Glasnik SED 48|1,2 2008 11 0 Novi tiski na kratko Iztok Ilich* VILKO NOVAK: Slovar stare knjižne prekmurščine; Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Založba ZRC, Ljubljana 2007, 950 str. Slovenci imamo pravzaprav dva knjižna jezika. Oba so utemeljili protestanti: prvega Pri- mož Trubar, drugega pa dobro poldrugo stoletje pozneje Franc Temlin, Števan in Mikloš Küzmi č in drugi evangeli čani v ogrskem Prekmurju. Stara prekmurš čina, ki so jo pisali, se je dokaj samostojno razvijala od prve knjige iz leta 1715 do leta 1919, ko je Prekmurje pripadlo Kraljevini Jugoslaviji. Strokovni interes za to odmirajo čo nadnare čno jezikovno razli čico se je okrepil šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je dela lotil etnolog in jezikoslovec dr. Vilko Novak. Iz 25 jezikovno, avtorsko in vsebinsko najzna čilnejših del iz obdobja 1715–1886 je sestavil kartoteko za slovar z okrog 160.000 izpisi, opremljenimi z izto čnicami in bibliografskimi podatki. Po objavi poskusnega snopi ča (1988) so se v delo vklju čili še Milena Hajnšek-Holz in drugi strokovni sodelavci ter slovar s 14.880 izto čnica- mi in 2.407 podizto čnicami – žal že po Novakovi smrti – tudi pripeljali do natisa. TATJANA ANGERER: Živimo z rastlinami; Mohorjeva Celovec, 2007, 220 str. Avtorica, upokojena biologinja, je napisala že ve č priro čniških knjig o razmerju med člo- vekom in rastlinami, zlasti s tistimi z zdravilnim u činkovanjem. Povsod je postavljala v ospredje nadaljevanje prastarega izro čila in njegovo prepletanje z modernimi znanstveni- mi dognanji. V pri čujo či knjigi vsebujejo predstavitve izbranih rastlin poleg latinskega ter nemškega in angleškega imena v številnih primerih tudi razli čna slovenska nare čna poime- novanja zanje. Opisom so dodani zanimivi doma či recepti za pripravo jedi ter kozmeti čnih pripravkov in kopeli z dodatki zeliš č. Še posebno pa so v posameznih predstavitvah rastlin mikavni razdelki Zanimivosti, ki razkrivajo njihovo vlogo v antiki pa tudi zablode in z nji- mi povezane vraže v ljudskem verovanju. BOŽIDAR PREMRL: Turni, teri, lajblci, preslice; Kulturno društvo Vilenica in sežanska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Sežana 2007, 96 str. Literarni zgodovinar in etnolog Božidar Premrl je v zadnjih letih že ve čkrat vzbudil po- zornost s svojimi dognanji o tradicionalnem kamnarstvu in kulturi kamna na Slovenskem, zlasti na Primorskem. Posebej se posve ča kamnitim križem, kamnoseškim znakom in ljud- skim napisom v kamnu. Monografi ji Po poteh mojstrov Felicijanov iz Rodika (2005) je lani dodal še eno zbirko zgodb in fotografi j zvonikov in zvonov s Krasa in okolice. Podnaslov knjige navaja poleg znano zvene čih turnov in preslic tudi tere in lajblce. Avtor že v uvodu pojasni, da sta to le še dve med sicer številnimi nare čnimi poimenovanji za zvonik, in hkrati opozori na izjemni pomen teh na dale č vidnih poudarkov v naseljih in kulturni krajini v prakti čnem in duhovnem življenju vaške skupnosti. * Iztok Ilich, urednik pri DZS, publicist in prevajalec, 1000 Ljubljana, Trebinjska 1 1. E-naslov: iztok.ilich@dzs.si Glasnik SED 48|1,2 2008 111 Novi tiski na kratko Iztok Ilich REGIMENT PO CESTI GRE: 26 slovenskih vojaških ljudskih pesmi na zgoščenki; ZRC SAZU, Ljubljana 2007 Slovensko ljudsko pesemsko ustvarjalnost, vsebinsko povezano z vojnami in s služenjem vojaš čine, so preu čevali že številni raziskovalci, še nikoli pa niso bile javnosti približane v zvočni obliki, tako kot so zdaj na zgoš čenki Regiment po cesti gre. Avtorica tudi v angleš či- no prevedenega spremnega besedila Sporočilnost slovenskih ljudskih vojaških pesmi, dr. Marija Klob čar, je izbrala še slikovno gradivo in sodelovala pri izboru zvo čnega gradiva iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Poleg nje so izbor oblikovali dr. Marjetka Golež Kau či č, mag. Drago Kunej, Marjeta Pisk, Mirko Ramovš in dr. Urša Šivic. Del izbranih pesmi je v instrumentalnih izvedbah – posebnost med njimi je pritrkovalna viža Radecki, prirejena po znameniti skladbi Johanna Strausa – ve činoma pa gre za zapeta besedila. Najstarejši posnetek – Fantje se zbirajo – je nastal že leta 1916 v Judenburgu, ve- čina jih sega v petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja, nekaj pa jih je tudi iz zadnjih desetih let. MONIKA KROPEJ IN ROBERTO DAPIT: Prek šibja, prek trnja, prek borov, prek dolov; Založba Didakta (Zbirka Zakladnica slovenskih pripovedi), Radovljica 2007, 52 str. Dr. Monika Kropej in dr. Roberto Dapit sta v pri čujo čo knjigo vklju čila 37 kratkih besedil, ki so bila ve činoma že objavljena v Bajkah in pripovedkah slovenskega naroda Jakoba Kelemine (1930) in drugih virih, del zapisov pa je še svežih, iz zadnjih dveh desetletij. Ve čino teh je oskrbel Roberto Dapit, zato v izboru, kar zadeva krajevni izvor, prevladujejo zgodbe iz Rezije, Terske doline in Furlanije. Monika Kropej je v uvodni študiji orisala vlogo in pomen čarovnije ali magije v razli čnih obdobjih in prostorih, tudi na Slovenskem. Vsa besedila so jezikovno poenotena, posodobljena in »prepisana« v knjižno slovenš čino. V njih je ohranjen ritem žive pripovedi, na dejstvo, da so nastala v zelo razli čnih časovnih in prostorskih okoljih pa opozarja gosta prepredenost z arhai čnimi in predvsem nare čnimi izrazi. Nekateri so sproti pojasnjeni »pod črto«, a bi jih lahko bilo – za bolj teko če branje – še precej ve č. Posameznim zgodbam je dodana še tretja, slikovna razsežnost – v barvnih ilustracijah Milana Eri ča. GRADOVI, UTRDBE IN MESTNA OBZIDJA; Zavod za kulturno dediščino Slovenije, Ljubljana 2007, 214 str. Pričujo či vodnik iz zbirke Dnevi evropske kulturne dediš čine je sklepno dejanje aktivnosti v letu 2006, v katerih na pobudo Sveta Evrope in Evropske komisije sodelujejo tudi naši arheologi, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, etnologi in drugi poznavalci. Multidi- sciplinarni projekti vklju čujejo teoretske razprave in študije ter konservatorske in sorodne dejavnosti na terenu, izkušnje in ugotovitve vodij projektov pa so nato v knjižni obliki dostopne tudi širši javnosti. Avtorji uvodnih besedil na temo utrdbena arhitektura na naših tleh so kastelolog Igor Sapa č, arhitekt Peter Fister in umetnostni zgodovinar Gojko Zupan. Osrednji del zbornika obravnava 39 utrdb, poleg gradov tudi mestna obzidja, utrjene tabore in kartuzijo Ži če. Te lokacije so preu čili in opisali razli čni konservatorji, arhitekti in drugi strokovnjaki iz osrednje in obmo čnih enot Zavoda za kulturno dediš čino, ki so posneli tudi ve čino fotografskega ilustrativnega gradiva.