cestnim odborom, javnim kon- kurenčnim skupščinam in korporacijam, katerim pristoja pravica, da v pokritje njihovih potrebščin predpisujejo doklade k državnim davkom, dočim ne bo po- trebno še posebno hipotekarno jamstvo. Obresti, kakor jih jedoločil deželni zbor za opravila novega zavoda, znašajo 4Va%. katerim je prišteti upravni pri- spevek Vio7o glavnice, ki preostaja še na dolgu pričetkom vsakega poluletja. Posojila se bodo dovoljevala na podlagi izdajanja občinskih obveznic, ki se bodo eskomptirale po merilu, ki se objavi potom časopisov. Prošnje za posojila bode naslav- ljati ravnateljstvu zavoda in jim bo prilagati sledeče priloge: 1. Zapisnik o sklepu zakonitega zastopstva dotične korporacije, da se zajme posojilo. 2. V slučaju potrebe pooblastilo, da se zajme posojilo. 3. Proračun za tekoče leto in iz- piski potrjenih računskih sklepov zad- njih treh let. 4. Premoženjski inventar. 5. Razkaz o visokosti vseh nepo- srednih in posrednih davkov, predpisa- nih v dotični občini ali v dotičnem okraju. 6. Razkaz vseh istotam iztirjanih doklad in drugih naklad in prispevkov. 7. Razpregled vseh poprej zajetih dolgov. Tiskovine za prošnje posojil se do- bivajo brezplačno pri zavodu ali pa se na željo brez odloga brezplačno. dostav- ljajo po pošti. Dovolitev posojila je odvisna od potrdila deželnega odbora takrat, ko že poprej zajeta posojila dotične korpora- cije skupno z novim posojilom, ki se ima dovoliti, presegajo svoto 10.000 K. Pcvračilo posojila se izvrši potom stopnjevalne razdolžitve najdalje v 51 letih, ker v določenih letninah (anuite- tah) mora biti vštet delež po vsaj V'lo na leto od prvotne glavnice .kakor po- vračilo glavnice. Po raznih letninah (anuitetah) se posojilo razdolži: s 5 °!o v 51 letih » «5 /2 » v "' '2 » n 6 „ „ 30»L „ » O j2 » » ^O „ » i » » 2o » n ' '2 » » "" ;2 » 8 1 Sü » y » » 131? » Oil 111' it y 12» » * ^ 2 » Posojila ne more zavod odpove- dati, dokler dolžnik zadošča svojim ob- veznostim; občine in vse druge korpo- racije pa lahko vrnejo posojilo ob vsa- kem času deloma ali popolnoma, le da je morajo šest mesecev poprej odpo- vedati. Vsakršnakoli druga pojasnila daje drage volje ravnateljstvo zavoda. Nov učnl načrt zatrgovske sole. Učna uprava je preosnovala pouk po dvorazrednih trgovskih Šolah. Sedanji učni načrt je bil izdan leta 1889, ki ne odpovaria več razmeram. Polee obligat- nih učnih predmetov se uvede meščan- sko pravo, ielovadba, mladinske igre, pisanje na stroj; a šoiski kuratoriji smejo sami določiti, kateri predtnet da uvedejo. Porotno sodlšče. — Pri včerajšnji porotni razpravi jebil obsojen 23-letniM. Pipp iz GoricenalO mescevtežke ječe za- radi tatvine. Pipp je, kakor smo svoje- časno poročali, v oktobru dvignil s po- narejenim čekom pri Kreditu 10.000 in pri Montr pa 3000 kron ter potem po- begel. Aretirali so ga v Reki v družbi malopridne 7.enske. Pri njen so našli še 9000 K. Kruh. — Cena kruha je padla, a ne v Gorici, marveč na — Hrvaškem. Pa tudi v Červinjanu je cena kruha padla za 4 vin. pri kilograrnu. Červinjan je vendar na Goriško-GradišČanskem. Naši peki pa le nočejo še nič slišati o zni- žanju cene kruha ! Nove aretacije v Trsta. — V Trstu so radi odkrite protiavstrijske izjave izvršili zopet nove aretacije. Občni zbor kmečke hranilnice in posojilnice v 3v. Križu, reg. zadruge z neomejeno zavezo, bode dne 12. junija 1910 v občinski pisarnici v Sv. Križu ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Po- ročilo načelstva in nadzorstva; 2. Po- trjenje letnega računa za l. 1909. 3. Vo- litev nadzorstva. 4. Posamezni predlogi. 0 d b o r. Vabilo k veselici, katero priredi „Sl. kat. izobraž. društvo" v Desklah dne 5. junija t. 1. popoldan ob 3. v pro- storih g. veleposestniku Fr. Kodelja s sledečim vsporedom: 1. „Pomlad", Fr. Volarič, poje društ. meš. zbor; 2. „Fran- coska-pruska vojska", šaljivi prizor; 3. „Divja rožica", poje društ. ženski zbor; 4. „Čašica kave", veseloigra v jednem dejanju; 5. ,Arprašaš, čmu da sem Slovenka", češki napev, poje društ. meš. zbor; 6. „Pred sodnikom", šaljiv prizor; 7. „Naša zvezda", Anton Nedved, poje društ. meš. zbor. — Vstopnina: Se- deži 1 K. stojšča 40 vin. za nečlane. za člane 20 vin. Čisti dobiček je namenjen za društveno zastavo. Preplačila se hva- ležno sprejmejo. — K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Otvoritev telefonske centrale v Buzetu. — S 1. junijem se otvori na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Buzetu javna govorilnica. ki bo zajedno poslovala tudi kakor mestna telefonska centrala (točasno bred medmestne zveze). Uradne ure govorilnice (centrale) so iste. kakor za brzojavno službo. Otvoritev nove medmestne tele- fonske proge St. 3905-6. — SI. junijem t. 1. . Original Victoria stroj! so najpripravuqsi ^a unietno vezenje (rek amiranje). Tvrdka stavi na razpola^o strankam učiteljico, ki poučuje oiez- plačno. Original Victoria stroji so najboijši i2dei«.-i> vseh tit,- sedaj obstoječih tovaien. Za vsak stroji jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- V i c t o r i a" struje. Edina zaloga „Origin a 1- Vi c torja" strojev in drugih šiv alnih strojev, dvokoles , P u c h * orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki Kerševani & Čuk - Gorica Stoin: try (Piazza Duomo) štev. 9. izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Gonjenim gospodinjam priporočaino najtopleje prayi :Franckov: pridatek h kavi kot najboljsi kavni surogat, izdelovan iz tnzemskih sirovin v domači tovarni Henr. Francka sinov v Zagrebu. w hi-i.-i si X 7"71,1:10 U.V. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croce Stev. 6 Dr. Bipo Klimr zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u. Specialist za ženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran - Josipovo tekališče 6 (tik lekarne Kürner). Avstrijska špecijaliteta I. vrste so svetovnoznani Maršner-jevi ŠlllHBCi limonadni bonboni, (nmlinski, limonadni, jagodčni, črešnji in prvcnški okus) za napravo izvrtne ncalkoholičnc Ijudsko pijače. Pristni samo pod to znamko Dobivajo se povsod, kjor so lcpaki s to znamko. Tudi vsak bonbon ima to znamko. Na leto se porabi vec kot 60 mil. komadov. L u - S i n profumira dihnnje. K1 a i r o n najfinejša delikatesa sveta. Bouchecs ;i la Reine. P e p p o r m i n t - L o z e n. Vsako vrste nilecne in kuhinjske čokolade najboljše vrste priporoča prva češka delniška družba orijentalskih sladkornih in oo- koladniii tvornic v Kraljevih Vinogra- dih poprej A. MARŠNER. Glavna zaloga na Dunaju : J. Katz. VI. Theobaldgasse 4. Čevljarsha zadrip v Mirnu naznanja sL občinstvu, da je odprla proda- jalno svojih izdelkov na trgu sv. Antonana vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno narocbo. — Ima v zalogi vsako- vrstnega obuvala ter sprejema narocila po w zmernjh cenah. -•¦ IVAN SCHINDLER, Dunrj IIIJi. Erdbergstrasse 12. pošilja že veliko let dobro zrjane Stroje vsake vrste za poljedelstvo. Mlino za sadje in ^rozdje, stiskalnice za sadje in grozdjo škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za sono, mlutilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi, svinöene cevi. Od seriaj po zopet zdatno znižiinih ce:iah! Ravno tako vse priprave za kletarstvo: m^-deiie pip«, sesalke za vino, gumijevo in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroj za točenje piva, škrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodovke in penečih vin, mlino za dišavo, kavo itd. stroje za i/.Helovanje klobas, tohtnice za živino, tehtnico na drog, steberske tehtnice, namizno lehnice, decimalne tehnice; zelezno pohišlvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje pleskarje itd, Vse & večletnim jatnstvoml Po flajupäiipli placilnih popjih, tnii na Dbrobl Ceniki z vec kot 400 slikanil brezplaeno, prekupci' in agentje xazoljeni. =< Dopisuje sc tudi v slovenskcm jeziku. Piše naj se naravnost Dunai III\i Erdberestrasse št 12. Tiska „Narodna Tiskarnaa (odgov. L.