GLASILO SLOVENSKE N DNE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO, ILL, SREDA, S. JULIJA (JULY) 1*1«. daily fUlUUys! STEV —NUMBER M. Ameriške vesti. Metrikanske četaše so obesili v De-mingn. Vojaški vlak v nevarnosti, da poleti v zrak. m/M^m OBLASTI V portlahdo hočejo, da ljudstvo ostani NEUMNO.—bankirji pomiloSCeni, delavci pa cnjta-NEJO V jefll. — »varen bandit hooper pkltet. — FARMARJI V kanbabu ibcejo delavoe. — eksploZIJA V tovarni SA strelivo. — socialisti zahteVAJO, da SI odpokliče ameriško armado iz meHIKE. ' S V-:' , Debs je razkrinkal zarotnike, Id žele vo|no z Mehiko. - Paraliza ned etroci v lllinolss. Iz dela' a sveta. Ofenziva se nadaljuje. Dewing, New Mexico, 2. julija. — Obesili so štiri pristaše Ville, ki so se udeležili napada na Columbus dne 9. marca. Na inorišče ko odšli paroma in ne da bi ae bali Kinrti. Tourino Garcia, ki jc še trpel vsled rane, ki jo je dobil pri napadu, je dejal pod vislicami: "Umreti je treba in želim, da mi moji sovražniki odpuste, kot sem jim jaz odpustil. Kuzovio Ronteria, ki jc šel z (isrcio ua visliče, se je smehljal in »spodbujal Juana Castillo in Josc Mangels, ki sta tvorila drugi par, naj umreta pogumno. Dejal je: lliureti je treba, s nedolžen sem." Katoliški duhoven je spremljal Mehikance na inorišče, ki so ali v smrt ravno tako stoično kot njih tovariša dne 9. junija. Parsons, Kana., 4. julija. — A-retirali so tri Mehikance malo preje, preden je pridrdral vlak s prvim ilinojskim polkom. Pravijo, da so jih prijeli, ko so hoteli odpreti gibališče. Po Um dogodku so odposlsli stre*« ia ~ »trafcjp fovei so , .,„ , _ ...... _ ne smejo prodajati Mehikancem strelnega orožja in streliva, ker pojde skozi mesto nad petdeset vlakov z vojaštvom. ki ima odločilno besedo od oljnimi zemljišči v Tcxasu, Oklahomi in Louisiana, je določila, da ae delničarjem izplača šest miljouov dolarjev kot dividenda ali 200 odstotkov ua ulošeno glavnico. Vpričo takih mastnih dividend vprašuje ljudstvo, zakaj ima naravno olje oderuške cene. Zakaj T Divi-dende govore razločen jezik! Madison, Wis., 3. julija. — Dne 30. julija je moralo mnogo goatiln zapreti vrata v krajih, v katerih so dne 4. aprila t. 1. voliloi glaso-vali za "sušo". V 15 mestih ao pa odprli gostilne, ker so se volilci izrekli, da so sc naveličali prohi-bicionistične hinavščine. Vprašanje prohibicije se vlsči kot povest o steklem polšu in jari kači: enkrat so volilci ga "sušo", drugič pa zs "mokroto". To dokazuje, da pri glaaovanju ne od-ločs prepričanje, ampak so inero-dajne rszincre. Bl Reno, Texas, 2. julija. — 8re- 4* riško milico. V tekij onega tedna bo tukaj 25,000 miliČarjev, ki bodo razstrešeni med Bl Pssotn in Columbusom, N. M. Portland, Ore-, 4. julija. — A-rctirali ho Mrs. Margareto Hanger in He tri druge žene, ker so sklicale protestni shod proti aretaciji treh mo/. radi prodajanja letakov o porodniški kontroli, ki jih je na-pinala m rs. Hanger. Žene so govorile ua velikem Hhodu v gledališču in, povdarjale, da je aretacija nepostsvna. Po končanem shodu, ko se je ljudstvo pričelo razhajati, so policaji, ki i-inajo posebno nslogo, da čuvajo inoralo, aretirali tnrs. Hanger, gdč. Marie Kguy, mrs. F. A. Great-wood iu gdč. Msude Bourner. Stražniki morale so jih obdolžili, da ho širile umazano 4literaturo". Washington, 2. julija. — Zbor-niški odbor za sredstva hoče predložiti kongresu zakonsko predlogo, ki določa za vojno atrelivo ne glede nato, če sc ga rabi doma ali v inozemstvu, za 26% odstotkov povišan davek. Washington, 3. julija. —- Predalnik Wilson jc pomilostil H. D. in W. G. Himpnona. lastnika prve nnrodne banke v Caldwellu, Idaho, ki sta bila v marcu 1915 obsojana na pet let ječe, ker sta izdala hranilni certifikat z namenom, da goljufata. — C'udno jc, da de-lavci, ki so bili spoznani krivim v Indisospolisu, ds so prevažali di-"Mrnit na osebnih vlakih. še niso pomiloščenl, dasiravuo sc jc zanje zs vzelo že parkrat organizirano delavstvo. La Crosse, Wis., 3. julija. — Krava je umorila 61ctncga Erne-sta Afuenkela. žival je bila zelo krotka in negovali so jo .vsi. Žalosten dogodek dokazuje, da ni zaupati najkrotkejši živali, ker nihče ne ve, kedaj sc obudi zver v nji. Iron River, Wis., 2. julija. — Vsled prezgodnjega strela je skalovje pokopalo pod sabo rudarja Luigi Defota v rudnikli Youngs, ki jc na inestu izdihnil. Iskali bodo zo|>ct vzroke, ki so povzročili smrtno nezgodo, dasi leže na dlani. Odpravi naj se streljsnjc, dokler rudarji delajo, pa bodo izostale take nezgode. MtiHkegon, Mich., 3. julija. — Znani socialist Kugene V. Deli* jc 'nksj govoril pred mnogobrojnim občinstvom o homatijah v Mehiki. V svojem govoru jc obtožil denar-»o- mogotec zarote, ki hočejo 12,-'•«0,0110 po svobodi hrepenečih |te-onov potisniti v staro sužnost. ljudstvo je govomiku prirejalo burne ovaeije, ko je sarkastično vihtel bič nad denarnimi mogotci, j Wsahington, ♦. julija. — Senat J' "prejel proračun za opremo f-rtifikarjj, nabavo strelivs itd., ki dokazuje, da tudi pri naa ini-h'arizem msrširs. Uni ae je is-v ts namen le 17 miljonov dolarjev, let,* pi poj^ ggi^ miljonov. Vork, 4. julija. — Produ-p" <'««npsnv v Ifoitalonu . |H»dnižnica Te»a«.< ompanv, Hehcncctady, 3. julija. — Herbert M. Merili, tajnik lokalne socialistične organizscije, poročs. ds je žiipsu Lunn, ki gs je orgsnizs-cija radi nesocialističnegs ravnanja izključila iz stranke, izgubil kontrolo nad socialističnim lietorn "The Schenectady Citizen". San Francisco, Cal., 2. julija. — Policija v Ssn Frsnclscu poroča, da jc prijela Johns Austins Hooper, najbolj nevarnega bandi-ta na severozapadu, ki je bil v Joplinu, Mo., poznan pod imenom Wilbur Msson. Hooper jc pobegnil iz ječe v Grant Passu. Ore., že pred enim letom. Po svojem begu je oropsl vlsk Southern Pscific železnice in podtiksjo mu šc en tucat takih drznih ropov. Oakonch. Wia., 2. julija. — Mrliškogfedniška (koronersksj |H>rota je osvobodila Hugo Orun-sfcegs. tukajšnjega farmarja vsake krivde, ki je zsdsvil svojegs Mvsks Hermana Rossov. Grunake se nahsjs sedsj v bol-nišniei rsdi strelne rane, ki mn jo jc prizadjal Ilossow. Zadavil jc Roasowa že potem, ko je bil ob-strcljcn. Topeka, Kans., 3. julija. —Kan-saški farmarji izjavljajo skozi McBride, delavskega komisarja, da potrebujejo H),000 poljskih delavccv, da spravijo letino pod streho. Valed mobilizacije miline sc je odtegnilo poljedelstvu kakih 3,000 delavcev. Farmarji naj plačajo poštene plače za pošteno delo, pa jim ne ho treba oglašati za delavce. /Washington, 3. julija. — Kongresni odbor sc je izrekel zs predlog soeislističnegs kongresniks Meyer Ixtndona, ki je priporočil, ds se izvoli odbor za študiranje delsvskegs zavarovanja proti ne-zgooam, boleznim,' starosti in brezposelnosti, ki ns> potem izda-Is tossdevno predlogo. Neverjetni Tomsži sc zdaj Ish-ko prepričajo, ds lshko en asm socialistični kongresnik več do. aeže sa delavce kot par tuestev republiksnskih in dcinokrstičuih. Is urada soc. eksekutive, 2. julija. — Program soc. strsnke se izroči takoj javnosti, ko l»o prs-vilno stilisirsn. Glede vojne ae zahteva, da ae predsedniku odvzame moč napovedati vojno in se je izroči ljudstvu, ki nsj s splošnim glsaovsnjem odloči o ns|*»vedi vojne; isjema velja le ss sli^sj obrambe. Z drugimi beaadami bi rekli: fa se hoče naftovedati nsvo-jevalno vojno ,t*daj mora Ijud-M vo s aplošnim ghuovanjem /»d-ločiti, če je za vojno ali proti vojni. Ako bi pa tuja sila hotela vdreti v Združene države, tedaj je dolžnost socialistov, da primejo za puško in branijo Združene države pred pod jarmi jen jem tuje sile," V programu jc tudi jasno po-vedsno, da so socialisti proti ka-pitalističnomii vojnemu priprav-ijanju, ravnotako odločno je ps izrečeno, da soeislističns stranka ni stranka, ki zahteve "mir ca vsako osno". Kane, Pa., 2. julija. — V tovarni Aetna Explosive Company v Kinporiumu, Pa., ae je dogodila strsšna eksplozija, ki je zahtevala pet človeških življenj ill vsled katere je bilo 16 oeeb težko ranjenih. Družba izdeluje že dve leti strelivo zs zsveznike. Kvropsks vojna zahteva tudi žrtve med ameriškim delsvstvom, dssi Združene države niso zapletene v vojno. In temu jc kriva kapitalistična pro-fitaželmist. Oakland, Cel., 3. julija. — (Izvirno poročilo.) V Hamilton Auditorium so obdržsvall socisliati velik ljudaki shod, ua katerem je bila sprejeta resolucija, da se od pokliče smeriško srmsdo is Ma-hike. Armsds naj ae vporabi zs zattrsženje stneriško-mehiksiiske meje, ker le ns U način je mogo (Dalje na 4. strani, 6. kol ) VREME Ohtaago: v sredo ja »no, v Četr-trick deloma oblačno Tempers-turs ne Im dosti izpremeujens. Illinois: V sredo in četrtek, de-loma oblačno. Mehiško obzorje se lasni. franooei prodirajo dalje. - anolbtl so ustavljeni "sa tbenotee". - pei veedunu seaoe emaoa edaj sem edaj tja. — na deuoem k0n0u emaoujejo . nem0i in eusi. - ruske patrulje eaje na ooe-skem. - na sofuo padajo bombe - wilson in 0aeeanea se bosta pomirila. - naoet sa seupno obmejno steaž0. Razno iz inozemstva« Strojniki in so dosegli lepe V Minnesoti |e zopet delavska kri. EADNJl VESTI. London, 0. julija. — Franoosi napadajo tretjo nemško obrambno drlo prod moataoaip Paronna. Angleži so vdaraj vjsli osli nam-Škl bataljon, 600 moš in 20 častnikov. Vsah vjetnikov v aavaani-ških rokah jo do danos 15.000. London, ft. julija. — Ruska ka-valsrijske patrulja so prakoradila Karpate pri Elmpolungu in prišla na Ogrsko. Tako poročajo ia Bukarešta. Berlin, 0, julija. — Nemško-avstrijaka data so vrgla Ruse na-saj pot milj daloč Jušnoistodno od Tumaka. London, ft. julija. — Po nI Nemčiji kroži poročilo, da jo ofsnalva zaveznikov popolnoma ustavljena ia da pada Vardun v par dnah. Splošni pološaj. AugleŠko-francoaka ofenziva jc včeraj« zadela oh hud odpor. Is Herliua poročajo, da js savesni-ški naval na nekaterih krajih popolnoma ustavljeni to prisnsvajo tudi v Londonu iu v Parisu, toda s pripombo "samo sa tronotek". Na najhujši odpor so protinapadi Wpi ca Ija ftoiaaelle. V Londortu pravijo, da so se umskuili is tegs meats "le deloma". Medtem ko ao poročali zavesuiki v pondeljek zvečer o okupirsnju mnogih novih mestec, in sploh da so istrgsli Nemočni okrog petdeset štirijsš-kih milj ozcmljs, |>oročajo danes, da so jih včersj ovirale hude ne. vihte a plohami, vslcdčesar niso mogli nsprej. Hoji v Vcrdiinu sc usdsljiijc brez prcstsuks in Nemci poročsjo, da so zojet vzeli zemeljske utrdite v Thiaumoutu. Tc utrdbe so že štirikrat menjale gospodarja. Rusi jtoročsjo, da so zdrobili dve nemški črti iu zajeli nsdslj-uih 3000 mož v okolišn Baranovl. či. Notici pravijo, da ae tamkaj vrše njihovi protinapadi, ki so vspešui. Glasom nemškega poročila se razvija ruska ofeuziva proti Hiiideiiburgovi armadi, toda do zdaj so bili odbiti vsi napadi. Dalje poročajo Rusi, da so štrli a v. strijske linije ob reki Zlots Lips v Gsliciji. Italijani nadaljujejo svojs poročils o zmagah. Včersj ao okupirali nekaj avstrijskih zakopov v okolišu Tržiča in ujeli 381 AvstriJ. cev. Iz Dunaja pa poročajo na kratko, ds ao bili odbiti vai italijanski napadi. Iz Soluna prihaja vest, da ao francoski letalci metali bombe na Sofijo, glavno mesto Bolgarske, iu raadjali kolodvor. Ob reki V ar-dar v grški Maccdouiji ae razvi. jajo artilerijski boji. Tufkl po. ročajo o zmagi ob ('m*m morju. t'radua poročila slede: Franoosko porodilo. Psriz, 4. Jul., popoldne. — Se. verno in južno od Somme je hils tišina sadujo noč. Orgs nizi rs I i smo se v osvojenih mestih in ao v rs žii i k ni poskušsl a protinapadi. Zajeli smo veliko materijala in dodali smo tri nove Uteri je — dve velikegs kalibra— prešiijemu ple nu. V ene in zskopti smo našli štirideset trupel in na klsneu ller-becourts ao imeli Nemei velike Is guU. Severno od Friae so nsši letalei u žgal i nemški balon Med A ure in Aiane so nsAe |x»Mdke napadle prvo nemško črto in a# vrnile z mnogimi ujetniki. Polnočno poročilo: Severno od čem boju v četrtič osvojili utrdbe Thlaumont. (Istočno bojišče). Ruske tor* l»edovke so bombsrdlrsle eoiirt-isndako obrežje blizo liabszems, sli brez impclis. Naše obrežne bs* terijc iu letalei so jih odpodlll, llllso Minska in severno ml Minor-gons so nspadll Rusi nsšc postojanke, toda pognali smo jih nazaj s težkimi izgubami) ostavili so tudi 243 ujetnikov. Ns olieh straneh železnice od ItsrsnoviČ do , Korins ao Rusi uspadli po več-urni srtllerijski prcpsrsclji usše črte in sds j vodimo protlnspsde. Drugod smo' j Hi potisnili nszsj. Močni ruski protinspadi Južno Iu južnozapadiio od Lutzka ne morejo ustaviti našega napredova- *" u js. Tsin smo zajeli I HIN» Rusov. Rusko porodilo. Petrograd, 4. Jul. — Vroče bitke so v tiru med rekama Styr iu Stokhod. V okolišu Kolomeiia smo pognali Avstrijce v beg Iu jbu vzeli vsa Potok-farni, Štiri katione iu par sto mož. Južno od Ziriim in severnolstočno od Hsrs-novlšev amo včersj prodrli dve nemški liniji in ujeli 2700 vojakov ter /ujeli ensjet kationov. Italijansko porodilo. Itim, 4. Jul. — Avstrijci so lis-psdli po triurnem bombardiranju naše postojanke ns klsneu Morit Pssuhio, tod s mi smo jih odbili z bajoneti in jim prissdjsli velike isgube. Med Adižo in Hren t o ae vrše srtilerijski boji. V dolini ('smpelle smo pregnsli Avstrijec iz njihovih pozicij In ujeli 132 mož. V okolišu Tržič s smo oku. pirsli avstrijske sakope in ujeli 3MI vojakov, šest častnikov in s-negs hstsljonskegs poveljniks. Avstrijsko porodilo. Dunaj, 4. ju. — Vsi iUlijsnskl nspsdi so bili odbiti, VJeli smo 177 Itslijsnov. Obojestranska mnenja o šld ofenzivi lx»ndon — Kspitsn t Veil list-tine, militaristični kritik london lakega *r>slly Tdegrsph' piše glc-de nove ofenziv« zaveznikov sle-de/-e; "Sedanjs ofenziva tripleen teti te proti centralnim državam je (Dalje na 4 strani, 2. kol.) oborošonl beriči in najemni neškočili neoboroženo fitrsjkarje Posledica tega napada jc, da sta dva tuoža mrtva iu pet je ranjenih. Jeklarski trust sc jc menda zaklel, da hoče za vsako ceno podjarmiti štrajkajoče delavce. Nje-govi hlapci in najemniki sc nc strašijo prelivati človeške krvi vprav pred praznikom proglaše-nja ameriške neodvisnosti. Mnogo resnega dela čaka šc organizirane delavce, da »c odpravijo krvoprelitja v Interesu kapitalizma in delavej v ameriški republiki postunejo res svobodni. Somme id bilo danes bojev. Ns južni strsni amo pa kljub deževju iu nevihtam okupirali gosd med Aaaevillersoin In Hsrleuxom, kskor tudi vss Hclloy, V nsšc roke jc padel tudi Kstrees, rasen enega konca, kjer sc Neuiei še hranijo, Samo v Kstreeau aiuo ujeli 500 Nemcev. Angleško porodilo. Loudon, 4. Jul. — Hudi boji sc vrše v La Hoiaselle, katerega ao Nemci deloma reokupirali. Zopet smo pomnožili število ujetnikov Iu zajeli več mstcrijsls. Današnje operacije so bile Imlj lokslnega pomena, ksjti ovirsl nas js dež l nevihtami. Do danes smo ujeli 50v. olmka od zdravnika $4 00 Je razprave se Uhko beleži P^k rajmlnega braU $3.W vssk brst in sestrs, vaško društvo, društveni ali pa gl. odbor 8. N. P J. opozarjamo še enkrat brste in. . . . .__. . aeatre, da javna raaprava prone- kako' ha, ko prične splošno glaeovanje «pav«* ns teden. Ali zadostuje sa druži no bolnega brata tri dolarje na teden ? Mogoče isti ima enega ali aploh dva zdrsvniks, ki gs ne pri- Kdor misli pissti zs sli proti, naj pride s svojimi nasveti v jsvnoat, dokler je čss, ne ps potem, ko bo pričelo splošno glasovsnje. Kedaj prične splošno glasovs-nje, sedsj še nihče ne ve, ker še noben predlog ni podpiran. Vse-kskor bo vzelo še nsjmsnj šest tednov, ds priče splošno glssovs-nje in v tem času Ishko pove vsakdo svoje misli, ki se zanima za st vsr. (H. upravni odbor je nekteriin društvom vrnil Inieijativo in jtin priporočil, naj stopijo v zvezo z dragimi društvi iu popravijo ini-cijstivo, ds lio soglašala skozin-skoz s pravili. Nekters društva so stopils v zvezo z drugimi društvi, nektera so popravils svojo inicir jstivo, drugs zopet ne. Nektera družtva sploh niso vrnila inioija-tive. Ta društva opozarjamo, ako so še pri volji ineijstirsti svoje predloge, da jih pošljejo br. gl. tajniku, da se jih potem priobči v Glasilu. Ravnotako opozarjamo druga društva, kl mislijo mogoče kssnejše priti s kakšno inieijativo glede pravil v javnost, nsj to store sedsj. Le ns ts nsčin js mogoče prihraniti čas in troške. ^ InifUatlvo iu rsfereudyiu imamo v pravilih, da bratje 1n se-stre popravijo, ksr smatrajo, ds je potrebno popraviti, ne ps rsdi tegs, ds bi vsski teden imeli splošno glssovsnje. Pravila bodo skoraj šest mese-eev pravomočns ln v tem čssu so se brstje ln aestre prepričali, kaj je treba popraviti. Kdaj je čas zs poprsvljsnje prsvil in Inieijstiranje predlogov. INIOUATIVNI PREDLOGI ('len VIII., točka 3. ss glasi do-besedno: Zs al u čaj bolezni mora jednotin zdravnik obiskati bolnika najmanj enkrat v tednu, bolezen mora označiti v angleškem jeziku in sieer razločno in čitljivo. Na plačilno nakaznico mora označiti natančen čas, kedaj sme bolnik iti ns sprehod, če mu je ta dovoljen. Ako je stanje bolniks tsko, ds sme ns sprehod, mora bolnik obi-akati jednotinega zdravnika najmanj enkrat v tednu in če zdrav-nik zahteva še večkrat. Točka 3. naj bi se črtala, lata naj bi se glssils t Vsako društvo ima pravico v alučaju sumljive bolezni dati bolnega člana preiskst! od jednotinega zdravnika, če jednotin zdravnik izjsvi, ds je sposoben zs delo, trpi stroške dotični, a v nasprotnem slučsju drultvo. Društvo "Zvon," štev. 40 & N. P. J. v Dursngo, Colorado, šteje 54 členov In vssk i Člsn je preskrbljen z zdravnikom in nad tretjina z dvema zdravnikoma. Med člani se js pokszsls slsbs voljs, ker smo prepričani, da je med več brati ista nesadovoljnost. Apeliram na bratska društva, kakor tudi na pojedino brate li sestre, ds dobro prevdsrijo omenjeno točko. Vae do sdsj sprejete resolucije smo podpirali, in tudi pričskujcmo zadostno podporo v zmislu pravil, da omenjana točka pride na splošno glasovanje. Soglasno sprejeto ns redni seji 6. februsr js 1916. (Pcčst). Predsednik: Frank Erzek. Tajnik: Alois Jskše. Klsgsjnik: Msrtin Veree. Zapisnikar: Joe Pucel. Radley, Kans. Društvo "Spoziisnje," štev. 72 jejo od časa do časa gromnejši, sli more vstrajsti pri takem ogromnem plačevanju t Torej kogar zadene bolaeen, naj tedaj izda vso bolniško podporo samo zdravnikom. Ksj naj stori potem družina do-tičnika? Društvo je v tem oziru prišlo do saključka, da naj bi ee društveni sdravnik poklical rabil v slučaju sumljivosti, ne stavi društvo "Spoznanje," štev. 72 sledeči inicijativni predlog, ter tudi apelira na članetvo S. N. P. J., nej ga podpira. Društvo "Spoznanje." štev. 72 S. N. P. J. stavi sledeči inicijativni predlog za spremembo VIII. člena, točka 6. 6. Jednotinega zdravnika plača Jednota iz upravnega sklsds. Jednota lahko sklene ali se pogodi s jednotinim zdravnikom za primerno ceno, katero sme raču niti za obiskovanje bolnikov v bolezni Novi kandidatje, ki želijo stopiti v društvo, plačajo za njih preiskavo zdravnika sami, ravno Uko morajo plačati zdravnika dotični Člani sami, ki se hočejo zsvsrovsti v višje razrede sa bolniško podporo ali poemrtnino. Za društvo "Spoznanje," Itev. 72. (Pečat). Prcdsed. John Dollar. Tsj. John Goršek. Blegaj. Jacob Bemshak. Roundup, Mont. Društvo "živila Ilirija," štev. 114 jc na svoji redni seji 2. spri-Is Inieijstirslo sledeči predlog:!S. N. P. J., jc prišlo do zaključke I. Ds sc bolniške podpore ne iz- po večkratni debati zaradi VIII. plača nobenemu Članu, ki ni bo člena sedanjih pravil S. N. P. J. lan 10 dni, pravilno javljen pri "Jednotini zdravniki," ako se zdravniku in društvenem tajni- hoče mir in red obdržati, in vssk kui če je bil bolsn 10 dni, dobi nesporszuin preprečiti med člsni, podporo od prvegs dne. da je potreba VIII. člen "Jedno- II. Nsj bi društva plačala tiui zdravniki" nekoliko spreme-bolniško podporo asms za pr- niti, iz aledečih razlogov. Sploh vih acat mcaeeev za jedno v vaaki naaelbiul je po več atalno iu lato bolezeu; v daljni bolezni naseljenih zdravnikov, in po večins j bi Jednota vpoštevnla točko ni je navada, da gotovo vaak član 30 bolniškega oddelka. Na Jedno- plačuje meaečno enega zdraviti-to naj bi ao plačalo v bolniški ka kot ataluega hišnega adravnl-aklsd 10 centov ua mesce na vaak ka. Torej v slučaju bolezni tli po dolar zavarovalnine. Po aprejemu tega predlog« bi bili zaxarovani za eno leto iu ti mcaeeev ra bolniško podporo (Pečat.) •loaeph Huzieh, tajnik. treba potem xdravnika plačati, pač pa zdravila. Drugi raalog Je: t'e nekateri ne plačuje mesečno /dravnika in v bolezni vzame »dravnika, ki ae mu zdi najbolj 1 z.ancaljlv, in društvo mu pošlje so-i pet svojega društvenega sdrsvni ku, kakor določsjo sedanja pravi la, naatane vprašanje, komu je mogoče plačevati dva zdravnika f Tiatemu, kl plačuje atalno meseč no svojega hišnega zdravnika ali drugemu, ki le za slučaj bole rni vzame zanesljivega sdravnl- Dursngo, Golo RESOLUCIJA: Društvo "Zvon," Itev. 40 S. N P. J v Dura n go, Colorado, apeli rs na \ae brate iu aestre, na vas hrataka društva ra aprcmcnibo VIII. člena, 3 točke Omenjena točka Je Škodljiva za društva in Jednoto kakor tudi ra V členu VIII, točka 6. določa pojedinega člana. I.ahko rečemo, v pravilih, da jednotinega sdrsv da je velika večina članov, ki n '»ika plačajo tiatl člani, ki gs po-majo zdravnika za alučaj bolezni, trehujejo. To je glavna točka, kl ki g a plačujejo mcae.-no, a dosti ne more vzdržsti. Tu nsstane takih, ki imsjo po d\a »travnika finančno vprsšange, nsj 11 dru ra alu.-aj botram Taki zdravniki štvo plačuje adrsvnlka. sli naj ga [ki Forest Oitjr, Via. "Mednarodna Zveza," 124 & N. P. J. sporazumno s društvom "Kamnik," štev. 204. v Luzerne, Pa., etavi inicijativni in sicer, da ae poleg sere zredov vpelje še en raz-sieer ssmo za posmrtnino. pri takih bolnikih, ki imajo vidne laslogi: 1. Veliko članov jc, ki rane. bi igdi dali zavarovati tudi svoje Toraj iz navedenih razlogov lena samo sa poemrtnino. za bol- | podporo pa ne, ker je po mnenju preveč za plačevati čno jc, da v vsaki delavski primanjkuje denarja. Ker je ekoraj nemogoče de-ivi ženi, da ne bi opravljala kakega malega dela m hiši, dokler ac nc zgrudi skoraj onemogle aa tla, posebno, katera ima maj-k ne otročiče. Po eedanjih pravilih pa pri najmanjšem prestopku zapade bolniška podpora. S. Ker smo prepričani, da bode foots, ako vpelje ta razred, veliko napredovala na članstvu, po-abao pri članicah. V ta razred, ako sc vpelje, nsj bi ae Ishko zavarovali poljubno kakor drugi, ki imajo tudi bolni-podporo, to se razume tako, lahko zavaruje v razred, ei izbere izmed sedanjih Chicago, DL Inicijativni predlog drultva "Slovenski Dom," štev. 86 S. N. P. J. Društvo si šteje v dolžnost staviti sledeče popravke v pravilih na strani 83, člen VIII. "Jednotini zdravniki". Ta člen naj sc glasi: Vili Člen. Zdravniki. 1. Vsako krajevno društvo mors imeti evojegs zdrsvniks, kste rega voli društvo tsjno z listki. Kjer je več kandidatov se smatra izvoljenim tinti, ki prejme največ glssov. Ako razmere dopuščajo, ima društvo lahko tudi dva zdrav nika. , \ ( 2. Zdravaiii te natančno preiskati in avojo Izjavo, če je spremeljlr ali ne. Sprejema ae jih pa na (first elass sil good risk). Odklsnja se jih ps ns (fsir doubfull risk). 3. Za slučsj bolezni mora zdravnik obisksti bolnika naj manj enkrat v tednu; bolezen mora označiti v angleškem jeziku in aiccr razločno ln čitljivo. Na plačilno nakaznico mora označiti natančen čas, kedaj sme bolnik iti na sprehod, če mu je ta dovoljen. Ako je stanje bolnika tako, da sme na sprehod, mora bolnik obisksti zdravnika najmanj enkrat v tednu in če zdravnik zahteva še večkrat. 4. Vsak bolnik, ko se jsvi bol-nega, uiora obenem sporočiti tsj-niku svojega društva tudi naalov zdravnika, ki ga zdravi, zdravniku pa noalov društvenega tajnika. 5. Ce zdravnik apozna bolnega člana sposobnega ss delo, mora to označiti v nakaznici ln sporočiti društvenemu tajniku. 6. Zdravnika plačajo kandidatje in člani, ki ga potrebujejo. 7. Zdravnik ne ame nikdar za pisati prejšnjega aH datuma, kakor dan, kedaj ae je jsvll zdravim, sli ksdsr gs sdravnik spozns zdravim. 8. Tsjnlk mora nasnsnitl ime in nsalov društvenega zdravnika gl. tajniku, da ta lahko vaaki čas atopi s njim v korespondenco; od zdrsvniks ame sahtevati vsa potrebna pojaanila glede novih kandidatov. I, <*> sdravnik ne ispolnuje or je nad 45. let star, sc bsebi razume, da bi se ne več zavarovati %akor za 00, kakor po sedanjih pravi 'Poleg posmrtninskega sklada al Fraternal Congress i člani morali prispevati v upravni sklsd in rezervni, društva prosita podporo da gre predlog na splošno glasova 6. Člen "Konvencija," 5. točka, prvi odatavek naj sc glasi: Vsako krajevno drultvo s nad petlndvametimi člani ima pravico izvaliti delegata(injo) v mesecu, ko pe v zmislu teh pravil voli delegate, delegat pa mora biti zava rofan tudi v bolniškem skladu. 6. Točka naj se glasi: Delegat je lahko vsak član in Članica, ki je zmožen pisanja in čl in«mora biti član društva «trl meeeoe pred voliiva- Člani in članice, ki so zaverova-ni ssmo za posmrtnino so ssmo suspendirani. Ns koncu sedme točke, nov stavek t Člani in članice, ki eo zavaro-vani ssmo zs posmrtnino, plačsjo poleg leetvicc National Fraternal Congress, še 5c v upravni in 5c. v rezervni sklad. Nov stavek na koncu desete točke: Od Članov m članic, ki so zeva rov sni samo za posmrtnino gre v upravni sklad pristopnina 50c. in pa mesečni prispevki 6c. Člani in članice, ki so zaverova ni samo za poemrtnino nc prejemajo Glaoila. XI. Člen "Bolniški obiskoval ci" koncu prve točke, nov sts vek: Člani in članice, ki eo zavarovani samo za poemrtnino so izvze ti od bolniških obiekovaleev. Vzrok, da predlagamo, da ta raz red nc dobiva glasils, je v tem, ker po našem mnenju bode v ta razred pristopilo največ žen, ka terik možje eo člani S. N. P. J Zaradi tega jc tudi naše mnenje da se jih oproeti. (Pečat). Predsednik, Josef Čcbular. Blagajnik, Jos. Povšek. , Tajnik, Ernest Krall. Viator, Colo. Društvo Golobček, It. 100. S. N. P. J., jc na ivoji redni seji, dne 14. junijs vzelo inicijstivo, ter sta vi predlog za delno spremembo točke 14. člen V. v ustavi S.N.P.J. Kot v naslednjem razvidno, med sedsnjo m predlsgano točko. Sedanja točka: ; 14. Prošnja konvencija nomini-ra osem kandidatov za pritožbeni odsek in pet ksnkidstov za odsek za pravila. Ti kandidatje morajo iti na splošno glaeovanje najkaa-neje šest mesecev pred konvencijo in tistih pet kandidatov, ki dobijo za pritožbeni odsek največ glasov, je izvoljenih, dočim so v odsek za pravila izvoljeni tisti trije ki dobe največ glasov. Odsek za pravila sc mora aniti najkasneje tri tedne pred konvencija v glav nem stanu jednote in sestavi nova pravila, ki jih potem predloži kon veneiji. Odsek za pritožbe se ps ustavo in pravila, ki"; m v M . vrsti nsj se črtajo besede: "guT ni Ujnik" ter nsinestijo i fc* dami: "odbor za ustsvo iu prtVl V 5. točki v četrti vrati naj * črUjo besede: "gl. Ujnik", raestijo naj se z besedami: "o^ bor za usUvo in pravila", V 6. točki v drugi vrsti mi * črtsjo besede: "gl. Ujnik u", ter nsinestijo z besedsmi: "odboru zs ustsvo in pravila." Razlogi: Vsebina nekterih številk "ui». sila glede inicijativnih predlogov dala je članom društva Golobček, št. 100, po«rod, da ao zadevo na svoji redni aeji dne 14. junija v razpravo vzeli. Prečitali so se tu-di nasveti iz Glssils glede pomoči pri seeUvljenju predlogov. Društvo priznava potrebo pomoči in nekUri člani so bili mnenja, da «e atsvi predlog ,potom kterega naj bi bil glavni odbor pooblaščen za to, dočim so bili drugi mnenja, da glavni odbor ima dovolj dela, da bi še inicijativne predloge za dru. štva sesUvljsl in sploh zadeva ne spada v delokrog gl. odbora. Končno prišlo se je do zaključka, da sprememba točke 14. v V. členu uaUve je pot, ktero naj ae vzame. Članstvu S.N.P.J. jc znano, da Jednota ima nominirane kandidate za pravila, toraj vse kar je potrebno, da ae odbor izvoli iu takoj v akcijo postavi. Posebnih apela-cij v prilog našega predloga društvo ne bo pošiljalo, pač pa tem potom članstvu priporočamo, da naš predlog s posebno pozornostjo prečita in potem uradnim potom svoje prepričanje izreče. Frank Orazem, preds. Peter Geshell, Ujnik, Martin Miklič, blagajnik. (Pečat) IZ GLAVNEGA URADA. SEJA OL. UPRAVNEGA ODBORA 15. junija 1916. avojih dolžnosti in ac pri njem sa-ae glasi konvoneijo, izvzeti eo pa tisti, ki so zavarovani samo za posmrtnino. Seja glavnega odbora. X. Člen 11. točka, drugi odatavek naj se glasi: Določi čas, v katerem mora vsak član plačati dotični aaesment, ako je zavarovan v skladu, v katerem jo primanjkljaj. , II. Člen "Kvorum" ae doda no- vi sUvok, na koncu prve točke: Mora pa biti 5 Članov, ki so zavarovani v posmrtninskem in bolniškem skladu. V. Člen "Članstvo," na koncu druge točke nov sUvek: Izvzeti so pa tisti, ki se hočejo zavarovati samo za posmrtnino. VII. Člen "Pristopnins in ase-sment," nov sUvek na koncu 1. točke: Prosilec, ki ae želi zavarovati samo za posmrtnino plača 50c. pristopa, en redni asesment v zmislu leetviee National FraUrnal Congress, 5c v rezervni in 5c v u-pravni sklsd. X. Člen. "Pravice in dolžnosti članov," nov atavek na koncu pr- kasnejšega | ve točke: Člani in članice, ki so zavsrovs-ni samo za poamrtnino, ne morejo biti voljeni in tudi glasovsti ne, ako glasovsnje ni v zadevi posmrtni ne. XI. Člen "Krajevna društva," nov eUvek na koncu prve točko: Mora pa biti 10 novih ali pa sU-rih Članov, ki so savsrovsni tudi v bolniškem in drugem skladu. Druga točka, prvi odsUvek naj aa rodno alt iaredno mora nasiti najkasneje tri dni pred pssi ksj uspsčnegs, se ns njegovo meeto izvoli drugegs. (Pcčst). Predaednik, Anton Puts. Tajnik, John Turk. Blagsjnik, Frank Urbsnz. Opomba ia pojasnilo: (M ksr so "Jednotini sdravnl- dno ao veliko boljši ra člana in .1 to kakor jednotini. Zakaj? od člana ue dohi ve«- kakor tneaečui priapevek, zato gleda ju, "i bode v tej| sli oni drlsvl ali na-da člana čimprej nzdrsvijo. aelblnl. .leduotin zdrawiik na bo gledal \ Podporne organizacije ohstojs v pravilih, smo člsni omenje- n| Ustanovitelj društvs mora, ko ima 10 kandklstov, ksteri se ho-če jo »verovati tudi za bolniško podpore, pisati glevnemu tajniku po pravila in druge potrebne tiskovina. Opomhs k plačilni Isstvi-el na koncu prve točke, nov aU-vek t Člani in člsnioe, ki so zsvsrovs- bolnlk plača sam. Znano ja sploh ,negs društva sprevideli, vaškemu, da denams krlaa se po- h voj tika vsepovsod med delavci, nsj samo za poemrtnino plsčajo . . ® ® .... . ^ P^-1 poleg Igom js leetviee v upravni dejo rasne nepri Ike in nepotreb „k|J fc |n r „„rrni aklsd 5e ni t rosa! as bolniks a jednotinimi splnlna pravils," I. člsn "Ase- konvencijo v glavnem stsnu in rešuje vse pritožbe in prošnje, ki so predložene, in potem poroča konvenciji o svojih zaključkih. ' Točka s predlagano apremem-bo: 14. Šesta konvencija nominira osem ksndidstov za pritožbene od aek in pet kandidatov za odsek za uatavo in pravila. Kandidatje v odseku za ustavo in pravila, morajo iti na splošno glaaovanje najkasneje eno leto po šesti konvenciji, dočim kandidatje za pritožbeni odsek morajo na splošno glasovanje šest mesecev prod prihodnjo konvencijo. Pet kandidatov, ki dobijo za pritožbeni odsek največ glaaov, jc izvoljenih, dočim so v odsek za ustavo in pravila izvoljeni tiati trije, ki dobijo največ glaaov. Odaek za uatavo in pravila prejema vso inicijativne predloge, tičoče se ustanove in pravil. Ako so predlogi pomanjkljivi ali nepopolni, naloga tega odaeka je sestaviti jih v pravem pomenu, kolikor mogoče na kratko in razumljivo. Nadalje sprejema vse druge zadeve, ktere morajo na splošno glasovanje, kakor tudi naznanila od društev, ktera so podpirala predloge, ter rezultat referenduma, kterega objavlja v "Glaailu" in hrani do prihodnje konvencije, ftest meaecov pred pri hod njo konvencijo, sprejema na-svete tičoče sc ustsve in prsvil mi na podlsgi istih, tri tedne pred prihodnjo konvencijo, v glavnem stanu jednote, seatavi novo uatavo Navzoči: Kuhelj, Verderbar, Trbovec, Zavertnik, Molek iu u-pravitelj Godina. Br. Kuhelj o-tvori sejo. Zapisnik prešnjc seje sprejet. Br. Molek poroča, da jc bila 2. junija aeja uredništva "Proave-te". Dogovorjeno jc bilo, kje iu kako nabaviti vsh potrebna sredstva za hitro dobavo raznovrstnih vesti pri dnevniku. Poročilo se odobri in se dovolijo potrebna sredstva. • * Br. Godina poroča o ponudbah za tiak dnevnika. Tiakarna 'Spra-vedlnosti' računa za 3000 iatisov H5 in 45 centov za vsakih 100 ii-tisov več; zraven je všteta tudi ekspedicija. Narodna Tiskarna računa $32 za 3000 dnevnih izti-sov in 40c za vsskih nadaljnih 100 iztiaov, ni pa tukaj všteta eka-pedicija. Cene za oglaae so urejene v obliki pregledne tabele. — Poročilo ae vzame na znanje in 8tvar se prepusti upravitelju, da uredi vse po svoji previdnosti. Br. Terbovee predlaga, da dobe vai člani Jednote na ogled prvo številko "Prosvetc". Sprejeto. Br. Verderbar poroča: Delo pri Jednotinem uradu jc sedaj v polnem tiru. Edino na pogodbah « kontraktorji manjka še nekaj podpisov. To se izvrši. V tožbeni zadevi gospe Ane P«-tušek napram Jednoti v Pittsburgh Kans., zahteva naš tamoani pravni zastopnik svoto #165, ki je potrebna za priziv na višje sodišče. Omenjena svota sc ima vložiti kot kavcija. Sklenjeno, da a' vloži. Dr. Kern je poalal nekaj kratkih navodil glede bolniških H' in pravila, kar potem predložil . . . Ti konvenciji. Od*k „ priWh. J""' m p. mor. miti n.jk.Jej, tri ,l„i''"v,r " "" "r,oWl " ' pred prihodnjo konvencijo v glav nem stanu in rešuje vse pritožbe naj priol>či I je naznanja dr. Kern, da aprej me zastopništvo na konvenciji n prošn e ki " „^ii„,7„i7;: Fraternal Congresaa r m prošnje, ki so prculožcne ter po- , . , ... . jm bo ii _ ___nc __ Clevelandu in obljublja, da ac n« poroča konvenciji o avojih za ključkih. Pojasnilo. r V 9. členu uatave so nektere točke v zveai i predlagano apremem bo, in ako se člsnatvo izreče u spremembo, naatsne sprememba asma po sebi tudi as prizsdete to- dovoli $15. Čke. Toraj kedor glssuje ss pred- Atev obljubi js, vdeležil, če le mogoče, vseh rsi-nejših sej. N. F. C. obžsluje. da ne bo imela našs Jednots več dele getov. fttev. 92, Franklin, Ksna.. Br. Trefsld. stsr bolnik, je v stiskah in prosi izredne podpore. Sc m" ,, apaawi pravna, a. eien "tavelt: tudi zs spremembo ( lani in Članice, ki so zsvsrovs- točk in sicer: podpirsjo na svoji prvi ssji. ds 7, Claridgc, Ps. Br. .»oha je zbolel 28. msres t. U ,n ra kuhat m dobrobit S \ P J., večinoma le iz delavskih alojev, tra čimpreje na aplošno glsaovs ni saMO sa posmrtnino ni društvo glednl |»o ra *vojn korUt in «voj ravnotako tudi lokalna društvs. Inje. žep Koliko I m i ve«* bolnik in koli Tu naatsne vprsSenje. j« U Ako je ts predlog aprejet, ml- nje. nsalednjih dsn pozneje, ko je njegove porodils. Prijavil je neko boles*" , , V 2. točki v prvi in drugi vrsti ns ielodeu. Nskszniea ae gla« «• pnmorano plsčsti sseamenta sa- naj ae črtsjo Iteaede: "gl. tsjni- $40, Ker pravils ne dovolijo H ko bo dalja bolezen, bo rajfce \i Ae vatrsjstl društvom in člsnom padejo temu nsaprotujoče točke Na koneu tretje to ke n r Ma del iu bo več za njegov lep Po j pri ogromnih stroških, ki neats^-I to je VIII. člen "Jednotini sdrsv- veki ku. kl gs mora predložiti seji gl. odbora in"; na meato teh besed nsj se u vrste besede: "odboru zs pore ss notranje, nevidne bole«" v tskem slučaju, je sklenjeno, ddaljen največ »tiri in najmauj ivr milji od bližnih atarih drui-eVt _ Se jim dovoli. Štev. 180, Lin ton, Ind. Br. Jakob Fajhar je brez dela in v velikih »tiskali. Proai izredne podpore V smislu pravil ne more dobi- Štcv. 146, Bessemer, Pa. Br. Krek ima tri nakaznice v sneaku »2. pohabljena noga. Nakaznice niso podpisane po bolniških obi-kovalcih. Se pooblaati zanesljivega člana v bližini, da stvar pre-išče. fttev. 142; €o»linwood, O. Br. Aut. Mezgec je prejel vao podporo, a je & bolan in v bedi. Se mu dovoli $15 iz. aklada izrednih podpor. ■Štev. 206, Groaae, Gana. Društvo pošilja račun v znesku $14.90 ra povrnitev 1 atroškov, ki so natal i vsled zdravniške preiakave br. Strasbergerja, ki je bil minljivo bolan. Preiakavo je zahteval 1. upravni odbor. Stvar se reši smislu pravil. Štev. 235, Newburg, Kanz. B/. Andrej Podlesnik je vložil priziv na drugo inštanco, to je na gl. u-ravni odbor, zoper razaodbo društvenega porotnega odbora, ki ga kaznoval z enomesečnim suspendiranjem. Predložen je zapia-nik porotne razprave in Podleani-kov zagovor. Iz obojega je razvidno, da je bil br. John Kogošek, član omenjega društva, pobit na prstu in Podleanik ga je obia-kal. Pri društveni aeji je pa Podlesnik omenil, da Kogošek ni reden podpore. Zadnji je zahteval porotni odbor in ta je dovolil podporo ter obeodil Po-lesnika. Toženec izjavlja, da ni-kskor ne zasluži kazni in da je br. Kogošek rekel, da sploh ne mara podpore toliko časa, da bo Podleanik kaznovan. — Sklenjeno, da ae azveljavi suapenzija, kajti porotni odbor bi bil moral po pravilih dati ukor kot prvo kazen. Štev. 102, Chicago. Seatr. Mary Jerman je bila dalj čaaa bolna na nogi in ae je zdravila v County lospitalu. Društvo jo je obiako-■alo. Nakaznica, ki ae glasi za 135., je pa pomanjkljiva na zdrav niski izjavi. Društvo zahteva podporo. Sklenjeno, da ao članica izkaže z listkom iz bolnišnice, da jc imela bolniško poatreŽkinjo nurse), katero priporočal zdravnik, na kar dobi podporo. Štev. 86, Chicago. Društvo ima iniciativni predlog za apremembo člena "Jednotini zdravniki". Se objavi v Glaailu akupuo z vsemi ostalimi iniciativami, ki imajo o praviti a pravili. Štev. 124 in 204. Forest City v Hesse mer, Pa. Oba društva ponov no pošiljata iniciativni predlog, da se vpelje še en razred samo za posmrtnino. Se objavi v Glasilu z ostalimi predlogi. Br. Kuhelj zaključi sejo. Joa. Kuhelj, podpredsednik, Ivan Molek, zapianikar Izredna seja gl. upravnega odbora in zastopnikov J. B. B. glede skupne tiskarno 7. Junija 1910. Navzoči: Verderbar, Zavertnik Terbovec in Molek; zastopniki Jugoslovanake aocialiatične zveze Kristan, Dubravac in Kokotovič. V odsotnosti podpredaednika predseduje br. Zavertnik, ki otvo-ri sej«, in povabi zastopnike J. S Z, 'la izrečejo svoje mnenje. potom ravnateljstva (direktori-ja), ki mora biti v Chieagi. Terbovec: Prožtor sa tiskarno ie imamo, torej naj odpede vsaka debata glede stsvbiščs. Verderbar: Načrta nimamo niti proračuna. Dnevnik mora biti najprej v tiru, da vemo, kako ho šlo. Tiskarna ba stala veliko denarja in na dolg ne amemo špekulirati. Denar, ki ga založimo v tiskarno, ae mora obreatovati najmanj po 4 do 5 proc., drugače ae ne bo atvar izplačala. Dobro je, da gremo polagoma, a odloča naj članstvo. Zsvertnik: Dr. Verderbar je pozabil, da članatvo ne more odločati, dokler nima pred aeboj načrta. (Čita tozadevno reaolucijo is VI. konvencije). Reaolucija jasno govori, da mora gl. upravni odbor najprej izdelati načrt v sporazumu z odborom J. S. Z. in potem dati ta načrt članatvu, da ga sprejme ali zavrže po aplošnem glasovanju. Načrt torej moramo izdelati. v Dubravac: Tega mnenja aem tudi jaz. Zveza tudi nima načrta, ^ačrt je zato potreben, da se vidi delo, ki ga bo imela tiakarna. Jas aem tudi za to, da ae uatauovi kor-poraoija po bizniških načelih. Glavno je, da vidimo proračun ali pregled izdatkov in pa dohodkov na podlagi tega, kar že imamo. Kristan: Na obeh straneh je bi-a ideja za ustanovitev tiskarne in če ima Jednota še to idejo, ki je izražena v vaši resoluciji, potem je boljše, da se takoj loti de-Pre vidnost jo se voda potrebna. Ako Verderbar računa, da je vspeh le tedaj mogoč, kadar bo pri dnevniku 15,000 naročnikov, je to napačno, kajti pri izdatkih za tisk ni dosti razlike. Glavni stroški pri listu ao stavci, stavljenje črk, pa naj se tiska tisoč ali deaettiaoč iztiaov. Jednota ima veliko tiakovnega dela v privatnih tiakarnah, in zato je vsekakor koristno, če ima avojo tiskarno. Rizi-Ita je seveda na obeh straneh, toda pomisliti je treba, da bosta i-mela podjetje dva, ki sama dajeta delo tiskarni. En dnevnik, dva tednika, dva koledarja vsako leto in potrebue tiskovine — to je de-lo, ob katerem že lahko eksistira ena tiakarna. Ako ae pa to delo razdeli na dve tizkarni, tedaj pa lx>aU druga drugo grizli in podr-I? Ki praktično, da ee etvar ©d-klada, kajti medtem bodo imeli drugi od nas dobiček in mi bomo več plačevali, ker materijal ae draži dan za dnevom. Stroji bodo dražji in vae drugo. Izročimo ae: ali atorimo poskus t Izvolimo pododbor iz obeh ztrani, ki naj poizve vse, kar je potrebno, da vidimo delo, na katerega tiskarna lahko računa absolutno in eventuolno. Dalje naj poizve pododbor, koliko bi stal materijal, atroji itd., torej koliko denarja jo treba. Zavertnik: Že prej aem omenil, da glede skupnega načrta je stvar prinoipijelno že rešena od naše strani. To dokazuje resolucija. In mi smo že poizvedovali glede izdatkov. Godiua ima številke in druge podatke. Molek: Najboljše je, da gremo takoj na delo. Čemu si beliti gla ve, ali bo šlo ali ne bo šlo T Izvoli mo pododbor, ki naj preskrbi črno na belem številke, koliko bi atala tiskarna z vao moderno o-premo in koliko je tistega dela, na katerega se lahko takoj zanese mo. Jaz sem za to, da ae izvoli pododbor in potem končajino se- * ■ ^m ™ i Zavertnik: fttevilke morajo dati tisti ljudje, ki dels jo tiskarne Na razno managerje v privatnih tiakarnah ae ni zaneati. Verderbar: Jaz moram vedeti, če ae bo tiakarna abaolutno izplačala, drugače ne glaaujem za njo Verderbar: No, zdaj pa mo že bolj gospodarsko, za tiskarno že imamo in prostora ne smemo izgubiti, tke o tiskovnih izdatkih Jednote vam lahko dam vaak če*. Znati Jo treba, koliko stane stavba, atroji, postavljenje atrojov in vodstvo tiskarne, ki pa mora biti v rokah veščaka. Kokotovič: Oo je več moči ako-paj, je boljše zagotovilo aa vapek Ni mogoče mialiti, da bl združeno podjetje ne moglo vati. Mi raaterao in s nami buaineaa. Delali bomo v intei nas vseh, ne ps sa privstni žep. Zavertnik: Naj ae izvolita dva člana v pododbor, ki ima preekP-beti podatke v najkrajšem čaen in sklicati prihodnjo aejo. Vsaka stranka naj imenuje onega člana. — Nasvet se osvoji kot predlog. — Zastopniki J. S. Z. imenujejo Dubravca, a od etrani 8. N. P. J. je pooblaščen br. Godina, ki že i* m« nekaj podatkov. Petar Kokotovič, prodsedatelj. Xjrag Mošek, zapisnikar., r Seja gl. upravnega odbora 11 Ja-nija 1010. Navzoči: Kuhelj, Verderbar* Terbovec, Zavertnik, Molek in u-pravitelj Godina. Navzoč je tudi br. Frank Čeme iz Cleveland*, ki je prišel kot zastopnik S. D. P. Z. glede združenja. Br. Kuhelj otvo ri sejo in da beaedo br. Černetu. Br. Čeme poroča, da sc je isre* kla konvencija Slovanske Delavske Podporne Zveze za združitev z S. N. P. J. takoj čim pokrije deficit. Odbor Zveze je voljan uaje-> ti računarja (actuary), katerege je imela S. N. P. J., da pregleda zvezino stanje glede sol vent uosti. To se izvrši še ta teden. Zveaa i ma 3000 članov in $40,000 premoženja. Člani so večidel zavarova-ui za $500 posmrtnine, drugi so za $100 in 37 je zavarovanih za $250. Sedaj je treba uravnati vprašanje glede teh razredov. Ali naj kako se bo to uredilo f Združitev Z penzijsko družbo je takorekoč še pri kraju. Tam je 250 članov, ki zo zavarovani za $100 posmrtnine. Penzija je že odpravljena. Verderbar: Združitev je pripo- da ae ta atvar pošlje vrhovnemu Še druga dela, ki jih z lahkoto l« nio imamo pri moških društvih, zdravniku v odločitev. ! vriujemo, če amo akupaj, a tel- Kar se tiče društvenih sdravni- Stev. £48, Hagevo, Pa. V zadevi | ko, če smo ločeni v dveh tiskar j kov, ae atrinjam, da ae ta točka umrlega Ur. Jos. Bradsča iajavljs nsh. Veliko etvari na primer bi ae odpravi, ker res ni videti nikako koroner, da Je omenjeni umrl I ponstisnilo iz naših časopisov v koriati, pač je pa na škodo član-valed raastrelbe diusmits, toda knjige iu hrušure. Delsli bi lahko atvo, kor jim društveni adravnik nihče ne ve, da li Je bil aamoiuor i lepe ekapcriuieute. Naredimo po- šo tiato pobere, kar bi jim mora-ali neareča. Zadeva ae iaorči br I godbo ua kupčijaki podlagi iu jax I lo ostati za iivljenje. Kdor ima de-Ambroliču, da Jo preišče. bom atvar zagovarjat ua aocijali.|lo iu da aboH, jo že tako močno fttev. 124, Foreat City, Pa. Br. stičnem kougrosu. John Oblak jo med boleanijo od- Godiua: Ako imaiuo akupno tis Šel v New York, toda prestopnega liata ni vsel. Se naroči Štev. 140, da pošlje obiskovalca. karuo, prihranimo veliko na mate-rijalu, ker dobimo cenejše. S temi izvajanji ae atriujajo tu fttev. 235, Frontenac, Kana. Br. di Zavertnik, Dubravac iu Molek. Joe Golob ae pritožuje, da je do-1 Zavertnik: Današnja aeja dobil $3 premalo podpore še v no- kazuje, da v principu aiuo sa sdru-vembru m. I. Ts zneaek mu je od-1 tono, toda zdaj moramo iskati po bilo društvo. Sklenjeno, da ostane pri aklepu društva. Stev. 109, Ladyamith, B. C. Ca. nada. — Društvo poroča glede znanih vojnih vjetnikov, naših članov, ki so iuternirani. Tam ao ao zavzeli za nje po uavodilu iz gl. odbora in apelirajo na Jednoto, da jih čimprej reši. Stvar ze zopet Izroči Jeduotinemu odvetniku. Br. Zavertnik poroča, da je u-ledništvo in upravništvoFVPro-avete" naročilo nekaj tiakovin za dobavo naročnikov iu poročeval-oev veati. Naročilo ao odobri. Br. Kuhelj aaključi aejo. Jot Kuhelj, podpredaednik. Ivan Molek, zapiauikar. ta do združitve. Souialiatična ave za mora aprejeti enako reaolucijo na avojem kongresu, kakoršuu je sprejela jednota, ln potem delata uHO odbora na načrtih. Drugače ue moremo naprej. Kriatau: Zaključimo, da amo prinoipijelno apornaumni za akupno tiskarno ua podlagi poročil. To je moj predlog. Kristanov predlog aoglaano aprejet. Peter Kokotovioh, predsednik, Ivan Molek, aopiznikar. Seja glavnega upravnega odbora 1. M. P. J. in zastopnikov J. B. B. glede akupne tiakarna 29. junija 1916. Navzoči: glavni upravni odborniki S. N. P. J.: Verderbar, Ter-bovec, Zavertnik iu Molek ter u* pravitelj Godiua; zastopniki J. S. Z.: Kriatan, Dubravac iu Kokotovioh. Predsednikom je izvoljen Ko-kotovioh, ki otvori aejo. Zapisnik prošnjo aeje glede akupne tiakarna aprejet. Dubravao poroča: 'Dobil aem podatke o enoletuih izdatkih "Ita-dničke Straže", "Proletarca" iu N. P. J. vpelje še to razrede ali tajništva .Jugloalovanako Socijali atične Zvezo, kakor mi jo bilo ua ročeno. Tukaj zo: "Kadnička Straža" je izdala leta 1915 za tiak iu vae oatale tiskovine avoto $4924.00, "Proleta-c" jo pa izdal v ravno tem letu ročljiva. Samo penzijzka dražba oa tiak liata in tiskovino $4307.42. naj še počaka, da pride 8. D. P^ Rejništvo J. S. Z. jo izdalo za svo-Z. prej k ne*. Vpeljejo noj aZee Me tlako vino okrog $600. Torej mont, da bodo aolVentni, in potem|»npaJl zbiUjo liafcovnl Izdatki mi pripravimo vae potrebno la dveh glaail in tajništva Jugoalo združenje. Apeliram pa na ZvezoJvaneke Socijallstične Zvezo v o Dubravac: Zakaj ae bojimo f Nabaviti je treba moderno maši Ktbin Kristan razloži ob krat-1 norijo, ki več proizvaja in |*>tre-kem vso stvar. Pittaburška kon |)Uj,, mRnj delovne aile. Ne boj-veiicija je zaključila, da atori Jed mo ^ tiakarnc, če vemo, da ima-"ota korake za doaego akupne ti- ino delo in če amemo računati na "karne. Socialistični kongrea jeljci0 Vaše organizacije. Zagotovili™ in tam ae bo razpravljalo ol^ nara tiak vašega dnevnika in t*m vprašanju; zato je potrebno, I VM,h tiakovin in mi poatavimo ti »la M' izdela kak načrt. Tiakerna I Hkarno aami. Mi se ne bojimo! nmra biti, o tem ni vprašanja. Kriatan: Naredimo pregled čez klavno jr, dali hočeta obe organi-1 javna dela. Vi Imate imeli dnrv *aeiji aodelovati za akupno tiakar-' roi imamo dva tednika na o no Ali ima .lednota kakšne načr-Lmih straneh iu tiakovine. Poglej «• in kako jih J,, mogoče rešiti t mo naturo teh del. Jaz aein za jas- Zavertnik pojaanuje, da Jed no- Tat™ za gotovost, če vemo kaj ae ^ ^"^^."StenX " m- nima načrta. Tiskarna goto-' bomo tiskali, napravimo tabelo- pre**. - I *d|K»ra a* n. ta ne*.I« Vo '»ora biti te zaradi dnevnika.' rični pregled, da zvemo, kaj po ne lzpM0*g t«'«i« tiskarna mora biti popolno- j trebujemo za to delo. Vi veste, ds da naj ne zahteva novih razredov pri naši Jednoti; mi jih lahko zavarujemo zz $150 in za $600, aej ni doati razliko. Dalje bi želol, da se združi kar cela organizacija o-beneui, ne pa društvo za društvom. Dobro bi bilo izdelati natančno pogodbo in jo poslati na merodajuo mesto. V tem smislu govori tudi br. Zavertnik in omeni, da v slučaju nesporazuma glodo razredov naj icatero društvo pošlje iniciativni predlog, da aine gl. upravui odbor sam vpeljati razrede, ki so potrebni za združitev a to ali ono organizacijo. Končno je skleujeno na predlog br. Zavertnika in s dodatkom br. Verderbarja, da se naj sporoči S. D. P. Z., da naj čimprej mogoče uredi svoje finančno stanje v smislu solventnosti, a obenem naj predloži svojemu članstvu, ds na-ša Jednota sprejme zvezo, zko jo aolventna in če aprejme naša pre vila z vzemi obveznostmi in dol/, nostmi. Br. Čeme se izraža, da je popolnoma zadovoljen s teiu skic pom. Br. Verderbsr poroča: fttev. 36. Willock, Pa. Br. John Plut ims nskssnlco za $21, toda datumi se ne vjemsjo in sdrsvnl ška izjsvs ni povsem jssns. Obi-skan ni bil, ker Je oddaljen od društva, in ker je bil bolan na revmatizmu. fttev. 206, Cross, Ksns. (llede rsčuns zs povrnitev stroškov, k so nastsli pri posebni zdravniški preisksvi v zsdevl br. Htrasber gerja na zshtevo gl. upravnegs odbore, ae uvede preisksvs, pro-den se izplsča. Trije člani, ki ao šli z bolnikom, zshtevsjo po dnev-nice in po 90 eentov zs vožnjo. ' fttev. 151, Witt, IB. Br. Msrtin-člč ims nsksznieo zs $5, ksr ni prsvilno. Društvo ps zshtevs, ds nem letu $9791.42, Verderbar poroča: Tiakovnl izdatki Slovenske Narodne Podpor ne Jednote za Glaailo in vse jed notine tiakovine v letu 1915 zna še jo okroglo $8000.00. l*tos bodo seveda ogrotnnejši. "Proaveta" bo atala povprečno $50 na dati in tiakovine povprečno $100 ua me sec. Ako seštejemo obe svoti, ksr je iadala lani za tiak naša jednota in pa Socijslističns zveza, ln če to skupno avoto razdelimo na dva aajat delov, tedaj vidimo, da zna Žejo meeečni tiskovni izdatki obeh organizacij $815 in nekaj oentov Moj proračun glede dobre, moder ne tiskarne je pa zledoči: Poslopje bi ztalo (po estimaciji arhitokta Layer je) $10.000, stroji in ostala tiskarska opreius (po estimselji Nerodno Tisksrue) ps $15.895. Prorsčun delavskih plač, davkov, obresti in drugih atroškov operi ranja znaša pa lalnlli $22.540.00. Jz toh prorzčunov aledi, da bl ae izdatki in dohodki take akupne tiskarne revno nekako križali, to jc da bi se tiakarna izplačala lu zra vno bi še bilo nekaj prebitke. Godina poroča: Imam podatke od Keyatone Type Foundry in ai eer aamo za tiakarako opremo. Ta tvrdka da atrojc in vae drugo, kar zpada zraven, zz $15.680.00. Ako prištejemo zraven $10.000 za ata v bišče, tedaj Imamo brez malega ravno tieto avoto, ki jo navaja br Verdertar v avojem poročilu. Pri tem pa nismo rsčunsli ns drugs dete, ki bi Jih lshko imeli in kste ra zdaj dajemo Narodni Tiakarnil Če bl najeli par moči več v tiakar-Oi, bl imeli več dohodkov. J Ženo je torej, de bi ae atvar izplačala, ako Igremo akupaj. Priporočamo vaem navzočnim, de deluj mo ae združeno podjetje. Kriatan t Kakor razvidim iz teh računov, Je združenja edina j»ot do cilje. Dele obeh organizeeij pokrijejo investicijo in Izdatke. Če pe gremo naraaen, boste dvs lots in dve hiši. Kno poslopje ns enem lotu je vaekekor cenejše, kakor oškodovan, kar pa bolniške pod. pore prejme, tiato pa društveui zdravnik pobaše v avoj žep. Njega ne briga, od čeaa naj bolnik živi, posebno v sedanjih slabih Časih. Za danes koučsm s pozdravom na vse člane in članioe S. N. P. .1. širotu Združenih držav. frank Oemalar, Član društva Victoria, štev. 220. Neff, 0. Društvo "Bratstvo" št. 4 S. N. f. J. v Noff, O., je na svoji Izvan-redul seji due 25. junija, vselo v pretres iniciativne predloge lu je proti predlogu dr. št. 114, ki stavi predlog, da bi so Imliiiška podpora ne izplačevala aa maiij kot 10 dni. Ta predlog bl bil škodljiv za napredek jednote. Siuo tudi proti predlogu, da bi društva aa-ma plačevala za prvih šeat meso-cev bolniško podporo. Imamo Žo tako velike aaesmente za plačevati brez tega. Ta točka naj ostane pri atarem. Smo tudi proti predlogu društva št. 40, ki trdi, da društveni adravnikl niso koristni za društva in da gledajo za avoj žep. Uavuo tak je zdravnik, ktere-ga član aam mesečno plačuje; ako jo bolezen huda, ga tudi no ozdravi, za to azuio vauto, aiupak ga ia-roči drugemu zdravniku, kterega mora član zopet sam plačat. Dru štvo št. 40 je dalje proti člauu VIII. ki zahteva, do moro biti bol. nl član nzjmanj enkrat v tednu oblsksn od društvenega zdrzvni ka. Ako imajo člani svojega zdravnika kterega mesečno plaču jejo, naj si izvolijo tistega sa jod uotiiiega zdravnika, pri ktereiu jih Jo največ zavarovauih, pa si na ta način nekaj stroškov pri-branijo. Našo društvo ima tudi včasih kako malo sitnost zavoljo jednotiuega zdravniku, ali jednota vendar ne more vsakemu članu ali društvu vao po volji atorl> ti, kakor tudi društva sama uo morejo. — Strinjamo se pa s pre. dlogom dr. št. 72, da bi jednota plačevala jednotiuega zdravnika iz upravnega aklada iu ae pogodila z njim, za primerno eeno. Ta predlog če bo aprejet, bo v korist ln napredek društev. Za dr. Bratstvo št. 4, v Neffs, O. Predsednik t Leopold Plahuta, Tajnica: Mary Dernač. (Društveni pečat.) Bryant, Okla. Ne morem ol ksj, ds bl tudi Jsz ne izrszll avojegs mnenja, ker nekatera društva priporočajo, da bi ae vpeljal še en razred, aamo za poamrtnlno. Moje mnenje Je, da jo bolniška podpora ravno tako po- trebua, kakor smrtnina, ako tie šejzs umrlim bratom Jack bolj. Niao namreč aamo lahki alu-čaji bolezni pri žeiiakeuiu spolu, ampak ao tudi težki lu amelo trdim, da bi marsikatera ženska lahko bila k*' danes med živimi, O-ko bi bila zavarovana za bolniško podporo in bi ae žnjo lahko na' havila poetrežbo, ker ai v alučeju da nl zavarovana za bolniško |»od-poro ne more, ako nima prlhran fttev. 89, Primrose, Pa. Se»t. MJ" "»"arna mora loti popolno- trebUJemo za u> a«w. ' ru,vrnitev 7 IrBovako podjrtjo in dUla na t moramo imeti moderno unijsko ^T^JruZ Crir^nl drugačnih principih kakor pa ao tiaksrno. Niksrte ae ozirsti n. atroMtev IH« 11 »orne organizacije. NajLljše! dvomljive, majhne tlaksrne. Če te je bils vrfed PJ^J K dO uateoovl korporeeija in ne napredojeje, ni to še noben ^^^"^Woo,!Poteg nevedenib del imamo lahko stranki naj imata kontrolo1 razlog, ds tudi mi ne bomo. V državi Kaaaaa. Zapisnik zastavne seje adrule-nih društev S. N. P. J. v drževl Kansas, ki ae je vršils dno 4. junija pod predsedstvom Johna Be-done v Frontenaou. Čltajo ao imena odbornikov; navaoči ao vai resen tajnika Franka Wegelj In aa-atavonoše Antona Tomiič. Zapisnik ao sprejme a malim popravkom. Zastopniki so navaoči sledeči: Od druitva Štev. 9. Ignac Korošec nima posebnega poročila. Od druitva itev. . 27. Tomai Kokšič nima posebnega poročila, priapeva 2fte. Od druitva 05. Joaeph Perhne nima poaohnoga poročila. Od društva itov. 72. Tomaž Vovk poroča o alavnosti prvega maja. Od društva štev. 70. Simon lia-povi nima posebnega poročila. Od društva štev. 92. Joaof Bratkovlč bo poročal, ko pride stvar itn dnevni rod. Od društva itev. 104. Mary He-lak nima posebnega poročila, prispeva 2ftc. Od druitva itev. 200. Anton Hu* lor nima posebnega poročila. Od druitva itev. 225. Frank Krabonja nima posebnega poročila. Od društva itev. 235. Andy Podlesnik nima posebnega poročila. Poročilo zaatopnikov ae vaame na ananja. Kačun od alavnoatl prvega maja in primanjkljaj 3.84o ae aprejme. Prizna ae kot nagrada dečkom lu deklioom, ki ao koneertiraU vaakemu po BOo fn bratu Ant. Tomšiču ae da priznanja, ker jih Je iavežbel. Nadalje Ima brat Tonižič atrožke, kateri se mu Izplačajo, ko prineae režite. Nakar ae Čita platno od druitvo "Biaer", štev. 228, ln Je aprejet predlog, da ae priobči dobeeedno v glaailu, kakor da pisan. Kingo, dne 28. maja 1910. Slavni zaatavni odbor in aa-stopnikit Društvo "Biser," štev. 228 v Kingo Je na redni aeji dne 14. maja sklenilo, da ae na pridruži zsstavi skupnih društev; vzrok, kor ni nobeden član hotel prevzeti zs zzstopnlka. Po 4sljšl debati je bil predlog ztav-I jen in z večino sprejet, da ae ne pridružimo zastavi, Toliko v blagohotno na znanje. Z bratskim pozdravom Pougrao Jurshe, tajnik P. O. bog 174 Kingo, Kanaaa. O tem so i mol I Še govor bratje Bratkovlč, Kugekj in Goitok. Pismo glavnega tajnika J. Verderbarja, tikajoče so aahtev združenih dreštev S. N. P. J. aa po-slovnico se odloži aa poanejii Šoo. Na kar brat predaednik pozove vse navzoče, da vatanojo In oddajo bratski posdrsv v snah aožaija Hitlerjem. Zatem so preide na volitev odbornikov. Izvoljeni ao sledeči t Predsednik, John Bedeno Podpredsednik, Frank KugelJ. Tajnik, Anton Huler. Zapianikar, John Itepovž, Blagajnik, John Gortek. Znat avo-oskrbnik, John Vtedena. C ponovne bolezni, ker ae žensk.^JS^^i^t amlToT^^Uo blini'de-h^ zsr^ll M ds g. on Jo ker nima denarja, d. bi ai na P^riH, brst Je v bližini, hsvils poalrežbo. 1 Na kar a« aeja zaključi. V slučsju ps, ds je ženaks zavarovana as Imlniiko podporo, ps tegs ne bi bilo (»otrebs, ker lshko dobi poatrržbo, ds ae opravijo nsj bolj potrebna dels, Ako bi ae ts| predsednik, John Bcdcno. Zapisnikar, John Itepovž. Ooaemaogk, Pa Na zadnji seji druMve "Dani-rszred vatanovil, potem gre tudilea." štov. 44 S. N. P. J., ae Je enskoprsvnost rskom žvižget, sklenite, de ss vriijo r»dne mooe po dva In druga reč: Ako gremo aej Je bile revno elevelsnd.ka /»e društvene aeje, ,aeko trot>i nerszen tedsj boste ol»e tiakar,li konveneijs, ki Je priznsls enek nedelj« ob pol «tea*t» uri dopul iskali delo pri o h, to Je v ravno provooet tenake s moškimi in mi- dne, nomeeto popoldne, kot diam-W ' jjtn, da in* na škodo j^loot, aoj daj Ts aklep je U za nedoMoii ae vendar vidi. kako m ae |»omti« j čaa Člani vputtovsjte to. žils /enaka droit ve in koliko čle | Fr. Podboj, tajnik tistem krogu. To pomeni kouko reneo — neisproswo twlmovsnje, I PROSVETA PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE _ Uhaj* 4ni — nm mWJ I* LASTNINA SLOVENSSS NABOONB PODWKNS JZONOTB _ Cmm HSM« M« tUr^mhm: MlmUm* drUv tUtrnm cm-L ti ■tl-t". si.ss m m« m* Mehttke stvari Is vesli Iz Isszcstttvs. M, ku )M lUI I ILU«I "PROSVETA" SOI s S*. CrawfarJ Aw., CWa«t, W- THE ENUCHTWNtirr •Org«. t k« SUtmU »—•fU I-*—7 ttliorf socisrv____ AiwrtlSO »t— | "r«ta H r««inr»«. Mil r—»._ "PROSVETA" »01S »•. Crawferd Ae*.. Cbkag*. 1». , Mo bo ptofalk? Kdo bo plačal 128 miljonov do-larjev, ki jih jo določil kongres za pomnožitev armade in priprave oborolenjat Kdo bo plačal U ogromni davekf Nekaj se čuje, da hoče Wildo-nova adminietraeija izsiliti is kongresa vzakonltev splošnega davka na dedščine, namreč na velike dedščine, ki obnesejo stotiso-če in miljone. Težko je upati, da bi sedanji kongres storil ta radikalni korak; ogromne večina po-slaneev v obeh zbornicah je privezana s dušo in a telesom na tlate, ki bi bili s takim davkom najbolj prizadeti. Narevno je torej, de bodo dotični kongreenlki prej poslušali "glas svojih gospo-dsrjev", kekor pa Wilsona in njegove privrženoe. Ako bi sedeli v weshlngtonski zbornici ljudje, katerim bi bilo ree za blagor ljudstva, tedaj ne bi smeti čakati ne minute več, temveč bi sprejeti dohodninski sakon, vsebujoč ne samo dober odstotek davka na bogate dedščine, marveč na vse dohodke tistih velikih podjetnikov, ki imajo korist od velike armade in korist od vojno. Kd4r podeduje od kogsrkoli pet-deaetisoč do enegs miljone* W moral odstopiti republiki sores-menio naraičejoč odatotek svoje dediči ne; kdor pa podeduje mi-Ijon dolarjev in več, bi moral dati najmanj polovico. To bi prineslo vladi lepih dohodkov. Isdelovelcl orožja in streliva, ki drago zaračunajo,vladi vaak vijak na puiki, bi morali 'plačati posebni dohodninski davek. zdaj, ko baše jo miljone za fivoje izdelke, ki jih pošiljajo v Kvropo, bi morali plačati polovico dobička, a kaj šele potem, ko bodo odirali strica Sama na kanonlh, strelivu in na jeklu za drodnatke. Ameriški delavei ne hodn imeli nobene koristi od vojne z Mehiko, a vseeno bodo morali plačati krvni davek; povečana armada, pa naj pride prostovoljno ali prisilno, bo sestajala v ogromni veČini is proletsreev. Hesrsti, (lug-genheiml, Rockefellerjl in vsi o-atoli, ki iinajo v Mehiki miljonaki kapital, ne pojdejo nn fronto; oni bodo čepeli donfa in čitali poročila o velikih zmagah "naših brali-brili fantov". Ako se torej izognejo veliki ko-pit nI mt i krvnemu davku, sakej ne bi imeli ua svojih rsnuih denanie davke? Plačajo naj isdatke! Oni sahtevajo "preparedness1', veliko armado, veliko momsriro — za-htevajo vojno, zato nsj pa plača-jo za "preparadnees', veliko ar-mado in mornarico m vae silne stroške vojne 1 Heant pravi, ds Carranalne koneeaijc niao nič vredne. Ii tega aledi, da ('arranaa ie ni Hear-atu ponudil iisjuisujših konceaij. zanimiva že zaradi tega, ker so sdaj prvič, odker traja vojna, ua-atopile zavezniške arinade aočasno na zapadu in na iztoku proti sovražniku. Čeprav ni strategija zavezniških poveljnikov povsem l-dejslns, vendar ae lahko reče, da se jim je poerečilo vporabiti naj-liolj praktično stran utilitaristične umetnosti (Če je militarizem sploh kekšna umetnosti Op. u-red.), in ta je, da napadajo sovražnika na način, da ne bo mogel drveti a svojimi srmadami na pomoč na to eli ono stran, temveč bo imel povsod polne roke dele. Teko n. pr. se je ruski ofenzivi v Galiciji pridružila ofenziva proti Hindenburgu na dolgi bojni črti od prlpetakega močvirja do zalive Hige. Zadnja ofenziva sicer še ni izvedena, ampak grozi vsak dan in lehko neredi Nemcem še veliko pregleviee, Britiška armada zdaj popravlja napake, ki jih je delala lani pri Neuvc Chapelle in pri Looeu. Ako nič več ne pridobi kakor samo to, kar je doseženega zadnjo sobato in v nedeljo, so še s tem popravljene mnoge stare napake. Ze drogi dan j« bila nemška bojna črte upognjena od pet do cedent milj daljave in dvanajst mest ter 10,000 Nemcev je padlo v roke zmagovitih britiško-franoosklh čet. Ta pridobitev je važna že zaradi tege, ker dobro vemo, ds so imeli Nemci za seboj ogromno zalogo streliva, imeli so na razpolago strategične oeste in železnice za hitro prevažanje topov in vojaštva, ter končno so dobro utrdili dotične postojanke, kajti imeli so leto dni Časa. In vse to je šlo v m urah, kakor bi pihnil. Ako primerjamo pridobitve Nemcev v prvih dneh boja za Verdun o sedanjimi pridobitvami zaveznikov, so zadnji pridobili vsekakor veliko več v sorazmernem času. Seveda, ml ne smemo kar naen-f krat pričakovati čudežev. Nemei so dobro znali, kaj se pripravlja na naši strani, in medtem niso držali križem roke. Južno od Homme imajo Nemci najmanj 24 divizij Zlasti imajo polno hvale za nemške operatorje strojnih pušk. Nemški vojak pri strojni puški operira toliko čaaa, dokler sc ne zgrudi mrtev. Ostali vojaki v za-kopu pobegnejo ali popadajo mrtvi, toda operator ee ne poda niti ne pobegne, dokler je živ. V krvavih bojih zadnjo nedeljo pri Mametzu in Frieourtu — pravijo poročevalci — so psdali angleški vojaki, kakor trava pod koso, pod točo krogelj is strojne puške, katero je operiral en sain Nemec, ki je še ostel živ v zakopu. Toda Angleži ao drli naprej v vrstah, kakor v paradi, z bajoneti v rokah Čez truplo svojih tovarišev, dokler ni obležal smeli sovražnik. Na ta način so prodrli prvo in drugo črto nemških zakopov in prodirali do tretje Črte, medtem ko eo neprestano deževale krogle is strojnih pušk. Zdelo se je, kskor da imajo Nemei na vsakih pet moš eno strojno puško. Natančnih podatkov o izgubah še ni od nobene strani. Nemci sicer poročajo, da so brit i&ko-francoske izgube "izredno velike", medtem ko naznanjajo neuradno iz Londone, da so zavezniške izgube manjše, kakor pa so pričakovali. ' Vse vesti se strinjajo o silnem britiškem bombardiranju, a katerim so pripravljali tla za in-faterijske napade, da je prekašalo najhujši topniški ogenj pri Ver-dunu. Angleški topničarji so delali noč io dan, in kadar so jih zamenjali spočiti tovariši, so padli zreven topov na tla in spali kakor klade kljub groznemu grmenju. Veliko važnost pripisujejo novo-iznajdenim angleškim za kopnim mortarjem, ki strašno učinkujejo na nemške zakope. Vzlic velikim pripravam in velikemu številu nove angleške armade so pa Francozi v tridnevni ofenzivi naredili več, kot pa Angleži. Zadnji ae izgovarjajo, da so ua njihovi strani močnejše in veliko bolj otežkoče-ne zemeljske utrdbe aovražnika, eli vojni veščaki naravnost izjavljajo, da je to slab izgovor. V Berlinu so bres skrbi. Amsterdam čez London, 4. jul. — Berlinski "Tageblatt" pripisuje prve vspehe angleško-fran Predsedniku Wilaonu pošiljajo hrrojavke, da prepreči vojno it Mehiko. Kedor misli preprečiti vojno s Mehiko, Imi v jeseni glaso val aoeislistično. snsno tudi zaveznikom in. zato so priprsvili velike rezerve vojaštva iu nagromadili za seboj toliko topov ter streliva, kolikor mora zadostovati. Angleški ranjenci, ki so prišli v pondeljek v lamdon, pripovedujejo, da je bilo bombardiranje nemških pozicij po britiško-franco-skill topničerjih naravnost "peklensko". Najbolj so se odlikovale škotske in avstralske čete. Brez hudih odporov seveda ue gre. Nemei junaško branijo svoje po-stojsukc zlssti v ozemlju med ofenziva v kratkem str-ts, ksr bo znsčilo, ds bodo Iskali zavezniki miru. Najboljši veterani in do skrajnosti izvežbani vojaki nemške armade čaksjn v rezervi že dsvno ns toliko oglsšann ofenzivo Angležev in Francozov, katera jim je od area dobrodošla. Nemci pravzaprav čakajo že eno leto na to ofentivo in trdno so prepričani, da bodo potlačili vaak poakila prodiranja od strsni zaveznikov, pa naj pride od koderkoli hoče, in pri tem ne (m oslabljena niti e-ua točka na vseh bojnih črtah. (4$>,000 mož), to je vao takosva-l *ve*f m' J11 J,h "veznik. sa no ^šešto armado}*Irikeri^tiačelujei *rhUil* m K1 S^Saftft bavarski kronprine. f„ je bilo *rtvnn 111 pr«eniknrtjd Čet in mstcrijsls, a ra ten tega so tam številne inedzveze, ki vežejo vsa krila operajočih armad. Monakovske "Nachrichten" pa imajo poročilo iz Berlina, ki se glasi, du sedanja angleška ofenziva ni nič drugega kakor poskuŠ-nja .ubraniti Francijo propada, katera jo "izkrvavela pod priti skom Nemčije pri Vcrdunu." MEHIŠKE STVARI. Zadnja vesti glede Mehike. Washington, ft. julija. — Mehi ški poslanik Kliseo Arivdondo je včersj prejel od (Jarrsnze odgovor na 'zadnji Wilsonov ultimatum in ga bo izročil danes državnemu oddelku, ker včeraj jo bil praznik. Vsebina note zdaj še ni znana, vendar prevladuje mnenje, da je zelo pomirjevalna. Vojne ne bo. Washington,, 4. julija. — Mehiški položaj se je srečno zasukal na boljše. Črni oblaki, ki so že nekaj tednov grozili z gromom in s strelo vojne, ae počaai razgub-I je jo in van prizadevanja ameriških velekapitsliatov, ki bi radi na vsak način imeli intervencijo, se bodo sopet izjalovila. Predsednik Wilson zdaj resno misli ns odpoklic Pershingove ekspedicije in nihče ne bo presenečen, če zs-pusti zadnji smeriški vojsk mehi-šks tU še te dni. Politični krogi v Wsshiugtonu so mnenja, ds se je predsednik imIsI diplomatom centralno in južnoameriških republik. Čeprav je vlada odločno aavrnilo vsako posredovanje v mehiški zdevi, je sdaj prišlo na dan, da so zastopniki srednje in južne Amerike pridno delali pod pleščetn tajno- kak or hitro pokaže Carrauza zrnož-xa vzdrževanje reda na meji. Piplomatje španako-ameriških blik z argentinskim poelani-Neonom na čelu poskušajo zdaj pregovoriti Wilsone in gen. Carrauzo, da se naj sporazumeta Lečrt skupnega sastraženja gotovega paau ob meji po aineri-in mehiškem vojaštvu. Načrt zs skupno stražo so sprožile Zedinjene države in Carransa je po zatrdilu poslanika Naoina za-dovoljen s tem načrtom pod pogo-jem, če naša vlada umakne svoje čete ia Mehike. Skupna straža od *t ran i bi sestojala is dobrega dela milice, ki je sedaj na meji, in taka straža bi brez dvoma preprečila banditake napade &>z «ejo. •Državni tajnik Lansing je tudi zadovoljen t načrtom akupne straže,: ali on menda zahteva, da ae prej reši vprašanje glede Pershingove eksjedicije; * Carransa reč trdovratno zahteva, de vojaštvo oditi prej, preden on poda v na dalji) i diploma tič-ni razgovor, medtem ko je Lansing mnenja, da naj vojaštvo ostane tam. kjer je, dokler ni rešeno vprašanje skupne straže. Wilson bi pa najrajši popuatil tudi tukaj in takoj odpoklical vojaštvo, se-itoo da naredi ugodna tla diplo-Matičnim diskusijam po nasvetu argentinskega poslanika. Predsednik se je baje izrekel, da umek-v vojaštvo iz Mehike zavisi o še od odgovora Carranze na Bregov ultimatum. Poloiaj ob meji • •Washington, 4. julija. — Zedi-njOne države imajo zdaj ob meji čfs 150.000 mož pod orožjem. Vojni oddelek vlade je razdelil 1800 ndlj dolgi obmejni paa na tri dele. General Funaton ima poveljnlštvo armade od Mehikanakega zaliva do KI Paao v .Texusu; drugi del v Novi Mehiki je pod poveljništvom generala Pershinga in tretji del gfmade v Arizoni pa pod genera loin Bellom. .'V slučaju vojne hi vsi trije ge-i nnrali s svojimi armadami obenem vdrli čes mejo. teli prevzeti, čeprav so preje tali-jauaki narodnakarji vpili, da eo socialisti izdajalci. Vlada še vedno upa, da dobi podporo od ao-cialistov. Kmalu za tem je talijanako na-rodnjakarsko časopisje poročelo, da je prišlo do sporazuma med vlado in> socialisti. "La Parola Proletaria" povdarja, da je veet neresnična, kar dokazujejo ponavljajoči - protesti italijanskih socialistov proti zapiranju .ljudi, ki so proti vojni. Zadnja poročila o italijanskih zmagah so nekoliko pomirila splošno razburenje v ljudstvu, dasiravno pametni ljudje ne verjamejo v italijanske zmage, ker poročila ne navajejo, da so ujeli avstrijske vojake. To dejstvo dokazuje, da se avstrijske čete prostovoljno umikajo iz oevojenih pozicij, kot so sc umikale v začetku vogne. Argentina noče sodelovati g Združenimi dršavani Buenos Aires, Argentine, 2. julija. — Argentinska republika ne smatra predloga resnim, da bi poslala armado v Mehiko, ki naj bi skupno operirala z armado Združenih držav, da se napravi red in mir v Mehiki in v drugih latinekih republikah, v katerih so nemiri na dnevnem redu. Argentinska republika se noče zaplesti v zadeve Združenih držav. Mogoče pošlje argentinaka republika enega Ssmega oficirja, ki naj spremlja ameriško anmado, če pride do intervencije. Vse druge južnoameriške republike bodo za-vzle Isto taktiko. Izjemo dela le Brazilija, ki je pripravljena poslati par tisoč mož. Demokratje so nervozni. ,Washington, 4. julija. - Poli- --m~ « •----- ---— l —1«"BV""I —• — I «11- coske ofenzive dobrim železniškim tjtfai prvaki v demokratskem ta- fcrit; - $rshjngc pritiskajo na adminiatraeijo, za božjo v<0jo, zadrži ^^^kvo ekspedicijo onstran ntf je, kajti v nasprotnem elučajn se je bati političnega poloma pri novemberskih volitvah. Ako predsednik pokliče vojaštvo iz Mehike bejdo to izrabili nasprotniki, Češ Zed in jene države se ponižujejo pred Mehikanci, ki zdaj lahko mi-slj)o, da sc jih hojiino. — Vojni department tudi ni povsem v spo razumu s tajnikom Lansingom vojni tajnik Baker zanikuje vest de bo vojaštvo odpoklicano iz Mehike, in izjavlja, da mohilizaci ja' in druge vojne priprave se bddo nadaljevale po izdelanem na-črjUi. V vladnih krogih pa nami giljejo, da ima vojni oddelek zde;i lepo priložnost nabaviti si po-trihnp rezervo bojnega materija Ig in vtrditi armado v soglasju htvpne propagande za "prepe redness". j s^J^, Pctrogradn poročajo, da se ruskega carja ne more prištevati mčd siromake. Njegova oaebna lastnina je vredna 35 miljard dolarjev. Številka je tako ogromna, da se človeku kar zavrti v glavi, ko4 spozna, da je emeriški denarni mOgotec Rockefeller v primeri njim skoraj navaden revež. jColiko ruskih mužikov solzi, znoji krvavi pot in živi slabejše kot navadna zver v gozdu, da ima car tako ogromno premoženje, tem seveda poročilo molči. Socialisti v Italiji no bodo podpi-rali vlado Chicago, 111., 3. julija. — "La Parola l*roletaria", glasilo tali-jnilskih socialistov v Ameriki, poraja, da se socialisti v ltsliji niso dali vpljsniti s šovinističnim frazami. ^kejeevtomob Ue, bogatim * se uselili drugam. Mož j« svojo prodajalno, ki ga je njala ua mlada leta in ae nihow i preseliti od tam. Kupcev j« o-;. hajalo vedno menj v prodaj in- končno je bil prisiljen pr®^; svojo prodajalno družbi jaivnik dražbarjev. Ko je podpisal kupno »ogodbo, je odšel v zadnjo nastavfl eemokree in gs sprožil Chicago, IU, 4. julija. — Kazimir Igrtotivae, 4201 Drake Ave., je obstrelil dva mlada fin ta, ker ata mu vzela par nezrelik Grešen j na njegovem vrtu. Kden faiitov je težko ranjen; oba no odpeljali v, bolnišnico. — Lastnin-ska aver je sdsj nasičena, ki J radi per črešenj prelila človei&o kri. Mogotci v Nemčiji povzročajo krvoprelitjo. Iz Londona poročajo, da so delavci prjredili veliko protestno demonstracijo v Berlinu proti obsodbi Liebknechta na 30 mesecev Demonstracija se je vršila na Postdammcr Platzu. Na povelje od zgoraj je napadla policija demonstrante. Deset demonstrantov* je bilo ustreljenih, okrog petdeset pa ranjenih. V Liegu so aretirali 30 sociali stičnih organizatorjev, ki eo se udeležili protestnega obhoda PJF0-ti draginji. Mogotci sdsj plešejo ksnksn, dokler ljudstvs ne mine potrpežljivost in ne poči struna, ki je nspeta do skrajnosti. Springifdd, DI., 5. julija. - v Standardu, okraj Puttyinn, III., M oboleli štirje otroci za paralizo. Zdravstveni urad je tjfltqTpod. vzel potrebne1 korake, da se bole-zen ne ruzširi. Chicago, III, 4. julija. — S* muci Gregg in Ida HUlger, 866 North La Belle St., sta začutiU, da smrdi po plinu. Iskala su luknjico, ia katere je uhajal plin. Ko sta dospela v klet in je Gregg vprasnil vžigalico, je nastali eksplozija, kf je obe nalahno o-palila. Norfolk, Ve., 4. julija. -Champ Clark, predaednik kongresne zbornice je izjsvil, da ne bo vojne z Mehiko. "Če nekdo pravi, da bo vojna in nekdo drugi pravi, da ne bo vojne, potem nag tisti, ki dejal, da bo vojna, to tudi dokaže," je rekel Champ Clark. Chicago, III., 4. julija. - Ve* raj je pričela goreti zaloga premoga na W. 49. in Loomia St., ki je lastnina Henry Grune Coal Co. Skladišče, na katerem je ležalo do 100 premoga, je bilo kmalu vse v ognju. Škodo cenijo na $20,000. Angle*! občudujejo N London, 4. Julija. — Vojni po M Wi I II ve bi hila vojna ree vsiljena sti v Washington!! in v Mežico i Italiji, kot izjavljajo talijaneki Hty. Dotični diplomatje ae zdaj iiiarodnjskarski prenapetneži, bi javno ponašajo, da ao dosegli sle- so^allnti podpirali vlado. Ali Sa-dečej Osvoboditev ameriških vo landra se je asm izpovedal, da je io o sedanji jakov, ki ao bili vjeti v bitki pri njegova stranka želela vojno. Ob-«»fen*ivi dolga ('srrisalu j pregovorili ao Wilao našel ee je kot diktator. Prišla je — ftelesnlški kralji žanjejo Northern Pacific ielemiška dni* ha je Imela v prvih dveh tednih ročevalel, ki imajo v juniju r.!.9:i23,(NN) kosmatih do- sngleški-freueoakl hodkov. Do 14. junija je Imela v poročila, prisnavajo odkrita, da|na. da Je .umaknil PershingovolavMrljaka ofenziva in rdieijo v bližin« 75 milj ml armada je prodrla deaet nulj x te-lz-j kupiti vaak o ped aavojene zemlje meje; prtailili so Carraiuo. da je lijaaeki teritorij. Neatala je peni- tem fiskalnem letu 72.lSgl.ttW do- 'bodo morali zavesniki drago od- ekapedieijo avstrijska s njo ps kriaa v Isrjev dohodkov in ursdniki javljajo, da l»o imela do kone*m|v severni Prsneiji. Vsi ao edini,{obljubil sprejeti nssvete špansko ks v Itslijs. fiskalnega leta najmanj 75 miljo- ds je nemška bojne mašins ns smrriškik republik, preden odgo ministratvn. V novem miniatršfvu nov dohodkov Delničarji dobe na Kraneoakem tako temeljito orga vori na Wilsonov ultimatum; Wi|. bodo aastopane vse vojne strsnke $24«,(100,tam glavnice 10-11 od nizirans. ds bo treba neksj t rods son Jim je zagotovil, da »m odpo in redi bi postavili tudi socialiste • in še trods, preden jo rsahijejo. klicni ameriške čete is Mehike,Ina odgovorna mesta če bi jih ho etotlio dl\ ideiulo. Dona je razširila pravioo ruskih mužikov. Petrograd (via London) 3. julija. — Ruska duma je sprejela se konsko predlogo, ki daje ruskim kmetom tiste pravice kot drugim razredom. Tako vojna — huda ši* ba za ljudstvo — učinkuje na mogotce, da popuščajo od svojih predpravie. Sila kole lomi. Ministri postajajo popustljivi Iz Londona poročajo, da je sir George Askwith, predsednik in dustrijalnega sveta, s kompromi som odvrnil stavko 16,000 česal cev volne v Brsdfordu. Delode jalci so hoteli povišati mesdo šele e prvim januarjem, delavci so pa zahtevali, da povišajo mezdo takoj vsled neznosne draginje. Askwith je vplival ns ^delodajalce, da so odnehsll in tekp se je dosegel kompromis, da nova plačilna lestvica stopi v veljavo v septembru Ameriške vesti. (Nadaljevanj* It pry, strani) če napraviti homatijam v Mehiki konec in preprečiti vpade na ameriško ozemlje. Chicsgo, III., 3. julijs. — Rev. (9iarles K. Draper, župnik meto-divskoepiskopa 1 ne cerkve, je zelo praktičen duhoven. Zahteval je namreč, da se 4. julij vpiše kot prsznik v cerkven koledar. Chieago, 111., 4. julija.—Marai-kateri Cikažan je vzdihnil srečno mesto, ko ee je lehko ohladil v Miehigauskem jezeru. IVadnn poročilo pove, da se je v Michigan-skem jezeru kopalo do 200,000 oseb na praznik proglašenja sme-riške neodvisnosti. Chieago, I1L, 1. jul. — Marija Kartek, bivajoča na 2422 80. Spaulding ave., je včeraj izvršila samomor s plinom in seboj je potegnila v smrt tudi svoje tri majhne otroke. Soprogu je osta-vila jpiamo, v katerem je povedi la, da gre v smrt z otroci, ker nima srečnega življenja. , Iz slovenskih naselbh. »• boljšem živ« ljeuju na tcuiu svetu 1 Ako hoče Mr. Sskser v bodoče imeti več ugleds v naprednih vrstah našega delavatva, svetujem mu, naj gre k onemu popu, kate. renm je daroval $2000 predkrat-klm, zahteva naj jih naaaj, naloži naj ono svoto na obresti do 1910., ter omenjenega leta na 1. mejnika naj iaroči omenjeno svoto s obrestmi vred nalašč zato odbranemu odboru, kateri bode porazdelil oni kraljevski dar meti naše uboge macl dečke iu deklice, da si bodejo lahko nabavili Šolskih knjig, obleke, črevljev, ter drugih atvari, katerih siromašni starišl ue premorejo. Na isti dan naj tudi častno prekliče v vseh naših čnaopish, da ae Je za vselej odpovedal, in nikoli več ne hode imel stika s črno rimsko gardo, katera je narodu bolj zoperna kot Plutov desni škrat —11 Potem se mogoče anajo pota ugladiti, ter delavstvo 111A bode bolj zaupalo. Znano je vsakemu, da ni potrebno rnabob-nut i kakšne kampanje med našimi ljudmi v avrho nabiranju mi-lodarov za avotfee v stari domovini. Tega ae gotovo vaak poedini r.ii ved a, ter vaak po avojl moči po-maga v kolikor mu je aploh mogoče, ne da bi ga kedo k temu priganjal. Že nešteto atotakov ja šlo v ta namen v staro domovino, nkoravno niso zaznamovani, v Sakser jev i bačnl knjigi! M on te Carlo. Nervozni ljudjs nam bodo hvaležni, ako jim naznanimo, da sa jim bo zdraviš čudovito iboijUlo ln UvAevJe pokraptio — ako uživajo SEVERAS NERVOTON (Stvsrov Norvoton) takoj ra prvi prikas žtvŠee M-To idraviio js bilo Is popolnoma^prnaktt- triliko. ------------------------- . ----- . Itks/slo svoio v rodnost pri sdravllonj« ftivfinih no prilik. DonaU hitro oiajžbo v slučajih pilil idez nc dela za socialiata. Prillo, ..... . ., „ „ ie tako daleč, da je pri naprednih kako naj bi kako naj bi vplivah rRanizaeijah toliko aocializma v ameriški Slovenci na razvoj Slovencev v atari domovini. Narodna Jodnota bi morala biti bolj na- traku — nekaka aocialistlčna at^ biosfera -— o kateri večina članov ne ve, kaj pomeni. Ima pa ta atmosfera ta vpliv, da dela ljudi kkrajno nezadovoljne, ne luiuio kar ne tiče njih delavskega položaja, ftmpak splošno z vaem, s čimer imajo opraviti. Dela ljudi pcaimi-Hte, ki so brez vsake koraijo, da bi na tem svojo roko poskusili ireco. (llasilo naših naprednih organi-kacij pišejo o Ameriki, da je slab-U kot Sibirija, poudarjajo le slabo strun te dežele. Le malo-Maj berem kako lepo beeedo a-Oieriških ustanovah in principih. Ivsko moramo pričakovati od rojakov in članov orgsnizscij, ds se ><*!<> spriju/.nili z Ameriko iu sc vstopili v aineriiki duh, ako uredniki naših listov sami niso vneti ^uinjo f Spominjam se zadnjih deset kako sino vedno piaali o sla rodna kot je. Kolikor mi je znano, so imeli ustanovitelji to pred očmi. Vsaj nekoliko slovenska Čuta bi morala ostati med nami. Recimo, čc srečamo rojaka, bi nam motalo srce malo drugačen akord ubrati kot pri popolnem tujcu. In to spoštovanje med nami mora biti gentlemaueko in tudi bo, če bomo vsi skušali biti gentlemani. Ker pristne alovenskc kulture ni v Ameriki, moramo porabiti a-meriško kulturo, ae moramo ame-rikanizirati. Nekateri pravijo, da ae navaden rudar in težak nima prilike naučiti angleško in se udomačiti. Vaak je gotovo nima, a prepri čen aem, da bi ae vaaj petdeset izmed ato mladih fantov lahko v petih ali deeetih letih naučili pre-cej dobro jezika. Koliko ae jih se dsj navadit Treba je vzeti v pro- ,........ """ !'■»»•■ " tiaj navadi t i rena je twii v i»ru- hl. straneh Amerike, namreč ta- Hiem v .^ko knjigo ne pe H i.i smo sedeli pri uredniških ;Kti(i pri ^.'.ku. Moremo ae tudi '»i/4.h in smo bili š« polni itaro-1 privaditi, ds spoštujemo tske, ki Kr«Me vzgoje. Navzlic temu nia-l^ in ^ obnsšsjo trezno. Do- ........... nridristi rojakov, ds bij^j m nam bili ti v zssmeb. F»«ali v Avstriji, ako ds bi pre-1 j>m| |rt} ^ vckIII slovenske pričali tukajšnje rojake, ds ne Uorespondeiično šolo. Vpissl se £e vabiti svojih prijsteljev in znsn-F*^ is-ean. Navadnim ljudem med učence mlad fant Iz nekega rudarskega' kraja v Wyoming. do uče šestih letih k je morala Amerika kolikor to- d^h fr naenkrat veselje Vk" ''"pasti, sie»»r bi ne prišli sem nja in hc jc v zadnjih šea..^ »" bi vsaj tukaj ne ostali. 1'red nsučil sngleščinc, ds hodi sedaj '»ki m dopinovslei ao mislili ene, v j^vno višjo šolo. I»iasl mi je, ds I Jud stvo pa drug... mu jo ^ tedsj odpri svet, ko •Ist. zvsrsčsm največjo krivdo je začel študirsti. Tskih fsntov bi ravno ns ts pesimizem po nesHi bilo lahko ns stotine, ker prilike Fasopisih, ki je bil med nami do- > dovolj. H«] neke j nonnslnegs. • i Ksr se tiče slovenskih čitalnic, Kekli Inmu*, da js nekaj neza- dramatike in pevskih druitev i-'lj*»timriMlnoi potreb- main avoje posebne mnenje, ki ga >y «s napredek. Resnica. Tmls če težko izrečem v javnosti* ker me » n<*za«levoljstvo poloti toliko bodo nekateri zopet napačno ra ljud. v enem Majhnem narodu šumeli Pristavim samo to, da bi ne 111 on* roditi dobrega sodu. Po- vaa U društva morala imeti v nam škoduje. Judikujmo programu, da ae členi neočijo an-> Isko po časopisih, kričimo čez gleiko, ker šele potem Ihhiio tu '•■aiokrate in republikance do di evoj jezik bolj orrnili. toliko, ainov, dn ae aa pastorke ti zmeniti ne more T" Piaec teh vratic v principu ne naaprotuje pomaganju revnim in neercčuira rojakom, pa naj bodo v starem kraju ali v Ameriki. (Na-glaaiti je namreč treba, da med žrtvami induetrijalne vojne v A-meriki je tudi doeti rojakov/ ki zelo, zelo potrebujejo gmotne pomoči.) Toda v začeti propagandi za to prispevanje ae že pojavljajo alepilne fraze, ki naravuost izzivajo na odgovor. Bes je, da Rus ne bo pomagal, Srb še manj in aploh zavezniki nc bodo pomagali bednim Slovencem v starem kraju. Kdo pa pričakuje pomoči od ruakega carja in njegovih kronanih prijateljev! In od Italije jc seveda šc najmanj pričakovati ! Ampak — zakaj pa se bi pomagala Avatrija? Slovenci so vendar v Avetriji in še cclo zvesti sinovi Avstrije — kakor jih imenujejo naši alovenaki privrženici Francjoftefa! Borijo se za Avstrijo in vse grozno trpljenje, kot je opisano, prenašajo za Avstrijo — zakaj jim ne bi torej pomagala Avstrija in sioer takoj? Kako jc to, da eo Slovenci "pastorki" Avstrije, ko smo pa čitali v starokrajakih listih, de ao ae na Dunaju iu drugod divili junaštvu hrabrih alovenakih fantov tm bojiščih f Ako ae torej Slovenci že do zdaj toliko pretrpeti za Frnncjošefa in igegevo vladajočo baudo, ali ni potem dolžnost — Francjožefa, da jim sproti lajša l»oložaj f ln mar nI njegova pro k let a dolžnost, da jim tudi po vojni pomaga, če ostanejo Hlo venci še pod njegovo *1adof Lahko pomagajo tudi ameriški Slovenci, kolikor se da, kadar ho vojna koatana, ali po vsi prsvici mors Avatrija prva pomageti, kolikor jc pomoč sploh mogoča. Slo-veuskeiuu narodu v atari domovini so namreč zaaekene rane, ki jih ne zacelijo Francjoief, kajser in ne vsi Koekcfellerjcvi miljoni; ssrtvlk, ki gnjijejo v Galiciji, Srbiji, ob Koči in na eevernem Fran irav alabo poučen o razmerah, ka-^"^vladnjo v Združenih držo- viih med našimi ljudmi. Ako M bil on veteran v delavskih vrstah, bi ne mogel tako blebetati kot na-rimer: Ali nam nič vest 11c očita, ,0 apinio pod streho in amo vsaki dan siti—." No, omenjena ob-sbdba bi lahko veljala za nekatere stanove, to jc za bankirje in naše Čantitc katoliške pope, katerim sta beda in siromaštvo popol- VUlEVNE POTRTOSTI KESPiCftOSTl AU AU .•I M. 4 Osna*.« t pilit« po naft oirkuian "SEVEROV NERVOTON. - Kdaj ln kako «a rabiti. Razpošiljamo ga zastonj. prl'imv I m i!»|r.«»«) v Murimh *M|tuVMidl. ZklilMHJt« a>VMuVS W. ¥. SEVERA CO., Csdsr Rsplds, Iowa, za življenje: V LEKARNAH CENA $1.00 Boj sa življenja, ostrejši vsul: dan, je žkodljlv^ alm we poguhaeeaaw MS tolo črpan.------------- -- , fizična onemoglost. Človek v takem po pravilno je, da brst odloga uživa Boj sa življenj«, ostrejši vsal: dan, Jo »kodijiv, aao ne poguosnown, nosim »udom, ki pojabljo nas«, postanejo brobrlžnl n »smrijo 1|voJ« lo ln zdravje. Po.iodk« takega iivlj.nja j«, da Jo ifevek pepo wen»e Is-t^n. Umi potem sledijo iiamincti pr.bavljanjs, duiavaa potreaat a - - " jIoUJu si mora Ukoj pomagati in trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino To srodstvo spravi v nravi tir in gibanje pr.bavljanja onrsne, Id <»po-tejo vsled pr«nap*tag« d«ls ali is drugih razlogov, s rednim #iš*«nj«m na- čiittode is droba; s t«m 4M« rsgufir« pr«bavaa«t, pr«pr«ll sabasaaa udaravi saaaka U rmpim I oigsnov Trinarjevo amaritko r.d|avilno gronka vino regulira delo prabavljalnih tfftivsjt« to vino, kadsr oUuUU IiisIM »aeeejaej* šrav, •■•rad ts sil, kallk« ia brša, Hp,^, abladalatl X. km laiassa alaLnel IP ••fwew^ Ta vino vam sagotovi pokraptavaln« spsnj« in mu*, da lahko opravljata svoj« d«lo vsak dan. Buri ljudje bi morali Imati U» saaaaljlvo sradMvo vadno v MM se radao utivsni«. £«n«k«, ki trpe na gtsvabals in na dregO. " " poskusiti Trtnarjavo amartAko sdravilno granko vino naprilikah, M morsi« proti r»vm«ti«ns, balacinsw. v križu, nsuralgljl, • otrplim sgihom - poilužiU THoeHevaga MjUjla Ml*ie.. clablj^a v«l«d dal« j«> sraka drgnIU a Trin«rjavim liniment««. Cmilb* in 60« v iakama h. Pa p»Mi J he is dOv roškem ne obudi več nobeno zleto. Sploh jc vse meterijelna ško Eno uro prod pogrebom eo ae ljudje U dre-njali po stopniesk. Krita je leiala med ozkimi stenami iz črnih zagrinjal, ki jih j« spenjal vozel is arebrnih niti. Okrog ao gorele avsš« iu mnogi venci tor šopki so bHi tam. Kdor j« priiel bliso, je vzel škropilnico in blagoslovljene vode pri vmo-i ju odra in pokropil truplo v kriti. Ob enajstih se j« začel sprevod. Sinovi so vodili islujofc. Za njimi so tli sodniki, bogati tovarnarji ip oetslp burivoasija v svečsnih oblekah, korak za korakom, a medtem ao, pa streljali a očmi mod mno-iiee na obfh straneh uli«*. Na koncu procesije stoji dvanajst koltf; glodale! so jik natančno prešteli in isrekli svoja mnenja o njih. Bliinjl pogrebe! ao pa pomilovsli Charlesa, Oeorgesa in Muriee ja, ki so korakali v črnih suknjah, v Črnih rokovicah, a sklonjenimi glavami In s objokanimi očmi poleg krste. Sami pri sebi ao pa mislili, da ja pogreb precej razkošen Mrtvaški vos je tretje vrste in vsa stvar bo stala vsi tiaoč frankov. Stari notar jo celo dajal a porogljivim nasmehom: — Če bi madame Ouarard sama plačevala sa svoj pogreb, bi gotovo prihranila šest koši j I Cerkvena vrata so bila savita v črno platno, orgije so bučale in lupnik je vodil obrede. Ko se je moiiea pomikala mimo krste, so stali tamkaj trijo sinovi v vrsti in stisuifj roko vsakemu, kdor ni botal Iti na pokopališke. Celih daaet minut so stali s iztegnjenimi desnicami in segali v roke, na da bi opasili, komu jih stiskajo, gledajoči v tla m grizeči si ustne. Komaj so čakali, da aa cerkev izprazni bi je konce ceremonije. Ouerardova grobnica je na pokopališču Ps-re-Laehaiae. Nekaj jih krene peš, drugi ao aa pa vosili v kočijah. Sprevod je prekoračil plaee de la BastUie in savii v ulico ttoqustts. Mimoidoči ao postajali In odkrili glave. Bil je bogat pogreb in dela valj so kar strmeli, ko so »edeli pred delavnicami in jedil klobase in kruh. JL j , Kočno je savil sprevod na grobljs in voz je obetal pred kapelo v gotskem slogu, kl ima na prošetfu ('rui napis "Fsmllls Ouarard". Železna vrata a ornament! so bila na steiaj odprta Ut notri ja bilo videti majheu oltarček, na katerem ao gorela sveče. Naokrog so pa aala vrsta grobni«? enaka aorte in peščena pota med grobnieami so videti kskor ulica. Človeku sa sdi, kakor bi glodal v protelje misarske delavnioe, kjer sa vrstijo prodali ia drugi isdalkK Poglad na krasne grobni* In spomenike ja vabil navsols, da al jik ogledajo, ko so hiteli po senčnatih avenijah. Naka dama ja aelo »topila bi i* je in občudovala cvetočo vrtnico, ki je irasila grob. Krsto ao polotili na tla in duhovniki so ia-mrmrali sadnjo molitev. Nekaj korakov vstran so čakali grobarji v plavlh uniformah. Trije sinovi so tiščali rute na obrazih in stokali. Zdaj-MMlati« ksteri ndttedsl na ^tortiaa v tlak kJer ao grobsrji odmaknili kamnito plofo, In mrald nu je b!)a pri sreu. Tam, v hladni asnel, čsks tudi njik lališče, kamor bodo prišli drug sa drugim nakega dna. Prijatelji so jih odvadil proč, ko ao , aa prfUUali grobarji. , Dva dni poznajo ao bili tri bratje v pisarni * materinega odvetnika, kjer so sa kregali, škripali a sobmi In priaegali drug drugemu, da ne noben na odatopi niti sa eant. Zastonj jih ja odirat nik opotninjal in svaril, da je njim v prid, Is počakajo s prodajo poasatva, in ja pametnejša, ako ae slepa pobotajo. Bratje niso saupali nikomur. Charlssu sta očitala ostala dva, da hI rad aopat vae pognal sa svoje ueumne Iznajdbe, dollm sta on in Me urioe padla po Oeo^esu, češ da hoda vse zmetati v grlo haki igralki, a Maurice Ju ata prvi In drugI zabrusila, da ima najbrft zopet kako ips-k ul s«» i jo, ki bi pošrla ves njihov kapital. Razšli ao aa stisnjenimi pestmi kakor nsjvstjl nasprotniki. V njih js vstajala mrtva lana t večnim strahom, da jo kdo oropa. Kadar denar sastrupi smrt, tsdaj smrt prinaša sovraštvo in niskotnoat, kl drvi les mrliče in grobove. M. Rousseau je bil dvajset, ko se js olenil s siroto Adelo Lemereler, ki js bil* osemnajst. Kloiila ata skujiaj sedemdeset frankov in saflela trgoviao. Sprva sta prodajala plameni papir in pečatni vosek v kotu pod stopnieami. Potem sta najela msjhuo luknjo, kjer sta trgovala deset let, in sdsj imsts prodajalnlco a pismenim papirjem, šolskimi zveski in podobnimi relmi v ulici Clichyi svojo trgovino cenita na petdesettisoč frankov. Adsls nI pri dobrem zdrsvju. Pravzaprav js po malo ksšljsla še od nekdaj. Telki srak v pro* dajalnl in večno sedenje sa prodajalniško mizo jI ne prijs. Zdrsvnik je povedal obema, da Adela, potrebuje počitka iu gibanja na prostom. Toda. tsško se je dršati receptov to vrste, če ss pa človek muči s trgovino in podvoji vse sile, da prid* več dobička. Adela je zmsjsls s glavo ln rekla, da bo počivsla in hodila na aprehods, kadar prodata trgovino iu odideta na dešslo. Rouaaeao je nemiren, kadar jo slučajno opazi, da je bleda z rdečimi pegami ns lielk. On ima seveda smirsj preveč po«ls, sato ne mora paalti ns njeno zdrsvje. Včasih pretotejo tedni, da ni-maii sp|..h >'a»a govoriti o čem drugem hakar * trgovini. (> pa alučajno zaališl njen sukl kašelj, jo ošteje. zsksj ne gre mslo na aprehnd. Navadno jo oa aprrmlja, toda Adela pride domov le bolj utrujena in še bolj jo davi kašelj. Tedaj ss pa zo|>et ar hI i. da je v prodajalni veliko pasla, in njena baleten je |»ozahlj*na. dokler jo snova na-pade kaMj Tako ja namreč v trgovini i človek a-mre. proden ima čas, da bi m »pomnil na bolesen Nekega dne pokliče Ruuaarsu zdrsvnika in ga praša na aamrm, kaj je s leno. Zdravnik as je »prva zvijal rekoč, da človek mora zaupati v i~.«i.kel je čaa in Eva je poro-Silno .U ga bila vaaa- ^dueve sta šepalavm-fkSei in občudovala .inčka, , bil uko močan, lep in čieto I edino na praib je imel mak> f^matine. Jokal je paiči-^kum-čiato drugače, ka-navadni opičji otrok. Sploh bilo na detetu malo ali nič o- ft-l€P Iiai Prvorojeneel" »rečna vrkliknda Eva » Ja ponoane: "Pozdravljen ti inji izmed zauikruih opic in »ar pik novega, viijega rodal" kdam pa *e ni povaem oavoail no novo idejo. j »r hočemo da mu je ime v", je dejal z očetovako avto- i na stare opičje nazore, na-Injaake in gnjilel AU ne vidii, jc najin sinček nekaj povaem ve ca? Mar ne opazil, da ima idko kožo brez kocin in čiat, rait glas? To več ni opica, ni več rb«r! Zato zaaluži povaem novo e, ime, ki se bo priatajalo nje-vetnu novemu rodu — ime, ki bo nikdar izbriaano in po ka--e,u se bo imenovalo vae njego-potonistvo ... Jaz odločno ho-bi, da bo najinemu ainčku ime 0 v e k — in njegov rod ae bo enoval človeški rod. Tukaj v n Rajskem Vrtu naj zraate in 1 v krogu avojih bratov in ae-(r, od tukaj naj Siri avoje iz ino potomstvo in nikdar ne sme iti v dotiko s staro opičjo naael-10, da bi zvedel, iz kako nizke zanikamo raae je prišel 1" Adam je strmel nad tvrdovrat-itjo Bvoje žene Eve. Novo ime i ni šlo v glavo, toda končno ae ud&l. "Pa naj bo na tvoje, Eval 0->k je sicer dober za tvojo mo-rno poskušnjo, ampak vedno n si želel sina, ki bi ae imeno- | Lev--■■■ "Ti nisi vreden, da ai oče temu »menitemn otroku l" je zavpi-razjarjena Eval "Da ae ne mo-i otresti svojih starih in črvi ideji Ampak potolaži ee", — V. ke Piše Grefsr Korobač »L 6a|ih. višavah, na Mala Kav-v lata prestopnem 191«. nadaljevala mehkejše —" po-prepuati meni to vzvišeno logo in enkrat boš ia ponoaan. a j ti tvoje imezravsn mojega i ti ia ostane zapisano za vse več- \ čase v zgodovini novega človeka rodu." Adam je ubogal in živela sta tčno. Človek ge raael in se raz-jal krepko. Eva ga je takoj od ladega učila hoditi a&mo po reh in ga je oblačila v auknjico [figovega listja, da mu je ohra-la gladko in nežno kožo. Adam in Eva sta imela ie več lov in hčera. Vai otroci ao bili redno brhki in nadarjeni. Ko je »vek odrastel, ae je oženil z naj-ire-jšo sestro in Rajski Vrt je 1 k main zelo obljuden. Dolinica bi pretesna in Človekov rok ae razcepil na več jat, ki ao ae raz |>lc na vse vetrove za novimi bi ti išči. Potomci prvega človeka končno obljudili vea svet. Enakost revežev is siromakov. Prisega, ki jo prisežejo zvezni duiki, pričenja: Nn*, Louis D. Brandeia prise im svečano, da bom pravičen nc ed« ns oKcbe in enako pravičen ivežem in bogatinom, itd." Neki detroitaki kapitalistični nevnik vprašuje, zskaj ae • Uko t»x'l»no priaego zahteva od aod-ika iu tudi nc od prcdaednika i m uatorjsT Vzroki za to so v r"lM j>ki navadi, v podkupova n Maliiikov, ki je bilo v navadi, » i/delali ustavo Združenih riav Francis li.ieon je bil spo-Mn krivini, da jc jemal pod ipnino. Ali daucs je stvar drugačna. 1 ' ne bo nolien airomak -i tako daleč s tožbo, da mu J" pravico delili najviijl zvez I vdniki 1'riaegs ima v danai iMemu le ie almbollčen i kdo predloiltl evojo H"vo najvišjemu aodiiču, da gre pravilno akozi vae nižje in-"f';' • m"r« imeti par tisočakov. /•Iruženih državah živi do r^™ ljudi .ki nimajo ared-n «Ih I.i avoje zadere predloflll r"" aodiiču, ie manj '"»jv itjetnu r večnemu aodilšu. !" f"k1l>^ki - dajo vU- PHOSVETA- ert««u iplslai »k« i, rinitir!-! JL?!!! - * .rJek. Nu^is eel j Gregor, specijalni reporter Pro-svete, vernim in nevernim Toma tem, ovčicam, backom in koalom, blagoslov vaeh bogov od Zevaa, do Baha in velemogočnega $ $ $ in poljub lepe Venere naj počiva nad vami! Moja poročila ao visoko viviie-ns nad vsakim dvomom, kajti vzeta ao iz sinjih višav, kamor ne ae-ga prah nečimernega sveta, niti cenzorjev avinčnik in ie (nanj kre-pelei tolatih policajev. Kako i prišel v posest zrakoplava, ali eaah ali na pul, to je poetranake-ga pomena. Olavno je, da iati prekaša vae Cepeiine, Fokerje, Tau-be iu Bleriote, ker je naatal is križanja vaeh teh pfemen, od kte-rih je podedoval vae dobre laet-noati, slabe pa prav nobene. Poleg vaeh najmodernejiih zrako-plovakih instrumentov, ima na krovu pritrjen velikanski Xray daljnogled, ali da ee po alovenako israzim, iternkukar, 42 oentime-terskega kalibra, kterega je možno poljubno ebračati, na vae štiri atrani sveta in nebea. Vidi ae lahko z njim prav natančno, kaj počne Jehova z depešami, ki mu jih poiiljajo po apeeial delivery, kronani klaVei iz evropakih mea-nio, kot Vilči Francjože, Nik, Vik, Nande itd. Vidi ae Uhko prav do podstreija aedmih nebea, kjer čepi prerok Mohamed, ako mu zale huriake prižigajo zlat njegov čibuk. No in da ae ie toll ko lažje opazuje vse yažne in ne-važne dogodke tega puklaategfc sveta, pa če se tudi vršijo sa zaprtimi vrati, razume se samo ob aebi, ker Iternkukar je Xray v rate, kot aem že povedal Pretečen msaeo aem bil jako busy. Prve tedne sem krožil samo nad Chicago. Saj je bilo toliko zanimivoati. Na 3. junija vlekla ae je po downtown preparedneaa parada, dolga 11 ur. Mariiralo je baje 130 tieoč hrabrih vojnikov in junaikih squaw, gledaleev je pa bilo nad en milijon, ne vitevii me-ne. No ssm si mislil,) če M zdajle navdušenim marčarjem prliel poziv, da je domovina v nevarnoati n da naj zadenejo puške na rame n gredo umret za domovino, (kar je baje tako aladko) kam doli med mekeikanake kakte, — ej kako hitro bi se armada 130 tisoč skrčila na 1300, ali pa ie celo na nesrečno itevilko 13. In tistim tolstim trebuščkom, ki so najbolj ivioali, noseči male zaatavice, padlo bi navduienje najbolj globoko below zero 1 — Na voglu Jackson in La Salle St., prekipevalo je navduienje najviije. Namenim moj iternkukar in opazujem. Kadarkoli je prikorakala četa would ra vojnikov oborožena z amerii-kimi zastavicami, do vogla, zaorili ao navdušeni bojni klici, godba je zaavirala in vieoko v zraku zapla-polale ao zvezde in proge. Ko ae oziram po epecijahiem vzroku te prekipevajoče navduienoeti, opa-im v oknu neke piaarnc, druzeg« nadatropja, ataaovito American Beauty, ponosno in samozavestno, kot boginjo Svobode, ali Ivano d' Are. Vsa je bila zamaknjena v pa rado, deklica gotovo ni zapazila, da ao ravno njeni lepi, beli izred no viaoki čeveljčki povod vae stranekega navduienje in tisočerih glasnih, bojnih vsklikov. Ej, sem dejal, kako čudno pač nekteri preparedness razumejo! Od 7. pa do 10. junija krožil aem skoro neprestano nad Colise um in Auditorium gledalličem, kjer ate se vriili konvenciji re publiksnoke in progresivac stran ke. Ne daleč od Um, pa so iumels krila legijonov, pa ne angeljev, ampak bitij, o kterih trdijo, da so z dinaetijo angeljev v sorodu, ne povedo pa, ali a tiato, ki js oatala lojalna aUreuiu Jehovi, ali z ono ki ae je apuntala in jo je sveti Mi ke pognal — i no, saj veeU kam 1 Kratko rečeno, zborovale ao au-fragetke. Da 11 jc bilo njih simbol pettieost, ali hlače, tiaUga jaz nisem mogel videti, ker kadarkoli aem nameril svoj iternkukar na Bisekstone aH Prineeas gledališče, pokazal mi je moč poete ve rdečo zaatavo s napisom: danger! in jaz aem ai mialil, safety Oral, ter hitel opazovati puayfeotlng republikanskega ln progreaivakega dl- rindaja. ' ■ je bilo. ko so nM 10 hišo. Vkljub temu pa da meli najete najbolj krotilec zverin in najbolj gromovnike, padarje, zagovarja-'la in vedele, poakua spariti in bulmuaa, ni uvel. Ostajajo ni drosega, kot vpreči vsakega V poeebno ciao. Pa ae je v eno Uh prezldentijal-nih eiz veedel aodee Hughes v drago pa pukovniče Rooaevelt, aU jo ucvrla na dirkališče. Kdor odneae vence v Uj Ukmi, dobi tudi prvo nagrado, namreč pre aUnovanje, oairoma kot, v beli 11 atriea Sama, nekaj nad 12 čakov regularne meaečne plsče in ie kak bakM po vrhu. Komaj je alo potihnilo huronsko vpitje Ia» raela v Chicagi, oglasil ae je It St. Louiae glasen i-a, i-a in kmalu nato je prikopital korenjaiki donkey iatrijanako-kralksga tipa, s tretjo preeedniško cizo, ktero je vodil kočijal Wilson, v prostrano areno, nakar ae je dirka pričel« a vab brezobzirnostjo. Teddy is ~ eter Baya je pričakoval, da ga do množice aprejels s hozano palmovimi vejami, ter da bo Triglava do Urala, od Roe Mountains, pa do tje, kjer je doma blagopokojni newjerssyskl vrag, odmeval aamo en kile: Allah je eden in Rooaevelt je njegov prerok, ni ga boga rassm Allaha in ni ga preroka čes Teddy js! Ker pa je nehvaležni narod molče žveči! gum, je razjarjeni Teddy pokazal zobe, akočil s else in pustil ubosegs bulmuaa, ds s prazno cl-zo fura v Waahington, ali pa as pridruii Hugheaovemu elefantu, če za Wilaonovega buroU ne mara. Tako ae je ločila duia od Ule-aa bulmuaovake atranke in preseliti ac je morala v Nlrvano, v nežni mladoatni dobi štirih let. Da je nal Preieren sdaj tukaj, gotovo bi ji zapiaal na gomilo, kot avo ječaeno Pepelčici: Tu bulmuaovka leži, Ker ji vai homeopati Niao mogli pomagati. Bla nje amrt je iliea kale t Tri molitve očenaiel I O, prevroča kaša je ie mnogim ikodovala, ne le Pepelčiel in Ted-dyjul Mika me iti pogledat kako ae zalagajo s vročo kaio bogohra-novei na ruskopoljakih moviiu _ . .. , stari liajak Carranza, doli ob Grande, okoli sklede vrele iz Unele Samovega kotU — am pak moj zrakoplov preti a itraj kopi, ker ga ie celo dopoldne tolažim z impotirano luriko vodo in krvavim ivicom av. Johanee iz Vodic, meato da bi mu kupil itampcrl gaaolina. Pa le počakajte, vaaj en teden, da se vroša kaša v mojem žepu ohladi, ko poba-šem moj prvi honorar, poUm mu kupim galon gaaolina in ie frakel importiranega brinjevčka (a la Horwat) po vrhu, nakar polstiva zopet v daljni beli syst. Do tačes pa lshko kašo piha, kdor hole droga Korobač, pL l P. J. uamoA upiAvmiTVA Cenjeni naročniki "Prosvete" vaamejo v poHev, da bodo ve-prl pošiljanju sprsnwmba ra omenili aUri iu novi na- Vss ona naročnike, ki ao poelali čnino sedaj sadnjs dni, proai-ds malo potrpKe, ker nam je jlk Uko kltro uvratiti naslovni imenik in U vsled pra-a in rano Uko tudi v tiakarni mogli toga Uko hitro isvrli-Naročili amo nekaj Številk več, jih bodemo poelali onim, ki jih bodo dobili pozneje, ko ss bo uredilo. Skušali bodemo vatre- FOIOl ROJAKI 1 Cenjouim rojakom, ki ao me povpraševali aa alovenako sv. piamo in veem rojakom pe JL D.« ki želite sv. piamo v hili imeti, na-znanjem, da jih sedaj imam. Oslo sv. piamo atarega in novs-ga aakona v eno knjigo vezano, ki obsega 1040 strani. Oena $1.80 poltnino vred, brez poituine $1.25. lav. Jos. Wolf 1M0 1. 50 Si 01® v® O^io. Prvi na sveta. "Nikdar niaem delal veliko vrišča, da bolan svet našenem, da ki Krvni Čaj knpi in ga je pa lati dsnes pri adravilo pri atotiaočih ker ima vsa ona dobra itva, koja mi v naših oglasih popisujemo," govori H. von Schlick, tovsrnsr Bolgsr-Krvnega Čaja, kateri jo v kini zvezi s stotieoči bolnih in remn je nsi rojak Joalp Nji-i)*, 129 E. 92 8t. Chicago, lil '(»sal: * "Vzamem si proatost sopet na-tl eno Škatljo Bolgarskega ga Čaja, ker ssm ae asm le ičal, da je to najbolje sdra na avetu. Rabil aem ie vaakovratna zdravila, a vaa brez uapeha, aamo v Bolgarskem Krvnem Čaju moram trditi, da savzema prvo me-Sto med vsemi sdravili" />Eno veliko Ikatljo Bolgaraksgs Krvnega Čaja, ki trajs aa 6 me-iv za 1 dolar v gotovini, ilo-all ekspress order ali pa a zetjem kamorkoli polijemo. MARVEL PRODUCTS CO. 8 Marvel Bldg. ' PITTSBUBOS. PA. hošeU pošUjatev oslgurati lOe. vil. _jfl^lvMrtismsnt Vn sitm n trahakepklaje oArto^kov tBtf^i BM^d otroci i^* krivdo brezbrižne matere, vja valih otrok je odviano od vaša skrbi. Ako hočete ohrsnlti otroka pri adrsvju, Imejte vedno v hill ate-klenlco adravilo "Kopp's Baby's Friend", ki se je pokaaalo v sad- njlh štiridesetih letih kot najboljla sredstvo aoper rasne otrolks bolezni kskor so krči, zspeka, drl aka in teikoče, ki fiastajajo ob dobsvi sob. "Xopp's Baby's Friend" lshko dobite ss 2S eentov steklenico, ali kskor ie veliko ateklenleo hočete, v vsaki lekarni in v drugih večjih prodajslnioah. Nikatfe jemati no benlh nadomestil te vrste. Če pa ne morete dobiti tega Is-vratnega ' kraj brez poaredovanja drugih bank Denarno peMljstee sa Movemke kraje lapU*«»J* ljubljanska Mruiniea O. KR. TBIV. KRKDITNWJA SATODA ZA TRUOVINO IN OBRT NA DUNAJU. First-Second National ooimiwimo^w« H PUM. 1» ildtwln. u |M(U>.ir dmurj« f 1*rl knj Hutm-lu papir V.m pMi*m» UHUtm'»**> « IJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIll } ► t PROSVBTA 8. N. P. J. Cenjenim rojakom r Chieagu in bližnji Okphd numnjam, do sew previsi dobroznano gostilno Jaz-bee in Omakito, bivši Martin Po-toka&v Place, na 1625 8. Baeine Avo., ter ee jim priporočam za o-bilen obtok. Točil bodem naj izbor nejše pijače ter vaekemu kar najbolje postrenal* JOE PITT i f (Joe. Pangartii) 1625 8. Kaeipe Ave., Chicago, 111. Ne prezrite tega! KAZMAjnLO DR. ADOLF MACH oe It Tt$9 4» i pe i Cenjenim rojakom in ro, njam žirom Združenih držav pi^ poročam, da ai kupijo od ai BEIHJEVO OLJ«. Kuhano je M| Predaja« Columbia gre/efeae, Ur | T ■Urem kr*Ju iz Pr«v'h brini^ aioveaeke ia 4r»f»j"U» P***- vih jagod. Prodajam ga v i Uko ur«, veriiic«, Ur raioovratuo slat . , .. . ^-^m u arabraiao. I nieah po 40c. Noročdu je treif KNJIGA Pot k zdravju euaa ia «u«ice a. N. P. J. o pour priložiti denar ali pe fcZb&'l'iZklm'lT'Wpwu za*'ukc Z* munHU ae priporofe; - Poiilja ae brezplačno in po- pe mik. AVTOV J. TEMBOTSC. F. O. I«i i, Oleero, Hi Emil Bachman Nit« Uwndeie Av i ikuaoot oum< ta velja aa v* leto «L — t1 ' T, ee va# ulodae m kapuju le aaj-keljfte iamOaaa Kalifornijska vt-aa ia Igaaje. 9«na r. o. b. v onioaou Z s ftilo lo rud«č0 fino. tfajvelje HiiiiHi tveraisa m SA-•»Av* UMAUO, nin, KAV« FafiAtr v šapnoi Win i« aal veifcl eeaft, M p O v ml dpn^ft -- Pouk v angleščini Ii lepopisju potom dtplsovnji. Ali bi radi znali angleško govoriti, brati in piaatlf Ali imate veaelje do angleščine in ae ne znate učiti f Ali Vem niSneno koliko velje angleščina nam tojcem v tej deželi f Naj pomialimo. da dener, ki ee Žrtvuje za aamo izobrazbo, je najbolje naložen, iu ne vzame ga kriza, ne vojna. Pišite sa breapla-ČIia pojaauila na ftlovonian Correepondenee School 6110 Bt. Clair Ave., Cleveland O." za naalov Johna Grohar* doma je iz Vcneerja pri fikofji Loki, ako kodo iz med cenjenih rojakov ve za njegov naalov ga uljudno pro-aim, da rai ga naznani ali pa na| ae mi eam prijavi. JBRMBJ BBBTOVOIU, P. O. Boulder, Wyo. it nine proeto. — Ta knjiga poučuje kako ae ču vati pred raznimi boleznimi in kako že obatoječe z malimi etroš ki odatraniti. Ona je koriaten ave-tovalec za moža in ženo, deklico in mladeniča. Piarao z razločno piaanimi ime ni in naalovi pošiljajte na: • The Parlos Pharmacy - 2nd Ave. New York, N. Y POPRAVLJAM alovenako kakor tudi v»c ur»wvnLlK1 slovensko - angleški harmoniko. Izdelujem nove meho- . , TOLMAČ Knjiga obeega poleg slav, ve od 7 do 9 dolarjev in nove kav-čke h ponikljanimi okovi, zunaj ao prevlečeni z usnjem, znotraj z žametom po $0.00. . ANDREJ KUOLBR 01438 W. 14 PI. Chicago Delo trpešno in zanezljivo, nizke! . ' -SAVI VSOTO OGLASOV je le fteUke Prolelarec je alovenako glaailo aocialiatične atranke v Ameriki Vaak delave* in rojak, ki ae zanima za aoeiali-zem, bi ga moral redao čitati - pravo sliko zocializma. Naročnina znaša $2.00 na leto, $1.00 aa pol leta. Naalov: PROLXTARBO 4006 W. 81ft St. , ^ CHICAGO', ILLlftil« MEBfHHBMB angl. alovnieo, alov.-angl. razgovor« za vsakdsjao potrebo, navodilo sa angleiko pisavo, apisovaaje angle Aklk pleea ia kako ae poaUne amori-kanaki drftavijan. Vrbu Uga ima knjiga dozdaj naj več i alov.-angl. in jugi. slovar. Vo je najboljša m najbolj popolna kaj Iga aa prlifteajo aaglettine m na H anale biti atoveaskega aaseljeaea U U te knjige ns Imel. Kajiga trdo ia oknano v platnu " vesaaa (430 strani), vslja $2.00 ia je dobiti pri V. J. Kubelka, W W. 140th it. New York, V. T. Pilite pe eenik slovenskih knjig •1125 $45.00 V| stil O gA Mulja po 18 00. »3 00 la 14.00 V\\\\\\w\\\\\\\\\ lXVVXXVXVXXXVXXXVXXXVNX\V\\ UNDERWOOD TYPEWRITER l]ski snodkt najfinejši kakovosti z znakom SJ.P.J. KejeViel ye f ia 10» predsednik. Chrisitt K. UsMscfc, I. pod proda. IL podpreda. Imaliljikj ^ Xtfe**** Jehn Fncik A. V. Gcrinttr Jaha C. Krasa bUgajnik. cTj^r AMERICAN STATE BANK lSnS—17 Bine Uaai Ava, btiso lS-ate aUoe. 9 UHIUAOO, Q1, Glavnic« te prebllelc.....$MO,ooo.oo ODPRTO: HnpL^n^ la8i -vee druge dneve pa do 5J popold^ pozor! Radi nestalnoeti oen kroniko vrednoeti, nam je nemogoče odredb stalno ceno. Pošiljali bodemo denar ie nadalje po najnižjihcMak tekoče vrednosti kron. Uprašajte, aU nam pa pišite za cene večje svote ie po nižjih oenah. Pošiljamo denar ▼ stari kraj in ■ Jamčimo da s# polteno izplača ali pa Vam Direktna avena a Prve Hrvalsko Zagrebu in njenimi podrnflnleamL Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo. Rnsijo. inrlefta Govorimo vse slovanske jeziki. kmnffnfeo in posojiiiueo Izvirno potrdilo (original receipt) U nam ga poilje poitei urad b starega kraja, priča vaakemu, da ji denar, poslan naelovnikn, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ete ji poalali dener in ko ga mi dobimo eem, ga hranimo u to, de se lakko vaak poiiljalec aem prepriča o prejemu poslane vaou. Cene po dnevnem kurza SA DINAR JAMČIMO VSAKEM SLUČAJU 1 tokitik Ih (ImiGi $669,672.99. Hranilne uloge U,687,201,1) ' Pišite nam v vašem materinskem jeziku na KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS. ye fees Mt Her-* Ue aab« j I a aUbUnic fines* (Treeter) Tropiajevaa aa $10 00 m edlaiaju, aaesClU la daaee poSUu Money aU Bapveanl 6ek a aaroSlloai. Jos. Bernard DEPT. Z. IMS Blee bland Ave John Break vnr JISAtWI STROJ Splošno prlljo-Wen pri vseh pisateljih s pisalnim streiemklga Lahko ure)en •• njegova podlaga. Rabilo ga vse veejie korporaclje. 2j * f,r To je pisalni stroj9 ki ga bodete gotovo kupili. a. a. nr. R killer's fata Exsdler m renaaUfna ha- la Pravi sa laki la v aavttkm, ka« na kale ta SUka. Ne M la M F• II MsMff S 8s. TMO Wi a. T. Edina Slovenska Tvrdki Zastave, regallle, znake, kape. petale, la vse petrebMiae za drift, ii |d Dele pnre vrata. Cms* nlnk«. Slevenak« cenik« poiilja*« anatoaj. F. KERŽE, 2711 So. Millard Avenae, Chicago, ID. Na|več|a slovanska (iskana v Ameriki je Narodna Tiskarna MlMM« Stat Island Aveue, Ckletfo, Illinois Mi tiskamo v slovenskem, hrvoSkem, slovaškem, češkem, poliakem, kakor tudi v angleškem ln nemškem jeziku. Nala posebnost so tiskovine aa društvo in trgovce. - -"GLASILO" so tiaka v naši tiaknrni. Zapomnite rojaki, da Amerikanec ne more biti dnakrat ae glave p o« t* vi; to je gola~fčfl in aoliden trgovec se drii tudi resnice s /ojim odjemalcem to. kar v _ _ i s« drii ftirom Amerike znan to J na alovenska importna tvrdka A. avoja steklenice "Krajski impoftir.n TrnhMVM, knUrcn v ra.nirl I. dobiti la .(mm hraja, Jm i« i Vta-U /.Mtlnjanlh d rta v vhcn. JnU navadno, blaao u Imoortlra In ».ndar j« najlt pri Ma pia«j« m aUkl.nle. : ~ ijec, ae prav sak veaten , da ponuja in lici importirm. edinn aamoa-rat, ker piie na ijevac, Slivov*c ali a« t« pljate n« mor« . » na rokah od prej«, kaj«, ki bi akainl proda- . . . _ takih ljudi, ki panujnja oMInatva raan. ilfc.*JJ. £ arlnjcvc^ aamo da m^ejo odjemalcem paa.k » ohJ» • ■aYalh,lLr,#p,J# T ^»-"'^r^-i- Jm prodajam tudi Uk brinje v «e. ki ni imperii«« »« »«.»• aahoj, aa irabrn. l-JPoflja Doubk Stamp 100« katar« vraU a« ho^.l. Frank Storitcti rat alaiagjav Jaeeba to Jekaa Btoaieha, as pripsiaia eeajeakn rejsk- Edino radi toga ftnUmo, da kadite NEBO d-gareto, ker eo||norejone b boUiega tobaka, k* kor drugo (cigarete - sato ao lo tudi boljšo. Popolnoma naravno jo, da Kočoto najbolj*«, U za-morate dobiti aa avoj denar, nH nočato? Ako pa KoČato, potom kupita NEBO cigareta. BOUSl TOBAK NAREDI Ti FANOZNE. Vredne kupone sa gotov denar ali darila P.LorilUrd Ca, Inc. Established\760 a. pr. are, PRODAJAM bho vdfo BODČMK TO......*** ion Bimndo tzvo oodMk ro . ka. TBoraroro to am j m. sal ^ I ts Naraiila je ptileittl geU^I A. W. EMERICH Ml vto^a trrerlma to