URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 20 Ljubljana, 9. junija 1971 Cena 3 dinarje Leto XXVIII 127. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave So-' cialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1971 Razglaša se zakon o spremembah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1971, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji, republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 31. maja 1971. St. 400-43/71 Ljubljana, dne 1. junija 1971. Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher L r. ZAKON o spremembah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1971 1. člen 1. člen zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 46-259/70) in zakon o spremembah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 4-24/71) se spremeni tako, da se glasi: Skupni dohodki republiškega proračuna za leto 1971 znašajo din 1.314,800.000 Od tega: — za razporeditev po posebnem delu tega proračuna — nerazporejeni dohodki — in to: 1.144,400.000 — za tekočo proračunsko' rezervo . . . 6,000,000 — za razporeditev po posebnih odločitvah Skupščine SR Slovenije . . . 46,000.000 — za izdvojitev sredstev republiškega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja v višini stopnje 0,87 tyo ............................. 118,400.000 na posebni račun za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti. 2. člen V tretji točki 14. člena zakona o proračunu SR Slovenije se doda nov odstavek, ki se glasi: Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo je nosilec sredstev za razlike v pokojninah borcev NOV, prenesenih iz federacije, za usklajevanje pokojnin delavcev TNZ prenesenih iz federacije, za dodatek zaposlenim borcem po zveznih predpisih, za invalidsko varstvo po zveznih predpisih in za dotacije skupnosti otroškega varstva. 3. člen V 16. členu zakona o proračunu se spremeni druga alinea tako, da se glasi: — o razdelitvi sredstev razporejenih v razdelku »Namenska dopolnilna sredstva občinam« — po postavkah: namenska sredstva za priznavalnine borcem in namenska sredstva za socialne podpore. 4. člen 18. člen se spremeni tako, da se glasi: Pregled dohodkov republiškega proračuna za leto 1971 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci republiškega proračuna za leto 1971, ki je sestavni del proračuna, določenega s tem zakonom. 5. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa od 1. januarja 1971. Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna SR Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1971 A — DOHODKI Klasifikacijska Številka pod-oblika dohodka oblika dohodka Vrsta dohodka Znesek po proračunu predlog spremembe proračuna 1 2 3 4 8 Vrsta 1 — Prispevki 11-100-105 Prispevki iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 144,600.000 198,700.000 11-106 Posebna stopnja republiškega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja . . *...................... 103,400.000 103,400.000 Klasifikacijska Številka Znesek oblika dohodka pod- oblika dohodka Vrsta dohodka Po proračunu predlog spremembe proračuna 1 2 3 4 5 13 18 Republiški prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti Prispevek od sklada skupne porabe 23,800.000 15,000.000 23,800.000 15,000.000 SKUPAJ VRSTA 1 — PRISPEVKI................................... 286,800.000 340,900.000 \ Vrsta 2 — Davki 21 211 Prometni davek Del davka od prometa blaga na drobno 105,000.000 105,000.000 214 24 u/o udeležba na zveznem prometnem davku (za prenesene funkcije) _ 463,000.000 214 18,5 o/o udeležba na zveznem prometnem davku . . . 341,600.000 341,600.000 SKUPAJ VRSTA 2 — DAVKI 446,600.000 909,600.000 Vrsta 3 — Takse 33 Sodne takse v gotovini 40.000.000 SKUPAJ VRSTA 3 — TAKSE 40,000.000 40,000.000 Vrsta 5 — Dohodki po posebnih zveznih predpisih 52 Denarne kazni 22,700.000 SKUPAJ VRSTA 5 — Dohodki po posebnih zveznih predpisih . 22,700.000 Vrsta 6 — Dohodki organov in razni, drugi dohodki 61 Dohodki organov in drugi dohodki 1,600.000 1.600.000/ SKUPAJ VRSTA 6 — Dohodki organov in razni drugi dohodki 1,600.000 Vrsta 7 — Dopolnilna sredstva 72 Namenska dopolnilna sredstva 721 Udeležba na zveznem prispevku iz osebnega dohodka 50,900.000 — 722 Namenska dopolnilna sredstva 23,200.000 — SKUPAJ VRSTA 7 — DOPOLNILNA SREDSTVA . . 74,100.000 — ' SKUPAJ DOHODKI ZA RAZPORED (Vrsta 1—7) . . 871,800.000 1.314,800.000 B — SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV Klasifikacijska številka ' Znesek razpo- redne skupine razpo- redne pod- skupine Splošni razpored dohodkov po proračunu predlog spremembe proračuna 1 2 3 4 5 GLAVNI NAMEN 02 — ZNANSTVENA DEJAVNOST 02-2 02-2-1 Sredstva, razporejena v določenem znesku za redno dejavnost 7,300.000 7,300.000 02-2-2 Za posebne namene 41,700.000 95,800.000 VSEGA GLAVNI NAMEN 02 (02-2) 49,000.000 103,100.000 GLAVNI NAMEN 03 — KULTURNO PROSVETNA DEJAVNOST ' Sredstva, razporejena v določenem znesku °3_2 03-2-1 Za redno dejavnost 2,238.000 2,238.000 03-2-2 Za posebne namene 28,363.400 28,363.400 VSEGA GLAVNI NAMEN 03 (03-2) 30,601.400 30,601.400 razpo- redile skupine razpo- redne pod- skupine Splošni razpored dohodkov po proračunu predlog spremembe proračuna 1 2 3 4 5 04-2 GLAVNI NAMEN 04 — SOCIALNO VARSTVO Sredstva, razporejena v določenem znesku - 1 04-2-2 Za posebne namene 134,200.000 464,600.000 VSEGA GLAVNI NAMEN 04 (04-2) 134,200.000 464,600.000 GLAVNI NAMEN 05 — ZDRAVSTVENO VARSTVO 05-2 C5-2-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku Za posebne namene 12,000.000 12,000.000 VSEGA GLAVNI NAMEN 05 (05-2) 12,000.000 12,000.000 GLAVNI NAMEN 07 — DELO DRŽAVNIH ORGANOV • 07-2 07-2-1 Sredstva, razporejena v določenem znesku Za redno dejavnost 294,048.300 294,048.300 07-2-2 Za posebne namene 82,500.300 VSEGA GLAVNI NAMEN 07 (07-2) . 375,048.600 376,548.600 GLAVNI NAMEN 10 — NAMENSKA DOPOLNILNA SREDSTVA OBČINAM 10-2. Sredstva, razporejena v določenem znesku 5,500.000 10,500.000 VSEGA GLAVNI NAMEN 10 (10-2) 5,500.000 10,500.000 GLAVNI NAMEN 13 — DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV 13-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku 24,050.000 25,350.000 VSEGA GLAVNI NAMEN 13 (13-2) 24,050.000 25,350.000 GLAVNI NAMEN 14 — NEGOSPODARSKE INVESTICIJE 14-2 14-2-21 Sredstva, razporejena v določenem znesku Za tekoče naložbe 41,943.000 41,943.000 14-2-22 Za odplačilo anuitet . 31,557.000 VSEGA GLAVNI NAMEN 14 (14-2) 73,500.000 73,500.000 GLAVNI NAMEN 18 — REZERVNI SKLAD 18-1 Sredstva, razporejena v odstotku od vseh dohodkov 7,100.000 11,800.000 VSEGA GLAVNI NAMEN 18 (18-1) 7,100.000 11,800.000 GLAVNI NAMEN 19 — NERAZPOREJENI DOHODKI 19-2 19-2-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku 6,000.000 6,000.000 19-2-2 Sredstva, predvidena za razporeditev po posebnih odločitvah Skupščine SRS . __ 46,000.000 19-2-2 Razporejena v posebno rezervo 36,400.000 36,400.000 VSEGA GLAVNI NAMEN 19 (19-2) 42,400.000 88,400.000 SKUPAJ RAZPOREJENI IN NERAZPOREJENI DOHODKI GLAVNI NAMEN 02 19 1.196,400.000 Sredstva, razporejena v splošnem delu republiškega proračuna v določenem znesku za izdvajanje sredstev republiškega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja na posebni račun za intervencije v gosp. 118.400.000 118,400.000 SKUPAJ . . 871,600.000 1.314,800.000 128. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o prispevku SR Slovenije in o programu za izgradnjo Kliničnega centra v Ljubljani Razglaša se zakon o prispevku SR Slovenije in o programu za izgradnjo Kliničnega centra v Ljubljani, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji social-no-zdravstvenega zbora dne 31. maja 1971. St. 351-8/71 Ljubljana, dne 1. junija 1971. Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o prispevku SR Slovenije in o programu za izgradnjo Kliničnega centra V Ljubljani I. UVODNA DOLOČBA 1. člen Ta zakon ureja dokončanje izgradnje novega objekta kliničnih bolnic v Ljubljani kot prve etape izgradnje kliničnega centra v Ljubljani, ki se gradi po določbah zakona o nadaljnji etapni izgradnji kliničnega centra v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 22-125/66) ter izgradnjo in adaptacijo nekaterih objektov za onkološki inštitut v Ljubljani kot dela druge etape izgradnje kliničnega centra. II. DOKONČANJE IZGRADNJE NOVEGA OBJEKTA KLINIČNIH BOLNIC V LJUBLJANI 2. člen Novi objekt kliničnih bolnic v Ljubljani bo dokončan na podlagi investicijskega programa iz 4. člena zakona o nadaljnji etapni izgradnji kliničnega centra v Ljubljani, ki se dopolni tako, da obsega izgradnjo novega posteljnega objekta kliničnih bolnic z zmogljivostjo 1072 bolniških postelj, diagnostično-terapevtske-ga objekta ter komunalno-servisnih objektov za potrebe kliničnih bolnic v Ljubljani, onkološkega inštituta v Ljubljani ter medicinske fakultete univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: novi objekt kliničnih bolnic). Dopolnjeni investicijski program iz prejšnjega odstavka se določi s soglasjem izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in mora biti v okviru sredstev, določenih s tem zakonom. 3. člen Predračun za izgradnjo novega objekta kliničnih bolnic v Ljubljani znaša: za izgradnjo in opremo objektov kliničnih bolnic.............................. za obratna sredstva................. . . za usposobitev kadrov................... Skupaj . . . din 399.762.000 18.072.000 11.648.000 429.482.000 Predračun iz prejšnjega odstavka temelji na cenah, kakršne so bile 31. januarja 1971. 4. člen Klinične bolnice v Ljubljani prispevajo za izgradnjo novega objekta kliničnih bolnic iz prejšnjega člena 11.500.000 dinarjev. 5. člen SR Slovenija prispeva 40% investicijskih sredstev iz 3. člena tega zakona, zmanjšanih za vsa dosedanja vplačila v znesku 191,600.000 dinarjev in za obveznost kliničnih bolnic iz 4. člena tega zakona. V sredstva, ki jih prispeva po prejšnjem odstavku SR Slovenija, se vštejejo sredstva, ki jih je SR Slovenija že zagotovila na podlagi zakona o nadaljnji etapni izgradnji kliničnega centra v Ljubljani v višini 66.120.000 din, od tega 26,448.000 din brez - obveznosti vračanja in 39,672.000 din, kot kredit. 6. člen SR Slovenija bo v okviru obveznosti iz prejšnjega člena zagotovila dodatno še 90,552.700 din investicijskih sredstev za dokončanje izgradnje novega objekta kliničnih bolnic brez obveznosti vračanja, ki se po letih porazdelijo takole: din za leto 1971 za leto 1972 za leto 1973 za leto 1974 za leto 1975 za leto 1976 25,000.000 25.000. 000 20.000. 000 8,552.700 6,000.000 6,000.000 Sredstva iz prejšnjega odstavka bo SR Slovenija zagotovila iz republiškega proračuna. 7. člen O morebitnih spremembah predračunskih cen so klinične bolnice v Ljubljani dolžne obvestiti izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Klinične bolnice v Ljubljani prevzemajo obveznost za povišanje predračunske vrednosti celotne investicije do 2%; za povečanja, ki bi presegla 2% predračunskih investicijskih sredstev, pa bo SR Slovenija prispevala 40% od vrednosti povečanja; ob takem povečanju morajo klinične bolnice v Ljubljani predložiti tudi ustrezno dokumentacijo z izračunom potrebnih dodatnih sredstev. Novi objekt kliničnih bolnic mora biti dograjen najpozneje 30 mesecev potem, ko bodo zagotovljena celotna predračunska sredstva za njegovo izgradnjo. 8. člen Ko bo novi objekt kliničnih bolnic usposobljen za uporabo, prenesejo klinične bolnice na onkološki inštitut v Ljubljani pravico upravljanja sedanjega objekta interne klinike, ki šteje 173 standardnih postelj, skupaj z vsemi pripadajočimi funkcionalnimi prostori ter objekte kliničnih bolnic, ki se sedaj uporabljajo kot pralnica, kuhinja in tehnične dojavnice in B oddelek klinike za otorinolaringologijo skupaj s pripadajočimi zemljišči v Ljubljani na Zaloški 2; klinične bolnice bodo hkrati omogočile onkološkemu inštitutu tudi souporabo novih diagnostično-terapevtskih in komunalno-servisnih dejavnosti novega objekta kliničnih bolnic. Medsebojna razmerja za uresničenje določb iz prejšnjega odstavka uredijo klinične bolnice v Ljubljani in onkološki inštitut v Ljubljani s pogodbo. 9. člen Klinične bolnice v Ljubljani morajo poročati dvakrat letno izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije o poteku izgradnje in porabi investicijskih sredstev, ki jih je prispevala SR Slovenija. III. IZGRADNJA ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA V LJUBLJANI 10. člen Izgradnja onkološkega inštituta v Ljubljani obsega teleradioterapevtski objekt, ki se bo gradil na lokaciji Zaloška 2, v Ljubljani ter adaptacijo hospitalnih in ambulantnih prostorov sedanjega objekta interne klinike v Ljubljani ter potrebne adaptacije sedanjih objektov onkološkega inštituta v Ljubljani. 11. člen Ob upoštevanju, da dobi onkološki inštitut iz družbenih sredstev objekte in zemljišče na Zaloški cesti št. 2, ki mu bodo odstopljena po 8. členu tega zakona, bo SR Slovenija zagotovila 40 %> sredstev, ki so potrebna za izgradnjo onkološkega inštituta po tem zakonu. SR Slovenija bo svoj delež investicijskih sredstev za onkološki inštitut zagotovila iz republiškega proračuna brez obveznosti vračanja, in sicer na podlagi investicijskega programa, ki sb sprejme s soglasjem izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Skupščina SR Slovenije bo sprejela finančni program o izgradnji onkološkega inštituta. IV. KONČNE DOLOČBE 12. člen Za nadaljnjo izgradnjo novega objekta kliničnih bolnic v Ljubljani in onkološkega inštituta v Ljubljani v skladu z investicijskimi programi iz tega zakona bosta sklenjena sporazuma po 96. členu zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70). Sporazuma iz prejšnjega odstavka sklene za SR Slovenijo izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 13. člen Republiški sekretariat za finance v sodelovanju z republiškim sekretariatom za zdravstvo in socialne varstvo nadzoruje potek izgradnje objektov, ki se gradijo oziroma se bodo gradili po določbah tega zakona in porabo investicijskih sredstev, ki jih zagotovi SR Slovenija. 14. člen Republiški sekretariat za finance v soglasju z republiškim sekretariatom za zdravstvo in socialno varstvo sklene pogodbo s kliničnimi bolnišnicami v Ljubljani oziroma z onkološkim inštitutom v Ljubljani, s katero se podrobneje določi izvajanje nadzora iz prejšnjega člena in uredijo druga tehnična vprašanja med SR Slovenijo in investitorjema glede izvajanja tega zakona in finančnega programa o izgradnji onkološkega inštituta. Pogodbi iz prejšnjega odstavka je treba skleniti v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona oziroma v enem mesecu potem, ko začne veljati finančni program o izgradnji onkološkega inštituta. 15. člen Ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati naslednje določbe zakona o nadaljnji etapni izgradnji kliničnega centra v Ljubljani: prvi odstavek 3. člena, drugi odstavek 4. člena, 6. člen, 8. člen, 9. člen in prvi odstavek 10. člena. 16. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 129. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini Razglaša se zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 31. maja 1971. St. 36-29/71 Ljubljana, dne 31. maja 1971. Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o pogojih za prodajo'stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini 1. člen Da se zagotovi enakopraven položaj občanov pri nakupu stanovanjskih hiš in stanovanj, morajo delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti upoštevati pri prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj občanom in civilnim pravnim osebam poleg splošnih pogojev, ki jih za prodajo stavb določajo drugi predpisi, tudi določbe tega zakona. 2. člen Osnova za določitev izklicne cene za javno dražbo oziroma za pismene ponudbe za nakup stanovanjske hiše ali stanovanja v družbeni lastnini je vrednost stanovanjske hiše oziroma stanovanja valorizirana na dan prodaje. Valorizirana vrednost iz prejšnjega odstavka se določi tako, da se upoštevajo predvsem gradbeni stroški na dan prodaje, prometna vrednost zemljišča, stroški za komunalno urejanje zemljišča in izrabljenost hiše oziroma stanovanja. Občinska skupščina določi za svoje območje vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja, upoštevajoč krajevne razmere in enotno metodologijo, ki jo predpiše republiški sekretar za urbanizem v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. 3. člen Pogoje za javno dražbo oziroma pismene ponudbe za nakup stanovanjskih hiš ali stanovanj določa splošni akt delovne organizacije oziroma družbenopolitične skupnosti. Pri teh pogojih inora delovna organizacija oziroma družbenopolitična skupnost upoštevati: — da mora kupec obvezno položiti kavcijo v višini najmanj 5 % izklicne cene; — da ne sme osebni polog kupca pri prodaji stanovanjske hiše ali stanovanja na kredit biti nižji od 25 °/o izklicane cene ter da mora biti ta plačan najkasneje v 30 dneh po sklenitvi pismene pogodbe. Za osebni polog po določbah tega zakona se štejejo lastna sredstva Občana in posojila iz nenamenskih prostih bančnih sredstev; — da pri prodaji stanovanjske hiše in stanovanja na kredit ne more biti začetek odplačevanja kredita odložen in da ne sme biti odplačilna doba daljša od 25 let, obrestna mera pa nižja od 2°/«. 3a člen Denarna sredstva, ki jih delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti pridobijo s prodajo stanovanjskih hiš ali stanovanj, morajo uporabiti za stanovanjsko graditev. 4. člen Pogodbo o prodaji stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini in splošni akt delovne organizacije, ki določa pogoje za javno dražbo oziroma pismene ponudbe za nakup stanovanjske hiše ali stanovanja -v družbeni lastnini, mora prodajalec predložiti v 30 dneh po izvršeni prodaji občinskemu javnemu pravobranilstvu, pristojnemu po kraju, v katerem je nepremičnina, v dveh izvodih. Občinsko javno pravobranilstvo potrdi na izvirniku pogodbe, da mu je vročena. nato pa izvirnik pogodbe vrne predlagatelju. Drugi izvod pogodbe pravobranilstvo zadrži. Brez potrditve občinskega javnega pravobranilstva po prejšnjem odstavku sodišče ne sme overiti podpisov na pogodbi in ne izvesti pogodbe v zemljiški knjigi. Pogodbe o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, ki so bile sklenjene po 1. 1. 1970, so prodajalci dolžni v roku 6 mesecev od uveljavitve tega zakona predložiti občinskemu javnemu pravobranilstvu, pristojnemu po kraju, v katerem je nepremičnina, v potrditev. Če javni pravobranilec ugotovi, da je bila stanovanjska hiša oziroma stanovanje prodano pod ugodnejšimi pogoji, kakor jih določata 2. in 3. člen tega zakona, vloži tožbo po prvem odstavku 5. člena tega zakona. 5. člen Če javno pravobranilstvo meni, da so bile kršene določbe tega zakona ali splošnega akta delovne organizacije in družbeno-politične skupnosti, vloži tožbo za razveljavitev pogodbe po tem zakonu in na vrnitev. stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeno lastnino. Razveljavitev pogodbe se lahko zahteva v roku enega leta od predložitve pogodbe javnemu pravobranilstvu. Vrnitev stanovanjske hiše oziroma stanovanja se lahko zahteva od kupca ali tudi od drugega, če ta ob pridobitvi stanovanjske hiše oziroma stanovanja ni bil v dobri veri. Če občinsko javno pravobranilstvo tožbe po prvem odstavku tega člena ne vloži, jo lahko vloži republiško javno pravobranilstvo. 6. člen Določbe tega zakona ne veljajo za prvo prodajo še nenaseljenega novega stanovanja kot posameznega dela stavbe ali nenaseljene nove stanovanjske hiše, temveč veljajo za tako prodajo tržni pogoji in tržna cena na dan prodaje. 7. člen Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna organizacija, ki ne predloži občinskemu javnemu pravobranilstvu pogodbe o prodaji stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini in splošnega akta delovne organizacije, ki določa pogoje za javno dražbo oziroma pismene ponudbe za nakup stanovanjske hiše ali stanovanja v družbeni lastnini na način in v rokih, kot je določeno v 4. členu tega zakona. Odgovorna oseba delovne organizacije se kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev za prekršek iz prejšnjega odstavka. 8. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 130. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam t UKAZ o razglasitvi zakona o preživninah bivšim zasebnim dimnikarskim obrtnikom Razglaša se zakon o preživninah bivšim zasebnim dimnikarskim obrtnikom, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 29. aprila 1971 in na seji socialno-zdravstveT nega zbora dne 31. maja 1971. St. 191-25/71 Ljubljana, dne 1. junija 1971. Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o preživninah bivšim zasebnim dimnikarskim obrtnikom 1. člen Bivšim zasebnim dimnikarskim obrtnikom, ki so se do 31. 3. 1963. leta z vsemi svojimi delovnimi območji na podlagi posebnih dogovorov vključili v dimnikarske delovne organizacije (v nadaljnjem besedilu: organizacija), se izplačuje preživnina po določbah tega zakona. Do preživnine po tem zakonu so upravičeni dimnikarji iz prejšnjega odstavka, ki jim je bilo opravljanje zasebne dimnikarske obrti edini vir za preživljanje, in to: 1. ki so po vključitvi v organizacijo vstopili z njo v delovno razmerje in so na dan uveljavitve tega zakona še v delovnem razmerju pri organizaciji, če po uveljavitvi tega zakona uveljavijo pravico do starostne pokojnine zaradi tega, ker jim delovno razmerje v organizaciji preneha po 102. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št 12-129/ 70) ali ker po lastni volji zaradi starosti nad 65 let prenehajo z delom v organizaciji oziroma uveljavijo pravico do invalidsko pokojnine; 2. ki so po vključitvi v organizacijo vstopili v delovno razmerje z njo, pa jim je to delovno razmerje še pred uveljavitvijo tega zakona prenehalo iz razlogov, naštetih v 1. točki tega odstavka. 2. člen Do preživnine po tem zakonu so upravičene vdove bivših zasebnih dimnikarskih obrtnikov: 1. katerih možje so umrli pred vključitvijo v organizacijo in so se zato do 31. 3. 1963 z vsemi svojimi delovnimi območji vključile v organizacijo in so po vključitvi v organizacijo vstopile v delovno razmerje z njo ter izpolnjujejo pogoje iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 1. člena tega zakona; 2. katerih možje so umrli po vključitvi v organizacijo pred uveljavitvijo tega zakona in ki razen družinske pokojnine in vzdrževalnine od organizacije nimajo nobenih dohodkov za preživljanje; 3. navedenih v 1. in 2. točki drugega odstavka 1. člena tega zakona. 3. člen Preživnina za dimnikarje iz 1. točke drugega odstavka 1. člena tega zakona je enaka razliki med zneskom starostne oziroma invalidske pokojnine, do katerega so upravičeni po priznani pokojninski dobi, in zneskom pokfejnine, ki bi jim pripadal, če bi se jim v pokojninsko dobo vštel tudi čas opravljanja zasebne dimnikarske obrti; vendar se od tega časa lahko vzame največ toliko, kolikor manjka do pokojninske dobe 40 (moški) oziroma 35 (ženske) let. Preživnina za dimnikarje iz 2. točke drugega odstavka 1. člena tega zakona je: a) za dimnikarje, ki prejemajo osebno (starostno ali invalidsko) pokojnino, enaka razliki med zneskom te pokojnine in zneskom pokojnine (starostne ali invalidske), ki bi jim pripadal, če bi se jim v pokojninsko dobo vštel tudi čas opravljanja zasebne dimnikarske obrti, vendar največ toliko, kolikor manjka do pokojninske dobe 35, 36, 37, 38, 39 in 40 let (moški) oziroma 30, 31, 32, 33, 34 in 35 (ženske) let, če so bili upokojeni do konca leta 1965, 1966, 1967, 1968, .1969 in 1970; b) za dimnikarje, ki nimajo pogojev za pravico do pokojnine, enaka znesku osebne starostne oziroma invalidske pokojnine, ki bi jim pripadal, če bi se jim v pokojninsko dobo vštel tudi čas opravljanja zasebne dimnikarske obrti vendar največ toliko, kolikor manjka do pokojninske dobe 35 (moški) oziroma 30 (ženske) let. 4. člen Preživnina za vdovo iz 1. točke 2. člena tega zakona je enaka znesku družinske pokojnine, ki bi ji pripadala po njenem možu, če bi se v moževo pokojninsko dobo vštel tudi čas, ko je opravljal zasebno dimnikarsko obrt, vendar se o,d tega časa lahko vzame največ toliko, kolikor manjka do 40 let pokojninske dobe. Preživnina za vdovo iz 2. točke 2. člena tega zakona, ki prejema družinsko pokojnino, je enaka razliki med tem zneskom družinske pokojnine in zneskom družinske pokojnine, ki bi ji pripadala, če bi se moževi pokojninski dobi prištelo največ toliko časa opravljanja zasebne dimnikarske obrti, kolikor manjka do 35 let pokojninske dobe. Vdovi, ki ni upravičena do družinske pokojnine, gre preživnina v znesku družinske pokojnine, ki bi pripadala vdovi pri štetju časa opravljanja zasebne dimnikarske obrti po prejšnjem stavku. Preživnina za vdovo po 3. točki 2. člena tega zakona je enaka razliki med zneskom družinske pokoj- nine, ki ji pripada po možu brez vštevanja časa opravljanja zasebne dimnikarske obrti, in zneskom družinske pokojnine, ki bi ji pripadala z vštevanjem časa opravljanja zasebne dimnikarske obrti po 3 členu tega zakona. 5. člen Preživnina se odmeri po pokojninski osnovi, izračunani po predpisih o pokojninskem zavarovanju, veljavnih v času: — ko upravičenec uveljavlja pokojnino — za tiste, ki jo bodo uveljavili pred uveljavitvijo tega zakona; — ko je upravičenec uveljavljal pokojnino — za tiste, ki so jo uveljavili pred uveljavitvijo tega zakona; — ko je prenehal z delom v organizaciji — za tiste, ki nimajo pogojev za pravico do osebne pokojnine; — moževe smrti — za vdove, ki nimajo pogojev za pravico do družinske pokojnine. ' 6. člen Preživnina po tem zakonu se povečuje tako, kot se povečujejo pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 7. člen Preživnina po tem zakonu ne pripada osebi, ki prejema od organizacije posebno pogodbeno odškodnino oziroma vzdrževalnino, vse dotlej, dokler uveljavlja to / odškodnino, oziroma vzdrževalnino. če pa je višina preživnine po tem zakonu nižja od omenjene odškodnine oziroma vzdrževalnine, pripada osebi preživnina, če se z organizacijo sporazume, da se odškodnina oziroma vzdrževalnina zniža za znesek preživnino 8. člen Preživnino prizna in izplačuje republiški zavod za socialno zavarovanje na podlagi zahteve upravičenca. Sredstva za izplačevanje teh preživnin se zagotovijo v proračunu SR Slovenije. 9. člen Osebam, ki prejemajo starostno ali invalidsko pokojnino, se preživnina izplačuje skupaj s pokojnino. 10. člen Preživnina po tem zakonu se izplačuje od 1. januarja 1971, če bo zahteva za priznanje preživnine vložena v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona; sicer pa od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, ko je bila zahteva vložena. 11. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 131. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slo- venije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 31. maja 1971. St. 420-12/71 Ljubljana, dne 31. maja 1971. Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r. • ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča 1. člen V 4. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-218/66) se doda na koncu nov četrti odstavek, ki se glasi: »Kateri komunalni objekti in naprave morajo biti zgrajene, da se šteje stavbno zemljišče v celoti ali deloma za komunalno urejeno, določi glede na krajevne razmere občinska skupščina z odlokom.« 2. člen V 10. členu se tretji odstavek črta. V sedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek. se črta besedilo: »in v drugih primerih, ki jih s svojim predpisom določi občinska skupščina«. Na koncu 10. člena se dodajo trije novi odstavki (četrti, peti in šesti odstavek), ki se glasijo: »Občinska skupščina lahko določi z odlokom, da se odda brez javnega natečaja v uporabo urejeno stavbno zemljišče: — ki je potrebno za graditev nadomestnih stanovanj zaradi rušenja obstoječih stanovanjskih hiš v zvezi z izvajanjem urbanističnega načrta; — ki je potrebno za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča (poprava mej in podobno); ; — ki se oddaja delovni organizaciji za graditev objektov na zemljišču, katero je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za graditev objektov te delovne organizacije; — ki je potrebno za graditev javnih cest zunaj ureditvenega območja. Brez javnega natečaja se lahko odda za graditev stanovanjskih hiš stavbno zemljišče tudi posameznim kategorijam občanov, ki so pod posebno družbeno skrbjo. Občinska skupščina lahko predpiše natančnejše pogoje za oddajo stavbnega zemljišča brez javnega natečaja.« 3. člen 'V 16. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »V primeru iz prejšnjega odstavka se šteje za najugodnejšega ponudnika družbeno-pravna oseba, ki upošteva načelo koordinacije dela med dejavniki pri predvideni graditvi in katere ponudba je na tej podlagi glede dejanskih stroškov za ureditev zemljišča in gradbenih stroškov za zgraditev investicijskih objektov optimalna.« 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 132. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na se'ji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 31. maja 1971. St. 420-11/71 Ljubljana, dne 1. junija 1971. i’ Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča 1. člen V la členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-217/66 in št. 40-308/67) se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Katera zemljišča zunaj ožjih gradbenih okolišev, ki ležijo v mejah območja, zajetega z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, se štejejo za komunalno opremljena, določi glede na krajevne razmere občinska skupščina z odlokom.« 2. člen V 2. členu se tretja alinea spremeni tako, da se glasi: »— za nezazidana stavbna zemljišča, ki so določena z urbanističnim dokumentom za perspektivni razvoj delovne organizacije (rezervat), če jih delovna organizacija ne uporablja pri izvrševanju svoje dejavnosti oziroma ne oddaja v najem.« Za tretjo alineo se doda nova četrta alinea, ki se glasi: »— za nezazidana stavbna zemljišča, ki jih pooblaščena organizacija za urejanje in oddajanje mestnega zemljišča pripravlja in opremlja za oddajo.« 3. člen V 3. členu se dodasta nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Za uporabno tlorisno površino stanovanja po pr--vem odstavku tega člena se šteje čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja. Za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom.« 4. člen . . Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Urad« • nem listu SRS. ■ 133. Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 31. maja 1971 sprejela SKLEPE IN PRIPOROČILA za učinkovitejše izvajanje davčne politike ter za preprečevanje raznih družbeno škodljivih pojavov Skupščina SR Slovenije je na seji republiškega zbora dne 31. maja 1971 in gospodarskega zbora dne 31. maja 1971 razpravljala o problematiki izvajanja davčne politike, o organizacijskih, kadrovskih in materialnih problemih davčne službe ter o kriminaliteti v gospodarstvu in drugih družbeno negativnih pojavih ter ugotovila: 1. Družbeno negativna dejavnost, zlasti razne oblike škodljivstva in bogatenja na račun družbene skupnosti, organizacij združenega dela in sočloveka, po svojem obsegu in temini predstavljajo problem, ki mora biti deležen večje družbene pozornosti.. Ti pojavi povzročajo mnoge socialne, ekonomske in politične probleme, hkrati pa močno deformirajo eno temeljnih ustavnih načel, da samo delo in uspehi dela določajo materialni in družbeni položaj človeka. 2. Viri in oblike nastajanja teh pojavov so številni: nespoštovanje in izigravanje predpisov, samoupravnih aktov, dobrih poslovnih običajev in poslovne morale na številnih področjih družbenega življenja. Energičen nastop zoper navedene konkretne pojave, predvsem pa načrtna družbena akcija za odpravo vzrokov njihovega nastajanja predstavlja pomemben del borbe za spoštovanje zakonitosti in za resnično demokratične samoupravne odnose. Borba zoper korupcijo, privilegije, špekulacije, zlorabe in prilaščanja družbenega premoženja mora zato biti organizirana kot enotna, trajna in usklajena akcija vseh družbenih dejavnikov: samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, predstavniških organov ter organov odkrivanja, pregona in sojenja. 3. Eden pomembnih virov osebnega okoriščanja so tudi davčne zatajitve in razne oblike izigravanja davčnih predpisov. Ugotavljamo, da je večje število občanov pridobilo del premoženja z izmikanjem davčnim obveznostim. Razlogi za to so predvsem v nezadostni davčni morali zavezancev kot tudi v premalo doslednem izvajanju davčne politike. Skupščina SR Slovenije je doslej v svojih dokumentih večkrat jasno poudarila zahtevo, da je potrebno davčno politiko dosledno izvajati in pospešeno razvijati davčno službo. 4. S sprejemom zakona o organizaciji davčne službe v SR Sloveniji v juliju 1968. leta je bil storjen pomemben korak v smeri organiziranja učinkovitejše davčne službe v republiki. V tem obdobju so občinske skupščine, izvršni svet Skupščine SR Slovenije in republiški sekretariat za finance vložili precejšnje napore, da se davčna služba bolje organizira, številčno in strokovno okrepi, razvijejo sodobnejše metode dela in ustrezneje materialno opremi. Rezultat teh prizadevanj je, da je davčna služba danes bolj usposobljena za izvajanje svojih nalog, kar potrjujejo tudi doseženi uspehi pri ugotavljanju dohodkov in doslednejša izterjava. 5. Kljub doseženemu napredku pa nedosledno izvajanje davčne politike še vedno predstavlja pomemb- no žarišče nastajanja družbeno negativnih pojavov. Zato je treba davčno službo še okrepiti in jo dalje razvijati. Uspešno uresničitev te naloge lahko zagotove le skupni napori vseh dejavnikov, ki lahko na kakršenkoli način vplivajo na njen nadaljnji razvoj. Pri tem je zlasti pomembna skrb in odgovornost občinskih skupščin in njihovih organov. 6. Prizadevati si je treba za utrditev prepričanja, da je vsak občan po svoji ekonomski moči dolžan prispevati k materialnim potrebam družbene skupnosti. Vsako izmikanje davčnim obveznostim in iz tega izvirajoče osebno okoriščanje mora dobiti jasno obeležje družbeno škodljivega in zavrženega ravnanja. Pri tem je posebej pomembna vloga družbeno-političnih organizacij, ki naj z zagotovitvijo vzorne discipline in družbene zavesti svojega članstva bistveno prispevajo k splošni krepitvi davčne morale občanov. 7. Zagotoviti je treba tudi pravilno in objektivno obveščanje javnosti o negativnih pojavih. Z boljšo obveščenostjo občanov o oblikah, obsegu in družbeni škodi teh pojavov lahko pričakujemo, da se bodo aktivneje in neposredneje vključevali v skupna prizadevanja za njihovo preprečevanje. 8. K učinkovitejšemu izvajanju davčne politike bi prispevala tudi javnost davčnih napovedi. Skupščina SR Slovenije ponovno opozarja na dosledno spoštovanje zakonitosti in daje organom odkrivanja, pregona in sojenja pri njihovem delu polno podporo. Na podlagi navedenih ugotovitev Skupščina SR Slovenije I. nalaga Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, da — zagotavlja pogoje za še učinkovitejše delo organov odkrivanja, pregona in sojenja, zlasti inšpekcijskih služb; — še nadalje izboljšuje pogoje za razvoj republiške davčne uprave, da bo lahko uspešneje izvajala svojo analitično, usmerjevalno in nadzorno funkcijo; — prouči organizacijo davčne službe v SR Slove- niji ter predlaga morebitne potrebne spremembe in dopolnitve zakona o organizaciji davčne službe v SR Sloveniji; ( — zagotovi pripravo načrta šolanja kadrov za potrebe davčne oziroma finančne službe; — zagotovi pospešeni prenos določenih opravil davčne službe na računalniško tehniko; — da pobudo za dogovarjanje s pristojnimi republiškimi in občinskimi organi v SR Hrvatski v zvezi z usklajevanjem davčne politike obmejnih občin; — prouči možnosti za uveljavitev načela o javnosti davčnih napovedi; — najkasneje do konca februarja 1972 poroča o izvršenih ukrepih na podlagi tega dokumenta. II. priporoča občinskim skupščinam, da: — dajo organom odkrivanja, pregona in sojenja polno podporo pri njihovem delu; — zagotovijo inšpekcijskim in davčnim službam dejansko neodvisnost pri sprejemanju strokovnih odločitev; — zagotovijo tesno sodelovanje in usklajeno delovanje vseh občinskih organov, ki lahko s svojim delom prispevajo k učinkovitejšemu izvajanju davčne politike; — razvijajo oblike medobčinskega dogovarjanja in usklajevanja davčnih predpisov in njihovega izvajanja; — pričnejo z dogovarjanjem o združevanju davčnih uprav v skupne medobčinske davčne službe in tako združene davčne službe organizacijsko, finančno in samoupravno izločijo v samostojen medobčinski upravni organ, kar bo zagotovilo večjo možnost specializacije kadrov, večjo neodvisnost davčnih služb, racionalno uporabo tehnike in večjo enotnost v izvajanju davčne politike; — proučijo sistemizacijo delovnih mest v davčnih upravah in zagotovijo ustrezno številčno in strokovno zasedbo; — izoblikujejo ustreznejša merila za nagrajevanje delavcev v davčnih upravah, upoštevajoč pri tem poseben značaj teh poslov; — v nagrajevanje delavcev je potrebno postopno vnašati merila, ki bodo delavce neposrednoj e spodbujala k uspešnejšemu delu; — terjajo od davčnih služb, da v polni meri izkoristijo vse zakonske možnosti zoper pojave izmikanj davčnim obveznostim; ugotavljanje izvora premoženja pa naj postane stalna oblika njihovega dela St. 422-16/71 Ljubljana, dne 1. junija 1971. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 134. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 31. maja 1971 sprejela ODLOK o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za delo Za namestnika republiškega sekretarja za delo se imenuje Borut Žnuderl, direktor kadrovske službe v industriji gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov »Sava«, Kranj. St. 111-6/71 Ljubljana, dne 1. junija 1971. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 135. Na podlagi III. točke odloka o ustanovitvi komisije enotnega zbora delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije za razvoj samoupravnega prava v delovnih organizacijah (Uradni list SRS, št. 37-237/69) je enotni zbor delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije na seji dne 31. maja 1971 sprejel ODLOK o izvolitvi predsednika komisije enotnega zbora delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije za razvoj samoupravnega prava v delovnih organizacijah Za predsednika komisije enotnega zbora delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije za razvoj samoupravnega prava v delovnih organizacijah se izvoli: Stane Pungerčar, poslanec gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije. St. 0209-1/71 Ljubljana, dne 1. junija 1971. Enotni zbor delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije Predsednik Tone Bole 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 548. Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) ter 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. maja 1971 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1970 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Grosuplje za leto 1970, ki obsega: ' I. Zaključni račun proračuna občine CSrosuplje din — doseženi dohodki proračuna . . 7,048.209,49 — odvod dohodkov v posebno prora- čunsko rezervo po 1. in 2. členu zakona o obveznem izločanju dohodkov . . . .....................— 901.856,00 — sprostitev 20 °/o odvedenih dohodkov v posebno rezervo za pokritje proračunskih obveznosti v letu 197(1 + 180.374,20 Skupaj dohodki za razpored . . . 6,326.727,69 — razporejeni dohodki.................. 6,303.166,75 — presežek dohodkov nad razporejenimi dohodki................................ 23.560,94 II. Zaključni račun rezervnega sklada — dohodki ............................... 603.315,79 — izdatki ^ , — presežek dohodkov nad izdatki . , III. Zaključni račun sredstev posebne proračunske rezerve — obračunana in odvedena posebna rezerva............... — 20 Vo sproščena posebna proračunska rezerva po 1. členu zakona o uporabi sredstev posebne rezerve — stanje posebne proračunske rezerve na posebnem računu............... 35.083,80 568.231,99 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada občine Grosuplje za leto 1970 v znesku 568.231,99 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1971. 4. člen 901.856,00 Stanje sredstev posebne proračunske rezerve obči- ne Grosuplje za leto 1970 v znesku 721.481,80 din se prenese kot dohodek posebne proračunske rezerve za 180.374,20 let° 1971‘ 5. člen 721.481,80 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- nem listu SR Slovenije. 2. člen Presežek dohodkov nad razporejenimi dohodki proračuna občine Grosuplje za leto 1970 v znesku 23.560,94 din se prenese kot dohodek proračuna občine Grosuplje za leto 1971. St. 400-14/71 Grosuplje, dne 26. maja 1971. Predsednik skupščine občine Grosuplje Zbirni bilančni pregled o izvršitvi proračuna občine Grosuplje za leto 1970 Vrsta dohodkov Po proračunu Doseženo 1 Prispevki 1970 2,370.000 3,421.263,61 2 Davki 2,682.460,33 3 Takse 527.000 551.497,83 5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih . . . 140.000 141.484,73 6 Drugi dohodki .... 200.000 116.925,65 7 Dopolnilna sredstva . . 70.000 64.000.00 8 Prenesena sredstva . . . 70.000 70.577.34 Vsega doseženi dohodki . 6,357.800 7,048.209,49 Obračunana in odvedena posebna rezerva po členu 1 in 2 zakona 721.481,80 Ostane za razpored dohodkov po bilanci proračuna 6,357.800 6,326.727,69 Glavni namen Razporejeni dohodki 03 Kulturno-prosvetna dejavnost .... 04 Socialno skrbstvo , 05 Zdravstveno varstvo 06 Komunalna dejavnost 07 Delo državnih organov 12 Dejavnost krajevnih skupnosti .... 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev .... 14 Negospodarske investicije .... 15 Gospodarske investicije .... 16 Gospodarski posegi 18 Rezervni sklad . . 19 Nerazporejeni dohodk Vsega izvršitev razporejenih dohodkov . . . Presežek dohodkov nad izvršenimi razporejenimi dohodki............. Skupaj.............. Ivan Ahlin 1. r_ > 1970 Po proračunu 1970 Doseženo 190.350 815.000 487.700 440.000 2,760.000 190.331,40 808.209,35 486.567,70 439.199,30 2.752.181,50 250.000 250.000,00 369.700 369.700,00 712.885 710.524,35 3.970 212.800 62.250 53.145 3.866,70 210.196,85 62.132,25 20.257,35 6,357.800 6,303.166,75 23.560,94 6,357.800 6,326.727,69 549. Na podlagi 11. in 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) in 36. ter 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. maja 1971 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1971 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1971 (Uradni list SRS, št. .7/71) se spremeni tako, da se glasi: Proračun občine Grosuplje za leto 1971 obsega: din — dohodke v znesku.................... 9,378.000 od tega: — razporejene dohodke v znesku . . 7,696.865 — nerazporejne dohodke v znesku . 1,681.135 2. člen iJa koncu 2. člena se doda nova točka d, ki se glasi:; Temeljni kulturni skupnosti Grosuplje 100% odstopljenega republiškega prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in 100 % odstopljenega dela republiškega davka od prometa blaga na drobno. 3. člen V 4 členu se doda 2. odstavek, ki se glasi: Svet za finance se pooblašča, da v upravičenih primerih prerazporeja sredstva v okviru glavnih namenov med bližnje namene. 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 400-i/71 ' Grosuplje, dne 26. maja 1971. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Grosuplje za leto 1971 Vrsta dohodka Imenovanje dohodkov Skupaj 1 Prispevki........................... 4,498.000 2 Davki.............................. 3,438.000 3 Takse ................................ 651.000 5 Dohodki po posebnih predpisih . . . 160.000 6 Razni dohodki.......................... 250.000 7 Dopolnilna sredstva.................... 361.000 9 Prenesena sredstva...................... 20.000 Skupaj razporejeni dohodki .... 9,378.000 imen Razporeditev dohodkov Skupaj 03 Kultumo-prosvetna dejavnost . . . 323.000 04 Socialno skrbstvo............. 937.500 05 Zdravstveno varstvo........... 695.525 06 Komunalna dejavnost........... 459.000 07 Delo državnih organov........ 3,325.450 12 Dejavnost krajevnih skupnosti . . . 400.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih . organizacij in društev ...... 411.020 14 Negospodarske investicije .... 658.840 15 Gospodarske investicije........ 3.500 16 Gospodarski posegi.................. 407.030 18 Rezervni sklad................. 76.000 19 Nerazporejeni dohodki.........1,681.135 Skupaj razporejeni dohodki .... 9,378.000 550. Na podlagi 24. in 114. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69) in 100. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/ 69), je zbor delovnih-skupnosti na seji skupščine občine Grosuplje dne 26. maja 1971 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Grosuplje 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Grosuplje v skupini zdravstva in socialnega varstva: — v volilni enoti št. 25, ki obsega Zdravstveni dom Ljubljana — Enoto Grosuplje, Komunalni zavod za socialno zavarovanje — Krajevno pisarno Grosuplje, Lekarniško postajo Grosuplje in Delovno-zaščitni zavod za mlajše invalide v Ponikvah. 2. člen Nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Grosuplje bodo v Volilni enoti št. 25 v torek dne 29. junija 1971. 3. člen Roki za volilna opravila po zakonu o volitvah odbornikov občinskih skupščin začnejo tečj 26. maja 1971. 4. člen ■ i - .' Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 013-1/71 Grosuplje, dne SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 551. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 4., 27., 28., 29. in 30. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela ODLOK o določitvi stopnje občinskega prispevka za izobraževanje v letu 1971 1. člen Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje v letu 1971 iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 1,05 %> od osnove po prvem odstavku 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69). • >' 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. Št. 402-53/71-4 26. maja 1971. Predsednik zbora delovnih skupnosti 1 skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. Šentjur pri Celju, dne 30. marca 1971_ Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. lur. 1. r. 552. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 65., 66. in 67. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-196/64 in 43-334/67 ter 40-302/68) ter 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. junija 1971 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1970 1. člen * Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1970. 2. člen Zaključni račun proračuna občine Šentjur pri Ce- lju za leto 1970 obsega: din — skupni znesek dohodkov po bilanci proračuna............................ 6.625.201,65 — skupni znesek razporejenih 'dohodkov............................. 6,393.230,95 — skupni presežek dohodkov po zaključnem računu.......................... 231.970,70 3. člen Presežek dohodkov proračuna za leto 1970 v višini 231.970,70 dinarjev se v skladu s sklepom skupščine občine Šentjur pri Celju s pogodbo prenese v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Šentjur pri Celju. 4. člen Zaključni račun proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1970 je sfestavni.del tega odloka. 5. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-43/71-4 Šentjur pri Celju, dne 1. junija 1971. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur. 1. r. 553. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 88. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67 in 40-302/68) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. junija 1971 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnih računov skladov občine Šentjur pri Celju za leto 1970 1. člen Potrdijo se zaključni računi skladov občine Šentjur pri Celju za leto 1970 kot sledi: din 1. Sklad za izgradnjo stano-vanj borcev NOV občine Šentjur: — dohodki ...»...............1,718.653 — izdatki..................... 831.940 — ostanek sredstev............ 886.713 2. Sklad za urejanje mestnih zemljišč: — dohodki 280.163 — izdatki..................... 259.418 — ostanek sredstev........ 20.745 3. Sklad za požarno varnost: — dohodki................... . 33.838 — izdatfcT......................17.943 — ostanek sredstev.......... , 15.895 4. Cestni sklad: — dohodki................. » * 239.988 — izdatki......................198.406 — ostanek sredstev........ 41.582 5. Sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij: — dohodki ................... 270.816 — izdatki.................... 226.475 — ostanek dohodkov........ 44.341 6. Sklad za negospodarske investicije: — dohodki ........... 110.480 — izdatki................. — — ostanek dohodkov.......... . 110.480 7. Sklad za pospeševanje kmetijstva: — dohodki .......... . 196.207 — izdatki . . . .............. 107.827 — ostanek dohodkov........ 88.380 2. člen Ostanek sredstev navedenih skladov se prenese kot dohodek ustreznega sklada za leto 1971. 3. člen Zaključni računi o izvršitvi finančnih načrtov skladov občine Šentjur pri Celju so sestavni del tega odloka. 4. člen Odlok za^ne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-44/71-4 Šentjur pri Celju, dne 1. junija 1971. Predsednik^ skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur. 1. r. 554. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 64. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/64 in 40-302/68) ter 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-184/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. junija 1971 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1971 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 12-360/71) in se glasi: »Proračun Občine Šentjur pri Celju za leto 1971 — dohodke v znesku................... 7,681.226 od tega: razporejene dohodke v znesku 7,494.233 nerazporejene dohodke v znesku 186.993 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-45/71-4 Septjur pri Celju, dne 1. junija 1971. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur. 1. r. 555. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 1. točki odloka o premijah za kravje mleko v prvem trimesečju 1971. leta (Uradni list SRS, št 17-107/71) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 1. junija 1971 sprejela ODLOK o premijah za kravje mleko v prvem trimesečju 1971. leta 1. člen Iz sredstev proračuna skupščine občine Šentjur pri Celju za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti se bo delovnim organizacijam, ki so v času od 1. januarja do 31. marca 1971 mleko pridelovale in ga prodajale direktno v konzum, izplačevale premije v znesku po pogojih, na način in po postopku, kot je določeno v odloku o premijah za kravje mleko v letu 1970 (Uradni vestnik Celje, št. 11-129/70). 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje. St. 426-5/71-1 Šentjur pri Celju, dne 1. junija 1971. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 556. Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) ter 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. maja 1971 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1970 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1970, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada. 2. člen Predvideni in doseženi dohodki, ter predvideni in dejanski izdatki po zaključnem računu proračuna občine za leto 1970 so znašali: Predvideno din Doseženo din I. Dohodki . . . . . . 7.217.864 7.615.895,73 — ki- se zmanjšajo za sredstva sklada za urej. mest. zemljišča . . . . 1.012.700 1.000.238,50 — tako, da ostane za financiranje proračuna 6.205.164 6.615.657,23 II. Izdatki 6.205.100,22 III. Presežek dohodkov nad izdatki — 410.557,01 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna občine se prenese: — znesek 12.461,01 din kot odhodek proračuna občine za leto 1971, — znesek 398.096 din pa na poseben račun po določbah 1. člena zakona o izločanju dela proračunskih dohodkov v letu 1970 v posebno rezervo. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada občine za leto 1970 izkazuje dohodke v znesku 219.326,12 din in izdatke v znesku 140.860 din. Presežek dohodkov nad izdatki znaša 78.466,12 din, in se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1971. 5. člen Pregled doseženih dohodkov proračuna in izvršenih izdatkov je zajet v pregledu izvršitve bilančnega dela proračuna za leto 1970, ki je sestavni del splošnega dela zaključnega računa. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 4/1-400-05/71 Vrhnika, dne 28. maja 1971. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavncr, ing. 1. r. Zaključni račun o izvršitvi proračuna skupščine občine Vrhnika za leto 1970 Vrsta dohod- Dohodki kov Predvideno Doseženo din din 1. Prispevki................ 2. Davki.................... 3. Takse................... . 5. Dohodki po posebnih zveznih predpisih . . . . . 6. Dohodki organov in razni drugi dohodki........... 7. Dopolnilna sredstva . . . 9. Prenešena sredstva . . . 3.519.623 3.822.789,49 1.953.395 1.925.996,75 318.200 367.827,39 1.012.700 1.000.238,50 40.000 101.097,00 6.000 30.000,00 367.946 367.946,60 Skupaj dohodki .... 7.217.864 7.615.895,73 Izločeno v sklad za urejanje mestnega zemljišča 1.012.700 1.000.238,50 Ostanejo čisti dohodki . . 6.205.164 6.615.657,23 St. glav. aamena Razpored dohodkov Predvideno Doseženo izd. 01 Izobraževanje in vzgoja . 22.070 22.067,80 02 Znanstvena dejavnost . . 2.000 2.000,00 03 Kulturno-prosvetna dejavnost 29.358 29.358,00 04 Socialno skrbstvo . . . 635.235 635.221,70 05 Zdravstveno varstvo . . 147.137 147.135,25 06 Komunalna dejavnost . . 20.000 20.000,00 07 Delo državnih organov . 2.495.008 2.494.980,72 08 Narodna obramba . . . 285.110 285.105,50 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 83.225 83.225,00 13 Dejavnost družbeno-poli-tičnih organizacij in društev 703.606 703.605,75 14 Negospodarske investicije 1.241.359 1.241.350,80 15 Gospodarske investicije . 52.050 52.045,55 16 Gospodarski posegi . . . 390.106 390.104,10 18 Vlaganje v rezervni sklad 76.500 76.500,05 19 Tekoča proračunska re- zerva 22.400 22.400,00 Presežek dohodkov nad izdatki 410.557,01 Skupaj izdatki .... 6.205.164 6.615.657,23 skupSCina obCine Zaleg » 557. Skupščina občine Žalec je na podlagi 65., 66. in 67. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1971 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa izvršitve proračuna občine Žalec za leto 1970 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Žalec za leto 1970.' 2. člen Zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1970 izkazuje dosežene in razporejene dohodke in sicer: din — skupni dohodki po bilanci proračuna 11,284.442,48 —- skupna razporeditev dohodkov po bilanci proračuna.................■. . . 10,550.471,00 — skupni presežek dohodkov po zaključnem računu .................................. 733.971,48 3. člen / Od presežka dohodkov proračuna po zaključnem računu za leto 1970 v višini 733.971,48 din se znesek 308.240,73 din prenese kot dohodek v proračun za leto 1971, znesek 425.730,75 din, ki je izločen na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva pa se uporabi za poravnavo obveznosti proračuna iz preteklega leta. » 4* člen • Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje din — sredstva........................... 514.974,70 — porabo sredstev ....... — — prosta sredstva.................... 514.974,70 5. člen Ostanek sredstev rezervnega sklada v višini 514.974,70 din se prenese kot dohodek rezervnega sklada za leto 1971. 6. člen Zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1970 je sestavni del tega odloka. o 7. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/71-7 Žalec, dne 27. maja 1971. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 558. * Skupščina občine Žalec je na podlagi 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1971 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Žalec za leto 1971 Odlok o proračunu občine Žalec za leto 1971, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 13-402/71 se spremeni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: ODLOK o proračunu občine Žalec za leto 1971 1. člen Proračunski dohodki občine Žalec za. leto 1971 znašajo skupaj ........ din 12,519.300 2. člen Od skupnih dohodkov občine se razporedi: 1. Kulturni skupnosti Žalec a) sredstva odstopljenega republiškega prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 25.000 din b) sredstva odstopljenega republiškega davka od prometa blaga na drobno 265.000 din........................... 290.000 2. Skladu za zadeve invalidov in borcev NOV občine Žalec — republiška dopolnilna sredstva za priznavalnine borcem . . 158.0f)0 3. Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje Celje — republiška dopolnilna sredstva za delno kritje stroškov zdrav-■ stvenega zavarovanja socialno ogroženih zavarovancev kmetov...................... 114.800 4. Skladu sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča občine Žalec — sredstva prispevka za uporabo mestnega zem- IjiSča .................................. 1.000.000 5. Skladu za pospeševanje turizma občine Žalec — sredstva komunalnih turističnih taks . . . . ............................ 6. Skladu za požarno varnost občine Žalec — sredstva dela zavarovalnih premij . . 7. Za kritje proračunskih potreb (čisti proračun) ................................... 10.846.500 10.000 100.000 3. člen S proračunom občine Žalec so razporejeni dohodki za kritje proračunskih potreb 12.233.189 din. Nerazporejeni del občinskih dohodkov (tekoča proračunska rezerva) znaša 296.111 din. 4. člen Od proračunskih dohodkov pripada rezervnemu skladu občine Žalec 1 °/o dohodkov, ki bodo doseženi v letu 1971, po odbitku dohodkov iz 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točke 2. člena tega odloka. 5. člen Dohodki proračuna občine Žalec za leto 1971 se glede na namen razporedijo za: — kulturno-prosvetno dejavnost . . — socialno skrbstvo................. — zdravstveno varstvo............... — komunalno dejavnost............... — delo državnih organov............. — dejavnost krajevnih skupnosti . . — dejavnost družbeno-političnih organi zacij in društev................... — negospodarske investicije .... — gospodarske posege ............... — izločanje v rezervni sklad . . . — nerazporejene, dohodke (tekočo pro računsko rezervo) . . . . . . 6. člen S sredstvi iz 5. člena tega odloka razpolagajo pristojni sveti in drugi samoupravni organi, v skladu z določenim namenom. 7. člen Sredstva za financiranje medobčinskih služb se odvajajo na račun pristojnih zavodov v skladu s pogodbami, ki jih občina sklene s temi zavodi. Sredstva za financiranje občinske uprave, občinskega sodišča, organa za kaznovanje prekrškov, postaje milice, občinskega pravobranilstva ter občinskega tožilstva se odvajajo na' ustrezne račune teh organov. 8. člen Organom iz 2. odstavka 7. člena tega odloka se dovoljuje, da smejo v letu 1971 forrriirati tudi lastne dohodke, kolikor ti izvirajo iz del, v zvezi z nalogami, predvidenimi z delovnim načrtom ter jih samostojno razporejati s svojimi finančnimi načrti. 9. člen Vsi uporabniki občinskega proračuna za leto 1971 morajo organizirati svoje delo v mejah sredstev, ki so jim odobrena. 10. člen * Svet za finance je pooblaščen, da razporeja sredstva tekoče proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke iz proračunske' rezerve. 11. člen Svet za finance sme začasno omejiti proračunske izdatke na posameznih proračunskih postavkah, če ugotovi, da priliv dohodkov ni v sorazmerju z dohodki, določenimi s proračunom. O omejitvah iz 1. odstavka tega člena mora svet poročati skupščini na prihodnji seji, da ta odloči o dokončni omejitvi. 12. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1971 ter njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna, ki je sestavni del tega odloka. 13. člen Ta odlok velja za leto 1971 in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 400-5/71-7 Žalec, dne 27. maja 1971. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. din 551.700 2.351.598 540.200 1.000.000 5.226.030 400.000 555.000 975.850 520.111 102.700 296.1ir 559. Skupščina občine Žalec je na podlagi zakona o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov v letu 1970 v posebno rezervo (Uradni list SFRJ, št. 32-372/70 in 53-596/70) ter člena 115. statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1971 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o prenosu presežka občinskeKa proračuna za leto 1979 v sklad skupnih rezerv občine Žalec 1. člen Odlok o prenosu presežka občinskega proračuna za leto 1970 v sklad skupnih rezerv občine Žalec (Uradni list SRS, št. 13/71) neha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-4/71-7 Žalec, dne 27. maja 1971, Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. .1 560. Skupščina občine Žalec je na podlagi 115. in 117. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/60 in 24/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1971 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi »Nđgrade občine Žalec« 1. člen V odloku o ustanovitvi -Nagrade občine Žalec« (Uradni vestnik Celje, št. 35/63, 21/66 in 30/68) se spremeni 3. člen tako, da se glasit -Vsako leto se podelijo tri denarne nagrade. Denarne nagrade znašajo za organizacije in društva 4000 dinarjev, za posameznike pa 1500 din. Sredstva za izplačilo nagrad se zagotovijo v občinskem proračunu.« 2. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 113-2/71-1 v Žalec, dne 27. maja 1971. Predsednik skupščine občine Žalec . Jožko Rozman 1. r. 561. Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 155. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1971 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu južnega dela Šempetra v Savinjski dolini 1. člen Sprejme se zazidalni načrt južnega dela Šempetra v Savinjski dolini. 2. člen Zazidalni načrt južnega dela Šempetra v Savinjski dolini obsega ves južni še nezazidani del Šempetra v Savinjski dolini, ki je po urbanističnem načrtu naselja Šempeter v Savinjski dolini predviden za stanovanjsko izgradnjo, v katerega je vključen tudi rezervat za otroški vrtec. Zazidalni načrt predvideva gradnjo 89 enodružinskih stanovanjskih hiš na površini, ki meri 7,36 ha. 3. člen Komunalno omrežje kompleksa je povezano s komunalnim omrežjem Šempetra v Savinjski dolini in se mora izvajati sočasno z izgradnjo objektov po zazidalnem načrtu. Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorje/ 4. člen Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom upravni organ skupščine občine, pristojen za urbanizem. 5. člen Zazidalni načrt, ki ga je izdelalo stanovanjsko komunalno podjetje Žalec je sestavni del tega odloka. 6. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. . St. 350-3/71-3/10 Žalec, dne 27. maja 1971. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 562. Skupščina občine Žalec je na podlagi 4. in 5. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1971 sprejela ODLOK o razporeditvi delovnega časa pri upravnih organih skupščine občine 1. člen Delovni čas pri upravnih organih skupščine občine traja: — Od 1. maja do 30. septembra — v ponedeljek, torek, četrtek, petek od 6. ure do 14. ure; — v sredo od 6. ure do 16. ure; — od 1. oktobra do 30. aprila — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. ure do 15. ure; — v sredo od 7. ure do 17. ure. 2. člen Sprejemanje strank pri up ra trnih organih skupščine občine je: \ — od 1. maja do 30. septembra — v ponedeljek od 8. ure do 14. ure; — v sredo od 8. ure do 12. ure in od 13. ure do 16. ure; — v petek od 8. ure do 12. ure; — od 1. oktobra do 30. aprila — v ponedeljek od 9. ure do 15. ure; — v sredo od 9. ure do 12. ure in od 14. ure do 17. ure; — v petek od 9. ure do 12. ure. 3. člen Ne glede na določila 2. člena tega odloka je sprejemanje stra ik v vsem delovnem času iz 1. člena tega odloka v sprejemni pisarni, prijavno-oddajni službi in pri matični službi. 4. člen Služba pravne pomoči posluje: — od 1. maja do 30. septembra — ob sredah od 10. ure do 14. ure; — od 1. oktobra do 30. aprila — ob sredah od 10. ure do 15. ure; 5. člen Ob sobotah in državnih praznikih je pri skupščini občine dežurna služba za naslednje zadeve: — izdajo dovoljenj za pokop ali prevoz mrličev; — prijavo ali odjavo bivališča; — izdajo potnih listov v nujnih primerih; — sklepanje zakonskih zvez. 4 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o času, v katerem se pri upravnih organih občine Žalec sprejemajo stranke (Uradni vestnik Celje, št. 26/68 in 15/70). ' ' 7. člen Ta odlok začne veljati 1. junija 1971. St. 14-2/71-1 Žalec, dne 27. maja 1971. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 563. Skupščina občine Žalec je na podlagi 73. in 79. čle-^ na zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68 in 14-108/69) in 115. člena statuta-občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1971 sprejela ODLOČBO o spremembi odločbe o uskladitvi aktov o ustanovitvi osnovnih šol v občini Žalec z zakonom o osnovni šoli 1 V odločbi o uskladitvi aktov o ustanovitvi osnovnih šol v občini Žalec z zakonom o osnovni šoli (Uradni vestnik Celje, št. 14-184/68) se spremeni 2. točka pod 7 tako, da se glasi: »Osnovna šola Vransko s podružnično šolo Tabor. Šolski okoliš obsega kraje: Vransko, Jeronim, Greta, Tešova, Brode, Ceplje, Stopnik, Prekopa, Limovce, Selo, Zajasovnik, Zaplanina, Tabor, Ojstriška vas, Kapla, Pondor, Črni vrh, Šmiklavž (del), Ločica in Loke.« 2 Odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se s šolskim letom 1971/72. Št. 61-1/71-2/7/1 Žalec, dne 27. maja 1971. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 127. 128. 129. 130. 131. 132. 133. 134. 135. 548. 549. 550. 551. 552. 553. 554. 555. 556. 557. 558. 559. 560. 561. 562. 563. VSEBINA: Stran Zakon o spremembah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1971 .......................................... . Zakon 6 prispevku SR Slovenije in o programu za izgradnjo Kliničnega centra v Ljubljani ............700 Zakon o pogojih /a prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini ...........................701 Zakon o preživninah bivšim zasebnim dimnikarskim obrtnikom ............................................702 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča................703 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča ............704 Sklep in priporočila za učinkovitejše izvajanje davčne politike ter za preprečevanje raznih družbeno škodljivih pojavov . ....................................705 Odlok o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za delo ........................................706 Odlok o izvolitvi predsednika komisije enotnega zbora delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije za razvoj samoupravnega prava v delovnih organizacijah . . 706 PREDPISI OBČINSKIH SKUPSClN: Odlok o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1970 ................................. 706 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1971 ............... 707 Odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Grosuplje ..............708 Odlok o določitvi stopnje občinskega prispevka za izobraževanje v letu 1971 (Šentjur pri Celju) .... 708 Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna ob- čine Šentjur pri Celju za leto 1970 . . . !.........708 Odlok o potrditvi zaključnih računov skladov občine Šentjur pri Celju za leto 1970 ....................... 709 Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1971 ......................... 709 Odlok o premijah za kravje mleko v prvem trimesečju 1971. leta (Šentjur pri Celju) .................710 Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1970 .................. • . • • 710 Odlok o potrditvi zaključnega računa Izvršitve proračuna občine Žalec za leto 1970 711 Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Žalec za leto 1971 711 Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o prenosu presežka občinskcera proračuna za leto 1970 v sklad skupnih rezerv občine Žalec .... 1.................713 Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi »Nagrade občine Žalec«« .......................................713 Odlok o zazidalnem načrtu južnega dela Šempetra v Savinjski dolini .....................................713 Odlok o razporeditvi delovnega časa -pri upravnih organih skupščine občine ........................713 Odločba o spremembi odločbe o uskladitvi aktov o ustanovitvi osnovnih Šol v občini Žalec z zakonom o osnovni šoli ................................. 714 Izdaja časopisni zavod »Uradni Ust SRS* — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurnč — Tiska tiskarna »Toneta Tom81ča«i vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1971 64 din — Reklamacije >*e upoštevajo e mereč dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Veselovo 11. poštni predal 379'Vl) - Telefon: direktor uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 20 Razglasni del z dne 9. Junija 1971 LETO XXVIU OBVESTILO Sredi tega meseca bo izšla knjižica Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkih V knjižici bo zadevni zakon, oba sprejeta splošna družbena dogovora z metodologijo ter podrobna razlaga Rada Mikliča. CZ Uradni list SRS Register podjetij ' in obrtov Vpisi Okrožna gospodarska sodlSfa razglašajo Besedilo: »Javna skladišča«, Celje, podjetje v izgradnji (Celje, Cret, nova poslovna zgradba v izgradnji: začasni sedež: Celje, Cankarjeva 1/i). Poslovni predmet: nakladanje in razkladanje, skladšičenje, hramba in zavarovanje blaga na tuj in svoj račun; vse vrste uslug pri manipulaciji z blagom', kamionski prevoz blaga. Direktor podjetja v izgradnji je Drago Arh Ustanovitelj: Konzorcij: Kovinotehna, veletrgovina s tehničnim blagom, izvoz-uvoz, Celje, Tovarna »Aero«, Celje, Intereuropa, mednarodna špedicija in transport Koper, Stanovanjsko podjetje Celje, Gradbeno industrijsko podjetje »Gradis«, Ljubljana, Železniško transportno podjetje Maribor, z aktom o ustanovitvi, sprejetem na zasedanju dne 8. IV. 1971. Celje. 10. maja 1971. Rgz XI 13/1 758 Besedilo: »Prevozništvo«, Lendava, (Kolodvorska ul. b. b.). Poslovni predmet: opravljanje jav. nega prevoza stvari z motornimi vozili v cestnem prometu; mehanična delavnica s predmetom poslovanja; automehanika, strojno kjučavnlčar-stvo, kovaštvo. V d. direktorja Pucko Štefan. Pooblaščenci za podpisovanje podjetja; Pucko Stefan, v. d. direktorja in Gydfi Milka, v. d. računovodje. Ustanovitelj: podjetje je nastalo z odcepitvijo enote Gradbenega podjetja »Gradbenik«, Lendava, s sklepom delavskega sveta z dne 26. II. 1971. Maribor, 14. maja 1871. Rg 272/1-1 782 I Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, Transportno podjetje, Maribor. Izbriše se kolodvorska restavracija Celje, Cankarjeva 1 zaradi izločitve iz sestava Transportnega podjetja Maribor in pripojitve k »Turistično-gostinski organizaciji Ljubljana, v sestavu Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana. Celje, 14. maja 1971. Rg IV 125/2 76G Besedilo: Avtotransportno-servisno podjetje »Prevoz«, Brežice. Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje v odsotnosti direktorja Vin ko Stanič, komercialist ter vpiše Stane Ilc, šef komerciale in namestnik direktorja, ki zanj v njegovi odsotnosti tudi podpisuje. Celje. 19. maja 1971. Rg V 17/19 797 Besedilo: Gozdno gospodarstvo, Celje. Poslovni predmet se razširi še na opravljanje hraniino-kreditne službe za potrebe kmetov — lastnikov gozdov, ki sodelujejo s podjetjem in delavcev podjetja. Vpiše se nova organizacija združenega dela kot posebna organizacijska enota s samostojnim obračunom: hranilno-kreditna služba, Celje, Ljubljanska 13, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje hranilnih vlog od kmetov — lastnikov gozdov, ki sodelujejo s podjetjem in delavcev podjetja; dajanje kreditov kmetom — lastnikom gozdov, ki sodelujejo s podjetjem in delavcem podjetja; sklepanje pogodb o poslovnem sodelovanju z drugimi hranllno-kredit-nimi službami in poslovnimi bankami; gospodarjenje s finančnimi sredstvi hranilno-kreditnega sklada, ki jih tvorijo hranilne vloge in sredstva, ki jih namenita delavski svet in centralni svet kmetov — lastnikov gozdov Gozdnega gospodarstva Celje v hraniino-kreditni sklad po zaključnem računu podjetja, od ustvarjenega dohodka, po veljavnih predpisih (zakon o ustanavljanju in poslovanju ' hranilno-kreditnih služb kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij) in pravilnika o hraniino-kreditni službi Gozdnega gospodarstva Celje. Vodja enote službe je Zora Černe Za službo — enoto podpisujejo že registrirani podpisniki matičnega podjetja in Zora Černe, vodja enote. Samostojne pravice: posebna organizacijska enota ima svoj samostojni obračun in žiro račun pri banki. Ostale pravice pa so določene s pravilnikom o hraniino-kreditni službi Gozdnega gospodarstva Celje z dnem 21. IV, 1971. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 25. II. 1971. j Pri organizaciji združenega dela: trgovini z lesom, gradbenim mizarstvom in kurivom na debelo in drobno — skladišče Šempeter, se vpišejo spremembe: firma ozd. se spremeni in je odslej takale: Gozdno gospodarstvo Celje — obrat trgovina Šempeter; izbriše se poslovodja Franjo Klajne ter vpiše Heri Kopše, šef obrata, ki je pooblaščen za podpisovanje pogodb za ime in na račun podjetja do višine 250.000 din; vpišejo se samostojne pravice organizacije združenega dela — obrata: samostojno ugotavlja dohodek, ki se deli v sklopu matičnega podjetja, sklepa pogodbe za nakup in prodajo lesa, gradbenega materiala in kuriva, vodi materialne in, finančne evidence za potrebe poslovanja ozd. Celje, 21. maja 1971. Rg II 185/23 811 Besedilo: Točilnica občinske podružnice Društva upokojencev Žalec, Ložnica (brez številke). Izbrišeta se Ivan Blažič, vodja enote in tudi kot podpisnik za enoto in Franc Klančišar, tajnik, kot podpisnik za enoto ter vpiše vodja enote Tone Robas, ki kot član uprav, odbora DU podpisuje za enoto. Pri že vpisanem podpisniku za enoto Ivanu Oplotniku se vpiše, da je sedaj tajnik podružnice. Vpišeta se nova pooblaščenca za podpisovanje enote Konrad Pevec, predsednik podružnice DU in Franc Krajnc, blagajnik podružnice DU. Celje. 24. maja 1971. Rg VIII 72/2 808 Besedilo: »Intereuropa«, Koper. Vpiše se poslovno mesto Krvavi potok, ki ima takle poslovni predmet: izvrševanje vseh poslov tuzemske in inozemske špedicije Vodja posebnega poslovnega mesta je Bošnjak Ivančica, ki zanj tudi podpisuje. Posebno poslovno mesto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 28. I. 1965. Posebno poslovno mesto nima samostojnih pravic. Koper, 10. maja 1971. Rg I b 68/104 867 Besedilo: »Borovo«, jugoslovenski kombinat gume i obuće, Borovo. Pri poslovalnici, Postojna se izbriše dosedanji poslovodja Slatinek Anton in vpiše Podboj Nada, poslo-vodkinja. Koper, 18. maja 1971, Rg II b 21/3 869 Besedilo: Koteks-Tobus«, import-export, Ljubljana. Pri »Boutique«, trgovini na drobno £.oper, JLA 3 se izbriše dosedanja poslovodkinja Slapar-Lindič Vera ter vpiše Muha Nevis, poslovodkinja. Koper, 20. maja 1971. Rg I b 432/2 868 Besedilo: »Eurotrans« — podjetje za transport in špedicijo, Ribnica. Vpiše se filiala Ljubljana, Kotnikova 18, ki ima takle poslovni predmet: akvizicija tovora, transport blaga, posredovanje tovora in špedicija. Direktor filiale je Milan Kuhar. Za filialo podpisujejo: Milan Kuhar, direktor filiale, vse listine iz delokroga filiale samostojno, Anton Podboršek, šef tehnično disponent-ske službe podpisuje listine iz področja tehnično-disponentske službe ter v odsotnosti direktorja filiale. Samostojne pravice organizacije: samostojno sklepa pogodbe v imenu in na račun podjetja iz predmeta poslovanja podjetja. Organizacijo je ustanovil DS dne 26. IV. 1971. Ljubljana, 6. maja 1971. Rg II 161/3 844 Besedilo: Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino, Beograd. Pri filiali Ljubljana se vpiše spre-membna naziva, ki je odslej: Jugobanka Beograd, sede"; Ljubljana. Rg X 1181/5 832 Besedilo: Jugoslovenska banka za za spoljnu trgovinu, Beograd. Pri filiali Ljubljana se pri ekspozituri Ljubljana-Siška, Ljubljana, Celovška 106 vpiše sprememba naziva, ki je odslej: Jugobanka Beograd, sedež Ljubljana, ekspozitura Ljubljana-Siška. Rg XIV 1376/2 837 Besedilo: Komunalno obrtno podjetje, Hrastnik. Vpiše se cvetličarna »Kop«, Hrastnik, Trg Franca Kozarja 9, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno naravnega in umetnega cvetja, vencev iz naravnega in umetnega cvetja, okrasnega rastlinja, lončnic, cvetličnih aranžmajev v košarah in drugih posodah, darilnih šopkov, semen, hranilnih in zaščitnih sredstev za cvetlice, vaz, cvetlinčnih lončkov, sveč, novoletnih jelk in raznih dekorativnih predmetov Poslovodja je Napret Rudi. Organizacija nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 16. II. 1971. Rg IV 162/16 845 Besedilo: Termoelektrarna Trbovlje, podjetje za proizvodnjo in prodajo, električne energije. Vpiše se obrat Tovarna zidakov Trbovlje, Ob železnici, ki ima takle poslovni predmet: proizvodnja in prodaja zidakov iz elektrofiltrskega pepela. Vodja obrata je Sekili Franc, strojni tehnik. Obrat nima samostojnih pravic Obrat je posloval že v sestavu bivše samostojne organizacije Termoelekarame Trbovlje v okviru podjetja Elektrogospodarstvo Maribor in ob vpisu izločitve in osamosvojitve organizacjle ni bil vpisan v register. Rg V 217/2 846 Ljubljana, 7. maja 1971. Besedilo: Toplarna Ljubljana — samostojna organizacija — pravna oseba (skrajšano s. o. p. o.) v sestavu podjetja Elektro gospodarstvo Maribor. Dosedanji pooblaščenec za podpisovanje v d. direktorja Bernhard Klugler je odslej direktor. Pri enoti komunalne energetike Ljubljana, Toplurniška 19 se izbriše dosedanji vodja enote Klugler Bernhard in se vpiše novi vodja enote Štruc Milan, dipl. oec., ki zanjo podpisuje v okviru njenih samostojnih pravic. Ljubljana, 12. maja 1971. Rg XIV 1323/6 835 Besedilo: Fabrika gumenih proizvoda »Tigar«, Pirot. Pri prodajalni Ljubljana, Gregorčičeva 9a je poslovni predmet odslej: prodaja vseh vrst izdelkov Fabrike gumenih proizvoda »Tigar«, Pirot na veliko in malo. Ljubljana, 13. maja 1971. Rg XIV 1305/2 834 Besedilo: Gorenjska kreditna banka, Kranj. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Zalar Slavko in vpiše Kolenc Jaka, kot podpredsednik izvršilnega odbora, ki podpisuje kreditne pogodbe in žiro račun banke. Pri že vpisanem pooblaščencu za podpisovanje Dolencu Jožetu se vpiše sprememba naziva in je odslej predsednik izvršilnega odbora, ki podpisuje kreditne pogodbe in žiro račun banke. Pri podružnici Škofja Loka se vpiše poslovno mesto Železniki, Železniki 37, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje prostih denarnih sredstev — hranilnih vlog, depozitov na vpogled in z rokom, dajanje stanovanjskih, potrošniških in drugih kreditov, opravljanje deviz-novalutnih poslov v obsegu pooblastila Narodne banke, opravljanje komisijskih in drugih bančnih poslov na podlagi pogodb. Vodja poslovnega mesta je Šubic Mira. ža poslovno mesto podpisujeta: Šubic Mira, vodja poslovnega mesta in Frelih Marija, blagajničarka, obe kolektivno v okviru predmeta poslovanja. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je svet delovne skupnosti banke dne 5. IV. 1971. Ljubljana, 17. maja 1971 Rg III 360/8 843 Besedilo: »Motvoz in platno«, Grosuplje. Izbriše se obratna menza »Motvoz in platno«, Grosuplje zaradi ukinitve. Rg I 75/21 841 Besedilo: »Chemo«, trgovsko podjetje s kemično tehničnim blagom na veliko in malo ter uvoz in zastopanje inozemskih firm, Ljubljana. Pri prodajalni Jesenice, Ul. Borisa Kidriča 21 se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na debelo že vpisanega blaga. Rg II 28Jv'49 824 Besedilo: Združenje poslovnih bank in hranilnic, Ljubljana. Dosedanji v. d. direktorja dr. Hugo Skala je odslej direktor. Rg X 1204/1 833 Besedilo: »Surovina«, Maribor. Izbriše se odkupna postaja, Ljubljana, Dolenjska 6 zaradi ukinitve. Rg IV 646/2 826 Besedilo: »Vrbas« IPK — Združeno preduzeče — »Carnex« Industrijska klanica sa hladnjačom u Vrbasu. Vpiše se trgovsko predstavništvo s skladiščem. Ljubljana, Tržaška 67, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na debelo trajnih in poltrajnih mesnih konzerv, suhomesnatih in klobasičarskih izdelkov, masti in drugih izdelkov iz mesa, vse lastne proizvodnje; sklepanje kupoprodajnih pogodb v okviru registracije matične organizacije v imenu in za račun te organizacije. Sef organizacije je Obrovnik Avgust, ki za organizacijo podpisuje v okviru predmeta poslovanja. Organizacijo je ustanovil delavski svet podjetja dne 26. IV. 1971. Rg XIV 1481/1 839 Ljubljana, 21. maja 1971. Besedilo: Kmetijski kombinat, Gornja Radgona. Vpiše se organizacija združenega dela hranilno-kreditna služba obrata Kmetijske zadruge Gornja Radgona pri Kmetijskem kombinatu Gornja Radgona, Gornja Radgona, Jurkovičeva 3, ki ima takle poslovni predmet: pospeševanje, varčevanje in zbiranje hranilnih vlog; odobravanje kreditov občanom in ustanoviteljem ter sklepanje kreditnih pogodb v ta namen; po pooblastilu zadružnega sveta ustanovitelja opravlja opravila v zvezi s kooperacijskimi pogodbami in druga podobna opravila; vodi potrebno evidenco o zbranih hranilnih vlogah in danih kreditih; sklepa pogodbe o poslovnem sodelovanju z drugimi hranilno-kreditnimi službami in s poslovnimi bankami, zaradi zagotovitve likvidnosti ali zaradi drugih poslovnih in organizacijskih interesov. Vodja službe je Slavič Janko, dipl. ing. agronomije. Enoto je ustanovil kombinat z aktom z dne 26. II. 1971. Za službo podpisujeta: Slavič Janko, dipl. ing. agronomije, vodja službe, ki podpisuje v okviru 24. čl. pravilnika o poslovanju hra-nilno-kreditne službe skupaj z pooblaščeno Šmid Tončko, referentom za HKS. Samostojne pravice: služba posluje v okviru 156a čl. statuta kombinata ter 5. in 6. člena pravilnika o poslovanju hranilno-kreditne službe. Pri delovni enoti »Družbeni standard« v Gornji Radgoni se: izbriše dosedanja firma in sedež delovne enote ter vpiše nova firma in novi sedež, ki glasita: Kmetijski kombinat Radgona, obrat za stanovanjske in uslužnostne dejavnosti Gornja Radgona, Jurkovičeva 3; izbriše se dosedanji poslovni predmet in vpiše novi, ki glasi: gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji SLP, ki so v upravi KK Radgona; izvajanje gradbene dejavnosti (adaptacija, samostojna gradnja gospodarskih in stanovanjskih zgradb), za potrebe podjetja, kooperantov in tuje naročnike; opravljanje mizarskih storitev za podjetje, kooperante in tuje naročnike; opravljanje transportnih uslug za potrebe podjetja, kooperante in tuje naročnike. Izbriše se dosedanji upravnik enote Koler Rudi in vpiše novi upravnik obrata Suhač Konrad; izbriše se poslovna enota »Splošno mizarstvo« v Gornji Radgoni, Jurkovičeva 3 zaradi ukinitve; izbriše se poslovna enota »Delav-sko-uslužbenska restavracija« v Gornji Radgoni, Jurkovičeva 3 zaradi ukinitve; ; izbriše se prodajalna št. 9 v Mariboru, Framska 4 zaradi ukinitve; izbriše se prodajalna vina v Lo-kavcih 39 zaradi ukinitve; izbriše se prodajalna vina v Mart-jancih 35 zaradi ukinitve; izbriše se bife v Dokležovju zaradi ukinitve; pri prodajalni obrata za kooperacijo v Radgoni se izbriše dosedanja firma in vpiše nova, ki glasi: Kmetijski kombinat Radgona, prodajalna obrata Kmetijske zadruge Radgona. Maribor, 14. maja 1971. Rg 55/11-194 874 0 Besedilo: Trgovsko podjetje »Posrednik«, Celje. Izbriše se skladišče v Zgoranji Bistrici 8 zaradi ukinitve. Rg 265'II-6 876 Besedilo: ZŽTP Ljubljana, Transportno podjetje, Maribor. Pri samopostrežnem obratu družbene prehrane v Mariboru se izbrišejo dosedanje samostojne pravice in vpišejo nove, ki glasijo: nima samostojnih pravic nasproti tretjim osebam, sicer pa lahko sklepa pogodbe v imenu in na račun podjetja po predhodnem pooblastilu. Pri istem obratu se izbrišejo dosedanji pooblaščenci za podpisovanje: Kodila Anica, upravnica; Mihič Zvonka, knjigovodkinja obrata in Fluher Viktor, ekonom. Izbriše se Curk Milan, dipl. ekonomist, tehnični sekretar uprave podjetja. Rg 346/1-78 888 Besedilo: »Dalmacijavino«, poduzeće za proizvodnju, preradu, doradu, promet i izvoz alkoholnih i bezalkoholnih pića, Split. Vpiše se prodajalna alkoholnih in brezalkoholnih pijač na malo »Pelješac«, Maribor, Metelkova 46, ki prodaja na drobno alkoholne in brezalkoholne pijače. Poslovodja je Ceršek Rozalija, ki podpisuje v okviru poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 23. II. 1971. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja. Rg 581/1-8 875 Maribor, 19. maja 1971. Besedilo: Komunalno stanovanjsko podjetje, Lenart v Slov. Goricah. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta še na montažo in vzdrževanje centralnih kurjav vseh vrst ter visoke gradnje. Rg 253/11-22 v 886 Besedilo: »Autocommcrce«, za- stopanje tujih firm, Ljubljana. Vpiše se »Autocommerce«, predstavništvo Murska Sobota, Murska Sobota; Trstenjakova 1, ki sklepa pogodbe v poslih blagovnega prometa matičnega podjetja v imenu in za račun podjetja. Direktor predstavništva je Škraban Evgen, ki podpisuje v okviru poslovanja predstavništva. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 9. IV. 1971. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja. Rg 273/1-3 889 f Besedilo: »Tekol«, podjetje za teh-nično-zaščitna dela in izvajanje inženiringa Man" »r. Vpiše se Anton Legvart, vodja go-spodarsko-računskega sektorja, ki skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom podpisuje vse listine finančne narave. Pri vpisanem Henriku Janžekoviču, vodji finančnega-računovodstva se izbriše dosedanje pooblastilo in vpiše novo: glasom katerega bo podpisoval v odsotnosti vodje gospodarsko računskega sektorja z enakimi pooblastili. Izbriše se Hinko Novak, vodja stroškovnega računovodstva. Rg 70/1-42 881 Maribor, 24. maja 1971. Besedilo: Industrijsko podjetje gradbenega materiala in gradbeništva »Imgrad«, Ljutomer. Izbriše se Berce Mitja, dipl. pravnik, šef splošnega sektorja podjetja in vpiše Kuhar Janez, dipl. ekonomist, pomočnik direktorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja z enakimi pooblastili. Rg 11/11-85 890 Maribor, 26. maja 1971. Besedilo: »Prevozništvo« avto moto draštva »Štefan Kovač«, Murska Sobota. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta enote še na pridobivanje peska, proda in kamna. Rg 267/1-6 897 Besedilo: Kmetijski kombinat, Ptuj. Pri hranilno-kreditni službi Kmetijskega kombinata Ptuj se izbriše dosedanji vodja službe Toplak Franc, dipl. ing. agronomije in vpiše novi vodja službe Veber Alojz. Rg 194/IV-198 893 Maribor, 28. maja 1971. Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Turist hotel »Sremič«, Krško. Zaradi pripojitve k podjetju »Slavnik«, Koper (OGS Koper št. Rg Ib 28/88). Rg V 123/16 813 Besedilo: »Gramat«, podjetje gradbenih materialov, Sevnica. Zaradi pripojitve k Splošnemu gradbenemu podjetju »Zasavje«, Trbovlje (OGS Ljubljana Rg IV 59/16-T). Rg VII 110/2 812 Celje, 26. maja 1971. Besedilo: Poslovno združenje težke konfekcije »Eska«, Ljubljana, »v likvidaciji«. Zaradi končane redne likvidacije. Ljubljana, 21. maja 1971. Rg VII 1016/5 830 Zadružni register Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Zadruga študentov in dijakov, Maribor. Izbriše se Olga Čerič, v. d. upravnika. Maribor, 25. maja 1971. Zadr 271/1-21 903 Register zavodov Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Pokrajinski muzej Celje. Izbriše se direktor Marjan Ravnikar. Vpiše se, da je Vera Kolšek, 'kus-tos-arheolog, odslej ravnateljica za- voda, ki zavod zastopa in zanj podpisuje v polnem obsegu. Vpiše se Milena Moškon, kustos-umetnostni zgodovinar, ki je pooblaščena za sopodpisovanje finančnih in denarnih listin. Rgz IX 112/3 814 Besedilo: Osnovna šola Leskovec pri Krškem. Vpiše se pripojitev Osnovne šole Veliki Trn (Rg X 30) k tej šoli. , V sestavu zavoda Osnovna šola Leskovec pri Krškem je odslej še Podružnična šola Veliki Trn. Rgz X 66/2 817 , Celje, 25. maja 1971. Besedilo: Poklicna šola za kadre v blagovnem prometu Brežice. Izbriše se ravnateljica Elizabeta Ošina in vpiše Ivan Kastner, ravnatelj zavoda. Celje, 26. maja 1971. Rgz X 12/3 816 Besedilo: Goriški geodetski biro, Nova Gorica. Zavod se je konstituiral 5 I. 1971. Direktor zavoda v ustanavljanju Miška Leopold je odslej direktor. Koper 10. maja 1971. Rgz 281/2 807 Besedilo: Elektrogospodarski šolski center »Branko Brelih«, Nova Gorica. Izbriše se dosedanji direktor Ko-stevc Alfonz in vpiše Kretič Slavko, ravnatelj. Koper, 17. maja 1971. Rgz 17/8 871 Besedilo: Center za socialno delo občine Postojna. Izbriše se dosedanji direktor Besednjak Danilo ter vpiše Fon Marija, v. d. direktorja. Koper, 21. maja 1971. Rgz 99/5 872 Besedilo: Klinične bolnice Ljub- ljana. Vpiše se pripojitev Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik in Klinične bolnice za porodništvo in ženske bolezni, Ljubljana. Vpišejo se nove samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe: Klinične bolnice Ljubljana — inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik — pravna oseba: ki ima takle poslovni predmet: opravlja znanstveno-raziskovalno delo s področja pnevmoftiziologije, preizkuša nove metode in sredstva v diagnostiki in terapiji tuberkuloze ter drugih pljučnih obolenj, zdravi bolnike s pljučnimi obolenji, oblikuje doktrino na področju pnevmoftiziologije in spremlja strokovno delo zavodov, ki so vključeni v pnevmo-ftiziološko službo, predlaga pristojnim organom ukrepe za preprečevanje kot tudi za zmanjševanje obolenj in smrtnosti tako zaradi tuber- kuloze kakor tudi zaradi drugih pljučnih obolenj, predlaga ukrepe za socialno varstvo pljučnih bolnikov oziroma za njihovo rehabilitacijo in prekvalifikacijo, spremlja, analizira in usmerja delo dispanzerjev za pljučne bolezni in tuberkulozo v zdravstvenih domovih, spremlja in analizira epidemiološke razmere ter vodi evidenco o tuberkuloznih in nekaterih drugih pljučnih bolnikih (centralni register za SRS), organizira in izvaja splošne akcije za zatiranje tuberkuloze kot so tuberku-linska testiranja, BCC vakcinacija, množični radiofotografski pregledi, opravlja bakteriološke preiskave na bacil tuberkuloze, opravlja preiskave kardiorespiratorne funkcije, izdaja publikacije s področja pnevmoftiziologije, vzdržuje stike z znanstvenimi zavodi doma in v tujini ter izmenjuje z njimi znanstvene izkušnje; inštitut predstavlja učno bazo medicinske fakultete za ffiziologijo in daje študentom medicine možnosti za izvajanje praktičnih vaj; organizira in opravlja postdiplomsko strokovno izpopolnjevanje visokega in ostalega zdravstvenega kadra; v sestavi inštituta deluje tudi bolniški oddelek za diagnostiko in hospitalno zdravljenje ostalih internih obolenj; svojim strokovnim nalogam ustrezno bo imel inštitut organizirano strokovno medicinsko delo v nadaljnjih enotah: 1. bolniški oddelki za zdravljenje pljučne tuberkuloze, genitalne tuberkuloze in netuberkuloznih pljučnih obolenj. 2. interni oddelek, 3. oddelek za intenzivno nego in terapijo, 4. rentgenološki oddelek, 5. odseke za bronhonološke preiskave, inhalacijsko terapijo, fizioterapijo, 6. diagnostično-laboratorijski oddelek z bakteriološkim, biokemičnim, kar-dio-respiratornim, hemato-citolo-škim in pato-histološkim laboratorijem, 7. epidemiološki oddelek, 8. posebne strokovne enote kot so: so-calna služba, rehabilitacija, različne specialistične ambulante s konziliar-arno dejavnostjo, prosekture, lekarna, medic, dokumentacija, strokovna knjižnica: organizira in izvaja samostojno ali s pomočjo drugih zavodov, organov, gospodarskih in družbenih ter drugih organizacij zdravstveno varstvo državljanov na področju pnevmoftiziologije v vsej Sloveniji: zdržuje stike z, znanstveno raziskovalnimi zavodi doma in v tujini ter izmenjuje z njimi strokovne izsledke. Zbira podatke o novo odkritih bolnikih za svoj centralni register tuberkuloze v Sloveniji. Poslovne naloge in pomožno dejavnost opravlja inštitut po naslednjih delovnih enotah: splošna uprava, knjigovodsko-računovodska, tehnič-nn-vzdrževalna in ekonomska služba. Ta samostojna organizacija združenega dela — pravna oseba je nastala iz pripojenega zavoda Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik; Klinične bolnice Ljubljana — klinična bolnica za porodništvo in ženske bolezni Ljubljana — pravna oseba. Ta samostojna organizacija združenega dela — pravna oseba je nastala iz pripojenega zavoda Klinična bolnica za porodništvo in ženske bolezni, Ljubljana; Klinične bolnice Ljubljana — inštitut za načrtovanje družine Ljubljana — pravna oseba, ki je 'takle poslovni predmet: inštitut raziskuje medicinske in z njimi povezane družbene' vidike načrtovanja družine, zlasti pa proučuje in spremlja probleme fertilnosti; proučuje medicinske, sociološke in psihološke probleme abortusa in njegove prevencije ter spremlja njegovo gibanje v Sloveniji; proučuje že obstoječe, predvsem pa nove pripomočke in metode, ki služijo zavira,nju ali stimulaciji fertilnosti; zlasti raziskuje sprejemljivost, uspešnost in neškodljivost teh pripomočkov in metod, pri čemer uporablja določene klinične " in laboratorijske raziskovalne metode; pripravlja določene statistične analize, ki jih v prid delovnega načrta in poslovnih partnerjev sprejme svet inštituta; daje mnenje in predloge gospodarskim organizacijam oziroma ustreznim republiškim in zveznim službam o pripomočkih, ki služijo zaviranju ali stimulaciji fertilnosti; posreduje izsledke raziskovalnih nalog zdravstvenim zavodom in institucijam, družbenim organizacijam in ustanovam, ki se bavijo s problemi načrtovanja družine; objavlja raziskovalne izsledke v ustreznih strokovnih glasilih; sodeluje z organizacijami in ustanovami v tujini, ki se bavijo z načrtovanjem družina, in z njimi izmenjuje svoje izsledke; v svojih ordinacijah in posredovalnici za psihomentalno higieno izvaja raziskovalne naloge ter paralelno z njimi opravlja tudi vso drugo dejavnost, značilno za ginekološko specialistično službo; usposablja domače in tuje zdravstvene delavce vseh profilov za delo na tem področju v obliki tečajev, seminarjev in predavanj; opravlja vse druge naloge s tega področja. Direktor je dr. Lidija Andolšek-Jeras. Za organizacijo podpisujejo: dr. Lidija Andolšek-Jeras, direktor, Nada Pogačnik dipl. pravnica, sekretar; finančne listine pa podpisujeta tudi: Marija Repše in Majda Ogrinc-Oven. Ta samostojna organizacija združenega dela je nastala iz izločene samostojne organizacije združenega dela, ki je poslovala v sestavu Klinične bolnice za porodništvo in ženske bolezni v Ljubljani. Pri Kliničnih bolnicah Ljubljana se vpiše, da so v sestavu tega zavoda samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe: Klinične bolnice Ljubljana — inštitut za pliučne bolezni in tuberkulozo Golnik — nravna o^eba. Rgz IV 495/Z. Klinične bolnice Ljubljana — Klinična bolnica za porodništvo in ženske bolezni Ljubljana — pravna oseba, Rgz III 360 in Klinične bolnice Ljubljana — inštitut za načrtovanje družine Ljubljana — pravna oseba, Rgz III 361. Rgz I 106/8 611a Besedilo: Klinične bolnice Ljubljana — inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik — pravna oseba. Poslovni predmet odslej: opravlja znanstveno-raziskovalno delo s področja pnevmoftiziologije, preizkuša nove metode in sredstva v diagnostiki in terapiji tuberkuloze ter drugih pljučnih obolenj, zdravi bolnike s pljučnimi obolenji, oblikuje doktrino na področju pnevmoftiziologije in spremlja strokovno delo zavodov, ki so vključeni v pnevmo-ftiziološko službo, predlaga pristojnim organom ukrepe za preprečevanje kot tudi za zmanjševanje obolenj in smrtnosti tako zaradi tuberkuloze kakor tudi zaradi drugih pljučnih obolenj, predlaga ukrepe za socialno varstvo pljučnih bolnikov oziroma za njihovo rehabilitacijo in prekvalifikacijo, spremlja, analizira in usmerja delo dispanzerjev za pljučne bolezni in tuberkulozo v zdravstvenih domovih, spremlja in analizira epidemiološke razmere ter vodi evidenco o tuberkuloznih in nekaterih drugih pljučnih bolnikih (centralni register za SRS), organizira in izvaja splošne akcije za zatiranje tuberkuloze kot so tuberku-linska testiranja, BCC vakcinacija, množični radiofotografski pregledi, opravlja bakteriološke preiskave na bacil tuberkuloze, opravlja preiskave kardiorespiratorne funkcije, izdaja publikacije s področja pnevmoftiziologije, vzdržuje stike z znanstvenimi zavodi doma in v tujini ter izmenjuje z njimi znanstvene izkušnje; inštitut predstavlja učno bazo medicinske fakultete za ftiziologijo in daje študentom medicine možnosti za izvajanje praktičnih vaj; organizira in opravlja postdiplomsko strokovno izpopolnjevanje visokega in ostalega zdravstvenega kadra: v sestavi inštituta deluje tudi bolniški oddelek za diagnostiko in hospitalno zdravljenje ostalih internih obolenj; svojim strokovnim nalogam ustrezno bo imel inštitut organizirano strokovno medicinsko delo v nadaljnjih enotah: 1. bolniški oddelki za‘zdravljenje pljučne tuberkuloze, genitalne tuberkuloze in netuberkuloznih pljučnih obolenj, 2. interni oddelek 3. oddelek za intenzivno nego in terapijo, 4. rentgenološki oddelek, 5. odseke za bronhonološke preiskave, inhalacijsko terapijo, fizioterapijo, 6 diagnostično-laboratorijski oddelek z bakteriološkim, biokemičnim, kar-dio-respiratornim. hemato-citolo-škim in pato-histološkim laboratorijem, 7. epidemiološki oddelek, 8. posebne strokovne enote kot so: socialna služba, rehabilitacija, različne specialistične ambulante s konziliar- arno dejavnostjo, prosekture, lekarna, medic, dokumentacija, strokovna knjižnica; organizira in izvaja samostojno ali s pomočjo drugih zavodov, organov, gospodarskih in družbenih ter . drugih organizacij zdravstveno varstvo državljanov na področju pnevmoftiziologije v vsej Sloveniji; zdržuje stike z znanstveno raziskovalnimi zavodi doma in v tujini ter izmenjuje z njimi strokovne izsledke. Zbira podatke o novo odkritih bolnikih za svoj centralni register tuberkuloze. v Sloveniji. Poslovne naloge in pomožno dejavnost opravlja inštitut po naslednjih delovnih enotah: splošna uprava, knjigovodsko-računovodska, tehnič-no-vzdrževalna in ekonomska služba. Rgz TV 495/2 611 Ljubljana, 5. aprila 1971. Besedilo: I. osnovna šola heroja Franca Rozmana-Stancta, Ljublja-na-Sentvid. Besedilo odslej: Osnovna šola Franc Rozman-Stane, Ljubljana. Zaradi preimenovanja naselja oz. hišnih številk po odloku Mestnega sveta Ljubljane se vpiše, da‘je sedež zavoda odslej v Ljubljani, Celovška 427. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Senčar Ciril in vpišeta Perič Aleksandra, pomočnica ravnatelja, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja in sopodpisuje vse akte finančnega poslovanja ter Zi-belnik Darinka, računovodkinja, ki podpisuje vse akte finančnega poslovanja. Ljubljana, 21. aprila 1971. Rgz II 182/2 746 Besedilo: Centralna lekarna Ljubljana. Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na: proizvodnja galen-skih preparatov in gotovih zdravil v obliki tablet, mazil v tubah, tinktur in podobno v skladu z zakonom o prometu zdravil (Ur. list SFRJ št. 15/65) in prodaja drugim lekarnam oziroma pooblaščenim organizaci- ' jam; izdelovanje in izdaja tehničnih kemikalij in reagensov; priprava in prodaja na drobno higiensko- kozmetičnih sredstev ter predmetov splošne rabe; opravljanje drugih dejavnosti, določenih z zakonom in drugimi predpisi in s strokovnimi navodili zdravstvenega centra. Ljubljana, 6. maja 1971. Rgz II 158/13 851 Besedilo: Skupnost posebnih šol in zavodov SRS, Ljubljana. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Roman Boben in vpišeta Albin Podjavoršek, kot tajnik skupnosti ter Rudi Sušnik, član predsedstva skupnosti, ki sopodpisuje za skupnost. Ljubljana, 13. maja 1971. Rgz III 284/2 85S Besedilo: Zdravstveni dom Ljubljana. * Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Martin Zorko ter vpišejo: Roman Navinšek, glavni računovodja, ki sopodpisuje skupaj z direktorjem ali njegovim pomočnikom vse finančne listine, Cirila Škulj, pomočnica glavnega računovodje, Pavla Kozinc, kontrolor za obračun in mehanografijo, Jožica Možina, kontrolor za blagajniško in materialno poslovanje, ki sopodpisu-jejo skupaj z direktorjem ali njegovim pomočnikom listine finančnega značaja. Rgz III 320/3 850 Besedilo: Šola za voznike motornih vozil, Ljubljana Ježica. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Kerin France in vpiše Žagar Ana kot računovodkinja. Rgz I 11/5 854 Ljubljana, 19. maja 1971. Besedilo: Osnovna šola Bakovci. Izbriše se Rantaša Jože, računovodja in vpiše Rožman Štefka, računovodkinja, ki skupaj z ravnateljem podpisfije vse finančne listine. Pri vpisanem Škergetu Dragu, pomočniku ravnatelja se izbriše dosedanji naziv in vpiše novi naziv: »vodja podružnične šole Dokležov-je«. Maribor, 14. aprila 1971. Rgz 312/1-15 693 Besedilo: Komunalni zavod za zaposlovanje, Murska Sobota. Izbrišeta se Štiblar Franc, strokovni sodelavec, za zaposlovanje in Šanko Vendel, računovodja ter vpišeta Vereš Marija, ekonomski tehnik, kot računovodja, ki skupaj z direktorjem podpisuje vse listine finančne narave in Lutarič Evgen, dipl. psiholog — vodja strokovne skupine za poklicno usmerjanje, ki v odsotnosti direktorja podpisuje z enakimi pooblastili. Rgz 372T-8 879 Besedilo: Šolski izobraževalni center za razne stroke, Murska Sobota. Besedilo odslej: Center poklicnih šol, Murska Sobota. Izbriše se Franc Guček, direktor in vpiše prof. Vida Puklavec, y. d’ ravnatelja, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru zakonitih določil in statuta zavoda. Rgz 463/1-8 878 Maribor, 19. maja 1971. Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Osnovna šola Veliki trn. Zaradi pripojitve k osnovni šoli Leskovec pri Krškem (Rg X 66). Celje, 25. maja 1971. Rgz X 30/4 818 Besedilo: Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik. Zaradi pripojitve h Kliničnim bolnicam Ljubljana. Rgz II 260 k 611a Besedilo: Klinična bolnica za porodništvo in ženske bolezni, Ljubljana. ^ Zaradi pripojitve h Kliničnim bolnicam Ljubljana. Rgz I 53 k 61 la Ljubljana, 15. marca 1971. Razglasi sodišč Oklici dedičem O 662/70-4 3190 Berden Etelka roj. Balajc, kmetica iz Motvarjevec 82 je umrla 21. X.. 1970 brez oporoke. Do dediščine ima pravico razen zap. sina tudi zap. hčerka Balajc Ilonka roj. 1916, del., sedaj neznanega bivališča nekje' v Franciji. Ker sodišču ni znano njeno prebivališče, naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dedinji je postavljen za skrbnika Kocan Viljem roj. 10. IX. 1922 iz Motvarjevec 4. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne, 20. maja 1971. Razpisi Št. 11-56/71 4104 Akademija za glasbo v Ljubljani razpisuje: 1 (eno) delovno mesto akademijskega učitelja za flavto, 1 (eno) delovno mesto akademijskega učitelja za violončelo, 1 (eno) delovno mesto tajnika akademije. Delovna mesta honorarnih sodelavcev za študijsko leto 1971/72 za naslednje predmete: oboa; rog; fagot; trobenta; pozavna; kontrabas; harfa; orgle; metodika šolskega glasbenega pouka — pedagoški oddelek; zbor; zborno di-rigiranje-partiturna igra; operna igra; komorna glasba za pihala; operna režija; klavir vzporedni predmet; solfeggio z diktatom; osnove dirigiranja: vokalna tehnika; korepetiranje za dirigente; petje za dirigente; violina za dirigente; tolkala; didaktika; zgodovina umetnosti; pedagogika; angleščina; nemščina; psihologija; Prijave sprejema tajništvo Akademije 14 dni po objavi tega razpisa. V 30 dneh od dne, ko poteče rok za sprejem prijav, bodo kandidati obveščeni o izidu razpisa. Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še posebne pogoje iz 99. do 102. člena, statuta AG. Kandidati za mesto tajnika morajo poleg splošnih pogojev izpeljevati še pogoje iz 131. člena statuta. Zaželeno je znanje vsaj enega svetovnega jezika v govoru in pisavi. Prijavi morajo biti priloženi dokumenti o izpolnjevanju pogojev razpisa in lastnoročno napisan življenjepis. Akademija za glasbo Ljubljana Št. Pers. 1087/71 4128 Biotehniška fakulteta v Ljubljani razpisuje naslednja delovna mesta: — učitelja za metodiko pouka biologije, — asistenta za kmetijske melioracije, — asistenta za sadjarstvo, — asistenta za kemijo (začetnika). Pismene prijave kandidatov s priloženimi biografskimi in bibliografskimi podatki in strokovno znanstveno dokumentacijo ter kolekom za 0,50 din sprejema tajništvo biotehniške fakultete, Ljubljana, Krekov trg 1 en mesec po tej objavi. Biotehniška fakulteta Št. 408/2-71 4124 Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani razpisuje prpsti delovni mesti: fakultetnega učitelja za mikrobiologijo; višjega znanstvenega sodelavca na katedri za patološko fiziologijo. Prosilci morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o visokem šolstvu, statut univerze in fakultetni statut. Podrobnejša pojasnila so kandidatom na voljo v tajništvu fakultete. Prijave, kolkovane s 6 din (drž. takse), je treba vložiti v tajništvu fakultete, Ljubljana, Vrazov trg 2/1, najpozneje ‘ v 30 dneh po objavi tega razpisa. Prijavi je treba priložiti bio- in bibliografske podatke ter v bibliografiji navedena dela. Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani Št. 740/2-71 4040 Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani razpisuje prosto delovno mesto rednega asistenta za mehansko tekstilno tehnologijo na oddelku za tekstilno tehnologijo. Pogoj: dipl- ing. tekstilne tehnologije, strojništva ali tehniške fizike,ter izpolnjevanje pogojev določb zakona o visokem šolstvu. Prijave, kolkovane s kolekom za 2 din. z življenjepisom, bibliografijo in odtisi del (separati) naj kandidati oddajo v tajništvu fakultete, Aškerčeva 9a. Razpis velja 30 dni od dneva objave. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana Razpisi javnih na leča jev za graditev investicijskih objektov Št. 04-386/71 4069 Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice razpisuje javni natečaj za oddajo stavbnih parcel »Straj-ner« in »Kolarič« v mestu Brežice. Na javnem 'natečaju, ki bo v ponedeljek dne 28. IV. 1971 ob 9. uri na sedežu Stanovanjskega in komunalnega podjetja Brežice, se oddajo stavbne parcele: 1. št. 159/1, njiva v izmeri 533 m2 k. o, Brežice za gradnjo samostojne atrijske hiše (Strajner), izklicna cena znaša din 30.043,60, 2. št. 233/256, njiva v izmeri 473 m2 k. o. Brežice za gradnjo samostojne enostanovanjske hiše (Kolarič), izklicna cena znaša din 23,50 za m2 zemljišča, od česar odpade din 15,00 za m8 zemljišča v obliki akontacije. Obenem se plača odškodnina za vrtno ograjo in nasade po sodni odmeri. Na javnem natečaju se lahko podajajo višje ponudbe, dokončna ponudba je najugodnejša. Ponudnik vplača varščino v znesku 2.000 din pred pričetkom javnega natečaia. ki se vrne, v kolikor ponudnik ne uspe na javnem natečaju. Udeleženci javhega natečaja morajo vložiti pismene ponudbe do pričetka javnega natečaja in priložiti potrdilo o vplačani varščini. Ponudba se odda v zaprti- ovojnici pod oznako »Javni natečaj Strajner« ali »Javni natečaj Kolarič«. Ostali pogoji za javni natečaj so razvidni na sedežu podjetja. I Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice Št. 7925 4103 Tovarna perila in konfekcije PIK Maribor, kot investitor razpisuje na podlagi 54. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20'67) in na podlagi določb pravilnika o načinu in postonku za oddajanje investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ, št. 28/67) »I. javno licitacijo za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del na objektu «šedna skladiščna hala« na tovarniškem prostoru v Mariboru, Predilniška 5. Investicijska vrednost vseh navedenih del znaša 30.000 din. Začetek del bo takoj po podpisu pogodbe. III. faza mora biti opravljena do 15. X. 1971. Objekt pa mora biti dograjen do 1. januarja 1972. Interesenti lahko oddajo svoje ponudbe v splošni službi podjetja do sobote 26. junija 1971 do 9. ure, kjer bo ob navedeni uri licitacijska obravnava. Ponudbe je treba opremiti v skladu z določbami pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov v graditev. Projektni elaborat je interesentom na razpolago vsak dan razen sobote od 8. do 10. ure v splošni službi podjetja. Tovarna perila in konfekcije PIK Maribor Izgubljene listine preklicujejo »Agroobnova«, podjetje za gradnjo in melioracije, Ljubljana, Črto-mirova 8 ukradene naročilnice od št. 340177 do 340200. 3869 Ajdič Dušan, Golnik 55, delovno knjižico, reg. št. 11881, ser. št. 810401. 3837 Ambrožič Matilda, Kočevje, Ljubljanska 31, zdravstveno izkaznico št. 458. 4041 Anžlovar Matija, Grosuplje, Stranska pot III/4, zdravstveno izkaznico, št. 551704. 4014 Ardala Dragan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 4107 Ažman Anton, Turnše, n. h., dijaško avisto vozovnico, za relacijo Ljubljana-Radomlje, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana. 4082 Balić Muhamed, Jesenice, Cesta revolucije 9. zdravstveno izkaznico, št. A-123649 na ime Balič Rife-ta. 4105 Baš Cvetka, Litija, Dušana Kvedra 10, zdravstveno izkaznico, št. 005593. 4108 Begeš Janez, Blejska Dobrava 5, p. Jesenice, zdravstveno izkaznico, št. 11-260275. 4000 Benda Helena, Ljubljana, Pribi-nova 5, zdravstveno izkaznico. 3980 Benje Milan, Krško, Cesta 4. julija. pomočniško spričevalo vajenske šole raznih strok v Krškem, št. 52. izdano 17. VIII. 1955. 4001 Berlot Marjan, Ljubljana. Titova 61, zdravst. izkaznico, št. 134010. 4015 Bitič Hazir, Nišor 62, Suva Reka, zdravstveno izkaznico. 4047 Bitič Seremet, Grlate, Kosmet, zdravstveno izkaznico. 4016 Bižal Albin, Koblerji 5, p. Stara cerkev pri Kočevju, zdravstveno izkaznico, št. 656/37. 4070 Bitenc Mitja, Draga 24, Ljubljana, zdravst. izkaznico, št. 002885. 4109 Bodlaj Bojan, Ljubljana, Menardova 16, zdravstveno izkaznico. 4110 Bratun Janez, Zapodje 3, nabavno dovoljenje za puško z dne 26. XI. 1969 št. 22/C-1/69-96-5/1, izdan od SO Litija, odd. za notranje zadeve. 4048 Brkič Rešid, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 4083 Brumen Jožef, Pršetinci 16, zdravstveno izkaznico, št. 200993. 4002 C var Matjaž, Ljubljana, Cesta na Loko 2a, zdravstveno izkaz. 4017 Catič Hazim, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 4049 Cubulovič Gospa, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, številka E-290328. 4050 Debeljak Peter, Smlednik 27, delovno knjižico. 4111 Djordjevič Pantelija, Škofljica 76., zdravstveno izkaznico. 4051 Dolčič Branko, Kamnik, Kajuhova 3, dijaško avista vozovnico za relacijo Kamnik—Domžale, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana. 3981 Dolenc Janez, Dol. Logatec 271, zdravstveno izkaznico, št. 306431 na ime Dolenc Bojan. 4003 Dužič Mirko, Ljubljana, Celovška 177, zdravstveno izkaznico, št. 983544. 4112 Ferjan Ivan, Ljubljana, Bohinjče-va 17, zdrav, izkaznico. 4018 Fornazarič Ana, Ljubljana, Ste-panska 9, zdravstveno izkaz. 4084 Furman Viktorija, Ljubljana, Črnuče 18d, zdravstveno izkaznico, št. 101219. 4019 Gavranič Mirko, Železniška delavska bivalnica. Pivka, zdravstveno izkaznico, št. E 356502 na ime Gavranič Mirjana. 3914 Gorišek Silvester, Koper, Kidričeva 36, zdravstveno izkaznico, št. 604838. 3974 Grivec Angela, Ljubljana, Tomšičeve barake, zdrav, izkaznico. 4020 Grmoš Rajko, Hrastnik, naselje A. Kaple 12, zdravstveno izkaznico, št. 8154320. 3975 Za občine, državne organe, politične organizacije ter politične in strokovne delavce je izšla knjiga dr. Janeza Smidovnika:, KONCEPCIJA JUGOSLOVANSKE OBČINE Gre za prvi poizkus kompleksne znanstveno kritične obdelave koncepcije jugoslovanske občine in njenih institucij pri nas. Teoretično in praktično vrednost dela poudarja obširen uvodni del. ki prikazuje zgodovinski razvoj in današnjo ureditev občinske oziroma lokalne samouprave v najvažnejših evropskih ureditvah In sicer angleško, francosko, nemško in sovjetsko ureditev lokalne samouprave: v tem okviru podaja tudi zgodovinski razvoj lokalne samouprave na območju Jugoslavije. Kot drugo Izhodišče za presoje občinske samouprave postavlja avtor zgodovinski razvol te samouprave v socialistični Jugoslaviji od začetkov narodnoosvobodilnega boja do ustavnih amandmajev leta 1969 Težišče dela je na presoji same koncepcije o občini kot komuni v tretjem delu knjige Avtor analizira bistvene elemente te koncepcije In lih sooča ? realne družbene stvarnostjo po eni ter z družbeno-ekonomskim sistemom države po drugi strani. Cena knilge le 48 din. Naročila sprejema CZ Uradni Ust SRS, Ljubljana, Veselova II. p pr S79 VII Harbaš Mujaga, Ljubljana, Cesta na Vrhovce X/23, zdravstveno izkaznico. 4052 Helshani Sejdi, Ljubljana, Celovška 378, zdravstveno izkaznico. 4113 Hočevar Jagoda, Ljubljana, Topniška 21, zdravstveno izkaznico. 4021 Horvat Damir, Ljubljana, Prijateljeva 19, zdravstveno izkaznico, št. 819328. , 3982 Horvat Franc, Ljubljana, Hotimi-rova 14a, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 4114 Hote Sejdi, Ljubljana, Ulica na Grad 1, zdravstveno izkaznico, št. 417220. 3983. Hrvatin Silva, študentsko naselje 7, Ljubljana, indeks filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 3984 Huseinovič Jasminka, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 4115 Ilič Slobodan, Domžale, Ljubljanska 113, zdravstveno izkaznico. • 3985 Jakič' Ivan, Polje, Cesta XXX/C, zdravst. izkaz., št. 456536''III. 4116 Jaklič Jože. Griblje 23, p, Gradac, invalidsko izplačilno knjižico, št. 63580. 3737 Janežič Marjan, Ljubljana, Vodnikova 282, zdravstveno izkaznico, št. 040876. 4053 Jenko Davorina, Ljubljana, Slomškova 12, zdravstveno izkaz. 4085 Jereb Fanči, Šentjakob ob Savi 28b, zdravstveno izkaznico, št. SD 055457. . 3986 Jerebič Stanislav, Vevče 115, zdravstveno izkaznico. 4117 Jusić Magbula, Vižmarje, Brodska 9, zdravstveno izkaznico. 4118 Kerčmar Jože. Petanjci 98, zdravstveno izkaznico, št. 282483. 4125 Klemenc Anica, Torbica Ljubljana, spričevalo za kvalificirano delavko usnjene galanterije v času učne dobe od 11. XII. 1945 do 12. H. 1949. 3839 Kleva Milan, Izola, Tomažičeva 9, zdravstveno izkaznico. . 3428 Kleva Milan. Izola, Tomažičeva 9, zdravstveno izkaznico na ime Kleva Albina. 3427 Končan Ivana, Ljubljana, Dalmatinova 10, zdrav, izkaznico. 3987 Koračevič Gregor, Domžale, Kamniška 7, dijaško avista vozovnico, št. 0093 za relacijo Domžale—Ljubljana, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana, 4054 Kosten Janez, 'Grosuplje, Veselova 3/3, zdravstveno izkaznico. 4022 Kostič Miodrag, Vižmarje 154. zdravst. izkaz., št. A-247172. ,4086 Košir Jasha, Ljubljana, Kalanova 14, zdravstveno izkaznico. 4087 Kovač Herman, Ljubljana, Aie-ševčeva 34. diplomo poklicne šole elektro stroke. 3987 Kovač Ivica, Idrija, IX. korpusa 10, zdravstveno izkaznico, št. 241233 na ime Kovač Majda. 3634 Kreč Janez, Ljubljana, Tržaška 264, zdravstveno izkaznico. 4088 Križman Vida, Dobrova 98 pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, št. 047553. 4089 Krovinovič Marjan, Ljubljana, Celovška 140, zdravstveno izkaznico, št. 455911. 4119 Kunc Frane, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 34, zdravstveno izkaznico, št. 000486. 4055 Lazič Nedeljko, Čečova 136, zdravst. izkaznico, št. 439689. 3976 Lenič Marija, Ljubljana, Opekarska 38, spričevalo 3. razreda nižje gimnazije. 3989 Levstek Srečko, Ljubljana, Jamova' 1, zdravstveno izkaznico. 4074 Ljubič Anemarie, Zagorje, Cesta zmage 19, zdravstveno izkaznico, št. 298834. . 4005 Logonder Metod, Bohinjska Bistrica, zdravst. izkaznico. 3991 Lukane Valentin, Ziganja vas 52, ček za potrošniški kredit, št. 523700 za 200 din. 3738 Lukunič Ljubica, Ljubljana, Celovška 74, zdravstveno izkaznico na ime Lukunič Jadranka in na ime Lukunič Stevo, 4056 Majstorovič Panto, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznico. 4090 Mandelc Franc, Bled, Mlinska 24, zdravstveno izkaznico. 4075 Masten Vladimir. Britof 277, Kranj, spričevalo II. letnika poklicne šole zidarske stroke. 4057 Mezek Slavko, Koper, Klaričeva 16c, zdravst. izkaz. št. 737089. 4006 Mijovič Zoran, Ribno 60, spričevali I. in II. letnika poklicne šole zidarske stroke. . 4091 Mladenovič Rade. Ljubljana, Pov-šetova 12, zdravst. izkaznico. 4023 Mlakar Franc, Hudo Brezje 4, zdravstveno izkaznico. 3601 Mlakar Ivana, Podpleče 12,.Cerkno, zdravst. izkaz., št. 324967. 4007 Mlakar Jelka, TVI »Bača«, Podbrdo. delovno knjižico, reg. št. 2432, ser. št. C 687980. 3482 Mlekuž Vinko. Zgornja Bistrica n. h. spričevalo o kvalifikaciji za KV strojnega ključavničarja, št. 4Q/61 kvalif. 16/11 z dne 28. III. 1961. 3098 » ZA DELOVNE ORGANIZACIJE IN ZASEBNIKE Izšla je knjiga, prva te vrste v Jugoslaviji: < Univ. prot. dr. Stojan Cigoj: Odškodninska odgovornost avtomobilista m zavarovanje Iz vsebine navajamo poglavja: 1. Uvod 2. Odgovornost brez krivde (objektivna odgbvornost) 3. Krivda (subjektivna odgovornost) 4. Odgovorna oseba 5. Vzročna zveza 6. Skoda 7. Odškodnina 8 Razmerje med odškodnino in zavarovalnino 9 Razmerje med kazensko in odškodninsko odgovor-, nostjo 10 Zavarovanje odgovornosti 11. Razvojne smeri v teoriji Poglavja imajo številne podnaslove, delo pa vsebuje tudi sodne odločbe Knjiga vsebuje šei zakon o odgovornosti za škode iz obratovanja motornih vozil, izvleček zakona o obveznem zavarovanju prometa: neuradno prečiščeno besedilo temeljnega zakona o varnosti prometa na Javnih cestah ter stvarno kazalo Cena 56 din — Opozarjamo še na knjigo istega avtorja; TRANSPORT — PREDPISI O POMORSKEM. ŽELEZNIŠKEM CESTNEM IN I.ETAI.SKEM PREVOZU, ki jo imamo na zalogi. — Cena 33 din Za naročila se priporočamo 1 CZ Uradni list LR Slovenije Možina Branko, Ljubljana, Staničeva 8, zdravstveno izkaznico. 3992 Možina Savina, Ljubljana, študentsko naselje, blok 3, indeks filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 4092 Obrstar Ivan, Koprivnik 5, p. Koprivnik pri Kočevju, zdravstveno izkaznico, št. 361102/III. 3977 Okorn Božena, Kranj, Kajuhova 9, spričevalo I. letnika gimnazije v Kranju, izdano za leto 65/66. 3845 Pavlin Monika, Domžale, Ljubljanska 85, zdravstveno izkaznico, št. 223354. 4093 Pečaver Sonja, Koper, Kolaričeva 11, triletno listino VS, št. 27332. 4077 Pečenik Anica, Ljubljana, Celovška 43, zdravstveno izkaznico, št. 686280. 4094 Pene Drago, Ljubljana, Milana Majcna 13. zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 4024 Perčič Marija, Ljubljana, Hradec-kega 26, zdravstveno izkaznico. 4095 Pestotnik Lovrenc, Lukovica 53, delovno knjižico. 4025 Petek Brigita, Ljubljana, Gosposvetska 13, zdravst. izkaznico. 4101 Peternel Magdalena, Zgornje Gameljne 32, dijaško avista vozovnico, št. 00247 za relacijo Ljubljana— Zgornje Gameljne, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana. 4026 ' Pintar Petka, Radovljica, Poljska pot 1, zdravst. izkaznico. 3993 Pintarič Štefan, Škofja Loka, gradbišče Obnova, zdravstveno izkaznico. 3994 Poropot Jože, Škofije 58, zdravstveno izkaznico. 4078 Potič Rade, Stegne 18, zdravstveno izkaznico. 4027 Potočnik Marija, Ljubljana, Poljanska 45a, delovno knjižico. 4096 Požegar Anica, učiteljica, poštno ležeče Murska Sobota, zdravstveno izkaznico, št. 64966. 3584 Pribac Florjan, Portorož, Obala 55, diplomo ESŠ Koper, št. 263. 3658 Pribič Djordje, Nova Gorica, Prvomajska 2, zdrav, izkaznico. 4058 Primc Leopold, Zaboršt 1, zdravstveno izkaznico KB, za severno mejo, št. 034019. 4059 Primc Marija, Zaboršt 1, zdravstveno izkaznico, št. 034030. 4060 Pušnik Marija por. Gračner, Črnuče, Kotreževa pot 7, spričevalo osnovne šole. izdano lela 1962 v šoli Hinka Smrekarja v Šiški. 4170 Rakovec Matej, Ljubljana, Moša Pijadejeva 43, zdravstveno izkaznico. 4121 Rek Viktor, Podvelka 59, zdravstveno izkaznico, št. 197884. *• 3605 Rener Darko, Ljubljana, Triglavska 32, zdravstveno izkaznico. 4028 Rudolf Slavica, Loke 47, zdravstveno izkaznico, št. 299905. 4029 Rupnik Dora, ■ Ljubljana, Mestni trg 18, zdravstveno izkaznico. 4030 Seiko Vincenc, Vrhnika, Opekarska Ha, zdravstveno izkaznico, št. 170481. 4031 Sjmič Ratko, Ljubljana, Zalog 127, zdrav, izkaznico, št. C 056318. 4032 Skinder Thea, Ljubljana, Rožna dolina, C. V/21, zdravstveno izkaznico. 4061 Skubin Radovan, Breg pri Golem brdu 33, prepust.'VS, št. 41012. 4009 Sovec' Alojz, Črešnjevci 111, delovno knjižico. 3950 i Spasov Demiter. Ljubljana. Vojkova 34, zdravstveno izkaznico. 4002 Stankovič Radojka, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 4097 Stojanovič Dragoljub, Ljubljana, Poljanska 66, zdravst. izkaz. 3995 Stražišar Cvetka, Ljubljana, Dra-bošnjakova 10, zdravstveno izkaznico, št. 085152. 4033 Suhadolc Leopold, Ljubljana, Pot čez gmajno 67, zdravstveno izkaznico. 4034 Suhovršnik Jakob, Lenart 11, Gornji grad, zdravstveno izkaznico. 3742 Sušnil? Jernej. Ljubljana, Privoz 7a, zaključno spričevalo poklicne šole lesne stroke. 4063 Svetina Vanda, Ljubljana, Poljanska 20b. šolsko spričevalo 3c razreda Gimnazije Poljane za šolsko leto 1969/70. 4102 i Šafarič Margareta, Beltinci, Mla-din"'- 1. zdravstveno izkaznico, št. 361689. 3586 Šimunaci Božo, Koper, Kovačičeva 29, zdravstveno izkaznico. 4079 Sketelj Anton, Ljubljana, Opekarska 51, zdravstveno izkaznico. 4098 CELOTNE LETNIKE PRAVNIKA in sicer letnik VIII (1953) do letnika XVII (1962) ter letnika XXIV (1969) in XXV (1970) imamo na razpolago. Tudi posamezne številke Pravosodnih biltenov od 1953 do 1962 lahko dobite, kakor tudi Poslovanje s sodnimi pologi iz leta 1956, Seminar o kazenski politiki od leta 1958 in Stvarno dedno in zemljiškoknjižno pravo — drugo predelano izdajo iz leta 1959, imamo na razpolago. ČZ Uradni list SR Slovenije Škof Martin, Dragomlja vas 7, invalidsko izplačilno knjižico, št. 69008. 3884 Španovič Drago, Ljubljana, Ilirska 1, spričevalo 4. letnika srednje tehniške šole za šolsko leto 1966/67. 4035 Štraus Romana, Ljubljana, Veliki štradon 8, indeks filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 4064 Štrukelj Boris, Ljubljana, Mirje 1, delovno knjižico, št. 865. 3996 Suši Vladimir, Ljubljana, Viška 49 c, zdravstveno izkaznico, št. E-403876. 4036 Šušteršič Franci, Kranj, Šorli jeva 31, delovno knjižico, reg. št. 7885, ser. št. 992. 3979 Topolovšek Antonija, Mali Kamen 44, zdravstveno izkaznico št. 591919. 3557 Treven Janko, Rovte 13, zdravstveno izkaznico, št. 06040 kmetijskega zavarovanja. 4037 Ulaga Ivanka, Ljubljana, Gorkičeva 18, zdravstveno izkaznico. 4065 Uršič Jože, Bača pri Modreju 41, p. Most na Soči, vojaško knjižico. 4010 Valentinčič Valentin, Piran, Tomšičeva 17, zdravstveno izkaznico. 4080 Velagić Mehmed, Ljub'ljana, Pod-milščakova 51, zdravstveno izkaznico. 4038 Vencelj Nataša, Ljubljana, Run-kova 8, zdravstveno izkaznico rn zdravstveno izkaznico na ime Vencelj Aleksandra. 4122 Vesenjak Ivan, Ptuj, Zelenikova 1, zdrav, izkaznico, št. 038070. 4011 Vidosavljević Ilija, selo Subotinac kod Aleksinca, zdravstveno izkaznico. 4066 Vilman Zdravko, Planina pod Golico 68, p. Jesenice, zdravstveno izkaznico, št. 15395. 4106 Višnjic Štefan, Ivanovec, Marka Kovača 36, spričevalo o zaključnem izpitu Poklicne šole zidarske stroke. 3997 Volk Ljubomir, Ljubljana, Kluno-ya 6, spričevalo 8. razreda osnovne šole, izdano leta 1967. 4123 Vrečko Mojca, Izola, Kidričevo nabrežje 10, spričevalo II. letnika gimnazije. 4013 Vrhovec Matjaž, Ljubljana, Fabianijeva 37, zdravstveno izkaznico. 4067 Vukajlovič Živojin, Ljubljana, Podutiška 51, zdravst. izkaznico. 3998 Vuksanovič Zivadin, Plažane 300, zdravstveno izkaznico. 4068 Zadnik Tončka, Brezovica 73, zdravstveno izkaznico. 3999 Zaletel Anica, Škofja Loka, Kidričeva 68. spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole frizerske stroke v Ljubljani. 4039 Zgaga Milan, Jesenice 2, Tomšičeva 55, zdravstveno izkaznico, št-336375. 4081 Zorec Jože, Skrbotova 7, Ruše, zdravst. izkaznico, št. 191904. 3846 Zupan Jože, Bled, Trubarjeva 9, zdravst. izkaznico, št. 340700. 4069 Železnik Stanislav, Ostrožnik 2, p. Trebnje, zdravstveno izkaznico, št. 482814. 4099 Zemva Drago, Spodnje Gorje 96, spričevalo o zaključnem izpitu P°' klicne gradbene šole. 4100 Izdaja »Uradni Ust SRS« —' Direktor In odgovorni urednik: Joie JuraC — Tiska tiskarna »Toneta TomSlCa« v Ljubljani