Št. 79. V Gorici, v četrtek dne 15. julija 1909, Tacaj XXXIX. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne tor stnrio po poŠti prejo ,„,»»11 ali v Gorici na dom poSiljana: . 15 K • 10 „ '/, ....... V, ii..... posamične, številke stanejo 10 vin. tu „ Kažipot po Goriškem in SradišCanškem" in dvakrat v lotu ..Vozni red železnic, parnikov in postnih zvez". Naročnino sprejema upravnistvo* v Gosposki ulici f,t(>v. "i I- nadstr. v „Goriski Tiskarni" A. GabršJSok. Ka naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi JU poslanice S*^ra5unijda najbrže je hotela nadomestiti, kar je i Preje zamudila; tudi bila je (horribile dic-I tu) rojena Štepankova, in tega svojemu 1 °četu ni nikdar odpustila. Kot igralka na piaihnem dvornem gledališču v Nemčiji i*.Ke je seznanila z gospodom baronom, ki \j'e hil na istem dvoru diplomat; ovdovela f c Je vrnila v Prago. Obenem ž njo sta Vstopili v salon dve ljubki deklici, ki sta {'H danes prvič na plesu in sta kar žareli Mosti. Gospa baronica je bila njuna ču- Tovarišem atitnrientoi! V kratkem zapustite domovino in napotite se v vseučiliška mest" kjer vam je nadaljevati strokovne študij... Težko je mlademu akademiku najti pravo družbo in ni vseeno, kako si jo izbere. Ker dovzetna, m I a d a duša se lahko nasrka duha, ki škoduje možu pri njegovem poznejšem delovanju. Akademično društvo bodi mlademu akademiku predvsem šola — dobra šola za življenje. Priznavamo sicer veliko vrednost pohajanja visokih šol v svetovnih mestih. Vsak pa ni v tako dobrem gmotnem položaju, da bi mu bilo to mogoče. Vrhutega je osobito za medicince Gradec večje koristi, ker se mora njihov študij osredotočiti v laboratorijih in institutih, do katerih v večjih mestih radi prevelikega navala nimajo dostopa. K Zato skuša akad. tehn. društvo »Tabor« nadomestiti svojim članom občo izobrazbo poleg strokovne. V njegovem področju obstaja izobraževalni klub, ki prireja predavanja iz vseh strok, vseh polj. V živahni debati se potem tovariško menjavajo mnenja, katera povedati je dana vsakomur prilika. Vrhutega razpolaga »Tabor« z mnogimi časopisi slovenskimi, hrvatskimi, srbskimi in najrazličnejšimi revijami in z bogato knjižnico, ki je vsakemu članu vedno na razpolago. O naših stremljenjih priča »Omladina« glasilo nar. rad. dijaštva. Kritike, ki se či-tajo vsako leto po časopisih, kažejo živo, kako potreben je bil dijaški list v tem žanru, kakor je »Omladina.« Njen nalog je seznaniti bralca z vsemi kulturnimi vprašanji. Poleg tega prinaša strogo znanstvene članke izpod peres najboljših naših pristašev. — vajoča ju donna. Dva mladeniča, ki sta jima dvorila, sta jima šla za petami. »Ljuba nečakinja,« je začela gospa baronica, uabiraje Čelo v gube, »prihajam, da bi spregovorila s teboj resno besedo: Slišala sem od služabništva, da oseba, ki je zavzemala mesto gospodične Adelajde — ne, tega ne morem, tega nočem verjeti.« »Vendar ni druge pomoči, ljuba teta; žalibog to morate verjeti; zasledili ste mojo skrivnost, in tajiti bi bilo zaman. Da, moja Lalla Rookh je bila šivilja, ki se peča z vezenjem, in tu imate njen naslov, če jo morda hočete počastiti s kakim naročilom.« S smehom vzame iz žepa naslov, in ko ga gospa baronica ne sprejme, ga vrže v krasno blizu stoječo vazo iz lapis lazu-li-ja. Baronica dvigne oči proti stropu. »Saj vendar veste, da so take osebe navadno nenravne in brez vsake pobož-nosti?« »Poglej gospo baronico,« zašepeče eden mladeničev; «njeni uhani so briljan-trti križi, na vratu ima rubinast križ, in tudi prstani so sami križi.« »In vsak izmed teh križev je spome- Nar. rad. dijaštvo je prvo začelo izdajati koledar »Dijaški almanah« in je s tem odpomoglo potrebi, katero je čutilo dijaštvo že leta in leta. »D. almanah« prinaša poleg informativnega dela tudi znanstveni del, v katerem najde vsakdo najkoristnejše. Kritike so ga sprejele kar najljube-znivejše. Eksekutiva, izvrševalna postojanka nar. rad. idejeizdaja »Znanstveno knjižnico«, ki prinaša najboljša dela znanstvenikov. Ravnokar izhaja v prevodu knjiga »Miselni razvoj evropskega človeštva« delo slav. češkega učenjaka dr. Fr. Drtine. Pripravljajo se že originalni spisi za prihodnje letnike. S tem je pokazalo nar. rad. dijaštvo, da mu je predvsem do pozitivnega dela. »Znanstvena knjižnica« pa hoče tudi odpomoči pomanjkanju znanstvenih del, ki so naravni predpogoj vseučiliškega vprašanja. A ne samo izobrazba posameznika leži na srcu nar. rad. dijaštvu, oprijelo se je tudi izobraževanja našega ljudstva. • S ponosom lahko imenujemo dobro znano »Prosveto«, ki šteje mnogo podružnic in v kateri delujejo radikalni akademiki organizirani v društvih »Adrija«, »Tabor«, »Slovenija«, »Prosveta« in je danes brez dvoma velik kulturen faktor, kar. priznavajo tudi njeni nekdanji najhujši nasprotniki. Z njo smo pokazali, da imamo smisel za manjšinsko delo. Svoje ideje smo skusili tudi uveljaviti v družbi sv. Cirila in Metoda, kar se nam je popolnoma posrečilo. Sanirali smo nezdrave družbinske razmere, kar kaže najbolje njen lep napredek v zadnjih letih. Iz naših vrst je že izšla krepka vrsta mladih, izobraženih, energičnih mož, ki zavzemajo vodilna mesta v domovini. Najlepše spričevalo in priznanje nam je dal s svojimi članki in vednimi napadi »Slovenec«, ki pravi, da se je radikalne mladine najbolj bati, ker je najbolj nevarna klerikalizmu. Blatijo nas klerikalci, ker nas hočejo otemniti pred svetom, da bi izgubili naraščaj. Poleg izobrazbe skrbi »Tabor« svojim članom za koristno zabavo. Prirejajo se nik pokopanega ljubljenca; ta ljuba baronica se mi zdi kakor pokopališče.« »In meni kakor relikvijar,« se smeje drugi; »na vrhu sami dragi kameni in zlato, pod tem stare kosti.« »Ljuba nečakinja,« začne baronica vnovič, >,kaj, če gospod Henrik Ribinjski izve, da je drža! na svojih rokah samo grizeto, odpustite, da rabim take izraze, toda gnjev mi jih polaga na jezik ... rekla sem samo grizeto.« »Gotovo to ni bilo prvič,« opomni e-den izmed mladeničev z nasmehom, »da se je pripetila gospodu Ribinjskemu podobna nezgoda.« Hotel je to pravzaprav zašepetati, toda svojega glasu ni zadostno pritajil, tako da se vsi razun baronice za-smejejo njegovi opazki. »Gospod, ne pozabite spoštovanja, katero,..« začne baronica. »Za gospoda Ribinjskega se niti ne gre tako kakor za njegovo ženo,« jej skoči drugi mladenič v besedo; očividno se je bal dolgega nravnostnega govora, ka-koršne je baronica tako rada govorila gluhim ušesom. »Torej.bode najboljše, če o tej stvari že enkrat molčimo,« pravi gospa z Rot-tenfelda in vstane. Smehljaje vdari nalah- ko mladeniča s pahljačo na ramo in objame svojo ljubo teto; vendar takoj nato zašepeče Avreliji na uho: »Kako zoprna ženska je to!« Črtila jo je, toda cesto jo je vabila k sebi in govorila o njej neprestano. Zakaj? Samo da je lahko rekla: »moja teta, baronica.« Družba je odšla iz salona; toda za trenotek je odgrnila bela roka težko por-tiero, in gospod Ribinjski se je hitrih korakov približal posodi, v katero je vrgla gospa Rottenfeldova Noemin naslov. Pola-stivši se ga, je odprl majhna vrata, ki so za skupino krasnih pomerančnih dreves vedla iz zimskega vrta v park, in se neo-paženo kradel po ozkih stopnicah navzdol. Šel je na teraso; da bi se ohladil, in v pričetku nehote, pozneje z napeto pozornostjo poslušal pogovor v salonu. Na vrtu je vladala tema, kajti noč je bila brezmesečna; samo pred hišo, ki jo je po angleškem načinu ločila od drevja loka, je skozi mnogoštevilna okna lila svetloba na zmrzli sneg. Noemi je stala ob začetku drevoreda in gledala na razsvitljeno hišo. Bila je kakor v sanjah; nekaka čarobna megla je zastrla njene čute, in v tej megli je resničnost izgubljala svoje ostre obrise ter nav- skupiii izleti v graško okolico in znanstvene ekskurzije. Takih priredi društvo vsako leto mnogo. Po zimi združujejo člane Čajevi večeri. Za krepilo telesa skrbi »Tabor«, da vstopajo člani v »Sokola«, v katerega od- , boru so tudi njegovi društveniki. ^ j Na podlagi teh izvajanj se ne bo težko odločiti onim, ki jim je do resnega dela v katero akad. društvo vstopijo. Da pa se vzdrži »Tabor« še v bodoče na dosedanji vriini, zato poživljamo vse one, ki mislijo študirati v Gradcu, da vstopijo v naše društvo. V njem bodo našli dobre prijatelje, ki jih z veseljem sprejmejo, dano pa jim bo tudi dovolj prilike izobraziti se in zastaviti vse svoje sile v delu. Z narodno radikalnim pozdravom za odbor: N. J. Vrabl, M. V, Brezovnik, tč. predsednik, tč. tajnik. P. S.: V počitnicah dajejo informacije za študije v Gradcu sledeči tovariši: Za jus: N. G. Vrabl Središče, Štajar-sko; za medicino: Mirko V. Brezovnik Vojnik pri Celju Štajarsko; za filozofijo: Ljudevit Mlakar, Laporje :• i Slov. Bistrici Štajarsko; za tehniko: irancek Fi-scher Gornji Grad Štajarsko; za farmacijo: Fran Minarik Gradec Sackstrase 4.; za trgovsko akademijo: Ivo Jerman Krško, Kranjsko. Iz ajdouskega okraja. i Iz Rihemberga. — V rokah imamo »računski sklep klerikalne posojilnice za IV. upravno leto 1908., koja je pričela svoje delovanje 1. januarja 19Q5._ Iz tega računskega zaključka je razvidno, da deluje dobro z botego nikakor p* ne kot posojilnica. Izkaz »prebitek pri blagu« K 1488*48, »Cisti .dobiček« pa K 1348'08, toraj. je imela posojilnica in hranilnica v Riheim bergu v letu 1908. »čiste zgube« K 140*10. Kako pa stojijo »zastanki na blagu«, K H.327'98* o tem sploh molči bilanca..... Ljudstvo pa še vedno ne zapopade, da plačuje velikokrat pri klerikalnih zadrugah blago slabše kakovosti — dražje nego pri naših solidnih domačih trgovcih. Vrhu tega plača pri zadrugi obresti od dneva sprejema blaga, med tem ko ga čaka trgovec tudi celo leto brez obresti. Značilno na celi zadevi je pa to, da je tiskan nekdo kot ud pregledovalcev računov na računskem zaključku, ne da bi bil kdaj videl račune in knjige tega klerikalnega zavoda! II. Troški: Policija...........* Vojaška godba ........ 80 steklenic različnega vina s troški vred....... 100 steklenic rizlinga s troški vred , 7 steklenic terana a l K • • • ; Užitninski davek . . . Gostilničarju Vattolo plačali za '_ razne stvari ...... Za 2900 narodnih kolekov izdali Raziična nakupila za veselico . Slugam, postrežčekom . . . • Za tiskovine plačali . . .___• 41-— ; 174-40 100-10 107-— ¦ T— -1&-72 78-88 52-20 100-64 19-— DOPISI. Iz tolminskega okraja. S Tolminskega. (K r a j n i š o 1. s v e t v Tolminu). — Ta korporacija je va- j žna in ima svoj postavno določen delokrog obširen ža redno obiskovanje šolske- i ga pouka in za razvoj in pospeševanje ] šolskega napredka sploh. Pred kakimi 5 ali 6 leti je bil izvoljen predsednikom An- j drej Vrtovec. On se je z vnemo in zani- I manjem koristne naloge poprijel in v zgo- ) raj navedenem postavnem smislu svoje . delovanje razvil. Glavar in šolski nadzor- I nik sta ga pa toliko časa šikanirala, da je bil Vrtovec prisiljen odstopiti od predsed-ništva. Po tem dogodku je bila v teku 3 j ali 4 let reci je d n a s e j a. V začetku ju- j nija 1.1. so bili od starašinstva novo izvoljeni in ostali udje sklicani v sejo, da si ; izvole svojega predsednika. V Vrtovčevi nenavzočnosti so izvolil udje njega predsednikom. Ko ie bila ta izvolitev naznanjena, jo je Vrtovec s pismeno motivacijo odklonil, namreč, da so od strani glavarja in šolskega nadzornika iste razmere, kakor pred leti, ki so prisilile Vrtovca od predsedni-štva odstopiti. In tako ne funkcijonira krajni šolski svet v Tolminu že leta in leta,'in težko bode tudi funkcijoniral, dokler se razmere ne spremene, kajti »riba pri giavi smrdi«. — Družba sv. Cirila in Metoda. Združena odbora moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici izkazujeta račun zadnje veselice na Goriščeku in drugih pridobitev tako:le I. Dohodki: I. Pri blagajni se je prodalo 761 vstopnic a 50 vin. v pozni uri za znižano ceno 49 vstopnic za preplačila pri blagajni kakor spodaj izkazano . . . ¦ . . » 186*42 znaša . K 56212 II. Ples: 100 venčkov (600 vstopnic) a 1 K . . • 294 vstopnic a 20 vin..... . K 360-50 15-20 . K a 3 K 100-— 58-80 3*— V. znaša . K 161-80 Srečkanje je dalo.....„ 357 40 Šotor dal z vsem razpro- - m......... ,, 42*— Mesto daril za veselico prejeli" po že izkazanih p. n. dariteljih ........ Pri veselici »Podpornega društva" se je skupilo . . Skupilo za narodne koleke in razglednice ob drugih prilikah........ VIII. Pri „zlatem jelenu" se je nabralo o priliki slavlja „Sudmarke"..... Dvignilo se je pri uprav-ništvu „SočeB glasom .iz-vestij v št. 74, 76, 77 o Kresovem nabranih . . . VI. VII. IX 57-31 Skupaj . K 204033 Skupaj . K 721-94 Ako primerjamo troške z dohodki, ostane čistega K 1 3 1 8'3 9. Pripomniti imamo, da je ostalo še ne-razprodanega blaga za približno 100 K, kar izkažemo v prihodnjem računu. Neumorno in vstrajno naprej za sveto narodno stvar! Združena odbora. Pieplačila vstopnine: Dr. Ernest De-reani 19'50 K, Prof. Mastnak 1*50 K, To-mažič 1 K, Prof. VazzazT K, Lavrič 2 K, Rutar K. 1 K, Križnic, dežel. posl. 9'50 K, Kavčič 1'50 K, Ahac 1'50 K, Fabjan M. sodni svetnik 4 K, Dr. Eržen 2'50 Prof. Seidl 19 K, Prof. Zupančič 1'50 K, Poniž Ben. 3'50 K, g. Maraž mesto kresa 2 K, Neimenovani 8'50 K, Ambrožič, urar 2 K, Koren, trg. 2 K, Kozman M., trg. 2 K, N. N. 4 K, Kenda Josip uč. v p. 10 K, Lukan-čič T. naduč. 2'50 K, N.. N. 1'50 K, N. N. T K, Dr. Piki 1 K, Rovan trg. 1 K, Prof. Žilih 1 K, Dr. Vošnjak 4'50 K, Mermolja I. Miren 1'50 K, N. N. 1'50 K, Bednarik, trg. 1'50 K, Pavletič, adj. v p. 9 K, Klančič, posl. in odb. 3 K, N. N. 1 K, D. B. Miren 2*02 K, Prof. Čebular 4'50 K, Furlani, župan Prvačitia 5 K, Kopač, trg. 4 K, Hribar Anton 1 K, Dekleva trg. 1'50 K, Pe-trovčič Maks 5 K, Savnig trg. 1 K, Ga-br.šček Andrej 5 K, Cigoj trg. 1'50 K, Dr. Sket 8'50 K, N, N. 1 K, Tvrdka Pregrad-Cernetič 10 K. Preplačila od 50 v do 2 v ' 6'90 K. Skupaj 186'42 K. V gostilni gosp. Fr. Maraža v Št. Fe-rjanu je nabralo veselo omizje 2 K 30 v v prid podružnice sv. C. in M. za Št. Ferjan-Cerovo-Vipolže. I G. Kenda Josip, nadučitelj v p. daroval družbi sv. C. in M, za neko poravnano pomoto 1 K. Hvala! I Iz Brd. — Smisel za narodno reč imajo naši Brici — posebno zapaana Brda. — Zavednost do svojega naroda, kažejo že s tem, da obstoja že več let »Liska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda s se-; dežem v Biljani«, katera do sedaj prav ' lepo napreduje. Ker pa ima ta podružnica prevelik delokrog, so se nekatere vasi odcepile od nje — a ne zato ,da bi se po-] lotile spanja — ampak — da si ustanove ' svojo lastno podružnico. Tako se je osnovala pretekli mesec nova podružnica sv. C. in M. za Št. Ferjan-Cerovo-Vipolže. Ustanovni občni zbor se je vršil v Ce- rovem. Brez vsakega hrupa in reklame se je zbralo na ta dan — v prostorih gosp, Jožefa Makuca — lepo število mož, žen in mladeničev. O izvolitvi odbornikov tu ne govorim, ker bode itak objavljena v »Slov. Braniku«. Po volitvi je takoj pristopilo lepo število udov v novo podružnico, kateri so tudi s posebnim veseljem plačali udnino. Če pomislimo, koliko trpi in koliko se mora ravno naš ubogi kmet boriti za svoj obstanek, se moramo naravnost čuditi njegovi požrtvovalnosti. Brez vsakega obotavljanja in ugovarjanja so takoj posegli s svojo žuljevo roko v žep in s smehom veselja na.ustnicah, položili svoj trdo prisluženi denar na altar v ohranitev našega milega naroda. Človeku je ob takem pogledu kar vzkipelo srce veselja; marsikateri mestni narodni bahač bi se bil lahko naučil od tega "navadnega kmeta, kako je treba gojiti svojo narodno dolžnost.. Vsekako se mora priznati,, da se naše ljudstvo zaveda svojih narodnih dolžnosti]; treba jih je le izpodbujati. Moji vrli briški bratje! 'Ustanovili ste važno postojanko, s katero hočete po svojih močeh pomagati, da ostane še nadalje naš narod gospodar na svoji rodni zemlji, Le tako naprej in naši sovražniki bodo zastonj odpirali svoja nenasitna žrela nad našo deco, da bi jo požrli! Naše geslo bodi: »Dovolj naših duš ste nam že ukradli, — do tu in ne več dalje«! Da bode vaša podružnica gotovo uspevala, mi je porok vaša nar. zavednost, požrtvovalnost in ljubezen do našega ljubega slovenskega naroda. Za to Vam kličem: Bog Vas živi! (Dalje v prilogi.) Pred bljuvanjem, drisko, črevesnim katarjem uničujočim poletnim boleznim najbolj varuje otroke prehrana s „KUFEKE". zemala obliko vizije. Nikdar ni Noemi videla take krasote, nikdar ni bila v tako sijajni družbi — ubogo dete, ki je podnevi J in ponoči sedelo nad okvirom, žrtvovalo svoje mlado življenje vsakdanjemu kruhu in poznalo besedo »zabava« le po tem, da jo je slišalo! In vendar se jej je zdela ta krasota vsakdanja, brezbarvna, hladna kakor ta sneg okoli nje, ko se je spominjala onih čudnih očij, ki so kakor soince razigrale njene čute ifl jo kakor z nadzemelj-sko močjo vabile v svoje žarke. Neizrekljiva sreča jej je pretresala dušo, in pogled se jej je koprneče zagledal v jasno raz-svitljena okna, kakor da z gotovostjo pričakuje, da se pokaže tam »njegova« lepa senca. Oslabeli glasovi godbe so jej prihajali na ušesa in jo še bolj zazibavali v sladki sen. Toda polagoma se je začela zavedati: spomnila se je, ko pride do vrtnih vrat, da se ves ta svet zlatih bajk poruši za njo, da jo zopet privije na svoje hladne prsi sivo-siva resničnost in da njega/kateri je v tem trenotku postal središče, okoli katerega je krožilo celo njeno bistvo v radostnem poletu novostorjenega sveta, da njega ne zazre nikdar, nikdar več! Bolest o je vzdihnila in nehote dvignila roke proti žarečim oknom, kakor da se hoče oprijeti žarka, lijočega od tam, kakor stebla na bregu sreče, kajti tonila je, v temnih valovih brezupnosti. Pri tem se jej je zazdelo, da je neka postava na terasi pristopila prav k ograji in se ozirala v noč, kakor da išče njo. Noemi se je prestrašila, se hitro obrnila in odbežala po drevoredu. Pustivši za seboj kakih trideset korakov, je obstala- vnovič. »Motila sem se,« pravi sama sebi. »Kdo naj bi prišel iz dvorane v mrzlo noč — in v temi me ni nikdo mogel opaziti.« Sedla je na leseno' klop, pokrito -s snegom,.in gledala zopet proti hiši. Glasovi godbe so prihajali sem že slabotnejši, in videti je bilo samo nekaj žarečih oken, ker je ostala zakrivalo drevje. Noemi je čutila, da se z vsakim korakom oddalji za sto milj od fantastičnega sveta, v katerega je prišla na tako čuden način. »Z Bogom, krasne sanje!« je zaše-petala, nato pa si je z obema rokama zakrila obraz in tiho plakala. »Zakaj* plakate?« se je ozval naenkrat poleg nje glas, glas, za njo najslajši na svetu, »njegov« glas. Noemi je v radostnem presenečenju dvignila oči; res je stal poleg nje in gledal na njo s tako sočutnim in mirnim očesom, da se je blaženo nasmehnila. »Kako morete venar tako lahkomiselno spravljati svoje zdravje v nevarnost, gospodična,« nadaljuje skoro karajoče, »in sesti semkaj v sneg, v mraz zimske noči!« Naznanilu. Slav. občinstvu uljudno naznanjam,, da sem olvoril v hotelu „pri zlatem jelenu" zobozdravniški atelier. Ordinira se: od 9. ure zj. do 15. dop. in od 2. ure do 5. pop. Dr. Ivan Eržen zobozdravnik. . Govoril je o mrazu, o zimi, in njej je bilo toplo in prijetno, kajti ude jej je pre-šinjal zopet oni električni žar, katerega je začutila, ko mu je prvič pogledala v oči. »O gospod------,« začne, toda besede jej zastanejo v grlu. Naenkrat se spomni, da se mu je izdajala za drugo, oziroma da je vsaj molče dopustila tako laž. In pri tem spominu napolnita celo njeno dušo stud in bolest. »Gospod, verujte, da se to, kar se je zgodilo, ni zgodilo po moji krivdi«, začne za nekaj časa, sklanjaje glavo, kakor da pričakuje njegove sodbe, »vendar kljub temu zaslužim kazen .. /. Moj liog, kako imam to pojasniti------« »Ni vam treba pojasnjevati«, jo on smehljaje prekine, »vse vem natanko.« »In mi odpuščate?« vpraša boječe. »Ali me ne zaničujete?« »Da bi vas zaničeval? Kaj govorite? vsklikne in pristopi za korak bližje. »Ali bi bilo mogoče, pri pogledu na vaše jasno čelo, v to globoko oko, tako odkritosrčno ' in tožno in.....« Naenkrat obmolkne. j » O hvala vam, gospod, hvala, veliko j breme mi snemate s srca!« vsklikne rado- • stno. 1 »In zakaj vam je tako mnogo na tem, kaj si mislim o vas?« vpraša in jo bistro opazuje. Bilo jej je mučno. »Zakaj?« Sama ni vedela. " »Gospod,« pravi za trenotek, »pozno je že, iti moram, hvala vam. Z Bogom!« Čutila je, da jej solze močijo oko; odhitela je, da bi ne zapazil te zgovorne priče njenih čutov. Pri vratih se je ozrla — »on« je stal še vedno v drevoredu in gledal za njo. Naemi je globoko vzdilmila, rada bi bila še dolgo stala in gledala nanj, toda vrtnar je odprl usodna vratica. V tem trenotku se jej več ni zdelo, da veje po vrtu pomladanski vetrič, ampak začutila je, kako jo mrzel /eter pretresa do kosti. S težjim srcem morda ni nikdar korakal obsojenec čez zloglasni »ponte dci sospiri« kakor uboga Noemi čez kruti prag. Stisnila se je v kot kočije, ki jo je peljala domov. »Ubogo dete!« si je mislil gospod Ri-binjski, ko je po polnoči za bogato mizo gospe z Rottenfelda z izbranim šampanjcem zalival pašteto. »Ubogo dete, sani Bog ve, v kakem brlogu si ogreva z-tM od mraza klopotajoče ude pri mikrosko* pičnem ognju!« (Dalje prihodnjič.) priloga „SqGe" It. 19. z dne IS. julija 1a09. ne aspiracije dr. Šusteršiča, ki hoče postati minister«. — O >>riianifestu«; pravi, da so pozabili povedati v njem, da prvi namen obstrukcije je bil pridobiti Šusteršiču ministerski portfelj. Procesija, združena s »čtikovsko« veselico, bo v nedeljo 18. t. m. v Št. Ferjanu. Na vsporedu čukovske veselice je: dopoldne maša in proces i j a z N a j s v e -rV&tspK&f^ »zveranje« in »petje« Domače vesti. Narodne abiturljentke tukajšnjega u- iiteijisca prirede v soboto dne 17. t. m. ob 8'/s /V* v prostorih hotela »pri zlatem Jelenu« pevski in zabavni večer v korist novemu otroškemu vrtcu v Gorici. Vsporcd: 1.) Nagovor (abit. gdč. V. Savli); 2.) ^Gerbič, Rožmarin (trogla- ja); 3.) Witt, Solza (oktet); 4.) Gerbič, V n o č i (duet); 5.) S1 o v e n s>o dekle v n a r o d n i pesni (oktet); 6.) Forster, p o m 1 a d (troglasen ženski zbor, sopran sol6 s spremljevanjein-kkvjFja). -Šaljiva pošta. Prosta zabava. Vstopnina 60 vin. »200X1000.« -- Za obrambeni sklad družbe sv. C. in M. so se prijavili naravnost družbi z Goriškega doslej: g. Benedikt Poniž, vpok. vadniški učitelj v pok. v Gorici; gospa Helena dr. M e d v e š č e-l< o v a v Gorici; dr. R. G r u n t a r, odvetnik v Tolminu; skupina rodoljubov v Gorici je plačala 200 K. s Slovenski abiturijenti goriške gimnazije se zavezujejo plačati 200 K v obrambeni sklad kot odgovor »Grazer Tag-blattu« in posnemaje lep vzgled syojih gg. profesorjev. Živeli! Maturo na gimnaziji so napravili še: Avgust J u g iz Št. Ferjana, Josip R i j a-vce z Gradišča in Alojzij Vrtovec iz Velikih Žabelj. — Z odliko' so napravili maturo 4 Slovenci in 1 Nemec; Lah nobeden. ...... Poročil se je na ftunaiii gospod dr. Fran S t ur m z gospodično Stano Cvetu i č e v o-iz Št. Petra na Krasu.,Čestita-- in ples na tihem ifajbrže ne odpade. — Procesija z Najsvetejšim na vsporedu čukovske veselice — to je novo pod slavno cerkveno vlado nadškofa Sedeja! — Pravijo, da vero izpodkopavajo »liberalci«, nam pa se zdi, da so jej bolj nevarne čukovske veselice s procesijo! Učitelji in učiteljice! V najkrajšem času postanejo prirediteljice sobotnega pevskega večera Vaše koleginje. Prihitite jim nasproti kot stanovski prijatelji in podprite s svojo častno udeležbo stremljenja mladih delavk za narodov dobrobit. Pri občinskih volitvah v Št. Ferjanu so zmagali v tretjem razredu klerikalci po prizadevanju baronov Tacco in Formen-tini; v drugem in prvem razredu pa so prodrli pravi kmetski kandidatje. Klerikalci so upali, da kar pobašejo Št. Ferjan-sko občino v svoj žep, pa jim je spodletelo. Mladina za mladino! V soboto bo tretji koncert šolske mladine v Gorici tekom sklepa šolskega leta. Naj zaključijo slovenske abiturijentke z dobrim uspehom ta ciklus. Na protialkoholni kongres v Ljubljano so poslali tudi goriški klerikalci pozdrav, ^ _ , v., ,. .,-¦>&-v katerem govore o zdravem in treznem ZLt^lZlt™ niarl]IV,hT%du. Lepo se čita brzojavka - ali kdor "'" "" " ""' " " pozna goriške »krščan.-socijalne« tiče, ti- sti ve, da jim je malo za treznost, marveč, da prav potom obile pijače vabijo ljudi v svoje mreže. Klerikalni lovci na mladino v Gorici plačujejo tej mladini pijačo, pa ne malo; razni slučaji so nam dobro znani. V društva lovijo mladeniče s pijačo iz farov-ških kletij. Posebno je slovelo v tem oziru društvo v Podgori. Ob katoliških veselicah in drugih prilikah plačajo nunci pijače, da vino teče od miz. -r- Na Čukovski veselici lani v Mirnu je plačal en nune 142 litrov vina. Koliko pa še drugi. Zadnjič v Dornbergu je plačal Lbvro Točobran 62 litrov vina; v Grgarju jih je, peljal nune ob blagoslovu katoliške zastave v oštarijo, kjer se je pošteno pilo. — Ob volitvah bodo farovške kleti na stežaj odprte in točili prevajalcev v podlistku, Umrl je nenadoma včeraj zjutraj v Tolminu trgovec, z usnjem in posestnik g. Ivan Š o r 1 i, oče notarskega kandidata v Ajdovščini, g. Tomo Š o r 1 i j a. Preostalim naše sožalje! Imenovanje pri pošti. — Za poštne ofi-cijale so imenovani poštni oficijali: Dominik Pizzarello, Hinko Ciuk, Virgil Forna-saro, Alojzij Matteicich, Adolf Kreisel in Bronislav Deisenberg v Trstu, Alojzij Po-tokar in Andrej Šumi v Ljubljani ter Gvi-dou Pattav v Pazinu. — Za poštne otici-jalc so imenovani poštni asistentje Evgen \Voivodich, Viktor Pose, Oskar Sollinger, Rudolf Petronio, Ernest Maver in" Anton fttchinctti za "Trst, Dušan Radivovič za Rovinj, Josip pl. Gumberth, Egidij Gros-sicli in Leopold Srriolcich za Pulj, Fran Ramor za Dunaj, Bogomil Šorli in Leon-liard Lodatti za Gorico, Albin Železnik za Št. Peter na Kranjskem, ter Dominik Val-f ; Ion za Koper. Koncert v hotelu »Siidbahn«. — Dre-vi ob 8. uri zveč. se bo vršil vojaški koncert v hotelu »Siidbahn«, Vstop prost. C. kr. Hcejska knjižnica je med počitnicami t. j. od 15. julija do 15. septembra odprta samo vsako sredo in soboto od 10—12. ure dopoldne. Na prvem mestu je objavljen vspored pevskega in zabavnega večera narodnih abiturijentk v Gorici. Vspored je lep, na-tnen blag. Prirediteljice se niso strašile Nda in žrte\ v hudem predizpitnem času, samo. da zamorejo pri svojem slovesu I? Gorice koristiti slovenski stvari našega mesta. —• V osmi činovni razred je pomaknjen c kr. okrajni šolski nadzornik v Sežani g., M.Kante. Za svetnika pri višji deželni sodniji v Trstu je imenovan svetnik pri dež. sod-"iji tam Demetrij Degiovanni, ki ne zna Prav nič slovenski! Po fiublju bi rad priplaval v deželni zbor in odbor bivši poslanec Berbuč. Zato se ie oprijel sedaj reševanja vodovodnega vprašanja po Vipavski dolini in če mogoče še naprej, da bi cel njegov volilni okraj »Pil vodo« ter poslal zopet njega v de-zehio hišo. Na vsej akciji je mož nedolžen; Pritakne pa se zraven vedno povsodi, kjer N kaže. Farbarija je v »Gorici« trditev, j|a j6 sklical župane prizadetih občin dorn-p<*ški župan; resničen sklicatelj je Ber-''uč, ki je silil na sestanek, kogar je dobil. Misljmo, da ne sede nikdo Berbuču na ličnice. Sicer pa še spregovorimo o tej ''cči. — »L'Leo del Litorale« je pisala glede* "a ^usteršičevo obstrukcijo v poslanski zbornici. »Resnico govori oklic nemških J°cialcev, v katerem čitamo, da so obstru-vC,J° v državnem zboru porodile le oseb- bodo ,zavednim' volilcem vino tudi »iiovo-strujarji«, ki pošiljajo tako ginljive brzojavke na protialkoholni kongres. — Sam švindl! Semeniški profesor dr. Tarlao ponesrečil. — Včeraj popoldne se je peljal dr. Tarlao v družbi z nekim drugim duhovnikom na postajo južne železnice, da se popelje v Gradež. Blizu novega mosta se je konj splašil ter začel teči, kar se je dalo. Dr! Tarlao se je prestrašil takoj ter se je zagnal iz voza tik zavoda »Notre Dame« v ulici sv. Klare. Pri skoku iz voza je padel dr. Tarlao na tlak ter se nevarno pobil na glavi. Slučajno je šel po isti ulici drugi semeniški profesor UjčiČ ter ga dal prenesti v bolnišnico na nosilnicah, katere je dobil v omenjenem zavodu. Doktor Tarlao je ranjen nad desnim očesom in na nosu in lahko si je pretresel možgane. Vendar pa ni nič nevarnega ter bo v 14 dneh zdrav. Na sobotnem pevskem večeru nastopijo prvič v Gorici samostojno abiturijentke tukajšnjega učiteljišča. Uvažujmo njihov pogum in udeležimo se sobotne prireditve! — Oddelek voj. vet. društva v Mavhi-njah naznanja, da se bo vršila javna tombola dne 1. a v g u s t a t. 1. in ne 25. julija kakor prvotno naznanjeno. SI. društva v bližini so naprošena, da ne prirejajo isti dan veselic. Naknadni vojaški nabor v Gorici se je vršil 12. t. m. Od 14 nabornikov je potrjenih 11. Trgovci in obrtniki! Odhajajoče in poslavljajoče se abiturijentke so bile večkrat skozi štiri leta Vaše odjemalke. Posetite iz hvaležnosti sobotno njihovo prireditev! Pretep je bil nastal v Kostanjevici na Krasu med mladeniči iz Kostanjevice in Temnice. Pri tem sta bila dva ranjena, 29-Ietni Al. Pahor v obraz, 23-letni Karol Rogelja je pa ranjen z nožem v prsi. Oba se nahajata v goriški bolnišnici. Avtomobil! z gostim* črnim, dimom, smrdečim, da so seljudje držali za.nosove, |; se je peljal včerai:proti večeru skozi Ra~ ' štelj.. Spuščal je, tisti smrdeči dim kakor nalašč prav pogosto v pasante. Gel Ra-šteli je bil: v dimu in smrdelo ie po Travni? ku,. kjer 1-^OlJKeaife gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najoovejsih plošč. Izvršuj'jo se tudi vse poprave Anton Potatzky v Gorici Na »redi Rajfoljrv. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovtliče nlrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje Id nitij. POTREBŠČINE ia pisarnice, kadilce In popotnike. Najboljše Bivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in SevljtHfe. Nttttiiijlcv. — fiožni voncl. — M;iNiio knJIŠIc«. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, »trofinjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na dasflH Sfll Toplo priporočamo edino slovensko |- kavarno Central v Gorici, kjer je največja izbera časnikov in pristnih pijač. Zasebni dekliški licej, trgovski tečaj, gospodinjska in šolskih sester v Trstu. Izborna lega, krasen razgled na Adrijo, park hi igral išče, moderno opremljeno poslopje: električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega francosko, angleško, italijansko in kurzi za slovenščino in hrvaščino. — Letna penzija 600 K; šolnina: za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 kron. Na željo j?e dopošljejo prospekti. Pri Batjel-u Gorica .Stolna ulica 3.-4. Prodaja tudi na mesečne obroke. Ceniki franke Ivan Kravos na Komu šl K. HRiti na Kornu št. II sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi f,Kr--__ različne konjske potreb« čine, potovalne potrebščino kakor: kov Cege, torbice, denarnice, listnice '__,___ itd. — Izvršuje in sprejma v [j||||||§&l popravo različne koleseljne in SeJISIeI ===== kočije. -.....- , ¦ ¦ Popraoila se izuršujejo ločno. Hwr* Cene zmerne. -%|| GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu". V središču mesta., Ob glavn,' ulici z državnega kolodvora. , Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verand'\ Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in punHgamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Naznanilo. Gg. gostilničarjem in hoteljerjem v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da sem prevzel za Goriško-Gradiščansko zastopstvo in zalogo BUDJEJEVIŠKEGA PIVA ===== deniške akc. družbe v Č. Budjejevicah. — Za mnogobrojua naročila se toplo priporoča Josip Boštjančič, zastopnic in zalažatelj GORICA, Rabatišče št, 20. Denar prihrani kdor hupi izgolovljeno pohištvo pri i : udlikmiana pekarija m jiaM&araa Karo! Dfašcik Tr^ov^ko-obrtna zadruga \/ Gorici regietrcvara es druga a neoraejerlm jamstvom Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v 6orloi< je z ozfrom na premenjena in dne 29v doeembra 190B. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni ¦oji dne 80, decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja t Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovauju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po žolji izposojevalc* določi tudi na 10 ali reč let. Vsak izposojevelee plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, meijto uradnine >/,L prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po «'/,*, večje, stalno naloženo pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Priinoreo«. Nova pravila bo bo razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti nji kdo dobil, naj ee oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. $$ v Gorici na Kornu v (lastni hiši) zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna -pioce itd. Prodaja različna fina vina in iikes-j« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo- brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah. -%« 2aMa in fiparolo, Kmeteka delavska gospodarska zadruga v Oobravljah > na Goriškem reg. sad. z omejeno zavezo se zahvaljuje tem potom vsem dosedanjim gg. odjemalcem posebno pa »Občnemu konsuraneinu društvu v Idrijic, in »Delavskemu konsumnemu druStvu v Ljubljani« za dosedanja naročila. Priporočamo se tem potom dosedanjim in novim gg. odjemalcem, da nas počaste s svojimi naročili. Obenem zagotavljamo reelno postrežno in pristno blago. Zadružni odbor. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hiti, Gosposka ulico it. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 78. RaCun poštne hranilnice Štev. 837.315. ' : Nb občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo: Hranilno vlogo se obrestujejo po 4'/,$. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/»%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1908. s 0%. Stanje 31. dec.19.0S.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 9.362 kron. — Hranilne vloge: 1,727.304-70. Posojila: 1,693.201'—. — Reservni zaklad: 90.23005. — Vrednost hiS: 111 755 23. Phonola je nek a paral, ki se ga pristavi h glasovirju, da zamore vsak — ludi oni, ki se ne razume prav nič na glasbo — igrati 'kukoršcnkbli komad prav zivrlsno. ¦¦•¦..¦.:¦ Dotični aparat je na ogled in tamkaj daje tudi potrebna pojasnila zanj o pni k in za- la g a t e I j Rajmund Hren Gorica, liaTealro. Iščem najemnika, ki bi prevzel v najem takoj, ali v 6 tednih mojo gostilno »pri Pošti" 55 vso opravo kakor tudi z več opremljenimi sobami za tujce. i Pojasnila pri lastniku Leopoldu Jonko v Bovcu. Iz Ljubljane u flero-Dork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kroiiprhiczssin Cccilie, Kaiser Wilhelm II. — Krouprinz Willielm, Kaiser Wilhelm der Grosse dalije z najnovejšimi modernimi parobrodi: Priiiz Friedrich Wilhelms Kiiuif) Albert, Prinzess Alice, Friedrich der Grosse, Bremen i. t* d. kateri se največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe. Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni. Zdatre ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da" vsakomur Fflv^rrl TflVPflr Kolodvorske ulice it. 35. v Ljubljani JDU V Ul U 1 U Y UUl, nasproti stari Tišlerjevi gostilni. Naznanilo. Slav. občinstvu v mestu in na deželi uljudno naz anjamo, da smo prevzeli od g. Ali t. JferetiČa mirodilnico in papirnico zahajajočo se $ ^el^ališču |)osipa ^«pdi, ri1< zeknjadi)e^a rp^a. Priporočamo se si. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljamo točno m solidno postrežbo ter konkurenčno cene. Z odličnim spoštovanjem Toroš, Drobnič & drug. * Ani Breščak-u v Gosposki ulici št. 14 j (v lastni hiši) I .kateri ima v zalogi najbogatejšo J izbero pohištva vseh slogov za [ vsafe staa. prlprostega fo naj- I finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. I c Gene brez konkurence. 6|epa|Go (QU)ejd m adis hu aqopod 5Z3J3Z 2[ OAlS!l|Dd Qll?pa Jrgovsko-obrtna zadruga" v Gorici reg. zadruga z neomejenim jamstvom Zguba P^ačun zgube Bacon upravnih iraško?: Upravni troški za leto 1908 .... „ obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog . . Kapitalizovane obresti hranilnih vlog Izplačane obresti reeskompta .... , „ hipotečnih izposojil V 1.1908 za 1.1909 predplač. obresti posojil|| * „ » » » » Pojete obresti posojil „ „ 1907 „ „ 1908 plač. obresti reskomptal „ B 1908 „ „ 1907 prejete „ vredn. listin| „ oprave stavb: Izdatek za razsvečavo ....... „ a vodo ......... „ „ čiščenje ......... „ „ centralno kurjavo ... „ „ monterja........ Poprave ............ Zavarovalnina . . ......... Plača hišniku............ Hišnonajemni davek......... V 1. 1908 za I. 1907 povrnjena predplačilajj za razsvečavo, kurjavo, najemščino itd. „ bilance: Čisti dobiček za leto 1908...... 32020 j 45 100336 85 34958 | — 13356 J 41 3816 ! 74 42971 5007 694 3176 80 446 2002 77 589 41 360 2602 7360 29 75 30523 40 294154 in dobička. Dobički I |_.....K F K 148 ! i Bacon vstopnin: Vplačana vstopnina .......... j 2 „ doneskov k rezervi: i 213 { 672 3 5« J CSIl 7 Prwe uuiv.i pcso:,i ....... 198142 78 fl ni\oln /MiHiVAi obresti .^o>ojil . . 42210 79 V '. 39'S -,:ii j. '.'>•? o-s4p. iA •. sb veeskompta 5621 02 4 r.^v;Ji.'.- „ -.t ilvzsli vrtidno.vtivii listin 900 67 | 26007G Prejeta • ^(uurn .7-;;..>. ski dom" . . 12310 97 : c .i Siidbahn" . . 5500 _ „ „ , „i>ruštveni dom" . . 1140 ._ 3517 _. 240 22 129 __ i » » » centralno kurjavo . . 1532 77 Prejemki za obrabo električne naprave . . 350 28 1 „ „ oddajo dvorane ..... 970 __ od garderobe ... 226 60 Povrnjeni -izdatki za monterja..... 72 Razni drugi prejemki ........ 454 19 83 Za 1.1908 zaosi. najem., razsveč., kurjava itd. 6005 i VI. 1908 za 1. 1909 predplač. centralna kurjava! 595 07 33043 1 294154 1 Aktiva. Bilanca Račun blagajne: Gotovina 31. decembra 1908 .... „ posojil: Stanje 31. decembra 1908 ..... „ naloženega denarja: Stanje 31. decembra 1908 ...... „ vrednostnih listin: Stanje 31. decembra 1908 ....... „ stavb: „Hote! Sudbahn": Vrednost 31. decembra| 1907......... K 310571*26 odpis . , 830976 »Trgovski dom": Vrednost 31. decembra 1907 K . - :....... BDruštveni dom": Vrednost 31. decembra 1907.....„ 62689-78 investicije v letu 1908 „ 883765 11 7 8 „ inventarja: Vrednost 31. decembra 1907 ..... 5% odpis........... . „ prehodnih zneskov:. Stanje 31. decembra 1908....... „ obresti: Za leto 1908 zastale obresti posojil . . „ „ 1909 predplačane obresti reeskompta| Nevzdignjene obresti vrednostnih listin ., sprave stavb: Zastanki na najemščini, razsvečavi, kurjavi itd.] Predplačila za centralno kurjavo . . . 302261 ! 50 390468 73418 3670 42210 5621 900 6005 595 45452 , 42 J 2697710 ! 36 I ¦ 7568 85 25060 ! — 69747 569 6600 Načelstvo; Gabršček Andrej, predsednik. Rovan Josip, predsednikov namestnik. Dr. Puc Dinko, Konjedic Rudolf, Pečenko Anton, Kocjančič Franc, Anton Cigoj. za leto 1908. i Bačnn deležev: , Stanje 31. decembra 1908 . . . . . . . „ hranilnih vlog: Stanje 31. decembra 1908....... Kapitalizovane obresti za leto 1908 „ reeskompta: Stanje 31. decembra 1908 ..... „ hipotečnih izposojil: Stanje 31. decembra 1908....... „ obresti: Za leto 1909 predplačane obresti posojil „ dividende: Neizplačana do 31. decembra 1906 . . . Iz čistega dobička za leto 1907 .... Izplačana tekom leta 1908 . „ splošne rezerve: Stanje 31. decembra 1907 . „ posebne rezerve za zgnbe: Stanje 31. decembra 1907 . „ pokojninskega zaklada: Stanje 31. decembra 1907 . , zgnbe in dobička: Dobiček za leto 1908 . . . Nadzorstvo: Dr. Treo Dragotin, predsednik. 2556840 100336 83 175 259 38 81149 30255 7300 Križnic Anton, predsednikov namestnik. Zajec Alojzij, Drufovka Ivan, Oblokar Ivan, Furlani Franc, zapisnikar. Drašček Kari, Križman Ignaci Caharija Ivan.