Zgodovina sv. katoliške cerkve. Sedaj stojimo že v pozai jeseai. Zuaaaje delo aam že poaehava ia lehko, da nam poaeha za to leto že jatri. Kmetovalcu ae maajka sicer nikoli dela, tudi po zimi ga iaia dovolj, ako se mu le ljubi, toda tako silao ai ia toliko ga ai doma. Tedaj pa še dobi časa, da si malo po ¦ odahae in v tem mu pride tudi prav, če kaj bere, več, kakor mu je poleti mogoče. Ne maajka pa mu za tobukev; če že drugih ai pri hiši, bnkve družbe av. Mohorja dajo mu dovolj ia lepega berila. Sest bukev ia še precej debelih vam človek ae prebere tako liitro, izlaati tačas ae, 5e jih bere z aameaom, da se poduči iz ajih. Kakoršaje so letošaje bukve, aajde pa skorej v vseh poduka; se vč, da ae rečem s tem, da ai v njih aičesar za kratek čas ali jaz meaim, da je tudi v tem se lebko poduka, kar sicer velja, da je za kratek čas. V časih gresta oba, poduk in kratek čaa, v kupe. Bukve, o katerih izpregovorim ljabezajivim bralcem v tem aekaj besedi, so take ter dajo človeku obilo poduka ali tudi dolg čas mu ae bode pri njih. Le-te bukve so ,,zgodoviaa sv. katoliške cerkve". Letoa so pri koacu, v svojem 3. zvezku ,,zgodoviae sv. katoliške cerkve" koača vlč. g. dr. Ivaa Križaaic, stolai korar v Mariboru, svoje pred 4 leti pričeto delo ter je tako vse sedaj v rokah udov družbe sv. Mohorja. Lehko so tudi tega zvezka veseli, kajti kakor poprejšnja, tako ima tadi le-ta lepe reči v lepi besedi. Naj povzamem, se ve, da le po vrhu, kaj da je vse v ajem! Cez dobro polčetrto sto let življeaja sv. cerkve aam pelje učeai pisatelj pred oči v dveh dobah. Prva doba gre od leta 1517 do leta 1648, druga od leta 1648 do leta 1869. Naj si človek ležje pomeai, deli se vsaka doba v troje poglavij. Prvo aam popisuje razširjaaje sv. kat. cerkve, drugo govori o krivih verab, tretje pa aam ri.še kršč. življeaje, prav, kakor je v kateri dobi bilo, lepo ali aelepo. Ker je bil stari svet že ves krščaaak, za to pa se odpre v tej dobi sv. veri aov avet ter aeso pobožai duhovaiki aje luč v Aaieriko, v Afriko ia Azijo — s pravim, kršč. poguaiom. Ia treba jim je bilo tega poguma, veliko poguma, kajti aič jim aiso strašai viharji izostali. Večkrat ia aa večih krajib so le-ti hudo razsajali ter so v časih izpihaili luč sv. vere, katero 80 bili srčai možje še le prižgali. Naposled pa veadar-le giaeva tema pagaaetva, vihar vtihajuje ia luč av. vere se razlije že skorej po vsem aovem svetu. (Str. 5 — 25). Drugače v starem avetu, v Evropi. Tu je bilo ljudeai, skorej bi rekel, luči preveč poatalo ter so rili aazaj v temo, v krive vere. Nezadovoljaih ljudi je bilo veliko, ljudi, ki aiao vedeli, kaj bi, da-si so čutili, da bi aekaj radi. Le-tem je prišel prav meaiški odpadaik ter so se ga precej okleaili. Ta mož je bil dr. Martia Luther, od leta 1508 profesor aa vseučilišču v Witteabergu na Nemškem. Na vseh svetaikov dea 1517 večer je vrgel bakljo krive vere v poslopje sv. cerkve ia čudovito, kako aaglo ia kako aa široko da je segel požar, ki ga je aesrečai meaišec uael. Ni skorej dežele, da bi ae bila dobila vee ali manj škode po ajem. Tudi pri aas. po alov. pokrajinah, izlaati še aa Kraajskem, se je aekaj pogubaih iaker te ,,aemake vere" razletelo. Sreča, da so jih tu še precej hitro poteptali. (Str. 26-78). 0 požarih se rado vprasa, kaj da jih je krivo ia v časih se aajde uzrok ia ljudje ao hitro k redu, da ga odpravijo. Tako tudi v sv. cerkvi v tej dobi. Cerkv. zbor v Trideatu določi, kaj je prava kršč. vera ia kaj je kriva, papeži, škofje ia cela vrata drugih av. mož pa trebi ljuliko aove vere s polja sv. cerkve ter sadi žlahtae rože sv. čedaosti v srca ljudi ia ljudstev. (Str. 78 — 110). Pač je aearečai protestaatizem zav^ral razširjaaje sv. cerkve a ai ga zavrl. Odkar je pa- pež Gregorij XV. postavil poaebao skupaoiao ter ji podelil oblast čez misijoae po celeai svetu, odalej je aek red v razširjanju sv. vere ter se širi oaa čedalje bolj po Aziji, Iadiji, po Afriki, po Ameriki in po Avstraliji. (Str. 111—-148). Ali tadi sedaj ni brez krivih ver, brez tajnih društev ter izpodkopljejo oaa, kjer jim je le mogoče, rada tla sv. kat. cerkvi. Na tem še ai aesreče dovolj ter še pritisae razkolaiška, ruaka cerkev od čaaa do čaaa z vso silo aa kat. ljudatvo, kar ga biva po Rasiji ia še posebej pri Poljakih. (Str. 148—163). Zadaje poglavje razpravlja razmere. v kateria so av. cerkev ia pa poediae, večje države. Le-te so bile v nekaterih krajih vesele, v nekaterih pa prav žalostae. V aovem časa pa ae zrak, če smem tako reči, čisti po 8edanjemrsvetu ter je podoba, da že uvidčva po aialem, da brez sv. kat. cerkve ali celo zoper ajo ai upaaja —¦ na bolje čaae. (Str. 163—226). Veliko je po tem takem berila na teh 226 straaeh, a smem reci, da ga bralcu ae bode nikjer preveč, brž pa še kje premalo. Ia to lehko. Stvari, o katerih piše g. pisatelj, so zaaimive, piše pa o ajih tudi lepo ia torej ai čuda, če se mili človeku djati bukve iz roke. Zato pa tudi lebko sodimo, da ae bode trud ia delo, ki ju je g. kaaoaik zakopal v svojo ,,zgodoviao sv. katoliške ceikve", zakopaa zaklad, to očivestao ae, kajti aloveaako Ijudstvo izkoplje ga prav gotovo ter si ga obrae veatao v avojo korist. Maribor, meseca novembra. Dr. Mlakar.