144. številka.
Trst, v soboto 28. junija 1902.
■T,
„BdtaMt" feh «|a tikrat mm iti,
prasnlkav. ob 4. ori zvečat, Kutivlia iiaia:
m rm'o teto........ M toaa
»• pol lat« •••••••*• M m
e« aat*t leta........C „
ca II ........... Ikroaf
»loJaino <s plabntl naprej. fla ir
č>a am prilatace uroteiM M ipail
' o nbakamah v Into m prodajajo po-** m«« Številke po 6 stotink (8 avč.f;
*ymm mu pa po 8 stotin k i4 svč.)
Telefon ItT. 871.
oa vačaaajo po »riu kratno mofllo o pr
Grlaailo političnega društva „Edino«tw u Primorsko.
T Mli
jO BMil
i v potit«. Zrn *oČ-
____ primernim popoittom
Poslana, oraartafeo i« javno zahvalu do-■a& Oflaal Itd. a« računajo po pogodba
Val dopial naj aa poliljajo arednlltva ffafrankovani dopisi it na aprajamajo Rokopial ao oo vračajo.
Sarofnino, reklamacija In oglaaa ipre-jaaso apravnlltv*. Naročnino In oflaaa )a plačevati loeo Trat.
IJredaftltv« In tlakama se nahajata v
•lici Carin tia' 11 v. 12. UpravalMve, In oprojosanje laaeratov v ulici Molia
plocolo it*. 3, II. na<i*u.
<ičm J atelj in o<V?c
it arsdsik Fran Oodalk.
Natienila Uakaroa kanaordja liota „Edinoat,, v Trstu
Tržaški soilistoffl ozirom ta šolsko* mm.
(Članek, pisan izven uredništva.)
III.
Marsikaj bi imeli očitati še našim socijalnim demokratom. A to ne morda samo oe svojega uatodnega stališča, ampak tudi se stališča njihovega, kakor Btranke, ki se hvali, da hoče reševati socijalni problem in da je torej stranka bodočnosti. Socijalni problem je problem bodočnosti — to je gotovo. V znamenju te ideje se bodo vršile bodoče evolucije v Človeštvu. Da-li pa sedanji voditelji socijalnodemokratičoe stranke — in to velja sosebno za one na jugu monarhije — primerno pripravljajo poti dobi vladarstva socijalnih idej, dobi demokratiziranja gospodarskega in političnega življenja, to je drugo vprašanje, katerega mi — po vsem, kar smo rekli — nikakor ne moremo potrditi. Ali pustimo ta očitanja, te rtkriminacije; niti tega jim nočemo predbacivati — da-si je to jako simptomatično dejstvo —, da ao jim glavni voditelji v tej monarhiji in v Nem-čiji — Žulje ! Torej pripadniki plemena, o katerem ne bi mogli reči, da se posebno odlikuje po svojem nasprotstvu in neprijateljstvu do — kapitalizma. Le toliko rečemo — ker se res ne moremo izogniti temu —, la je ravno v dejstvu, da je socijalna demokracija vse preveč zašla v zavisnost od Zidov, menda	nje zmot in glavni
vzrok, da tako rada zgreša avoj cilj, da jo toliko krati vidimo na poteh, ki ne dovajajo, marveč odvajajo od ciljev, določenih jej v nje lastnem programu.
Torej pustimo očitanja ! S temi-le izvajanji ji tu hočemo le kazati na polje, kjer vidijo naše tržaške Slovence na delu in na katerem bi marali delati — tudi oni eami! Delati skupno znami za lepi cilj : za bodočnost naših otrok, za blagor naših potomcev, za boljšo bodočnost naše narodne skupnosti! Tako, gotovo plemenito delo vendar ne more biti v navskrižju z načeli demokracije, ker, ako bi bilo v navskrižju, bi morali prihajati do zaključka, da načela socijalne demokia-cije ni*o plemenita in da njihovo uresničenje ne bi služilo v tisto blaginjo človeštva, ki more prihajat: iz čim višega kulturnega nivo-a, torej — iz šole!
Torej — k predmetu! Laške šole v Trstu je ustanovila mestna občina, oziroma magistrat. Komu pa je podrejen ta naš mestni magistrat ? Menda mestnemu svetu. A kak6
PODLISTEK. 34
MELITA.
Povest iz nase Peka.
Spisal Josip Erg-en Tomie ; prevedel Radi.
Prvi del.
IV.
Pridtopivši k grofici domačinki, jej je poljubil roko in jej rekel, gledaje jej malopridno v oči:
»Draga Alice, vsprejmi zopet nazaj, moje srce, katero te isto tako neomejeno ljubi in spoštuje, kakor pred dvema letoma, ko sva se ločila!«
»Lepo!« se je nasmehnila Alice. »Vi dim, da si se v Parizu naučil tndi laskati-... Hvala ti, da si prišel.«
»Danes nisem mogel izostati... Danes priredimo vesel glasben večer. Glasba je verna spremljevalka vsega veselja.« In pogledal je okoli sebe.
»Ah, to bo krasno!« so vsklikale neko mlade gospice, ki bo se skoro neopazno približale domačinki, medtem ko je govorila z Nikolajem. Komaj so čakale, da ga- dobć v
je sestavljen ta nad mestni svet ie od nekdaj ? Ali naj pripovedujemo ie le, ali naj povdarjamo ?! Večina členov te korporacije je bila od nekdaj in je tndi danes izvol:eoa od bogatašev. Iz tega pa sledi, da se ni o ustanovljenju sol, ni v njihovi upravi, ni o določanju učnega zistema niso zadostno ozirali na potrebe airomakov ! Če kje na svetu, je gospodovalni gospodi v Trstu tudi najniži šolski razred — politično vprašanje — vprašanje kaste in vprašanje stranke. In ker je ta stranka eminentno nacijonalna, motri tudi šolsko vprašanje z vidika tesnosrčnib, ' enostranskih in šovinističnih interesov. Šola 'je torej pritegnena v vrtinec straatnih narod-' nih bojev. Da ni temu tako, kedaj že bi bilo rešeno naše šolsko vprašanje v zmislu pravice in faktične potrebe !
Socijalistična stranka pa hoče biti mej-narodna, stranka bratstva med narodi. — Ona trdi, da je to ne le krivično, ampak naravnost nečloveško, ako se narodi radi slučajnosti, da govorijo različne jezice, ne ljubijo med seboj ; ona trdi, da radi razlike v rojstvu ni smeti odpirati propadov med različnimi narodi. Socijalistična stranka odklanja torej narodne boje.
Čim pa obstoji fakt, da je tu gospodovalna stranka strogo nacijonalna, čim je ta stranka tudi šolo upregla v jarm svojih I strankarskih interesov, in ako je socijalno demokratična stranka res antinacijonalna v j tem zmialu, da v imenu človečanske ideje: in v imenu načela jednakosti vat h ljudij sovraži boje med narodi: potem pa jej je v | neizogibno dolžnost, da se pridruži našemu prizadevanju, da se naše šolstvo izvije iz rok take nacijonalno krivične, nasilne in enostranske uprave, in da se šola izvleče iz vrtinca narodnih bojev ter povzdigne na višino — svoje naloge: d a b o razširjala morje luči prek in prek, od blesteče palače bogataša pa do borne koče airomaka, da čim prej pride dan njenega triumfa, dan zmage vseobče, p ros vete, te miljene sestre in predhodnice—-bratoljubja! ,
Ali ae vam ta naš cilj oe zdi še nekam ! precej — socijalističen ? !
Predmet zaslužuje menda nekoliko zanimanja. Zato hočemo še nekoliko dalje govoriti o tem našem Šolskem vprašanju.
kočem zasedanju del. zbora tržaškega volilna reforma sa mestne, odnosno deželnozborske volitve. Is dotičnoga načrta, razdeljenega danes med deželne poslance, omenjamo sa danes le glavne premembe in načela.
Število poslancev, ki je znašalo do sedaj 54, in sicer 48 za mesto in 6 xa okolic«;, se poviša na 63, od katerih pride na mesto (pomerij) 56, a na okolico (zgornjo in spodnjo) 7. V 4 mestnih razredih se poviša število poslancev od 12 na 14. Volilci prejšnjih 4 razredov ae porazdeie v na novo predlagane prve tri mestne razrede ter ostanejo za te vohlee kvalifikacije približno iste, kakor do sedaj. V novem četrtem razredu pa bodo imele volilno pravico vae osebe možkega spola, ki so pristojne ▼ tržaško občino in vsi avstrijaki državljani možkega spola, ki stanujejo v Trstu najmanje tri leta in ki so dovršili 24. leto svoje starosti. (To je torej občna volilna pravica po izgledu V. kurije.) Okolica se deli v zgornjo okolico (altipiano) in v spodnjo okolieo (suburbio). Zgornja okolica voli, kakor do aedaj, 2 poslanca, za vsak okraj posebe. (Dosedanji V. in VI. okraj.) Spodnja okolica voli istotako, kakor do sedaj, za voak okraj posebe po enega po slanca. (Dosedanji I., II., III. in IV. volilni okraj.)
Razun tega pa volijo ravnokar navedeni štirje spodnje-okoličanski volilni okraji skopaj še enega (7) poslanca na podlagi občne vojiloe pravice po istih načelih, kakor novi IV. mestni razred. Značilno je za predlagano volilno reformo, da so, kakor do sedaj, še vedno izključeni vsi državljani, kateri plačujejo le osebni davek in kateri so s upravičenjem pričakovali, da bodo vsprejeti kakor volilci v novem volilnem redu. Pripomniti je še, da je število poslancev, odločenih za okolico, premajhno. Po razmerju prebivalstva morala bi imeti okolica najmanje 12 poalancev, torej po dva poalanca za vsak okoličanski okraj. Toliko v naglici za danes.
Volitve se bodo vršile vsakih 6 let in ne več vsaka tri leta.
V TRSTU, dne 28. jun 1902.
Triftiki volila* rtferma. Kakor je že znano nadim čitateljem, predloži se v te-
svoj krog. Vedno bolj so se približevale umetniku in se postavljale okoli njega tako, da je naposled grofica Alica ostala z Rud nidem izven kroga. Med vsemi se je prednjačila gospa predstojnica, katerej je bil Nikolaj pred štirimi leti priča na njenej svatbi na Dunaju, in si je o tej priliki se svojo obče-valno metodo na mah osvojil simpatije mlade neveste. Od tega časa je ostal hiftni prijatelj gospoda predstojnika, kateremu se je pridruževal večkrat na njegovih veselih izletih po Zagorju.
Gospodu predstojniku je vedno ugajala družba mladega umetnika. Ko je poslednji bival pri njem, oo bili prazniki zanj, katerih se je rad spominjal. Tedaj je bila njegova hiša glasbeni dom, kjer oe je neprestano sviralo na glasovi ij u in pelo. Goapa preostoj-nica ja ljubila nad vae Stran—ovo valček« in lahke operete, is katerih je lepše in pikant- j nejše solo piece gnala na pomot in jih pel« o svojim slabim glasom, m men& ae, da-li njeao petje komu ugaja, ali ne«. V tem j« bil« »velika«, brez najmanjše primeri ženske neČi-murnostL
»Kaj ne, dragi maestro«, je začel« a
Politični pregled.
T Trsta, 28. junija 1902
Došelni zboristrnki. Druga seja, v Kopru dne 27. junija. Navzočih je bilo 19 italijanskih poslancev in vaeh 9 naših. Ob 11. uri in 25 minut je dež. glavar Campitelli otvori 1 sejo ter naznanil, da sta se
1 - ' - .J9^<aS9SaS99KBSB9BBS9
svojim ljubkim glasom, »vi nam boste danes igrali na glasovirju... Nekaj popolnoma francoskega, parižkega!. . . Ah, kaj ne, da boste?«
»Vaekako!«, je odgo\oril Nikolaj. »Danes se bomo vsi producirali, vsakdo, kdor kaj ume... Tudi jas9 seveda!«
Dunajčanka - je začela poskakovati na mestu od veselja in ploskati z rokami. Ona se je divila produkcijam mladega umetnika na glasovi iju vseeno, je-li igral kaj is velikih Wagneijevih oper, ali pa je, za spremembo, pel s spremljevanjem glasovi ij a glupo-frivolne »Vierseilige« is njene domovine.
Nikolaj je opazil sedaj Meli to, katera je, motreča ga resno, stala nekoliko oddaljena in ssmo. Nikolaj seje potrudil k njej in aalotil s obema rokaaaa njeno fino, nežno ročico. Bil« sta znanca še i asa detinatva, a ljubezen do musike ju je sprijatelji!« še bolj. On je vedno obžaloval, ker je Melita izgubljen« za oder, kjer bi si mogla doseči veliko, svetovno alavo. Ona mu je odgovarjala na te izjeve njegove, d« je ie vedno č«s s« to, «ko jej ne vspejo osnove, katere oo jej oedaj mi-Mjmm.
posl. Rizzi in Marchetti opravičila. Predstavil je zbornici stenografa .za slovanske govore, dodeljenega vladnemu komisarju, g.a Frana Klemenčiča. Potem je zaprisegel o prvi seji nenavzoče poslance Sbisa, dr. Mateja Trinajstima, Varetona in Vidulicha.
Posl. dr. Mate Tri najstićje čital hrvatsko besedilo prisege ; italijanski poslanci si odgovorili s »prometto«.
O volitvi tajnikov je bilo oddanih 28 glasovnic.
Posl. Ventrella je dobil vseh 28 glasov, Vareton 20, ostalih 8 pa posl. Kom pare.
O volitvi pregledovalcev (revizorjev) so bili izvoljeni:
Bennati, Chersich, Cleva, Poleaini, Sbiefl in Tomasi. — Slovanska kandidata prcf. Mandid in župnik Andrijčic sta dobila le po 8 naših glasov.
Dež. glavar je predlagal, da se izvolijo komisije in s:cer: finančna (7 členov), poli-tično-ekonomična, agrarna in šolska (vsaka s 5 členov).
O tem se je oglasil za besedo poslanec S p i n Č i 6 ter pričel govoriti, seveda hrvatski. Takoj je završelo na galeriji. Toda dež. glavar je precej energično posvaril razgrajače ter jim zažugal, da jih pošlje hladit Be v vežo! In to je pomagalo. Nekaj je sicer še vrelo na galeriji, ki je bila srednje obiskana, vendar je prof. S p i n č i d lahko podal svojo izjavo, ki se glasi:	A«^
»V vsakem zboru je navada, da se jemlje ozir tudi na zborovo manjšino. To bi bilo pričakovati tudi od te večine, ki naj bi dala možnost, da se volijo tudi poslanci manjšine v odseke, izjavljam, da je nam vse eno, ali se voli v odseke po sedem, šest . udov, ali kolikor drago. Ker smo videli o volitvi tajnikov in revizorjev, da večina nejemlje nikakšnega ozira na manjšino te zbornice, ne bomo loielo val: na volitvi zborskih odsekov«.
Deželni glavar je naštel razne došle mu vloge in prošnje ter jih je odkazal dotičnim odsekom.
Na to so se vršile volitve odsekov. Izvoljeni so bili seveda sami Italijani in sicer v poli tično-ekonomiški odsek: Bennati, Rizzi, Sbieii, Ventrella in Vidulich; v finančni odsek: Belli, Bubba, Fran-zin, Polesini, Rizzi, Venier in Zarotti; v Šolski odsek: Belli, Bennat', Costan-tini, Davanzo in Vareton ter v agrarni odsek: Davanzo, Marchetti, Mianich, Polesini in Venier.
»Kaj je mojej dragej, lepej Meliti?«, je začel govoriti Nikolaj, gledaje nevesele lice komtesino. »Jsz sem mislil, da poleti k meni, čim me zagleda, in da ovije roke okoli vratu«, ali ona, evo, se drži kakor žalobna vrba. Kdo se je predrznil razjeziti mojo devojčico, mojo sladko komtesico?« In govorč na način, kakor da bi govoril z otrokom štirih, petih let, ni jenjal gladiti Melite z roko po obrazu in čelu, dokler se ona ni nasmehnila naposled.
»Nisem najbolje volje, dragi Niki !« mu je rekla Melita.
»Ali boste«, je odgovoril Nikolaj. »Jaz in vsi mi bomo skrbeli, da se Vam povrne vada dobra volja... Že to, kar vam povem aedaj, vas gotovo razveseli«.
»Da čujem«.
»Prinesel sem krasnih, najnovejših stvari is Parisa... za vas !«
»Ah, vi ste preveč ljubezniv !«
»Kakor vedno«, je dodal Nikolaj v lastno pohvalo. »Zbiral sem po vašem okusu, proti kateremu ni prigovora. O tem sem ae u veri 1 ▼ Parizu. Vidite, da sem često mislil na vas«.
(Pride še.)
Peel. C'Leriich je čital poročilo deL odbora o zadnjih volitvah, v katerim m predlaga, da se odobrijo vse volitve rizvea onih posL M a o d i 6 a, S p i a č i 6 a in Stangerja.
Zbornica je odobrila vse ostale volitve skoro soglasno.
Pri imenu puljskega župana dr.a H i z z i j a j e dr. L a g i n j a obsedel ter rekel proti večini, d a z a to izvolitev ne more g 1 a s o -v a t i.
Potem so izvolili verifikacijsko komisijo za imenovane tri volitve, sestoječo zopet iz samih Italijanov, in sicer iz posl. Bartol i, Coetantini, Sbi?;Y Vsreton in Ventrel a. Naši so se vzdržali tudi te volitve.
Dež. glavar je naznanil, da sta se konstituirala dva deželno-zborska kluba ter si izvolila predsednika : klub večine posl. Barto-l:ja, klub manjšine posl. S p i n č i čs.
Tajnik V a r e t o n je čital interpelacijo pesi. Bartolija in dr. na ces. vlado, v kateri
Aniie pa do ustja Donave, od Memela do Trate, od Meta pe do Bage, ker le taka Nemčija se more braniti, le taka Nemčija more se svojo vojsko pobiti z Francijo združeno Rusijo! Mi nimamo nič opraviti s Čehi in slični mi ljudmi ; oni so nafti sovražniki in tema prlnserno je postopati i njimi. Mi ne moremo Avstrije vzdrževati d rogače, nego dajo brezobzirno germanizi-r a m o.«
Edvard Ha>rtmann pa se izraža kratkeje, pravi: Nemčija se mors držati parole izko-reninjevanja. Vsi narodi, ki so jej na poti, se morajo uničiti!
Kako kaj ugaja našim rojakom na Kranjskem ta nemška glasba bodočnosti ?
Bolezen angleškega kralja. K ljubu temu, da je kralj že toliko dni bolan in da dohajajo neprenehoma poročila o njegovem stanju, si vendar ni mogoče ustvariti jasne sodbe o kraljevi bolezni. Oficijelna poročila zatrjujejo še vedno, da se kralju obrača do-
vprašujejo, iz kakšnih razlogov je vlada na- sledno na bolje, čeravno nočejo trditi, da je svetovala kroni, da skliče deželni zbor po- . vsaka nevarnost izključena. V Berolin, Bruno vno izven zakonitega mesta (Poreča) in j selj in Kodanj pa prihajajo vesti, ki trdo-da-li boče poskrbeti, da se kaj takega v bo- i vratno vzdržujejo trditev, da je kralj defini-
doče več ne pripeti?!
(To interpelacijo so podpisali vsi italijanski poslane1, t »rej tudi Koperčani, katerim meščani menda ne bodo posebno hvaležni
za to).
tivno izgubljen. V najboljšem slučaju da se more kralju podaljšati življenje še za neko-liko tednov.
Italijanska akantea. Italijanska po- i spregovoril besedico v slanska zhornica se je po daljših počitnicah ; Poskusite le... ! Tako
stanovanja dražja itd. Podraženju življenskih potrebščin v katerem-koli artikelnu sledi pa večinoma, da skoro brezizjemeo tudi podraženje drugih predmetov.
Še resneje pa postaja vprašanje za tiste rodbine, ki so radi štrajka zašle v dolgove. Saj je znanih dovolj Blučajev, da se takim rodbinam še le po dolgem Času, če se jim sploh kećaj, posreči izkopati se iz dolgov.
Dalje naj bi pomislilo delavstvo, da se industrija v Trstu še le v noveje čase začenja razvijati. Ako bo industrija —in to velja Bosebno za gradnjo ladij, toli važno v Avstriji — neprestano oškodovana po gibanju radi plačil potem bo zgubljala na možnosti za konkurenco in mnogokateri obrat sploh ne pride nikdar do razcvita, če že prva leta prinašajo nepremagljive težave, ( im manje pa se razcvita industrija, tem težavneja bo nje bodočnost. In če potem iz katerega-koli vzroka pride kaka kriza, na vstane nevarnost da se mlado podjetje zaustavi poprej, nego A slavne oblasti so poklicane, da varujejo ' se je začelo vspešno razvijali.- Potem pa zakone. Mi pa zahtevamo, da se zakoni iz-, — trpi delavstvo veliko bolj vriujejo.	jo b čutno nego kapital, ker po-
Gospoda ! časi potujčevanja so minnli . .! , s 1 e d n j i se more uporabiti za Poskusite le dandanes — kakor se je godilo druge vire prihodkov, nekdaj — navezati slovenskemu srednješolcu	Še enega predmeta ni smeti prezreti,
usnjat oslovski jezik na hrbet, s katerim bi Dokler se kako gibanje drži v opravičljivih, moral iz šole domov za kazen, ker je v šoli pametnih mejah, more računati tudi na simpatije
materinem jeziku !! onih, ki niso neposredno prizadeti. Ako imamo so delali* nekdaj s odprta ušesa, čujemo v euem slučaju sodbo,
raje in izvršuje zakone. Zato zahtevamo od nje, naj nam naznani oni zakon, g 1 a s o m k a t e r e g a s o naši otroci siljeni hoditi v nemške in laške šole!
In če nima takega zakona, povč naj nam, zakaj ne varuje tistega zakona, ki je že znan tudi nam — zakaj ne poskrbi, da bi tudi slovenski otrok mogel ustrezati temu zakonu, ki ga sili v Šolo in sicer : v slovensko šolo!
Nadalje zahtevamo od vlade, naj nam pove, če je v naši državi zakon, ki bi velel, da nsši otroci v Trstu morejo vživati pouk na c. kr. srednjih šolah jedino le v nemškem jeziku ?!
Če n* takega zakona, pove naj nam, zakaj ne poskrbi, da bi bili tudi slovenski otroci pouka na srednjih šolah deležni v materinem jeziku ?!
Kakor so dandanes šole v Trstu urejene, ne odgovaijajo nobenemu zakonu.
Posl. Bartol i je na to čital o tem te dni zopet otvorila. Torej ravno v začetku slovenskimi dijaki, a taki časi so tudi mi-	da so zahteve delavcev opravičene. V dru-
predmetu govor, v katerem je pozival dež. največe vročine. Ako tej vročinv ki je v nuli! Poskusite dandanes naklestifai sloven-	gih slučajih pa navstaja rado prepričanje, da
glavarja, naj poskrbi, da vlada kmalu odgo- Rimu še mnogo veča, nego pri nas, prište- j skega otroka radi tega, ker je na poti domov	je štrajk le pojav objestnosti. Čim bolj pa
vori na to interpelacijo, kar je predsednik jemo še vročekrvrnost laških poslancev, po ; spregovoril slovensko besedo, kakor so delali	se manjšajo simpatije, tem manje bo razpo-
obljubil storiti. tem se ne moremo prav nič čuditi, da je; učitelji za časa nasilnega ponemčevanja slo-	loženje za privoljevanje v zahteve in tem
Prihodnja seja bo v četrtek dne 3. včeraj v tej zbornici vsak trenofiek vskipe- i venskih otrok! Taki Časi se ne povrnejo	raje se bo — ker se bo sodilo strožje —
julija. i valo, kakor voda, ki se kuha v lonen na: nikdar več — marveč korakamo mi onim	videlo v štrajku le bojevno sredstvo. Boju
P. S. Pripomnjeno bodi se, da so se , ognju. Vsa seja ni bila druzega, nego vrsta časom nasproti, ko bo tudi slovenski otrok	pa se postavlja nasproti nasprotstvo. Navstaja
včeraj vršila precej dolga (toda le privatna) spopadov. Ministri so zmeijali poslance, po- v vseh šolah užival pouk v materinem je-	zaves*, da je med meščanstvom in delavstvom pogajanja med laškimi in našimi poslanci, slanci ministre, vsa zbornica pa' je v koru ziku!
Laški poslanci so bili to pot pod gotovimi sekundirala deloma jednim deloma drugim, i In da pridejo taki Časi, za to nam> jam-
pogoji pripravljeni voliti tudi nekaj naših v odseke. Ali glavni pogoj, ki so ga stavili, je btl tak, da ga naši absolutno vsprejeti. Italijani so zahtevali naših obvezo, da oni hrvatsko-slo-vengki p o s I a d c i, ki bodo členi odsekov, ne bodo ni v odsekih, ni zbornici
Zato pa se zakoni vsprejemajo kar brez ras- čijo zakoni, in zakon bedo morale izvrševati prave, ker poslanci komaj Čakajo, da bodo tudi slavne oblasti, pa naj bo ta zakon tudi niso mogli ' zopet mogli pobegniti iz zbornice, namreč od	_
Tržaške vesti-.
Na Prošek! Pevsko društvo >
priredi jutri v nedeljo
. _ m. svojo veselico na vrtu gosp. Dragotina seveda naši niso mogli vsprejeti. Da so Ita-; 8fcarea Nave8elici bosti sodelovali tudi
lijani zaprosili naše, naj i. uljudnosti in v in- j ^^ društvl ,ZvOD€ , Opčin in >Danica<, |
v zbornic, govorili drugače! Prošeku nego* italijanski! Takega pogoja
neka »iopinja nasprotstva, ki se bo potem poojstrovalo bolj in bolj. Slednjič si bodo govorili, da vendar še dolgo nismo došli v Bocijaliesiško državo in sedanja dr*ižJ>a bo
_ šolski zakon T	smatrala za svojo dolžnost, da vaprejme boj
Zato kličemo zopet : Oblasti ! Varujte in za ohranitev obstoje Sega družabnega reda. ; izvršujte zakone T	Pritisku od zdolaj postavijo nasproti odpor
Če imate ie zakon,, da mora tudi slo- od druge strani. Od- te strani se bodo videli „ ... : venski otrok v šolo, po ispolnujte ta zakon prisiljene poseči po sredstvih odpt>ra, in to dne 29* j* tem' da podaste slovenskemu otroku pri- jednostavno že radi Dega, da zadoste nagonu ~;liko, da bo mogel zadoščati — zakonu ?!' po samoohrani.
Da ni v Trstu slovenskih otrok, ta iz- >aj bi se ne zgodite, kar se je zgodilo govor pač ne d»ii več. Otroci so tu in dol- že v dmigih. državab^ da bi štrajku sledilo
mresu bržega razpravljanja govore v odsekih if| KoIrtovejja in ^ to torej narodnil 8|avnost i"inort	d* J1" Preskrbl>
- ah le v odsekih - italijansko, to naj b« j y ve^m	v naši gornji okolici. Ker želi	T Z*k<>n ! . % L. . , .
že bilo. Ali taka zahteva, kakor so jo sta- j „ .^ai vročih dnevih vgakdo vsaj neko- ' N*	8 ženskim, šola«, v
vili _ to je nezaslišano, to kaže, da so go- ,-ko ^ iti „ ^ vročega kotla, ki sel*™*1 ** ^	&	!
spoda že znoreli v svojem fanatizmu t Da so druga5e imenoje tQ(ii x„t in 8podnja oko. <Vi ste pa po zakon« prisiljeni, da- nam j,h
naši privolili v tako zahtevo, zagrešili bi bili j ^ glno prepri*anit dm maogo megžanov in	'
-naroden zločin - capitis deminutio !!	^ jh 0k0,i<M0V	to ugodno priliko,! O Stoikih »Triester Zeitung« o* mi-	, • --
Boj med Dunajem ili Badimptftto. dm. pohiti na ProseT, kjer si Svedri dušo?W četrtka je prinesla o sedanjih- štrajkih f kan^» p^^n	grdo malunaeijo
»Neues Wiener Tagbiatic javlja, da uradna io M navžije nekoliko svežega in hladnega ;v	daljši članek. V tem članku razvija	J ' ' -	^
lista obeh vlad že te dni objavita odloko : „ka. Da pride na to veselico tudi mnogo- ***** H<* 8VOJe ^^ ®Ploh ° P*™}** kl i	.. .	, . *" . *
krone, s katero se določi kvota (prispevek« L^ i, bliiojih vasi zgornje okolice,	namen-dosezati povečanja plačil.. Izlasti pnp-vljajo za juari ve,ke sfevnosti na čast
skupne potrebe) z, eno leto, to od 1. ju- L ni ^veda'li malo fvomfti. Ako pomi^ P^ja ^nkar svoje na^re o uplivan>, tega-"cem ^	Z
siimo nadalje, da na prijaznem Prošeku nii^nja na splošne življenske odnešaje in do^l^^-.jako si^o daje «nc seJ^ bilo že dlje časa nobene veče slavnosti, ;kazuje, da neprestano p>draževanje delavniL ^k -a^vajsk.h ^uzbe^v n da bo
____ u: _ . „	..u sil mora slednufr neizogibno neaaodno llDlU vslsd tega. tudi j^tri aauslavljea iramvajsk.
kar j&)> na- odpuščanje delavcev, izvršeno sporaaumno med delodajaloi. Igra z ekzistenco je prenevarna^ Naj se torej delavstvu v njega lastnem interesu ohraaijo : preoaišLjenost, tresao razsojanje in jasen pogled v bodočnost I!
Štrajk-i* Štrajk traoivajskih usiuabeu-oev nadaljuje nesp^emenjano. Včeraj je laška
lia-
1 ja	do	junija 1903 in s cer, v
zmislu dogovora obeh deputacij, 65*6®/0 za Avstrijo in 34*4°/0 za Ogrsko.
Istotako s »di »Politik« — ki jako skep-
tere bi se bili v veoem
gostje iz bližnjih krajev in ker je v interesu
številu udeležili i8*1 naolpa	neizogibno neugodno upi
' vati na življenske raaaaere istih delavskih mas promet.
tično sodi o korajži gosp. Korberja nasproti	narodne stvari, da 9*s naše ljudstvo mejse-1
Ogrom — da ne pride do gospodarskega lo-	bojno obiskuje in spoznava, pozdravljamo toj Ta odstavek članka nas zanimlje in ga
čenja, ker končne odločitve ne pro\ zročita ni	veselico najsrčnejše in želimo, da bi najlepše i hočemo posneti tu. Ne morda radi toga,
K<rber in Szell, ampak cesar avstrijski ali	vspela v vsakem obziru, do česar pa pripo- ker se kar identificiramo ž njimi.. Ne, tone!
pa kralj ogrski. Tak da bo bodoči razvoj | m0re mnogoštevilna udeležba gostov iz mesta stvari vzlic vjernu ropotu po novinah.	jn drugih vasi zgornje in spodnje okolice. —
Nemška glasba bodočnosti. Mnogo Pričetek veselice bo ob 5; uri po pol u (ine, priljubljeni in mnogo čitani profesor na vse- i vstopnina 25 nvč., sedeži 20- oziroma tO n?-. učil.šču v Gottingenu, dr. Lagarde piše: — Vstopnina na ples za moške ? K. — Avstrijo treba smatrati kakor Cisti dobiČ«k je namenjen v korist »loven-kolonijalno deželo Nemčije, skima otroškima vrteema na Greti in v Ro-Vsa nenemška plemena, in Madjari *o tu še janu. To je tudi moment, ki naj še posebej posebno všteti, so le breme za Evropo; zvabi mnogo občinstva na proseško slavnost. čimprej poginejo, tem bolje za nas in zanje. Oni V slučaju slabega vressens se veselica preso podobni kupčijskim poslom, ki delujejo s loži na prihodnjo nedeljo. * nezadostnim kapitalom. Kakor ne more biti • V poročilu e pogreba pokojne srospe Reuss Sehle»z- Greiz- Lobensteinske politike, Mat&k h« ja uriaiia pomota. Med udeležniki istotako nemožno je kraljestvo Lodomerija, ua sprevodu ni b»i gospod redarstveni okrajni ali vojvodstvo Oswieczym ali dežela Vaelava nadzornik Malalan, ampak g. okrajni nadzornik Salamon. Mej udeležniki je bil dalje tudi g, c. k. viši gozdarski svetniK Goli is Ljubljsne.
In zopet šole! Je-li kak zakon v naši državi, ki bi mogel prisiliti slovenske otroke, da hodijo v nemške šole v Trstu? Je-li zakon v nsši državi, ki bi mogel prisiliti naše slovenske otroke, da hodijo v laške šole?
Ne! ni ga. Ali zakon je, ki sili tudi slovenskega otroka hoditi v šolo. In vendar! Če v Trstu ni slovenskih šol in če mora tudi v Trstu slovenski otrok v šolo, mora biti torej tudi zakon tu, ki sili slovenske otroke v nemške in laike šole.. !
Naša slavna .vlada je poklicana, da va-
Radi tega 30 hoteli pritiska.li na uslužbence, da, bi danes brezpogojno zope* zapri-čali delo, nasLonivsi se saiuo na obljubo društvecaga ravnateljstva, da bo študiralo, kako bi se mogle razmer« uslužbencev kaj zboljšatL Uslužbenci pa mso boleli sesti na te limanice, ker jim je bolj na srcu lastni
(\Venzelsland). Nemčiji treba zagotoviti Istro kakor izhodno točko nemške trgovine ob Adriji in v Afriko, Jablonkov
< soteska od ieke Olsa v Si it zi j i do Vage na Ogerskem) eme poslušati odslej ie nemško govorico in od tu naj gre val proti jugu, doKler ničesar ne ostane od teh bornih narodnosti cesarske države. Ni se torej smeti igrati z Madjari Cehi, Malorusi in Slovaki, ampak pokazati jim treba, kdo je, kakor bol ji človek, opravičen za vladanje. Le Nemčija more, ne da bi nadlegovala svoje pripadnike, izsiliti m:r Evrope, taka Nemčija, ki bo segala od
Ali to vprašanje je aktuvelno in pritiska sedanji dobi znak na čelo, radi česar se morajo
sodobniki zanimati zauje. Z gibanji v delavskih. \	, . ,
. ...	....	. .. j gospodarski položav nego- pa iaska kamori-
masab, tzlasti pa z onim, ki ima tendencijo o. • ® r	r .	..
... 1IL , .	j . ,	,	stično irredentična demonstracija,
višanju odškodnin za delo rok, s« bomo mo- >
rali baviti zopet in zopet. Dotična izvajanja, V štrajk so včeraj stopili tudi delavci v navedenem nemškem lista hočemo s^rej psv j metaiurgične tovarne pod Skednjem, ki so, natisniti tu kakor kolikor tolika zanimiv p*i- • kakor smo po^čali svoječasno, predložili spevek k razpravam o označenem sodobnem I vodstvu lovarne spomenico, v kater, so zada nam bolje ostane v spominu za I štovali zboljšanje svojih razmer. Ker pa vod-
vprašanju, eventuelno poznejo uporabo.
Naglasivši, da ima vnan.jL v spe h. višanja plačil jako problematično vrednost piše »Tr. Zeitung« :
Kajti podraženje delavnih sil, ki nastopa bresdvomno, če s s je kje doseglo povišanje plačil, donaša često za seboj tudi podraženje onega, kar je potrebno za življenje. Ako mesarski pomočniki dobivajo veča plačila, ako pa za to na jesen meso ne pade nekoliko v ceni (kakor sicer vsako leto), in ako potem pri hodnje spomladi ša bolj poski č„ v eern : potem se prav za prav a ploh ne more več govoriti o kaki koristi doseični potom štrajka. Dražjim zidarskim in gradbenim delavcem bo posledica ta, da tudi zidanje hiš postane dražje in bodo vsled tega tuc|i
stvo ni ničesar odgovorilo na prvo spomenico, predložili so delavci drugo spomenico, v kateri so zahtevali samo 30-odstotno povišanje plače ter so odstopili od zahteve j»o znižanju delavnega časa.
Vodstvo je le deloma ustreglo zahtevi delavcev, ki pa niso bili s tem zadovoljni in so — kakor rečeno — včeraj zjutraj stopili v štrajk.
Poezija in realizem. Od sv. Ivaaa nam pišejo : Si morate-li misliti kaj lepšega, bolj poetičnega, nego jo krasno-jasna kresna noč ?! Naokolo plamtč po vseh gričih kresovi. V sleherni hišici so razsvetljena okna v tisočleten spomin naš.h slovenskih pradedov, ki so tudi na ta večer zažigali kresove in prižigali baklje! Da, tu je poezija, to je bajna noč. Zdaj pa prihaja moderni realizem. Ta večer zbrali so sa \ rli odborniki iGjspo-
darskega društva na FrdeniSu«, da dostojno proslavijo predvečer bv. Ivana z — imenitno večerjo v svojih prostorih. A vživajoči tolike dobrote, niso porabili Bvojih trpečih sobratov. Res, vsa čast onemu, kdor je sprožil misel, vsled katere so nabrali 8 kron za družijo ev. Cirila in Metodija! Iskrena hvala vsem !
Ker so sv. Ivanfani pokazali na toli eminenten način toliko zmiala za starodavne šege in navade, prižig-tje kre3ove in luči na predvečer sv. Ivana, naj pač store tako in še več dne 4. julija, t. j. na predvečer svetih bratov Cirila in Metodija, kajti ona dva ni6ta pr.hajala k nam kakor Vichingi : »v desnici meč, v levici križ« ! Ne, prihajala sta k narn polna ljubezni in učila sta naše pradede v jeziku, ki so ga umeli. In to je slo do srca našim pradedom. Ni bilo treba prelivati krvi, kajti sivi starci zapuščali so radovoljno svoje malike in eledili Cirilu in Metodiju, katenh krst je bil krst duha, krst prerojenja, krst prenovljenja ! — In mi jim mari ne bomc sledili ? !
Detomorsir^ v MatuJjah. Pred par dnevi je »Piccolo* vzradoščenim licem, kakor da gpuroča najviše blagovestje, naznanjal svojim vtč nego — najivnim čitateljem, da je Krstić izpuščen na svobodo, ker da je preiskava dokazala njega popolno nedolžnost.
.Nam se je ta vest — vsaj v tej obliki — zdela povsem neverjetna. No, nismo jej hoteli oporekati, ^dokler ne dobimo odgovora od tam. kamor smo se obrnili s prošnjo za pojasnilo. Odgovor, ki smo ga prejeli, se pa glasi, da Krstić je res izpuščen na svobodo, česar pa si ni smeti tolmačiti tako, da je že dokazana njegova nedolžnost, marveč so nadaljnji koraki odvisni sedaj od državnega pravdništva.
To pojasnilo, ki smo je prejeli mi, po-trja tudi /aduji voloski »Narodni list«, ki pise. da je pieiskava radi detomorstva v Matuljah že doviš^na in da je državno pravdništvo v Trstu odločilo, da je Krst ca izpust.ti La svobodo do — razprave. Krst t: pa da je morai obljubiti, da ne poliegne, dokler ne 1h> razprava.
Odpustki na zemljarini in hišarini, potem znižanje slavne svote obče prido-harine in davčnega merila za podjetja, obvezana v javna polaganja računov, za
leto v.m.
Na temelju člena IV. vštevši XI. zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. i«-. 220 določajo se zgoraj navedeni davčni odpustki in zn:žl>e za leto 1902 sledeče :
1.	Odpustek na zemljarini s 15°/0 in na hišni najemarini in hišni razredarini, izvzemši 5 odstotni davek ed donosa davka prostih poslop'j. z \21ji°J0 drž. davka.
2.	Zo zanje glavne vsote pridobarine od 25°/0, izvršeno že v minolih letih, ostane tudi za tekoče leto v veljavi.
3.	Davčno merilo za podjetja, imenovana v $ HM), odstavek 1 in 5 navedenega zakona, ki so obvezana v javno polaganje računov, zniža se od lO.Oo°/0, ki je bila določena mera za leto 1901, na 10%.
Veselo... žalostna vest. Vsprejet je od zbornice načrt za vodovod. Uresničiti se ima veliko, dobrotvorno delo moderne... Leta in leta že se je povdarjala potreba, da se težkemu. iz lasti v poletju neznosnemu pomanjkanju vode pride v okom in razsežne pred-študije so se vršile v ta uamen. Viri reke.v pokrajini, 420 m nad morjem, bod» dajali vodo. Glavni kanal bo 250 km. dolg, med temi bo 12 km. dolg predor in več malih predorov. Gradnja se izroči privatni industriji.
V vsaki vasi se napravijo vodnjaki. Kakov blagoslov bo to za prebivalstvo, to se more presoditi le potem, ako se pozna pomanjkanje vode v teh krajih! — Vendar enkrat! Mi jih kar vidimo, kako se po tej vesti zjasne obrazi po vsem Trstu in po okolici, od vasi kriške pa do vasi padriške ! Vendar enkrat! To se pra\i: to bi bila vesela vest, ako se ne bi vodovod, o katerem govorimo,
gradil v...... Apuliji, v Italiji ! ! Ne, ne, dragi
TržaČani v mestu in po okolici : pomanjkanje vode je sicer tudi pri aas že jako staro, tudi »predstudijec za naš vodovod so dosegle že precej eestitijivo starost večih desetletij, ali o odpravi pomanjkanja vode smemo sodobniki le sanjati kakor o dogodku daljnje, meglene bodočnosti. Zato je vesela vest o
gradnji velikega vodovoda v____ Apuliji za
Tržačane še posebno žalostna !
Samomor. V sv. Križu se je ustrelil včeraj na svojem stanovanju gostilničar
Angelj Tom mašini, posestnik tamošnje gostilne »Cervo d'oro«. Tommasini je to gostilno odprl pred dvema mesecema; ker pa ni imel nikakih dobičkov, se je ustrelil is obupa. Ko je prišel zdravik, nadel je Tom-masinija že mrtvega.
Draifce premičnim. V poned., dne 30. jun. ob 16. uri predpoludne se bodo v sle« aaredbe tek. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršil« sledeče dražba premičnin : ulica della Pietil 23, mizarske klopi; ulica Saait& 8, dragocenosti; ulica Torrente 22, glasovir in pohištvo; uliea Farneto na voglu in ulica Amalia, mizarska oprema; Rocol, konji.
Vrentenakl *e«taa!k. Včeraj: u>pK»u»> r
»b 7. uri zjutrb. 20° 1 ob 2 ur* popola, ne 28°. C.* - Tlako«±*» .»i. i. ari zjutraj 766.6 — ij^naa plima «»'. 3.55 predp. in ol» 3 0 pop.; osek., oh 9.33 predpoloda* in ol. 10 25 pupoludna
Društvene vesti.
Telovadno društvo »Tržaški Sokol«
naznanja svojim p. n. členom, da bo v so 1 boto dne 5. julija L 1. v društveni telovadnici (nI. Coroneo št. 15.) redni občni zbor z navadnim dnevnim redom.
Delavsko konsnmno društvo pri sv. Jakobu v Trstu uljudno vabi vae svoje člene, da se udeleže nadaljevanja občnega zbora, ki se bo vršilo jatri ob 41/* uri popoludne v šolskih prostorih ulica Giuliani. Dnevni red :
1.	Polaganje in pojasnilo bilance za 1. 1901.
2.	Prememba pravil. 3. Želje in nasveti. 4. Volitev ravnateljstva in nadzornistva.
Odbor.
Vesti iz ostale Primorske.
X 2 naših kolodvorov. Prejeli smo : Da stoji Sežana na nemških ali laških tleh, tega menda ne bo trdil nihče.
A čin, ki se dogaja opetovano, hoče dokazati to — nedokazno in ne obstoječo resnico. Blago, ki je odpošiljajo slovenske stranke na tem kolodvoru, dobivajo slovenski prejemniki z nemško slovenskim voznim listom, a nemškim naalovom. Će že nočete pošiljatev naslovljati sloveusko, še slovenskih tiskovin ni treba pošiljati! Čemu? fijmu vsaj vedeli, da je slovenščina brezpraven jezik, in mu bomo skušali na pristojnem mestu dobiti njegovo pravo. — Ti slučaji ao izzivalni, a sledeči ni nič manje, nego nečuven.
Pred kratkim je namreč dobila neka stranka slovenske narodnosti od doma blago z nemško-Italijanski m voznim listom m nemško adreso. Ne vemo, kaj bi rekel Sol-nogradčan ali Gorenje-avstrijec, ko bi prejel od doma blago sč slovensko-italijansko tiskovino ! Poživljamo tem potem narodno-misleče rojake, da ne dopuščajo več takih reči. Radovedni smo, kako nam naslovijo blago prihodnjič.
Nekaj prejemnikov.
Vesti iz Kranjske.
* Staro gimnazijsko poslopje t LJubljani (licej) izgine kmalu. Podro je namreč. To je ena najznamenitejih zgodovinskih hiš v Ljubljani. V tem p »olopju se je izobraževalo neštevilo odličnih sinov našega naroda. Tu je bila matica vseh ljubljanskih šol : gimnazij, ljudskih šol, realke, učiteljišča in kranjskega muzeja. Vse je bilo združeno v tej znameniti hiši. — Sedaj pa mora zginiti, ker ni odgovarjalo potrebam sedanje moderne dobe.
* Bedek Jubilej. Okrajni šolski nadzornik v Črnomlju go^ip. Anton Jeršinovic praznoval bo letos redek jubilej. 40 letnieo, kar je učitelj in 25-letnico kar je šolski nadzornik. Velike za«luge g. nadzornika Jer-šinovca za razvoj našega šolstva je pripoznal že presvetli cesar s tem, da mu je podelil zlati zaslužni križec.
ksnakih brunov takozvani splav. Do mesta pri Lončansh vrh Armovža so ae srečno vozili. Pri tem mostu pa, kjer teče Mura jako hitro, je zadel splav ob steber mosta. Splav se je raztrgal in prevrnil, a oni nesrečneži so pali v derečo vodo pod splav. Samo dva sta se rešila. A trije, Janez Schmirmaul, Julij Jaklič in I. Greiner so našli smrt v valovih Mure, katera jih je odnesla bogve kam. Vsi trije so zapustili žene z nedoraslimi otroci.
taško društvo „Ilirija" v Praji-l,
= &EZNICKA ULICE ČISLO 13-1. • L
Slovenskim abiturijentom !
Približal se je čas, ko se ima marši kateri abiturijent odločiti za oni važen korak v Življenje, ki mu ima biti prvi in merodajen na poti do njegovega poklica. — Med mnogimi pomialeki, ki motijo sosebno slovenskega dijaka ob določevanju svojega bodočega
kakih sredstev in da je njegovo stanje za 1 -
volj ivo.
Ogledovanje vojakov.
BRUCK d/L 28. (B.) Cesar je nadaljeval danes ogledovanje ter si je v spremstvu nadvojvod Rainerja, Otona in Leopolda Salvatorja ter sijajnega spremstva ogledal peSpolk št. 8, je izpraseval v taktičnem vež-banju ter izrekel svoje zadovoljstvo. Na to je cesar ogledoval 24. brambovski polk ter je izrekel polkovniku pred fronto še posebno zadovoljstvo z ozirom na okolnost, da k polku pripadajo 604 rezervisti. »Šlo je prav dobro! Me je jako veselilo!« je zaklical cesar obrnjen proti možtva.
Mnogokrat se dogaja, da treba iskati in priporočevati dobro sredstvo v obvezanju rane. Za tak namen je najpripravnpj^e sredstvo, katero ohlaja in ublažuje zdravljene rane proti vnetju: v vsej državi dobroznano praško domaČe mazilo iz lekarne B. F r a g-ne rja, c. kr. dvornega zala^atelja v Pragi.
x
M M
MIZARSKA ZADRUGA 7 SOBICI
z ■■■Jsatai JasMtvaa
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
um slo?, zaloo pUva
iz odlikovanih in svetovnoznanlH tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja
▼ Trsta, Via Pia.»& veoohla (Stos&rio) it. 1. <aa desni strani cerkve sv. Petrah
kamogo&a, kar Je blago is prv« roka.
X X
n
X X tt x
X
x
I
X
! Ker se mazilo ne p »kvari, če tudi se dolgo stanu, stojita si v posebno ostrem nasprotju hrani ae prjporoča, da je za vsak slučaj pri-
— na eni strani ponos ter iskrena ljubezen pravljena vsaki družini.
do svojega naroda, kateremu pomagati in
žrtvovati vse, je bitstven salep Čistega slov.
značaja — a na drugi strani izlasti sosebno
gmotno slabostanje.
Olajšati slovenskemu dijaštvu to težko odločitev ter pomagati mu na poti do njegovih narodnih in socijalnih ciljev je bila že dolgo resna akrb naše domovine, ki je čutila živo potrebo po narodnem razumništvu ter I krepkem vodstvu. — Dolgo vrsto let obstoje v drugih vseučiliščnih mestih dijaška ^ društva z lepim namenom, pomagati po-, , trebnemu slovenskemu dijaku ter mu sveto- . vati črez vsakdanja življenska vprašanja, biti' ' mu veren prijatelj in svetovalec v stremljenju ' za stavljenimi ai smotri. — Čuteč potrebo po takem društvu, ustanovili smo tudi v Pragi društvo z enakim namenom: reševati označeno nalogo nasproti vsem Slovencem, ki prihajajo mej vzgledne nam brate Čehe učit in pripravljat se za svoj bodoči poklic. Ob pomoči raznih podpornih društev, sosebno »Podpornega društva za slovenske vi-1 sokošolce v Pragi« ter mnogih drugih naklonjenih nam čeških društev, kakor tudi ob splošni nam naklonjenosti češkega razumn št v a, dana je vsakemu slovenskemu dijaku, tudi najrevnejšemu, ugodna prilika, izobraziti se brez velikih življenskih skrbi po vzorih širšega slovanskega duha. Ćesar se učimo' j drugod v sovražtvu od strani neprijaznih nam • tujcev, imamo tu v svežem, čistem slovan-j 1 skem duhu tako lepo izraženo, da nas s silo uči in bodri vsak Čut ukaželjne narave. Praga je pač tip predirajoče slovanske kulture, ki je vsako zgodovinsko črtieo podčrtala s krvjo in napredkom; omenjamo naj le vzgledno narodno gospodarsko stanje, trgovino in cvetočo obrt — a na drugi strani umetnosti, glasbo, slikarstvo itd. . j Vsled tega vabimo naj topleje svoje bo-j doče tovariše v Prago ter prosimo, da se1 (obračajo glede informacij de podpisanega od-! bora društva »Il*rija«, kateri si je postavil nalogo, da tudi v poč tn>cah ostane tovarišem' abiturijentom na strani v vsem z odkritosrč- -nimi nasveti ter da jim ob morebitnem prihodu poskrbi vse potrebno po želji pojamiČ-nikov.	(
Za čas počitnic (od 1. julija do 1. oktobra) prosimo, da bi naalovljali pisma na sledeče člene:
Evgenij Sajovie, pravnik, Kranj, Kranj- j sko ; Julijan Pavliček, pravnik, Bovec, Primorsko ; Miloš Meža, pravnik, Velenje,! Spod. Štajersko.
Raz ven navedenih Členov dajejo drage v ulje zaželjena pojasnila tudi ostali členi društva »Ilirija«.
Z bratskim pozdravom ! Za odbor:
Julijan Pavliček L r. Evgenij Sajovie, 1. r.
t. č. tajnik	t, č. predsed.
elikanska rastava pohištva in ^ tapecarij. Izvenredno ugodne 2 U U U cene. U U U S
VILJEM DALLA TORBE J
v Trata, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ■ ■oje pohiitvo donesesredo. ■ ■ a
^ VELIKA ZALOGA k
snovij za moške obleke I
iz tu- in inozemskih tovarn	"
jlnLFnunttrl
»
j i
ul. Barriera vecchia
Velik izbor:
perila, perkalja, cefira, satena.
Specijaliteta poilai (foire) in drobnarij za trojače.
Naročbe za moške obleke po meri se izvrše po zelo ugodnih cenah
v 24 urah. Na zahtevo vzorci brezplačno in poštnine prosto.
» i
Vesti iz Štajerske.
Zopet velika nesreča aa Sari. Ta reka zahteva skoro sleherni dan svoje žrtve. Dne 20. junija se je zopet dogodila strašna nesreča.
Pri Lebringu vrh Lipnice zidajo tovarno za proizvajo elektrike. Ker so kopanje ka nala dogotovili, spravljali ao v petek stroj sa baaanje kremena njega lastniku g. Feuer-loseherju nazaj. V ta namen je poslal le ta svojih pet dela veev, da spravijo po Muri brane od stroja do tovarne na Sladki Gori. Omenjeni delavci so napravili iz teh veli-
Brzojavna poročila.
Dirka z avtomobili med Parlzem ia Banajem.
INOMOST 28. (B) Kakor prvi je dospel ob 8. uri 39 m. Heniy Farma n, kakor drogi ob 8. uri 40 m. M. Farman, kakor tretji ob 8. uri 47 m. Pinson. Bene de Knyfif je v 19 minutah prevozil Arlberg in je obležal v zgornji Ionski dolini. Avtoaaobil it. 150 ae je prebrnil na Arlbergu.
Beleeea angleškega kralja.
LONDON 28. (B.) Vojvoda Connaught/ ki je ob 9. in pol uri predpoludne prišel is palače, je izjavil, da kralj api brez uporabe

Prva ta nmjveijm tovarna pehlltva vseh vrst.
-•J T R S T
Aleksander Levi lini $
&
&
&
Sf &
<3
S
9t
TOVARNA: Via Taaa, vogal Via LMtaam
! ZALOOZ:
Plazza Rsaarfe *L 2 I (ioisko poslopje) | la Via Rlbarga it 21
It 070.
Velik kbor tapecarij, zrcal la ittk. Istaći po poscbaih aaČrtik.
IlBIflOTAIJ CI111 ZAITOU II FIAIK6 Predmet! postavio 8« na pai obroci tel nnloo rranrtO.
0	ali *e
Trgovski pomočnik
7. dobrimi spričevali želi vdobiti službo trg. pomočnika ali magacinerja, najrajše v Trstu. Ponudbi^ naj se pošiljajo pod »Ma<raeiner« na upravo »Edinostic.
Naznanilo.
Na mestni nižji realki v Idriji bo<lo sprejemni izpiti za vstop v I. razred šolskega
leta 1902/3
dne 15. julija,
in se prično ob t*, nri dopoldne.
Učenci, ki želijo delati ta izp;t, naj «e oglase v spremstvu svojih staiišev ali njih namestnikov
dne 13. julija
med 8. in 12. ur« pri ravnateljstvu ter s seboj piineso krstni list in obiskovalno izpri čevalo. Pristojbine ni plačati nobene, kakor je tudi pouk brezplačen.
Vnanji učenci se lahko og'asč k sprejemnim izpitom tudi pismeno, ako josljcjo pravočasno gori navedeni listni.
Ravnateljstvo mestne nižje realie.
V Idriji, dnč 21. junija 1 <902.
Velikanski i/bor pohištva
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. j
I
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjem tapecarij vseh vrst, roenih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železniž. Naročbe sprejema za kompletne | sobe toli v mestu koli za odpošiljanje |
po železnici ali morju.
V trgovini za mostio modno Maio
„pri prihrznjevalnem vini"
vkupite najlažje najboljše blago. Na stotine ostankov snovij za moške obleke 330 m po gkl. 3.60, 5.60. 6.80 in 7.20.	i
Najboljše srajce za moške gld. 1.30 jfagleske srajce od cefirja gld. 130
5 krafni najboljši ovratniki po 15 nvč. Kravat«, spodnje hlače, srajce za po noti, nogovice, žepne rute po aajai|JUi ctaah in v velikem iaboru.
E- Rottenberg
nI. poste vecchie 16 (mnnicipalia sova palica)
TrpT.-obrtna reiistmana Mnu[
z neomejenim jamstvom v Gorici.
Hranilne vloge obrestuje po 4' 1 0, većje stalne. ! naložene najmanj na jedno leto. po 5%. — Spre- I jema hranilne knjižice d-ufrili zavodov br-z izgube obresii. Kentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje ua poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanj** v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 1«»-letno odplačevanje.
Zadružniki vplačujejo za vsak delež po l krono
na leden. t. j. *?l)0 kron v petih letih. Po zaključku petle.ja znaša vrednost deleža U00 kron. Stanje 1. junija : Deleži: ai podpisani . . K 1.17H.3UO.— bi vplačani . . „ 5*>1.«3:1.18 Dama posojila . . . . . l^IA.TMrid Dopolnilni zaklad „ 191.11«-57 Vloge......, 417 AO-J-ik'*
odlikovan z dvenil zlatimi In bro-
nastimi kolajnam I
Fran Hlayaty
ulica Oiiilia it. l/A.
Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno.
Popravljanje starega obuvala.
sposmane slovenske pspmije
Zahtevajte pri svojih trgovcih
Ciril-Jfetodijevo
cikorijo.
Dr. Rosa Balsam
Praško domače zdravilo
ii le lane B. Fraper-ja t Pragi !•—
je ie več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, v zbija slast in odvaja lalrfce. Z redno n porabo istega se probavljanje krapi
Velika
1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro, najprej v Pragi r:tl»ljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in lilad:.
V policah po 35 in 25 nvč., po posti 6 nvč. več.
S
varilo t V»1 deli embalaže nosijo »raven stoječo, postarao polo-Seao varstveno zaaaiko._
eUfBt zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja t. ii kr. iTornep zalaiatelja „pri črnem orlu"
FrtgSf Kalaotran 203, vtgal Nerudove ulice.
Tsak4aaje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogereke, t Trsta r Lekarnah: tf. Lneiani, E. Leiteubuir, P. Preadlai, S. Berravallo, A. Suttlna, C. Zaaetti, A. Praimarer.	—
Stanje hranilnih Tlog: 15 milijonov K.
Rezer?ni zallad: okroglo 350.000 K
Mestna hranilnica ljubljanska
na mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči polog lastnega rezervnega zaklada mostna občina ljubljanska % vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da jo varnost vlog popolna, svedoČi zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
0T Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potoni c. kr. poštne hranilnice. Poštno- hranil nične sprejemnice dobivajo se brezplačno. '•I
Stavbi neko podjetje
Stavbinsko podjetje
G. TONNIES
Ljubljana.
1 ivaroa za mizarsko orodje ii parkete, stavbinsko in mnetno kljncarstro.
flV Delalnica za konitrukcijo železa itd.
Sprejema naročbe za vsakovrstna rudarstva d#la kakor: kompletna okna za cele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kaJcor: de&ice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvomice na vreteno ita. itd.
Proračuni brezplačno.	Referenco prve vrste na razpolago.
Lekarnar Thierry (Adolf) Limited
pravo stolistno mazilo
je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke.
Vdobiva se po lekarnah. Po pošti franko 2 lončka
$ K 50 Stot.
lekarnar TUerry (Adolf) LiiM.v Prepadi pri Rogatcu .
(Rokitsck-Sanerbrnnn.) Naj m izofliblje p t« are jas j ter pszi m z««rsj«, m lončku ut i s njeno vam. znamko in tvnlko.
Vela zaloia imm lita.
Krojaška zadruga
vpisana zadruga r. omejeno zavezo
GORICA Gosposke ulice 7 GORICA.
Pri|»or«>ča vse v m stroko spadajoče v>lago ter jamči za pošteno in solidno po-*trežl>o.
Cene stalne Urez podajanja
Trerovlna z izgotovljenlmi oblekami.
Col*it»mi Ponte de,ia Fabbra žtv 2> v°2al
aaianm Ul. Torrente. Podružnica Piazza P o z z o deli Mare št. 1. Zaloga izgotovljenih oulek za moške in dečke priporoča posebno za binkontne praznike in birmo; obleke za moSke od gld. G.50 do 24, za dečke o 1 gld. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. suknene hlače od glo. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 do i), od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih ceiah. Hlače od moleškina (zlodjeva kožs> za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu o J gld. 1.30 d j 2.
Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 120. Velika zaloga snovij za moške na meter j ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi jo z naj-' v eČjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah.
v Gorici, Gosposka ulica št. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki ;«beri pohištvo vsen slogov za vsak -»tna od najboljš ega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke.
Anton Breščak
•o o—o<
Triiiti fiiiilliiii ii Iniiliica j
nurai Mnp s iiDtiia mtttvn, nlioa S. Franeoseo it. 9, I. a.
Telefon 952.
illae alefe ae sprejemajo od vsakegm, će tudi ni od zadruge in se obrestujejo po 4#/, Kentni davek od hranilnih ulog plaćuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono.
Peeejlla dajejo se sano zadružnikom {a sieev aa uknjižbo po 51/,*/,, na menjice po €*/«
na zastave po 5»/,*/..
Uradne are s«: od 9—12 dopoludne in od 4 popoludne.
Iaplaiaje aa: vsaki dan ob unulnib urah ob nedaljah in pranikih je urad zaprt.
»ronilofcei račus 816.004.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
Bogat izbor ^fp
divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se nahaja v dobroznani
iT zalogi pohištva 'M
Rafael Italia
Trst - mL Kalcanton it. 1. - Trst.
M. Aite
trgov!na
z manifakturnim blagom
ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro st. 5
0 0 0
si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cehi. ^ 0 odjemalce, da je jako pomnožila Bvojo zalogo Q
0 kakor tudi povečala prostore s tem, da je Q ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato. ▼ Q da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam ceaj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolše kakovasti in najmodernejše iz
Opr.ih tovarn, posebno pa snovi za moške in A ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu JJ 0 je velikanski izbor platnenega in bombažnega Q
Oblaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila. A bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile- V nine raznovrstni okraski za šivilje iti kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake.
Sprejema naročbe na moške oldeke A po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan- Q T neje po cenah, da se ni bati konkurence.	Q
Poskušaj, da se prepričaš!
Albert Brosch
Trst, — Via S. Antonio 5 — Trst-
—^ Kožnhar in izdelovalec tap
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuh o vi ne in kap za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo iu skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju.
Blag. goap.
Gabrijel Piccoli
lekar,
<lvoriii založnik Nj. sv. pa^-ža Leuua XIII.
v Ljubljani.
Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec, katero morem najtopleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1878. in zmiraj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesn h boleznih. Krmin, 13. maja 189".
Miroslav Leitner,
c. kr davčni blagajnik.
Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter s^m popolnoma ozdravel, k»r z lahko vestjo potijujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem. ki trpe na želodčni bolezni.
Strasoldo (Primorsko), ti. marca
Karel grof Strasoldo.
Razprodaja se v lekarnah v Trata, Istri, Dalmaciji, Fimorakem, Goriškem in Tol-
minskem po 30 stot. steklenica.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici , Gosposka ulica hšt. 7., L nadstr.
v lastni Mil.
-— ;M»-
Hranilne vloge sprejemajo se o<l vsacega 6e tudi ni član društva in se obrest. -jejo po 41/s°/0, ne da bi se odbijal rentu, davek.
Posojila dajejo se samo čl»n >m in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po 5 l/a0/0 Urad oje vsaki dan od 9. do L2. ure dopol. in od "Z. do 3. ure poi>ol. razven nedelj in praznikov.
Stanje kran. M leta 1900. Kron 1,263.563. Pošlno-lran. račun št?. 837.315.