Llat ca kon.it d.lav-ak.ga lfud.iv». Dtliv cl m opnvii.nl do v..ga k.r produc'rajo. Thia pap.r is d.voi.d to ihs Int.r..t. of tha working clut. Worker* ar. antitlad to all what th.v product. Eaurad a* •«oond-ol.M a.ti«r, Oac. 6. HWT, »I U»« Ikmi ottlM »» Chi©*«o III. aud«r lb* Act of Coeur««» of W»r«h lrck_ I" J1 -"»>'» priklopitcv do iaoa. ko no- va vstanovljena organizacija do- na Dolina S. S. P. Z., glede združitve in resolucije, katera je bila sprejeta in potrjena od navzočih Članov omenjenih društev. 1.) Vsa zgoraj omenjena dru-in tudi za Red Lodge, Mont., 1. junija 1914 Cenjeni sodrug urednik! Prosim malo prostora v listu Proletarec, da opišem, kako se nam godi. Delamo po časi, 3—4 dni, kakor se kapitalistom poljubi. Vam naznanjam, da nam je bil poslan en zvezek Vodiška Jo-hanea in njeni ljubinci od neke katoliške knjigarne, v katerem se pere katoliška vera in farji in vso krivdo zvračajo na socialistično stranko, Seveda, saj druzega nismo pričakovali od teh hinavcev. Socialističnim voditeljem se očita, da so zmerom šampanjca pijani. Kot razredno zaveden delavec protestiram proti takim napadom na poštene ljudi! Seveda, farjem je težko za tiste dolarje, ki gredo za socialistično propagando: mislijo si, kako bi bilo lepo, ko bi prišli v njih nikdar polno bisago. Očita se vodjem, da kradejo delavcu težko prislužene groše iz žepa, pa mislim, da je ravno narobe. V Red Lodge je duhoven, kateri računa $20, če gre v osem milj oddaljeni Bear Creek svoje ceremonije opravit, če kedo umrje. Vidiš ti Skazimir, kedo je največji oderuh delavcev. Seveda, delavci nismo več tako neumni, kakor pred leti, prišla bo ura, ko vam bomo potegnili krinko raz obraz in vam povedali, da boste ravno tako delali, kakor mi, če se boste hoteli preživeti. Tudi napada napredne jednote, kako se zdravim članom podpora plačuje. Po mojem mnenju je tak član, kateri goljufa jednoto, katoliško vzgojen, ker le tam se kaj takšnega naučijo. Na 21. junija priredijo vsi klubi skupaj shod slovenski, finski in angleški. Na tem shodu bo nastopilo več govornikov. Mislim, da tudi Slovenci ne bomo ostali brez njega, zato vabim vse sodruge iz Washoe in Bear Creek, da bi se udeležili skupnega pohoda po mestu z rdečo zastavo, da "bomo s tem pokazali, da se je tudi v naši naselbini začelo svitati in da posnemamo druga mesta v Mont. Se nekaj, sodr. urednik! V Red Lodge nas je približno 100 Slovencev, pa ne pride ni eden iztis "Amerikan-skega Slovenca" ali "Ave Mice" v našo naselbino, na kar smo tudi ponosni. S proletarskim pozdravom George Forstner. Na »hodu se je sprejela sledeča Resolucija. 1.) Vsa* tukajšnja društva so za združitev nikor pa ne za priklo-pitev. 2.) Odločno protestiramo proti ponovni zdravniški preiskavi. 3.) Združena organizacija naj ima popolnoma novo ime. Predlog tla se takoj skliče skupna konvencija vseh prizadetih Jeduot in Zvez, da popolnoma reši uprašanje glede združitve. Skupna konvencija naj ima popolno moč: a) ustanoviti bolniške in smrt-umske razrede, da bodo odgovarjale vsem prizadetim članom. b) Sestaviti potrebna pravila združene organizacije. c) I 'oživljamo vsa društva oziroma člane vseh prizadatih Jed not in Zvez,'da podpirajo zgoraj omenjeni predlog, da pride čim prej do združitve, .los. Ze rovnik, predsednih shoda. Victor Zupančič, Justina Cadez, zapisnikarja. KULTURNI IN RAZREDNI BOJ na ta način mislite, boste ohra nili katoliško vero pri dobrem zdravju,ker je v R. S. posebno na slabem. Kmalu bode umrla. O joj! in gospoda ne bomo imeli več. Kaj bodo potem počeli naši tako zvani — ta pobožni. Oni namreč pravijo, da je tisto prav, kar so jih učili njih pradedje. Mi rdečkari smo pa ravno nasprotni. Naše mnenje je pa tako, da hitimo naprej — z duhom časa. Nadalje dotična oseba poroča, kako je Mra. pobožna žena, stopila na noge in se postavila za sveto vero. To je pač njih navada. Ako drugače ne morejo, pa ga prav po katolško nabunkajo. Seveda, mene niso posebno na bunkali. Zahvaliti se imam to katoliki ženi, da me je tako hitro izpustila iz njenih usoda polnih krempeljč-kov. Vam člani našega kluba posebno priporočam, da se kar mogoče ogibljete pobožnih žensk, ker od sedaj naprej bodo jako energično postopale s člani našega socialističnega kluba. Nadalje "Naročnik" pravi, da se je pokazalo, kaj se skriva za kulisami na-šegs klubs. Ali niste ie tegs ve- hi svoje ime, ker naše mnenje je, da brez charterja se ne sme delovati, proti postavam Združenih držav. 2.) Naše mnenje je, da se pri združitvi mora gledati v korist vseh članov, ter na varstvo in premoženje vseh jednot in zvez. 3.) Ime združene organizacije se naj prepusti konvenciji ali splošnemu glasovanju. 4.) V združeni organizaciji naj se vpelje več razredov, da se člani morejo poljubno zavarovati, da nebodo kaj prizadeti ali odškodovani, kateri sedaj spadajo k večjim organizacijam, naj se vpelje tako, da se lahko zavarujejo za malo usmrtnino, in za veliko bolniško podporo, ali pa obratno. 5.) Pri združitvi naj zdravniš ka preiskava odpade, samo v slučajih na primer, če je član pri društvu zavarovan za malo usmrt nino in za malo bolniško podporo ,ter bi hotel se za višje zavarovati, potem se mora dotični člsn dsti zdravniku preiskati. IZJAVA. Radi dejanskega napada 1./13. 1914 v Jolietu, 111., med 6. in 7. uro zvečer, pri katenem je Rev. Kranjec vpil: "le dajte ga, le po njem", in kolikor mi je znano, se z Mr. Nem&ničem še nihče ni po gajal ampak čaka sodnjiske tehtnice. Rev. Kranjcu za umazane napade kot uredniku A. S. nisem druzega dolžan, kot odgovor, ali s takim časnikarskim vmazancem se jaz ne pečam, kajti pregovor pravi, tla sitemu pujsku ne meči pšenice, jo ne požre ampak po madra. C. g. kaplanu Berku, ki se je v pivovarni, kamor zahaja dnevno na "juglo" pit, izrazil, da kdor molči, je deloma pripoznal — naj bo le potolažen, kajti ta pregovor je propadel z inkvizicijo. Ce pa velja še danes, poten» pa velja tudi za nekega ubeglega kaplana s Štajerskega. To ni odgovor na časnikarske in druge napade, ampak le izjava na več pismenih in ustmenih vprašanj. (lx) M. Pogorelec. Clinton, Ind. Kakor je bilo objavljeno v časnikih, se je vršila dne 31. maja skupna seja odnosno javen shod društev Skala št. 50 S. N. P. J., društ. Promogar št. 16 S. S. P. Z., društ. združen Balkan fit. 68 S. D. P. Z. in dr. Studenček pod Skalo št. 213 S. N. P. J. Isti-tsko se strinjajo s shodom člani dr. sv. Barbare. Ako slfsi bedasti filister o razrednem boju, se mu ježijo lasje in obhaja ga kurja polt po zadnji plati. V duhu vidi puste morilce in nečloveške ženske, ki se spopadejo v divji borbi ter obrnejo svojo zdidfzeuo surovost proti njemu, protmveri, redu in nravnosti, proti umetnosti in znanosti in končno floti paladiju nravstvene države iiv proti "sveti" lastnini. Gledaš duha, ki ga pojniiš, ne mene! Tako more odgovoriti duh na strašne domišljije špisarskega f i list rs. Razredni boj ni slepo razbijanje surovih žolnirskih tolp ter ne pomenja divje razbrzdanosti bestijalnih nagonov, marveč je obseg najmočnejših in najdragocenejših moči naše dobe za izvoje-vanje višje in človekoljubnejše kulture prihajajoče dobe. V pro-letarskem razrednem boju sedanje dobe se zopet vrši star, orjaški boj človeštva za višjo stopnjo človeške omike. Se nikdar poprej pa se ni bil ta boj s tako. «ilo po kakovosti in količini kot ravno sedaj v osvobodilnem boju prole-tariata. Nikdar poprej ni bilo takih nepreglednih množic na bojnem polju in nikdar poprej niso prvoboritelji nove dobe tako jasno spoznali zgodovinski pomen svojega boja in ga tako zavedno pospeševati kot razredno zavedni delavci sedanje dobe. Ker pa vodijo delavci svoj boj s polnim prepričanjem v izvrševanju svetovno zgodovinske naloge, učinkuje ta boj na nje same, na vsakega, posameznega požlahtnje-valno in vznosno. Delavstvo čuti odgovornost, ki jo ima napram bodočim narodom. Ta odgovorno#4 in prostovoljno izvrševanje resne kulturne dolžnosti pa vzbuja v njem največje in najmočnejše duševne nagone ter oživlja umstve-ne lile. Ostri mu pogled in vest za najvišjeideale človeštva. Kaj bi bilo delavstvo duševno in umstveno brez razrednega boja! Bilo bi brezlična, mrtva masa, tolpa zaničevanih in vdanih sužnjev. Razredni boj je povzdignil delavstvo k samozavesti, bodisi posameznika, bodisi celokupnosti. Ne meščanska blagohotnost, ne očetovska skrb kapitalistične države niso odprli delavstvu oči, za osvobodilni pomen znanja, za požlahtnjevalni učinek lepote in umetnosti, za vznosne krasote narave. Ce bi šlo po volji gospodujo-ecgs razreda in njega državne organizacije, bi delavstvo slepo in brezčutno tavalo mimo zlate preobilice sveta. Zasramovan razredni hoj, neumorno organizacijsko in agitačno delo proletariata, stranke in strokovnih organizacij so tisti činitelji, ki povzdigujejo delavstvo iz brezupnega podvrže-njs "večni" in "nepojmljivi" sili ter ga stavijo na trden temelj upapolnega boja proti minljivim družabnim silam, kojih sebičnost in razredni interes je lahko razkrinkati. Prosveta in izobrazba, to so sredstva, s katerimi je moderno delavsko gibanje že od svega začetka vplivalo na delavce, da jih privede do spoznanja njih razrednega položaja in njih družabnega stališča. Ne plitva prosveta o tisočih brezpomembnih stvareh, ne površna izobrszba v korist poedin- cev samih ob sebi .temveč prosveta in izobrazba, ki prinaša luč v temo socialnih razmer, ki uči vsa kega posameznika spoznavati in izvrševati svojo nalogo kot člen celote, kot pripadnika svojega razreda. Taka delavska izobrazba si stavi ozke meje in si jih mora staviti, če noče postati breznačrtna blodnja po širnem oceanu znanja. Ali te meje si stavi sama in si jih ne pusti predpisovati od go-spodujočega razreda. Polovičarsko razširjenje nezadostne ljusko-šolske izobrazbe in cilj našega delavskega izobraževalnega dela. Povzdiga elementarne izobrazbe je stvar meščanske družbe in mi jo silimo k temu z našim vplivom v državi, deželi iu občini. Se manj pa more biti brezmočno in revno posnemanje višje šole naš cilj; zato nam manjkajo vsi predpogoji. Tudi negovanje poklicne in strokovne izobrazbe si ne moremo staviti kot cilj. Zato ne zadostujejo naša sredstva in kot bojujoči delavci nimamo tudi nobenega interesa na tem. To dolžnost ima meščanska države Kot proizvod razrednega boja je nastala naša delavska izobrazba, razredni boj pa tudi določa nje cilj in nje meje. Vse kar koristi razrednemu boju, je vredno, tla obseže delavska izobrazba. Kar pa je v razrednem boju postran-, ska stvar, ali pa mu celo škoduje, odklanjamo kot predmet naše delavsko izobrazbe. To pomenja omejitev. Iz te omejitve pa obenem vzrašča velika moč z ozirom na cilj, ki po njem stremimo. Nikakor pa ne pomenja ta omejitev ozkosrčnega, malodušuega iu kratkovidnega zapiranja človeka od obdajajoče-ga sveta in tisočerih izpodbud družabnega življenja in kulture. Ako je razredni boj veliko osredotočenje družabnih sil, ki silijo naprej k velikemu cilju bodoče socialistične družbe, je obenem tudi najboljši in najzanesljivejši varuh vseh dragocenih dobrin kulture. Obrazoborci prejšnih dob niso bili socialisti in zločinsko, surovo razdejanje dragocene slike, kakor se je to zopet dogajalo v naših dneh, se ni izvršilo po kakšni proletarski bojevnici, temveč po meščanski borilki za žensko pravo. Četudi mogočnjaki današnje družbe brezobzirno zadržujejo množice organiziranega delavstva od uživanja lepote ter ne zganejo niti z mezincem za vzgojo množic k umevanju znanosti in umetnosti, vendar tudi kulturno najbolj zaostali delavec ne gane niti s prstom, da bi poškodoval dobrine kulture. Razredni boj in vzgoja delavstva potom razrednega boja k sodelovanju na povzdigi človeštva četudi ta povzdiga ne pride današnjemu bojevniku v prid, temveč šele njegovim potomcem — sta vzgojila delavstvo k spoštovanju kulture. Obenem pa tudi k boju za kulturo! Ne samo peščica objestnih naj ostane u živanju kulture, temveč znanje iti umetnost, lepota in življenje bodi skupna last in dobrina vsega človeštva. In ko bo nekdaj bila pomembna ura za bojujoči proletariat, ko bodo razlaščeni sedanji razlaŠče-valci in ko bo delavski razred vzel politično oblast v svoje močne roke, se človeštvu ni treba bati za svoje največje dobrine, ker sužnja, ki zlomi okove, človeka svobodnega nikdar se ne bojte! Kranjski deželni odbor in delavstvo. Klub nemških občinskih svetovalcev v ljubljanskem občinskem svetu se je bil pritožil na deželni sbor zoper onih 5000 K, ki jih je bil določil občinski svet za leto 1914 kot prispevek k brezposelnim podporam organiziranih delavcev. Od te pritožbe je poteklo že precej več kakor mesce dni, a do danes še človekoljubni klerikalni deželni odbor ni imel časa, da reši na en ali drug način to pritožbo. Da ne reši deželni odbor pritožbe tako dolgo in ugodno, temu se pravzaprav ne čudimo, če pomislimo na razprave o vprašanju brezposelnih podpor v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora, v katerem absolutno vlsdajo slovenski črnnhi. Lljudje, katerim so organizirani delavci takorekoč le puntarji, ne-zadovoljneži, nenasitneži in brezposelne podpore neksj, kar je nepotrebno, taki ljudje so seveds najprimernejši sodniki o pritožbi ljubljanskih, tako silno naprednih Nemcev. Deželni kristjani bi najbrže rad ugodili pritožbi, a nimajo poguma, zato pa vlečejo vso zadevo. Zopet zlat nauk za delavstvo, ki še vedno sili pod Krekov frak iu škofovo kapo. Troje potrebe. Da bomo popolnoma zdravi, mora naše telo hrano popolnoma posrka vat i, prilikovati in izločevati, to je, zauživati moramo dovolj tečne hrane, jo- dodobra pre-bavljati in pusto tvarino odvajati. Ce je v tem oziru kak nedo-statek, smo bolni. V takih slučajih je priporočljivo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ker 1) podeljuje naravno slast, 2) pospešuje prebavo, in 3) popolnoma izčisti telo. Telesu daje ravnotežje, ki pomeni trdno zdravje. V boleznih želodca in drobja, v zvezi s trdovratno zapeko iu njenimi posledicami, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najboljše dravilo. V lekarnah. Jos. Triner, izdelo-vatelj, 1333—1339 So. Ashland A ve., Chicago, 111. Da preženete bolečine v mišicah in sklepih, v prsih in hrbtu, poizkuste Triner-jev liniment. Prav močan je. (Advertisement.) PREMIER «él 'Non-Puncture' Avtomobilni Obroči Jamčenl ca 7500 milj. Ti obroei imajo največjo garancijo kar se' tiče trpežnosti in vstrajnosti. 8 temi obroči lahko prevozite nad 7500 milj in vendar so cene tem zelo nizke, celo nižje, kot onih navadnih obročev z navadno garancijo. Ta garancija se nanafta na "punctured in blow-outs" in tudi vsakdanjo rabo, dalje se nanaAa na prevoz 7500 milj ter jamči za vse slučaje, icvzemši izrabljenje. Ti obroči so izdelani za najtežjo službo. NaročUa so prlžla za t« obroče od vlade, da se jih rabi v nje službi. Kot izvanredno fa-trodukcijo teh obročev vam damo sledeče cene za dobo desetih dnij. OBROČI—CEVI. 28x3 30x3 30x3% 32x3% 34x3 % 31x4 32x4 33x4 34x4 35x4 36x4 35x4% 36x4% 37x4% 37x5 Obroči (Tires) $ 9.20 10.25 Cevi (Tubes) $2.00 2.30 2. SO 3.00 3.20 3.25 3.30 3.40 3.60 3;80 3.90 5.00 5.10 5.15 5.40 13.50 14.05 15.25 17.00 18.00 19.50 20.40 21.00 22.00 26.00 27.00 27.50 32.60 V zalogi imamo vse druge velikosti. Non-Skid 20% več. 5% popusta, če se priloži denar z naročilom in če naročite dva obenem, plačamo mi stroške. Za pošiljat ve po C. O. D. pošiljite 15% cele svote. Ker je izdelovanje istih omejeno, vas opoarjamo, da si takoj naročite, dokler jih imamo še kaj v zalogi. Mi prodajamo direktno lastnikom avtomobilov, toraj ti prihranite ves dobiček agenta. NON PUNCTURE PBEVLEČEK. Rabite naše prevlečke. Ti zabranju-jejo blow-outs in 90% vsakokršnega poškodovanja, poleg tega vam podaljša vsak obroč uporabo za več tisoč milj. Kadar rabite naše gumijaste obroče, se vozite brez skrbi in sitnosti. Za vse 3inčne obroče............$1.95 Za vse 3%inčne obroče..........$2.20 Za vse 4inčne obroče..,.........$2.60 Za vse 4%inčne obroče..........$2.75 Za vse 5inčne obroče............$2.90 Za vse 5%inčne obroče..........$3.00 NON-PUNCTURE PAOTORY, Dayton, Ohio. Vse kar potrebuje mož. $1.00 brivska priprava $1.00. 10 KOMADOV 10 I>a zve javnost za našo univerzalno brivsko pripravo in proizvodnje, bode-rao pošiljali za nekaj časa $3.00 vredno brivsko pripravo za samo $1.00. Mi prodajamo naše produkte direktno odjemalcem, in radi, tega si vi prihranite ves dobiček agenta, kateri je velik. 1 brivni nož 1 5 palcev velik čopič 1 jermen, platnen na eni strani 1 nikelnasto ogledalo 1 33 palcev veliko brisačo 1 komad mila 1 komad pavdra 1 dekoriran lonček 1 aluminium glavnik 1 lasno krtačo. Vsaka priprava je vložena v mično škatlico ter stane $1.00. Denar ali Money Order ter 10c ca poštnino. UNIVERSAL PRODUCT OOMPAVT, Dayton. Oblo. PROLETAREC LIST ZA IMTEISSK DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. - Lsatsik ia iidajaUJji —— Jugoslovaaika doiavska tiskom družba v Chicago. Illinois. Naročnin*: Za Amtriko $2.00 sa celo leto, $1.00 sa pol leta. Za Evropo $2.60 ta eelo leto, $1.26 sa pol leta. Oglasi po dogovoru. Prt spremembi bivalUča j* poleg norega nasnanttt tudi stari naslov._ GU.JU. afovMMb« «rtMilMcii« J««ML — McitllilitM >T«M V Amvriki. — Vse pri tot be slede nerednegs pošiljanja lista in drugih ne rednost i, je poiiljsti predsedniku družbe IV. Podlipcu, 5039 W. 2S. PL Cicero, KIL PROLETARIAN Owacd mod published »rmry Tu««d*y by South Silvio Workmen's Pubisbing Company Chicago, Winois. Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half {ear. Foreign countries $2.60 s year, 1.26 for half year. -:- -;■ Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 4006 W. 31. STREET. CHICAGO IIL1NOIS. Telephone: LAWN DA I.K %77 Francisco Villa in me-ksikanski proletariat. (Nadaljevanje.) V aprilu 1. 1913 je Villa zapustil El Paso in odšel čez mejo v svojo razburkano domovino na novi boj. Ni šel kot poslušni vojščak p Oil drugim zapovednikom, temveč satn svoj, kot general s svojo armado. Njegova armada? Obstala je iz — štirih mož in Villa je bil peti kot general! Imeli ho seboj tri mršave konje, dva funta kave in sladkorja ter funt soli. To je bila vsa njegova "armada" in vse njegovo premoženje, s katerim je šel Villa drugič v boj s trdnim namenom, da — osvobodi Meksi-ko iz krempljev zemljiških ari-stokratov, ki so se zbirali okrog morilca Huerte. Kdo bi bil takrat — pred enim letom — mislil, da bo Villa res izvršil kaj takega? Oim je stopil na mehiška tla, sporočil je Carranzi, da je pripravljen boriti se za konstitncijo, toda zemljiško vprašanje, da bo on sam rešil "Peoni potrebujejo zemljo" — dejal je Villa — "in niti kapljice krvi ne bodo prelili če jim ni zajamčena vsaka ped zemlje, ki jo osvojijo." Villa je mož dejanj; potlačeni siromaki ne dajo nič več na same besede. Tn Carranza, kateri je bil tako-rekoč brez sposobnega vojskovodje, ni mogel ugovarjati. * Villa je ^ šel v gorovje San Andrew v Čihuahui in tam obiral rek rute. Ko so peon i slišali njegov klic na boj, drli so trumoma k njemu. Tako velika je bila njegova popularnost, da je v enem meseefl imel tritisoČ mož. V dveh mesecih je pognal federalne čete iz cele države v Chihuahua Citv in v šestih mesecih je primarširal general Villa nazaj v .Tuarez na čelu Stiritisoč mož, vzel mesto, zapodil huertovce proti jugu in dva tedna pozneje je zadnji federalec pobegnil iz Čihvahve. Zmagoslavno je Villa prijezdil na čelu peon o v v Cintad Chihuahua od koder je moral nekoč pobegniti kot šestnajstletni deček. Takoj se je proglasil vojaškim guvernerjem cele države in pričel je z nenavadnim eksperimentom — nenavadnim zato, ker on ni imel niti pojma o tem — pričel je ustanavljati vlado iz svoje lastne glave, vlado za 400.000 ljudi. Pravijo, da je Villa imel izobražene in izkušene svetovalce — ali kakšna ironija! Njegovi svetovalci, namesto dn bi odgovarjali na njegova vprašanja, so vpraševali Villo za svet, poslušali njegove nasvete in delali po njegovih načrtih. Samo en vzgled: Ko je Villa organiziral začasno vlado, ni bilo nobenega denarja. Kar je bilo denarja med bogatejšimi ljudmi, so ga poskrili. Far-merji, ki so prodajali zelenjavo in meso v Cintad Chihuahua, niso hoteli ničesar voziti na trg, ker ni imel nihče denarja, da bi bil kupil. Položaj je bil naenkrat neznosen ; lakota je pretila ljudstvu. Prišli so učeni svetovalci in — vprašali Villo: "Kaj bo, kaj bo — ni nedarja?!" "Hm 1" — odgovoril je Vills "če ni denarja, ga bomo pa nare- dili." Začudeno so K« gledali, toda on je resno ponovil, da se ne šali. Zapovedal je namazati ti skarski stroj s črnilom v kleti pod guvernerjevo palačo in v par urah je bilo tiskanih bankovcev za — dva miliona pezov. Novi denar ni imel nobene garancije v zlatu ali srebru, kakor je navada po celem svetu. Edina garancij* je bila -ime: Francisco Vili», ki je bilo tiskano na bankovcih z debelimi črkami. Seveda Villa ni znal, kako se denar spravi v cirkulacijo; toda za svet ni vprašal nikogar. Začel je plačevati z njim svoje vojake. Nato je na božični dan pozval skupaj vse revhe ljudi v mestu i'ihvahva in dal vsakemu po 15 pezov. Ker so ljudje dvomi li o vrednosti novega jiapirja, izdal je Villa dekret, da njegov denar je pravoveljaven za celo državo. Teden pozneje bili so trgi polni živil in kupcev se je kar trlo. Lakote ni bilo več. Villa je šel Nam lui trg in opazoval, kako se vrši trgovina. Pri tem se mu je zazdelo, da so cene previsoke Takoj je izdal drugi proglas, s katerim je določil ceno mesu sedem centov funt, mleku pet cen tov kvart in kruhu štiri cente hlebec. Kdor je kršil te cene, šel je v zapor. Veliki trgovci so pa prodajali blago po dveh cenah; prva cena je bila za pravo mehiško srebro in druga za Villin papir. Toda Villa je naglo izdal drugi proglas, s katerim je zapovedal šestdeset dni zapora za vsakega trgovca, ki bi podcenjeval njegov denar. Denarno vprašanje je bilo rešeno. Ali Villin denar je bil dober samo v Chihvahvi — v Zed. državah ni bil vreden nič, čeprav so banke v E1 Pasu dajale 18 centov na dolar za Villine bankovce, torej samo za ime generala Villo. To je pa bilo premalo. Villa je torej rabil mehiško srebro za nakup orožja in drugih vojnih potrebščin. Srebra in federalnih bankovcev je bilo še dosti v <'i-hvahvi. ali bil je zakopati v zemlji Tedaj je Villa zopet izdal proglas, da po 10. februarju bo ves federalni denar prišel ob vso veljavo in do tistega časa ga še lahko vsakdo zamenja za novi papir v državni blagajni. To je pomagalo, toda ne popolnoma. Mnogo boga tih trgovcev in bankirjev, ki so imeli cele sode srebra zakopanega, je mislilo, da Villa ne misli tako resno. Ali gorje t V jutro 10. februarja nabiti so bili plakati po vsem mestu Čihvahva, in na istih je bilo čitati, da od tistega dne smatra se ves mehiški srebrni in papirnati denar ponarejenim, kateri se ne more več zamenjati za Villin denar in kdor bo skušal rabiti stari denar, bo zaprt šestdeset dni. To je spet pomagalo. Tisti dan je bilo nemogoče priti v državno palačo; ljudi se je kar trlo, ki so nosili in vozili srebro in ga zamenjavali za nove bankovce. Tako mojstersko je general Villa rešil finančno vprašanje. Ampak to ni bilo njegovo edino delo. Tzpolnil je besedo, katero je dal peonom. ki so šli za njim v revolucijo. Cim je prišel v Cintad Chihuahua, razlastil je* Villa bogate Meksikanee, ki so izkoriščali peone. Z eno samo potezo s peresom je proglasil za lastnino kon-stitucionalistične vlade 17 milio-nov akrov zemljišča z nebrojnimi podjetji in palačami, ki so bile last. TeVrazasove rodbine in drugih mil iona rjev. Tstotako se je zgodilo tudi z ogromnim posestvom aristokrata Creela. Siromaki so vriskali veselja in blagoslavljali Villo kot svojega največjega dobrotnika. Ali to še ni bilo vse. Villa je zaplenil tudi elektrarno v mestu Cihvabva, poulično železnico, telefonski in vodni sistem in Terra-zasov veliki parni mlin. Vsa ta podjetja je Villa dal mestu in uposlil svojo armado, da je vozila kare, zidala podrto železnico, delala v parnem mlinu in na haci-jendah ,katere je zaplenil bogatašem. Dalje je Villa zgradil klavnico in ukazal klasti Terrazosovo živino; meso je prodajal po pet centov funt, denar pa spravil v državno blagajno. "Za armado jo najboljše", rekel je, "da v mirnem času dela. Vojak brez dela zmiraj misli samo na vojno." (Konec prih.) V OOLORADI JE ÔTRAJK PREMOG ARJE V ! PROÖ OD OOLORADI t PROLETAREC ===r=~ "'I -1 KDO JE JUNAK? Pred j »ar dnevi so chikaški list objavili sledečo kratko vest: "Filip Bartha, star 19 let, je včeraj umrl v okrajni bolnišnici v sled srčne napake, ki je nastala radi prenajmrnega dela. Dve leti se je deček boril z delom in podpiral s svojim pičlim zaslužkom hromega očeha, mater, dva mlajša brata i n sestro. Pred par tedni se je deček zgrudil v delavnici od teškega dela in od tistega časa se ni dvignil, dokler ga ni rešila smrt." Kratka vesti Suhoparna vest za vsegasite ljudi, ki se naslajajo le ob senzacijah. Le proletarec — siromak — kot smo vsi, ki prodajamo naše delovne sile za pičlih par centov, le tak vidi v tej vesti celo tragično sliko mlade žrtve, ki je padla v okrutnem boju med biti in ne biti. Kdo je junaki Pred nekaj tedni so pripeljali Chicago truplo mladega fanta iz Vera Cruza. Sprejeli so mrliča z velikimi čestmi; pol miliona ljudi ga je čakalo pred mestno hišo, kjer no mu postavili^ mrtvaški oder. Pokopan je bil z veliko glo-rijo; župan, guverner in vsepolno druge odlične gospode v javnih službah mu je delalo parado. Časopisje je pa mrliču posvetilo cele strani z debelimi naslovi proslavljajoč ga kot — junaka! In kaj je storil? Nič! Potepal se je po ehikaških beznieah, delal ni nič in slednjič jo vstopil v mornarico, odšel v Vera Cruz in tamkaj se je nehote nastatil meksi-kanski krogli, ki mu jo prevrtala glavo. In zato, ker ni storil nikdar nič koristnega za človeštvo in ker se je dal prav po nepotrebnem ubiti, — je postal junak! Pa da niso ljudje še barbari! Tukaj jo pa deček, kateri je dve leti delal in delal, garal in garal, produciral stvari in slednji«' obležal pod teškitn bremenom dela. Tukaj je bil deček, kateri je -preživljal očeta in mater, dva brata in sestrico z delom svojih mladih kosti in mišic. In deček, kateri žrtvuje svoje življenje v junaškem boju za obstanek — žrtvuje na oltar vsepožreš-nega in vseuničujočegs kapitalizma — je pravi junak . . . Na tisoče, milione je takih junakov, mladih in starih mod pro-letarei. Borijo se in padejo — njihova imena umrjejo z njimi in njihovi grobovi so pozabljeni. Taka jo še danes človeška družba. — » ■ » — NAČELO AVTORITETE.*) Pred nekaj časa je nekaj socialistov začelo pravo gonja proti temu, kar oni nazivljejo načelo avtoritete. Za obsodbo vsake aktivnosti menijo jo dovolj, da si jo predstavijo kot avtoritativno. Ta sumarični način vodi do tolikih absurdnosti (nezmiselnosti), da jo potrebno povesti o zadevi študijo od bližje. Avtoriteta, o kateri hočemo razpravljati in o kateri no da v tem slučaju govoriti, pomeni pod-redjenost volje drugega napram naši volji. Avtoriteta predpostavlja torej podredjenost na strani drtigoga. Iz dejstev, da imate ti dve besedi slab glas in da jo njiju sorodstvo izraženo v teh dveh besedah nepriljubljeno podrodje-nim faktorjem, izhaja upraŠanje, če so kje sredstva, na podlagi katerih bi se dalo to sorodstvo pod danimi pogoji odpraviti, ali če nam je sploh mogoče ustvariti take pogoje, da ne bi bilo slučaja avtoritativnosti, vsled česar bi morala avtoriteta posledično izginiti. Ako študiramo gospodarsko, industrielne in poljedelske razmere, ki tvorijo podlago sedanj« meščanske družbe, najdemo, da imajo te razmere tendenco prenesti izolirano (osamljeno) delavnost posameznika v delavnost večih ali skupnih posameznikov; kajti majhna podjetja z osamljenimi proizvajalci zamenjuje moderna industrija z velikimi tovarnami in delavnieami, kjor je vposlenih po sto in tisoeev delavcev, ki strežejo kompliciranim strojem, gnani potom pare in elektrike; mesto vozičkov so kare in mesto tovorne živine lokomotive. Celo poljedelstvo prihaja •) Ta članek je spisal Friderik Kngles in je izšel leta 1873 v nekem italijanskem listu v kontro-verzi z anarhistom Bakuninom. polagoma (v Ameriki je danes to že vse izvedeno) pod domeno stroja in pare, ki počasi a sigurno nadomešča malega farmerja z večjimi kapitalisti, ki obdelujejo velikanska polja s pomočjo mezdnih delavcev. Kamorkoli se ozremo, vidimo, da se neodvisna aktivnost (delovanje) posameznika strnjuje v delovanje večeh ali skupih posameznikov, potom sistematičnega delovanja, ki je v svojem načinu odvisno drugo od drugega. Kadar govorimo o kombnicaji, imamo v mislih organizacijo. Ali je pa mogoče misliti na organizacijo brez avtoritete? Vzemimo, da je socialna revolucija, odstranila kapitaliste, katerih avtoriteta sedaj upravlja cel sistem proizvajanja in razdelitve dober. Za primer: da zapostavimo sami sebe na stališče antiavtoritete; da jo postala zemlja ljudska last za proizvajanje in razdelitev dober. Ali bo v tem trenotku avtoriteta odpravljena ali bo samo spremenila svojo formo t—Poglejmo. Vzemimo za primer tovarno za izdelovanje sukna. Če hočemo, da bo volna pripravljena za sukno, mora preiti skozi šest vspešnih in zaporednih procesov, kar se godi večino v različnih oddelkih tovarne. Za gonjo strojev je potreben strojnik in nekaj mehanikov, da popravijo skozi dan slučajno nastale napake pri mehanizmu in mnogo drugih neiz-uuoenih delavcev za dovažanje in odvažanje materiala iz enega v drug prostor itd. Vsi ti delavci, možje, žene in otroci, morajo začeti in nehati ob gotovi uri, ki je v naprej določens po avtoriteti, ki nadzoruje paro, ki so prav malo meni za posameznikovo avtonomijo. Takoj v začetku je torej za delavce nujno, da določijo, kdaj kdo začne z delom, kakor hitro se o tem dogovore, se motajo sklepu napram uram poko-, rs vat i vsi, brez izjeme. Potem se še v vsakem oddelku pojavijo vprašanja o kakovosti načina (metode) za proizvajanje itd., kar — ako se želi, da ne izostane cela proizvodja — se mora izvršiti takoj. Vse to se lahko izvrši vsled odloka delegatov, ki upravljajo oddelek industrije ali pa vsled odloka večine, — ampak volja posameznika se mora vedno ukloniti, ker jo zaključek avtoritativen. Avtomatičen mehanizem ve« letovarne jo tiranično večji, nego mali kapitalist, ki izkorišča delavce. Z ozirom na delavne ure, bi na vratih teh veletovarn čisto lahko zapisali: Laseiate ogni au-tonomia, vei che entrate (Vsi, ki vstopite, opustitite avtonomijo). —Kadar človek s pomočjo vede in novih iznajdb podjarmi naravne sile pa far mal stresu in odletela sta oba kome il snopa. K«» sta s«» pobrala, sta s«' opet za-kadila v nega, j«ist sem pa mislu: "Ribežn, cinkvanta škudi ti ga in škas«la, najboljše, da -se zma-zeš," in sem jo ubrav iz oštarije. Ko sem prišov na strada, sem kupu prvo kariola,. dopo pa tala roba, ki sem ja pripclov sem." K' je Ribežn nehou govort, sma usi naenkral zaupil: 'Ribežn dobr sja pogin t ou. Živijo fotr Tone in usi neumen fari, k' misli-ja nas potegnt!" Poti sma s«» tku smejal, jedi in pil, d* sma bli tri l posebni vlak. Da je večer gostom ostal v spominu, je vsak prijatelj dobil škatljico za sniot-ke iz zlata, «lame pa zlate ročne torbic«-, na katerih je bil datum veselega žretja vd«'lan z Vriljanti Večerja j«' seve«la stala malenkost osem sto tisoč kron. Uspeh j«' bil kolosalen. Oče je na to svojega nadebudnega in priletnega sina postavil pod kuratclo. Sedaj, ko je ta trot v človeški družbi ponesrečil smrtno, so kapitalistični časniki prinesli dolge slavospeve o njem. Po našem mnenju pa tega trota prav nič ne pogreša človeška družba. 5 ZA VAŠO SOBO 5 LEPIH PENNANTS. A ko živ te izven Chicage, pišite po nad cenik za dobro vino in žganje, ><»> TAC D r D \I A D n 1903 BLUE ISLAM» AVENUE. JUD* D L K 11 K U, (D LPT. C.) CHICAGO. ILLINOIS. Yale in Harvard, vsak 9x24 palcev. Princeton, Cornell. Michigan, vsak 7x21 palcev velik. NsjboljSe kakovosti, z všitira napisom, lepimi črkami in pravilno izdelano v raznih barvah. Ta lepa zbirka se polije proti plačilu 50c in 5 poštnih znamk za pokritje stroškov. Pošljite sedaj. HOWARD SPECIALITY COMPANY Dayton, Ohio. Mir po dilfcvi in pokojno spanje po noči je pridobitev teh, ki se bojujejo proti revmatizmu, trganju po udih, ncuralgiji in lumbago z Dr. Richterjevim "Pain Expel-lcr". Čemu dalje trpeti, ko si lahko za 2"> centov omislite v vsaki lekarni to bla/eno olaj^ilo! Samo paziti je treba pri kupovanju na varstveno znamko s sidrom. (Advertisement.) Skrivnost elevelandskega žup-nišča je naslov lični knjižici s slikami na 52 straneh. Cena 25c, ali 5 knjižic za en dolar. Zajedno i-mamo v zalogi Se par rdečih brošur ' * Ženinam in nevestam", komad 25c. Zdravilna knjiga Naša zdravila stane 50c. Slovenska knjigarna, 535 Washington St. (6X adv.) Milwaukee, Wis. lOO KRASNIH IN BARVANIH RAZGLEDNIC Mnoge so krasne slike lepih modelov in igralk, poleg tega pa tudi samo se polneče Fountain Pen Vse za 50c. , To je največja prilika, da si nabavite lepe slike in razglednice vsake vrste. — Mnoge se težko dobe ter so se prodaja le posamezne za ceno, katero mi zahte rnmo za 100. Te se bodo hitro rapro-dale vsem tistim, ki ljubijo krasoto v naravnih slikah in kateri so vneti za lepe in polne modele. Samo se polneče Fountain Pen pošlje mo s tem naročilom. Samo te so se pro dajsle v prodajalnah po 11.00 komad. Vseh 100 razglednic In Fountain Pen za 50« ter 10c za pokritje poštnine. ART PORTRAYAL COMPANY. Dayton, Ohio. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je == Narodna Tiskarna = 2146-50 Blue lsland Avenoe, Chlcaao. II.. i Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za «iruštvo in trgovce. -:- "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni J£ADAR potrebujete društvene po-, trebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO„ 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. advertiskmknt SLOV. DELAVSKI PODPORNA ZVEZA UsUaovljwM du« Il i«|WU UM. Inkarporlraaa tt v ¿rtov i aprila Onu 1900 Stirimesečni račun Slov. Del. Podp. Zveze od 1. jan. do 30. aprila 1914 Sedež: Conemaiigh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FBAN PAVLOVÛlC, bo* 7ÜÖ, Couemaugh, Pa Podpredsednik: JOHIP ZOKKO, K. F. D. 8, bo« 91|a, Wwl Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDKK, bo* 187, Conemaugh, Pa. Pomoftni tajnik: IVAN PROSTOR, bo* 180, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 St. Clair Ava, Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MABINČIČ, 6408 St. Clair Ave., Cleveland. 01 ZAUPNIK: ANDREJ VIDBIH, bo* 523, Conemaugh, Pa. à NADZORNIKI: VILJEM 81 TT EH, 1. nadzornik, lx>ck box 57, Conemaugh, Pa F BAN TOMA2IČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., bo* 7J NIKOLAJ POVÔE, 3. «adz., 1 Craib .t., Nurnrey Hill. N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN OORAEK, 1. porotnik, West Mineral, Kansas boz 211 1 JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio Street, Johnstown, Pa ALJOZIJ KABUNQEB, 3. porotnik, Girard, Kausas, B. r. D 4. bo* »0 VRHOVNI ZDBAVN1K. F. J. Kern, M. D., «202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI UBAD v hiii it. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOB. Dremelj Jožef, bo* 275, Conemaugh, Pa. Gainik Ivan, B. F. D. 3, box 54, Johnstown, Zaman Frane, box 556, Conemaagh, Pa. K linar Martiu, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Bupert Jakob, bo* 238, Soth Fork, Pa. Gabrenja Matija, B. D. 1, box 120, Johnstown, Pa- PBIPBAVLJALNI ODBOB ZA ZDBUdTEV SLOVENSKIH PODPOBNIH NAPBEDNIH OBGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, bo* 57, Conemaugh, Pa., élan S. D. P. Z-Zavertnik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., élan S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan S. S. P. L. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minu., élan S. N. P. J. êtefanèié Martin, bo* 78, Franklin, Kans., élan dr. sv. Barbare. Frank J. Aleé, 4006 W. 31st 8t., Chicago , 111., ¿lan S. D. P. 4 P. D. Goriek Ivan, box 211, West Mineral, Kans., ¿lan A. 8. B. P. D. Pa. DOHODKI. Vsa druitva vplmala od 1. jan. do 30. aprila.................................... Obresti čekovuega rakuna pri l.. H. Banking a Trust Co., od I. jan. do 30. aprila....... Obresti obrestue vloge pri PrviNarodui liaiiki Conemaugh, P» do ;m>. aprila......... Obresti obrestue vlog» pri Conemaugh Deposit Umiki, Conemaugh Pa., do 28. feb..... Ob.«'»ti obrestne vloge pri Potter Title ft Trust Co., Pottsburg do l. jan............... Za prodano pisalno mizo.....................j............ __................. Eden i'ek prevet1 vpisan v dobro vrhovnemu zdravniku.....i!!.!!!!................. Skupni dohodki v itrih tueaeeih..................!!!.!!!!!!!!.!!............ Cisti preostanek z dne 1. januarja 1914............i!!!!!!!!!!!............. $17,4.18.07 31.32 85.33 60.66 33.33 5.00 « 17,059.70 21,794.59 Skupaj...............j.......................;t....................... IZDATKI. \ sam društvam se uplafalo boln. podp., smrtuiue, poikodb, odpravnine, itd............ Plače uradnikov, duevnice iu vozui stroški........................................... Poituiua iu druge uradne potreliAtiue .........................'.................... Tiskovine in Glaailo........................................ Vrhovni zdravnik za pregled raznih tiskovin, proienj itd. tu pottnina................. Najemnina, kurjava, razsvetljava iu i'i4»'enje ¿(lavnejtu, urada, ter telefou............. Zveziu odvetnik.....................1............................................ Tožbeni stroški v državi Arkanua» ............................' _".................... Vagine za krajevna druitva............................... ................. Del skupnih konferenčnih stroškov /a /.družeuje v <'hi«-a)c>.......................... Zavarovalnina proti oguju tflavue^a urada........................................... Specielui zdravnik za preiskovanje bolnika......................................... ,#39,454.38 »17,263.00 904.60 104.62 248.40 26.22 85.20 25.00 50. <>0 2.50 7.77 12.2 d 1.00 IZ URADA OLAVNEOA TAJNIKA SLOVANSKE DELAVSKE POD PORNE ZVEZE PBEMEMBE PBI DBl'äTVIH. Pristopil člani ce k društvu Skupni izdatki v itirih mesecih ...............................................$18,730.57 Skupni dohodki iu preostanek od 1. jan........................... $39,454.38 Skupui izdatki v itirih mesecih .................................. 18,730.57 Dne 110. aprila toraj ¿istega preostanka ....................................................................20,723.81 K GORNJI VSOTI SE A K PB1ATEJE. Ne vrnjeni ¿eki ........................................................................................4,500.50 Neporabljena roina hlagajua glavnega tajnika...... .....................................................16.70 Neporabljena ročna hlagajua ¿¡lavnega blagajnika........................................................3.61 Toraj skupne gotovine dne 1 maja 1914.......................... GORNJA VSOTA JE RAZDELJENA SLEDEČE. Na ¿ekovueni računu l^ake Shore Banking £ Trmt Co., Cleveland. Ohio..... Obrestna vloga Lake Shore BaukiuK A Tru*t Co., Clevelau.I, Ohio.......... Obrestna vloga Prva Narodna Banka, Conemaugh, Pa..................... Obrestna vloga Couemaugh Deposit Bank, Conemaugh, Pa.................. Obrestna vloga 1 'otter Tittle A Trust Co., Pittsburgh, Pa................. Obrestna vlo#a Cleveland Trust Co., Cleveland. Ohio...................... Neporabljena ročna blagajna glavnega tajuika............................. Neporabljena ročna blagajna glavnega blagajnika......................... Toraj skupaj . . .............................................. Pri Lake Shore Banki v dobrem eden ček, ki bil že vračunan, a ie neizplačen »25,244 62 3,181.76 5,000.00 5,085.35 5,066.66 5,033.33 1,888.21 16.70 3.61 29.00 Uraduo Glasilo: PBOLEABTC, 4006 W. 31st Street, Chicago, IU. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno proieni, pošiljati vae dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj aa poAilja glasom pravil, edino potom Pottnih; Expresnih; ali Ban¿nih denarnih aakauuiic, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov. V sluftaju, da opazijo dr.ultveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. »795.83 Skupaj ...................................................,.............»25.244.62 Denar mladoletnih dedičev umrlih članov 8. D. P. Z. naložen na obresti, ▼ oskrbi zaupnika 8 D. P. Z. s pripisanimi obrestmi. \ Prvi Narodni Banki, Conemaugh, Pa., za naslednje: Marija Kern . .............................................. Andrej Kern .............................................. Julija Kem............................................... Ana Kodelja............................................... Marija Kodelja............................................ Skupaj............................................. V Conemaugh Deposit Banki, Conemaugh, l'a., /anaslednje: Marija Sever.............................................. Kozalija Sever................................................... 100.00 Ljubica Stosič .................................................. 150.00 Ana Stosič.......................... . . ......................... 150.00 In ¿a umobolnega brata Frau Kosma............................. 283.72 Skupaj........................................................ V mestni hranilnici ljubljanski za naslednje; Marija Oepek ...............;...........................Krou 244.50 Katarina Oce|)ek........................................Kron 244.50 Alojzija Plan i nie k.........................................Krou 1,222.00 Skuj »a j.......................................................Kron 1,711.00 Frank Pavlovčič, predsednik: Louis Bavdek. tajnik; Jos. tele, blagajnik. William Sltter. I. nadzornik; Nick Povše, lil. nadzornik: And. Vidrich. namest. II. nadz. .» 89.58 . 89.58 . S9.58 . MUS . 263.55 100.00 .»783.72 "Jasnaja poljana" itev. 10. — Čuk Jakob, c. »t. 4703. v prvi oddelek. "Moj dom" itev. 14.—Tomiié Ivan, c. št. 4714. v prvi oddelek. "Slovenski bratje" itev. 23.—Baje Anton, c. It. 4305. v prvi oddelek. "Planinski raj" itev. 35.—Kerhin I-vana, e. At. 4719. v prvi oddelek. " Jutranja zvezda'' itév. 41.—Lindié Martin, c. flt. 4713. Delost Ivan, c. it. 4714. oba v prvi oddelek. "Slovenski bratje" štev- 47,—Urbani Marija, c. it. 4723. v prvi odd. "Slovanski mladeniči" itev. 48. — Sorko Ivan, e. it. 4725. v prvi oddelek. "Vrh planin" itev. 55.—Kratek Filip, c. it. 4718. Plešnik Frane, c. it. 4710. Glavan Anton, e. it. 4717, vsi v prvi oddelek. "Napredni slovenri" it. 01.—Kra-jančič Ivan, e. it. 4712. v prvi odd. "Adamič in Luuder" itev. 03.—Kocjan W Jožefa, e. it. 4715. v otr, odd. "Bratje trdno stojmo" itev. 65.— Zgoue Frane, c. it. 4721. v prvi odd. "Pod triglavom " itev. 73.—Capuder Ivan, c. it. 4720. v prvi oddelek. "Naprej do zmage" itev. 75.—Ur-banija Jožef, e. it. 4709. v prvi oddel. Prestopil člani-ce. Pivk Jakob, c. it. 4387. Dolinar Peter, e. it. 4388. Dolinar Anton, c. it. 4355. Grošelj Anton, c. it. 4187. od dr. itev. 70. k dr. itev. 23. Benčina Alojzij, r. it. 535. od «] * 3 v z 1 . . o 3 ! ! 4 . . 5 . . 6 . , 7 . . 8 . , 9 . , 10 . , 11 . 12 . 13 . 14 . 15 . 16 . 17 . 18 . 19 . 20 . 21 . 22 . 23 . 24 . 25 . 26 . 27 . 28 j 29 . 30 . 31 . 32 . 33 . 34 . 35 . 36 . 37 . 38 . 39 . 40 . 41 . 42 . 43 . 44 . 45 . 46 . 47 . 48 . 49 . 50 . 51 . 52 . 53 . 54 . 55 . 56 . 57 . 58 . 59 . 60 . 61 . 62 . 63 . 64 . 65 . 66 . 67 . 68 . 69 . 70 . 71 . 72 . 73 . 74 . 75 . Ti . 77 . a c j; . a 3 as n 3 es s • * -i c ■aé I . k > ; a i. ! T3 es jr e¡ 3 Í "a j -lil J "j* « t— M V trn _3 o S _ a «-. o « 3 j §" O . • . 3 -5 Cm O « t > o m» 3 ! i0, ti a t Ji o H, 3 et v M » J £ « 2 * : ájj 2 Z N J, J^M... 1 I 3" M _73 .1 9 -2Î -i * S a A.2 5 •je xn O Os p trn S _____ SS0.0O 2.96 4.20 3.00 .50 0.25 2.50 558.41 879.00 —_— - —,— 370.76 11.23 i 2.25 1 6.00 • 2.00 ' ! —— - i * 1.20 1.80 1 6.50 1.25 402.99 454.O0 —.— —.— 269.34 ; —.— 1.80 — i —.— 1 _.__ «—.— i __— —.— 3.00 274.14 131.00 —.— —.— .192.72 —.— 3.60 9.00 —.- —.— 6.00 .25 ' L80 3.70 2.75 - 419.82 ; 322.00 —. 500.00 44U.6» 1.95 t —.— —.-s— —.—. —.— __ _ - ___ ' 1 ____ .75 3.00 455.30 528.00 —••— —.— >4:i.s« L 20 6.00 —.— __ __ _____ I ___ _4__ 3.19 154.25 21.00 __— __.— 303.97 —,t— 6.00 —.— -,- —.— .75 _,— ' —.— .28 2.75 313.75 41.00 —.— —..,— S5.55 j —•— 3.00 -.- —.— 3.00 _.__ _____ ¡ 1.75 12.50 105.80 , —.— —.— —.— tMJft ! 6. ) »> t —.— .75 —.— 3.31 1.25 343.97 321.00 —.— 500.00 159. H« '—.— —.— 9.00 —.— _..— —.— —.— 55.50 —.— 224.30 149.00 —.— —.— MiOS —...— 1.80 6.00 —.— —._ —._ _____ —.— —.— 5.25 i 3.00 3**1.07 j 209.00« —.— 900.00 243.38 —.— 2.70 .1.00 -.- —.— .75 — __ 1.95 .90 10.75 4.50 267.93 102.00 __.— —.— 128.32 —.— —.— —.— -r.— • —.— —,— 29.75 —.— 158.07 70.00 —.— —.— 126.43 —.— —.— —.— —.— —.— _.— —.— 5.93 —w— 132.36 13.00 —.— —.— 41.')!» —.— —.— —.— —.— —,— —.— —.— 2.05 —.— 45.64 -. —.— —.— >$1JI 2.94 —.— —.— —.— —.— * _ -r-.- 4.50 —.— 189.27 91.00 • 135.16 — —— —.— —.— —.— —.— _._ .25 -.— —.— 3.00 138.41 , 22.00 161.34 —.— —.— —.— -.—T —...— _.__ ___ .25 -_- 1.75 1.25 .lrt4.59 1 25.00 —.— —.— 218.38 — —.— -.- —.— —— — i _.__ -.- 1.75 ___ 220.13 I 131.00 —.— —.— 297.04 —.— 3.00 6.00 -.- —.— —.— 1.00 -.- 13.75 320.79 253.00 —.— —.— 768.50 —.— 1.20 39.00 -.- —.— 30.00 .25 - 8.00 22 25 8rt9.20 443.00 —.— 500.00 117.60 —.— —.— 3.00 -,- _*_ _ __ .25 -.- 8.25 . 129.10 101.00 —.— —.— 444.93 —.— —.— —— -.- —.— ___ _'_ .25 -,- 1.75 —.— 44rt.93 203.00 —.— —.— 295.72 —.— —.— 3.00 -,- —,— _._ _,__ -.- —.— 1.50 300.22 215.00 —.— 860.00 ntio —.— —.— —.— —.- _,__ * ___ .mû -.- 13.00 7.50 252.85 351.00 —— 400.00 104.96 — 8.00 — _ _,- -.- —.— 2.50 U0.4rt 208.00 —.— —.— 264.12 —.— 1.20 —,_ _ —.— —.— ___ * —.- -.- —.— 6.00 271.32 77.00 __ —.— 226.1.1 1.34 .60 6.00 _____ —.— * L20 1.00 1.75 4.50 242.52 209.00 . —.— —.— —.— —.— —,_ —.— —.— —.— * —.— __ 20.25 ; —.— —.— ."6.1 rt —.— —.— —.— -.- —.— ___ ___* ___ _i— 1.50 57.66 23.00 __—_ _____ 262.80 —.— 1.20 15.00 -.- —.— __ __ _ __ ___ 12.00 5.80 29rt.80 362.00 _____ 500.00 170.27 5.91 3.60 6.00 -.- —.— 2.20 _____ 9.50 —.— 197.48 3rt.00 —.— — 438.06 —.— 3.00 6.00 -.- —.— __ __ __ 21.00 3.00 471.041 242.00 —.— —.— 303.06 —.— 10.90 3.00 -.- —.— _mm. 5! 50 __ • ^ r.K 1.50 324.51 208.00 —.— —.— 254.66 —.— —...— 9.00 -.- —.— —.— ___ _ .90 2.00 14.00 280.56 j 5rt.OO —,— —,— f9Mt 6.33 7.80 6.00 -.- —.— L50 3.00 .20 .90 1.75 11.13 312.13 383.18) —.— 300.00 103.50 —.— —.— 9.00 5.00 —.— _____ —.— 1.75 2.75 122.00 18.00 —.— —.— 22 rt.irt —.— .60 6.00 —,— —.— _ 0.(K1 —.— —.— 10.50 • 249.90 32.00 —.— 515.28 —.— 1.80 6.00 —.— —.— 1.50 ___ _f_ 1.75 10.00 536.33 147.00 —.— —.— NMI —.— .00 3.00 -_._ __,_ ___ — __ * /25 ___ 14.25 2.50 330.09 290.00 —.— —.— 58.96 —.— —.— —,_ _._ —,— —.— 58.96 28.(8) —,.— _____ 77.40 —.— —.— —._ _._ _ _____ ___ —.— 77.40 251.00 —.— 500.00 171.90 —.— 2.25 — __ _____ __ —.— .85 1.25 176.25 241.00 —.— _____ 72.05 —.— —.— —.— __ __ __ __ Í25 —.— 1.75 —.— 74.05 21.00 —.— —.— 139.13 —.— 2.55 6.00 —.— "iS — i 1.00 —.— —.— —.— 149.43 83.00 —.— 87.22 —.— .60 3.00 _ __ .25 —.— 6.00 —.— 97.07 13.00 —.— 291.82 —.— 1.80 6.00 —.— — - .24 —.— 10.80 16.25 326.91 180.00 —.— _■-._ 303.87 —.— •■ —.— —._ _ _ __ — — .25 —.— —.— 304.12 383.00 —.— 500.00 181.05 —.— —.— __ ___ —.— - ^^ ____ 4.00 7.50 9.00 202.15 ! * 200.00 —,_ _____ 42.06 —.— —.— _ __ __ _ -—.— — i _____ —,— 2.25 2.50 47.41 84.00 —.— _____ 81.98 —.— —.— —v— __ __ , —.— __ __ ___ —.— 10.09 5.25 87.92 83.00 _____ _____ 85.88 —.— —.— 6Í00 „ i, . .7* — __ __— —.— —.— 1.50 94.13 43.00 —,— _____ 76.01 —.— —.— 9.00 - —— __ ____ 6.00 _____ —.— 4.00 —.— 95.01 82.00 _____ _____ 424.91 —.— 1.80 0.00 i __ __ - — - i _____ . 30.75 1.25 404.71 224.00 _____ _____ 96.62 —.— —.— 6.00 _ __ —.— __ _____ 8.72 —.— 111.34 27.00 __ __ __ — 113.71 —.— —.— —__ ___ ___ - __ —.— —.— 3.04 —.— 11 rt. 75 20.00 -¿ 1 _ 283.3» —.— 1.20 o!oo — _ i __ —'.— O.(M) 1.00 —.— 1.75 —.— 302.34 39.00 — __ 8TM1 —.— 2.55 9.00 ■ _ _ 3.75 3.00 —.— __.— 1.50 295.41 254.00 _ —__ 152.96 —.— — 3.00 —— __ _ ___ —.— 45.25 1.25 202.40 180.00 _____ 1 . flMJT —, — .rto 3.00 _— __ __t_ _— __ _____ 10.50 1.50 251.87 183.00 ' __ __ 99.11 .— .60 3.00 __ mmm _ Í75 __ __ — —.— 6.75 —.— 110.21 107.00 _____ __ __ 188.92 —.— —- __ — —.— — __ _____ _____ 12.21 7.25 208.38 rtO.OO __ __ ____ 114.98 —.— —.— 6Í00 i „ _ 6.00 _____ —.— 2.00 —,— 128.98 49.00 __ __ __ 63.18 —.— —.— —.— __ __ _— _ _ —. mmm —.— —.— —V— 1.25 64.43 —_— - mmm __ 87.91 —,— —.— 9.00 — ___ 6.00 _____ —.— 29.75 132.06 77ÍOO __ 1 * 167.67 — —,— 12.00 - __ __ — i _____ _,— 2.02 4J5 185.94 38.00 __ m¡m. _' 181.52 —.— —.— —,_ —_ _ ____ _ _ _____ 5.(8) 1.75 5.75 200.02 104.00 —_ __ __ __ 126.13 —.— fi.00 - __ ^_ ^_ — ___ __ _____ —.—' 1.75 1.50 135.38 82.00 __ __ _'_ 108.42 —.— 1.80 3.00 __ __ — _____ _____ 31.95 —.— 145.17 140.00 __ __ _'_ 63.42 —.— —.— —.— — mmm. , j __ —.— — 92.50 L 5.10 161.02 * 199.00 — - 149.70 4.09 ,90 6.00 •mm _ 200 _____ mmm_ _____ —.— —.— ' 6.30 169.59 26.00 __ __ _'_ 72.00 —.— —.— 6.00 __ _ 3,00 Í45 .45 5.00 —.— 8rt.90 _____ 97.63 —.— —.— 6.00 — — __ __ _. _____ __ 2.00 —. 105,63 17.00 __ __ 134.75 —.— —.— 18.00 ____ _ i 18.00 L20 —.— 3.00 — 174.95 87.00 mmm - 84.80 —.— — — -.— —,_ —.— — 1.00 —.-- 3.75 —.— 89.55 128.00 _____ 15,911.25 35.40 90.81 336.00 5.00 4.00 12.75 96.00 22.39 16.75 691.95 215.77 17,438.07 u,6éé 0«) -.- 5,100.00 V « _ S e > •n O * — V es S,« mm S _ ñ £ w 1 m M cc 2 0 Q rs _» ^z a 9 — Prv. 37. — Južna I-van. c. At. 3029. upee Franc, c. At. 2190. Svet Jožef, c. St. 4658. Arko Alojzij, c. Ai. 4351. Tribonič Jožef, c. št. 4252. "Dobri bratje" Atev. 38. — Metelj-ko Ivan, c. At. 4669. "Sokol" Atev. 39. — Pintar aJkob, c. St. 1315. Brozovi? Peter, c. At. 3563. "Jutranja zvezda" Atev. 41. — Mar-tinSek Iva«, c. At. 1795. Turk Gregor, e. At. 3043. Celha Jofcef, c. St. 3244. Ba ni? Ivan, e. At. 3245. Gregorií1 Josip, c. it. 3527. Vadnjal Jožef, c. At. 3688. Fink Anton. e. St. 1809. "Mladi »lovenec" Stev. 42.—Milov-nik Jakob, e, št. 2017. Lavrin Anton, c. At. 4469. "Sava" Atev. 34.—Lang Ivan, c. St. 2969. "Mirni dom", Atev. 45. — Kosmel Leopold, c. St. 1672. "Slovenski bratje" Stev. 47. — Be-nevič Aleksander, c. At. 1915. uraj Jo-«p, c. St. 2322. MatjuSek Josip, e. St. 2944. Ivanovski Josip, c. At. 3111. Vin-clovski Adam, c. St. 4509. "Clevelandske slovenke" Stev. 49.— Olhar FranfiAka, c. St. 2213. Maver FrančiAka, c. št. 337«. BreSií Marija, e. it. 5377. "Proletarec " Stev. 50. — Kokal Anton, c. it. 3114. "Delavee" Atev. 51. — Spehek Ivan, c. At. 2142. Straži Sar Josip, c. St. 4558. Erjavec Mihael, e. št. 2666. ".Ljubljanski grad" Stev. 52. — Sel-nikar Rudolf, c. St. 2215. "Planinska vijolica" Atev. 53.—Žni-dariié Jožef, c. St. 2235. Kailih Jožef, e. it. 3127. "Karol Uiekar" Stev. 54. — Veselič Ivau. c. St. 4«»27. "Vrh planin" Stev. 55. — Kntnar Jožef. c. St. 2334. "Skala" Stev. 56. — Štrukelj Jožef c. St. 3194. Kojan Ivan, c. At. 4456. "Rudar" Stev. 58. — Misevaki Aleksander, c. St. 4079. "Mnonrunski trpin" Stev. 60.—La-pajne Franc, e. St. 1017. "Napredni slovenci" Stev. 61. — Slane Ivan, c. St. 3598. Ku/.ma Ivan, c. At. 4070. • " Bratoljub" Stev. 64. — Hribernik Jožef. e. St. 314H. Kmetec Filip, e. St. 3295. Maroh Franc, e. St. 3712. Sem Martin, c. St. 3717. SiSter Frane, c. St. 4254. Werglea Jera. c. St. 4335. "Bratje trdno stojmo" Stev. 65. —r Žibert Alojzij, e. St. 3254. "Združeni balkan " Stev. 68. — Mer kamper Ivan, e. št. 3444. Mackovjak Gregor, c. St. 3654. Jankelj Anton, c. St. 3797. Kav/nikar Štefan, e. At. 4417. "Balkan" Atev. 69. — Božič Andrej, c. At. 3891. "Pod triglavom" Stev. 73. — Otoni čar Franc. e. St. 4572. Berila Ivan, e. At. 3971. Skovran Pavel, e. At. 3972. Co fur Ivan, c. St. 4039. Črtani člani ce iz droitva: "Pomočnik" Stev. 2. — Polanc Frane, e. St. 701. "Zaveznik" Stev. 3.—Puntar Franc, c. At. 1619. TurSič Jožef. c. St. 3596. "Zavedni slovenec " Stev. 4. — Ber-niČ Tomaž. c. St. 533. Stupič Jakob, c. At. 3925. StupiČ Jožef,- e. At. 4245. "Avstrija" Stev. 5. — Turk Ivan, c. St. 2041. ZakAek Alojzij, c .St. 3327. Novak Franc, c. Št. 3415. Joe Martin, c. St. 4443. KoroSec Martin, e. it. 1822. Prah Franc, c. St. 3974. "Zavedni Stnjerc " Stev. 9, —• Zalo-kar Jožef, c. St. 1151. "Moj dom" Stev. 14. — Oržinc I-van, c. it. 2751. Rolih Ivan, c. St. 3019. "Bratstvo" iter. 16. — KraSovec I-van, c. it. 655. "Slovenski brat j«" itev. 23. — Zidar Franc, c. St. 1438. Smole Joaip, e. »t. 2773. Kenda Ivan, e. At. W77. Ki-drii Matija, e. it. 3977. Mu *ka Viljem. c. St. 3978. Mlekuž Anton, c. it. 3979. Zeman Josip, c. At. 4276. Anžiček Anton, c. it. 1645. Grabnar Ivan, c. it. 2011. "Ilirija" itev. 24. — Salčič Ivan, «. it. 1726. "HabsburAki sinevi" it. 28. — Tu fc-k A loj raj, c. it. 2824. Sumar Jurij, e. it. 3386. . 4' Slov etska Zastava" itev. 33. — Bombad Ivan, c. it. 3686. "Dobri bratje" itev. 38, — Kukec Franc, e. it. 3S13. Wuko lv»n, c. Atev. 1269. "Jutranja zvezda" Atev. 41. — Be I «lenAek Alojz, e. At. 1762. "Iglavec" Atev. 51. — Hoéevar Josip, c. At. 4482. "Planinska vijolica" Atev. 53. — Stovauja Matija, c. At. 2236. Stovauja Jožef, e. At. 3391. Stovanja Anton, e. At. 2243. Matko Jožef, c. At. 3939. Cvetnič Anton, c. At. 2949. "Skala" Atev. 56. Mausar Martin, c. At. 4291. "Monrunski trpin" Atev. tU). — Kos Franc, e. At. 2763. "Bratoljub" Atev. 64. — Leuko 1-vau, c. At. 3140, Rakun Florijan, c. At. 3141. Rakun Josipina, c. At. 3291. Rakun Franc. c. At. 3298. Jeraj Franc, c. At. 3917. Posilil Franc, c. At. 3143. "Združeni balkan" Atev. «5*. — Tu-Anik Alojzij, c. it. 3795. "Delavee naprej" itev. 71. — Gla-van Anton, c. At. 3603. Zopet sprejeti člani ce v društvo: "Zaveznik" štev. 3. — Cvelbar lg nucij, c. št. 1«»29. Jakobe Alojzij, c. št. *44«5. Žagar Franc, 86. ' "Moj dom" Atev. 11. — Menard A loj, c. St. 38K4. "Od boja do zmage" štev. 22. — Marinčič Ivan. c. St. 2061, Kanj Auto», c. At. 3701. "Slovenski bratje" Stev. 23. — Sivko Franc, c. St. 2.">71. Kocjan Tomaž, c. St. 3132. "Trpin" št«-\. 30. — Gorenc Auton, c. At. 879, (»rile Franc, c. At. 906, "Slovenska aatava" štev. 33. — Ku-kovic Karol. c. št. 1910. Rihar Maksi mil jan, c. St. 3504. "jubljana" štev. 37. — Možek Ana. c. St. 2826. Možek Martin, c. št. 2827. "Mirni dom" Atev. 45. — Berdon Franc, c. št. 2147. L«»gar Anton, c. št. 2144. "Delavee" Atev. 51. — Končan I-van, c. At. 2147. Logar Anton. c. St. 2144. "Grehovec Frane, c. M. 2327. Legat Ivan, e. St. 3059. "aKrol t čekar" Stev. 54. — Bečaj Mihael, c. St. 9M. "Združeni balkan" Atev. 68. — KirS Ivan, c. St. 3450. RoSelj Neža, c. št. 4213. " Kosciuszko" štev. 72.— Batko Mihael, c. St. 416S, Dura j oJlef, c. štev. 4170. Harezlak Ivan, c. At. 3754. Odstopil člani ce od druAtva: ¿"Delavec" Atev. 25. — Bartoncel Jeru«'j, c. št. 723. Hurtoarrlj Jedert, c. St, 2622. "Združeni balkan" štev. -tečeni teden nova mesečna poročila, katera »»oglašajo s poslovanjem po starostni lestvici. Sedaj sta mesečna poročila za vsaki mesec dva in ne več eno kakor poprej, sedaj je mesečno poročilo (1) in mesečno poročilo (2), to so listine, prva vzorec 9) in druga vzorec 25). Vaorec 9) ae rabi samo za poročilo poslanega denarja in računa. Vzorec 25) pa ae rabi za premembe pri društvu. V urad glavnega tajnika se pošlje vedno listina, katera je p«deg vzorčne številke črka a. To je prva listina v knjigi je vzorec 9a) druga je b) tretja je c). Vzorec 9b) se pošlje v urad glavnega blagajnika, vozre« 9c) se pa spolne kakor prva dva, isti se pa ne pošil ja nikamor, pac pa se j_r:i hrani v društvenemu uradu, za poznejši pregled. Mesečn«» poročilo (2) vzorec 25 ste dv*> listine in ne tri, kakor (1). To poročilo se spolne natanko vs«' premem be pri društvu. Zapisati se mora vse natanko, suspendirane, črtane zopet sprejete, odstople, izobčene, umrle, člane in članice. Dalje ae vpiSe komu se je dalo preatople liste, in kateri člani ao prišli k druStvu s prcstoplimi listi. Natanko se mora zapisati, za kateri mesec je član plačal mesečnino pri novemu ali pri staremu društvu. Poročati se mora tudi na novo sprejeti člani ce in isti kateri so doplačali za takojšnje» podporo, v slučaju n« zgode. To listino se poilje v urad glavnega tajnika zajed a O kakor vzorec 9a) in je poslati vzorec 25a> vzorec 25c) se pa hrani v društvenemu uradu. Vzorec 25. se ne poiilja v urad glavnega blagajnikn. Vse cenjene tajnike prosim, da kaj najbolj mogoče spolnejo natanko oba mesečna poročila, kajti po navadi so mesečna poročila jako slabo apolnjena. Ako takega tajnika opomnim, da ne-morem vedeti kaj je on misli ko je pisal m«>sečno poročilo, kateri mi je ne dobro apolnil mesečno poročilo, se ponavadi huduje, čei, da nekaj takega ni mogoče, da bi ae pomotil. Jaz ne štejem nikomur v zlo nko mi ne spolne dovolj natanko neko listino, samo, da ae mi potem pojasni In rad sam spolnem ako je le mogoče. Prosim pa, da najnavad-nejie ae apolne, to je, dan, meaec, leto, številko društva in. t. d. na take malenkosti pa ae lahko pazi, da ae apolne. Glavno kar je pariti, da ae piie tudi vaako na avoje meato, vaako atvar v svoj prostor. Na mesečno poročilo vzorec 9 se naj nikar ne piie nič ntka- kih imen, v tem poročilu je m kake opombe ualušč za to prirejeni 2črti, to je, kaj odšteti, ali za kaj manredue ga. V a® drugo je že tiskano ter je treba samo številke pisati in te nu svoje mesto. ()|Kt/arjttiu še enkrat vse člane in u-raduike društev, da so poaebno pazljivi pri uradnih spričevalih in boluiAkih ua-kazn i« ali. Plačilna nakaznica se nemo- re spolni t i drugače kakor na druAtveni seji, opravičena p«Mlpora nernore nakazati za ihti dan ko je «IruAtvena seja, |>a«' pu do dneva pred sejo, za isti dan ku se vrAi seja druAtva, ako je Ae bolnik nadalje bolau se uakaže podpora prihodnji mesec. Bolniki naj ne nes«> nakazuice k. zdravniku zajedno z uradnim spričevalom, pa<» pa ako je d«dg«»-trajna bole.en m- uaj gre k zdravniku dan pred druAtvcno sejo, ak<» pa ne uaj se vzame nakaznico k zdravniktf tedaj, ko se naznani zdravim. Vsaka nakaz niča kateri b«dnik se nahaja oddaljen od druAtva, mora zdravnik za pri seč i da je v resnici toliko časa obiskoval bolnika kakor piše na sprednji strani nakaznice, Prostor za zapriseženo izjavo naj zdravnik porabi kjer je opomba za bolniAke obiskovale«. Nobena nakaznica naj se ne nakaže nad dan, ko je bil bolnik zadnjič pri dravniku, to je, pozneje ko apolne dravnik nakaznico, Sina isto nakaznico ne nakaže podpore. Alojzij Bavdek, glavni tajnik, S. I). P. Z. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA S. D. P. Z Društvenim tajnikom S. D. P. Z. na znanje! M «seča maja 1914 sem poslal ria vsa društva nova mesečna poročila, katera so urejena tako, «la odgovarjaju novemu poslovanju po plačilni lestvici. Zaradi prostora ni bilo mogoče na eno listino vs«* spraviti .to j«' računa in ptemembo pri društvu. M »'Sečno poročilo vzorec 9 je samo za račune, pritem ko j«* vzo-r«'e 25 samo za premem bo pri druitvu. Vsaki ineseč s«« mora poslati v glavni urad obe listini. V urad gl. tajnika se pošlje vzorec 9a. v urad gl. blagajnika se pošlje vzorec 9U v društvenemu ura«lu ostane vzorec 9e. Dalje se ¡Misije zajedno z listino vzorec 9a v ura«l gl. tajnika tudi vzorec 2.r>a, v društvenemu uradu ostane vzorec 2511. Za mesce maj sem že prejel mesečnino z novimi mesečnimi poročili. od nekaterih društev. Poročila so sicer bolj slabo spolnjena pa v par mesecih se bodo tajniki *e v toliko privadili, «la bode v redu. Res je, «la j«' veliko dela ako s«- hoče v redu poslati v gl. ura«! ampak nekoliko dobre volje pa griv Netiče pa se težkega «l«'la in sicer, «la bi se neposlalo obeh listin v gl. urad to je vzorec 9a in vzorec 25a. Ti dve listini se morati poslati v gl. urad zajedno, to s«* pravi obe v enej koverti. Vzorec 25a s«' mora poslati v urad glavnega tajnika, vse jedno ako je kaj premembe ali ne, to pa zato «la se more z gotovostjo sklepati račune. l>o «lanes je več tajnikov poslalo samo eno listino v gl. urad iti sicer samo Mesečno poročilo (1) vzor«'c 9a nisem pa pre-j«-l Mesečno poročilo (2) vzorec 25a. Vse iste tajnike, kateri so poslali za Wes«'C maj 1914 samo mesečno poročilo (1) vzorec 9a, naj nemudoma pošljejo tudi ako ni bilo meseca maja nič premembe Mesečno poročik) (2) vzorec 25a. Ravno tako v napr«'j mora se vedno poslati oba mesečna poročila akopav ni premembe, tedaj s<» pa vseeno mora odbor podpisati in potrditi s pečatom, da j«' treba vseeno podpisati je potrebo radi tega, da je dokaz, «la je poslano iz «Iruštvenega urada. Louis Bavdek, gl. tajnik S. D. P. Z Na seji gl. in pomožnega odbora «Ine 19. maja 1914 so se preštele glasovnice za, ali naj se še plačujejo stroški za operacije ali ne. Večina članov je glasovalo, da se operacijski stroški v nadalje več NE plačujejo. Natančno poročilo bo«le razvidno iz zapisnika v pri-hodnji iz«laji glasila S. I). P. Z. Opravičene stroške operacij se bode plat^alo še samo iste, kateri člani so do sedaj že operirani, ali «la bo«1ejo operirani do HI. maja 1914. Od 1. junija naprej pride v veljavo sklep uplošnega glasovanja, ter se toraj z dnem 31. majem razveljavi točka 15 v pravilih na strani 26. t Frank Pavlovčič, gl. predsednik S. D. P. Z. Louis Bavdek, gl. tajnik S. D. P Z Okrevanci potrebujeio kako toniko in krvno krepci-lo da pridejo zopet na pot k zdravju in popolnemu okrevanju, I Severov Življenski balzam Ji ... w (Severa's Balsam of Life) se rabi in pri- poroča v to svrho, ker je znan za njegove krepčilne in tonične kakovosti. Upliva na prebavne organe, jih spodbuja k pravilnem delovanju ter s tem okrepča celi ustroj. Priporoča se pri zdravljenju zapeke, neprebave in slabe prebave in jetrne otrplosti. Cena 75 centov. SEVEROVE TAB-LAX Sladkorno odvijalo. Prijetno učinkujejo. Za otroki in odrasle» Cena 10 In 25 centov. Severova zdravila prodajajo visi lekarnarji. Vprašajte sam«j za Severova. Ako jih nima lekarnar v zalogi, naročijte jih o«i nat>. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA OBJAVA Rojakom naznanjam, da sem zopet začel razproda jat i zemljo v slovenski fannarski naselbini v Wausaukee, Wis., kjer je kupilo zemljo že nad sto rojakov in se jih je tudi že mnogo naselilo ter si postavilo svoja domovanja. V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slovencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tukaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsakteremu v vseh možnih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajani, je v splošnem jako rodoviten ter se pridela na njem vsakovrstne pridelke kot v starem kraju. Podnebje je ugodno, voda zdrava in dobra, ravno tako imamo tukaj vedno dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in «lobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu i nismo med drugim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, dobra pota in jako ugodne železniške zveze z vsemi državami linije itd. Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseh obveznosti, kakor Deed in Abstract in to brez odlašanja ali kakih posebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan ali da bi izgubil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena največjih zemljiških družb, ki la-stuje na stotisoče akrov sveta. Da je vse to resnica, Vam lahko dokaže veliko število rojakov, ki so tukaj kupili zemljo, in številna zahvalna pisma, ki so v uradu vsakomur na razpolago. Povsod tu naokoli je cena zemlji že poskočilo, a jaz prodajam rojakom še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tudi povrnem vožnjo vsakemu, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Pogoji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na A. Mantel, Wausaukee, Wis. (Adv.) Socialistične slike in karte. «JOS. A. FISHER Baff et Ima na razpolago vtakovratno pivo vino, amodka, Ltd. Izvrstni pro-to/ za okrepjilo. 3700 W. 26 til St.. O lil oaf o, IU Tel. Lawndaie 1761 joe polovich do danes najmodernejši KROJAČ dela ?bleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj sproti med tem, ko vi čakate. 3129 Broadway, SI. Louis, Mo. BKLL PHONE 1318-J FlSK CARL STROVER Attorney at Law ZssUpi «a rtih ssdiiiik. specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. At. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Mai» 3989 TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno preno&iée in restavracijo, domačinom pa svoj saloo«, vsem skupaj pa vse. IG. KUŠLJAN 229—lat Aye-MILWAUKEE, WIS. M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA ftIFKARTE. Poiilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatn. EDINA HRVAŠKO — SLOV**-8KO — SRBSKA AGENCIJA. ALOIS VANA — iidelovatelj — sodoVice. mineralne vode in raznih neopojnfh pijač. 1837 So. Tisk Bt. Tel. Canal 1401 Matija Skender SLOVENSKI JAvNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas! A. J. TERBOVEC & CO. P .0. Box 25, Denver, Colo. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik sa notranja bolaanl in raaacainlk. .zdravniška preiakava bretplatn«—pU teti ja la zdravila 1024 Biua Iaiant Ava., Chicago II red nje «d 1 d» S p« pal.; »d 7 da 9 zva¿ar. Izvan Ckieaf« ftivati balarki naj piiaj« alovenako I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, Dl Ima vaéjo «dogo or, veriftie, prat* nor Lp dragih dragotia. Izrriuje tndi v»«, ko vratna popravila ▼ tej stroki fê ■alo nizki «ml RAVNOKAR JE IZŠLA KNJIIŽICA 'Katoliška cerkev in socializem.' Knjižica obsega 52 strani. Komad, lOc. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 ]rroc. popusta. Naroča se pri upravniitvu Pro-letarca. "Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom. "Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom. "Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom. "Prohibition Dope" z angleškim napisom. Ceno slikam so 1 komad 15c; 1 tucat, $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2e! 1 tucat 15e, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. E BACHMAN 1719 S. Centre Ave., Chicago, 111. je največja československa delavnica zastav, znakov, čepic in vseh «IniŠtvenih potrebščin. Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj. MODERNA GOSTILNA, kjer se toči sveže Duluth Moose & Rex pivo, Skubic in Oraiem, lastnika. (5m) Aurora, Minn. ANTON MLADIČ modema gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Blue Islnad Ave. Chicago, lil. POZOR! Podpisani se priporočam Slo-ivencem v I*a Salle in okolici za stavbinska «IHa. Postavljam navadno in moderna poslopja. Spre-jemam tudi popravila in pre-delavanje vsakovrstnih poslopij po zmernih cenah. Kadar želite postaviti hišo. se obrnite na svojega rojaka. S tem vam bo prihranjen denar in elam po pogodbi. Za vsa moja dela jamčim. Vaš rojak Veneel Obid, 438 Berlin Str., La Salle IU. (Advertisement) 3m SA LOON z biljardom in kegljiščem Poleg saloona dvorana za drufttvena seje, veselice itd. John Stražidar 611 Market St., Witikf(aa. III. Pfaone »t. 671. AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. nizke; objmec. Velike ugodnosti: električna luč, izvrstna kuhinja, vito zastonj, kabine tretjima razgreda na parniku Sledeči parniki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka: Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. Gen'l Agt's, 2 Washington St., Ni« Yirt. ali pa na druge uradne zastopnika v Združenih državah in Canadi. dOZOR! SLOVENCI! POZOR! saloon s modernim kegljlšdeo Brefte pivo v eodikih in buteljka* in druge razno vratne pijače ter uaijek« •modke. Potniki dobe ledno prere iiMe za nizko ceno. Poatrasba točna in libera a. Veem Slovencem in drugim Bl