NOVI TEDNIK
št. 48 - leto XLVI - Celje, 3. XII. '92
Cena 100 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Volitve
Nedelja, 6. decembra 1992
I J:
Z UREDNIKOVE MIZE
Bo jutri nov dan?
v nedeljo bodo volitve! Končno, vzklikamo skupaj
z vsemi, ki so se v minulih tednih dodobra naposlušali
in načitali predvolilnih obljub, programov, prednosti
teh in spet drugih strank, kandidatov... Vem, nihče
vas ni vprašal, če ste se pripravljeni izpostaviti medij-
ski kanonadi predvolilnih obljub. Tudi mi vas to
pogledno nismo ravno carkljali. Zvesto in obilno smo
vam prenašali obljube, programe, imena kandidatov.
Mnogo, preveč je bilo naročenih in - plačanih. Toda,
mnoge med njimi so poštene in so sestavni del ne samo
predvolilne kampanje, marveč tudi informacije, ki je
za vašo nedeljsko odločitev silno pomembna.
V nedeljo bo čas odločitev. Pomemben, morda celo
odločilen dan. Pa ne samo za (pre)mnoge kandidate, ki
se potegujejo za svoj sedež v parlamentu. Za vse nas.
Kajti, četudi nam kar naprej dopovedujejo, da je čas
zgodovinskih odločitev mimo, menim drugače. Popot-
nica države, ki jo, samostojno in svetovno priznano
ponosno živimo, je borna. Gospodarstvo je, če že ne na
psu pa vsaj na kolenih, pri tleh. Sanje o socialno
pravični, močni in varni državi so, z ekonomsko močjo,
kakršno ta naša mala a ponosna država pač ima, žal
zgolj sanje. Živimo z vojno pred vrati, z begunci
v domovini, z bresposelnostjo, nedorečenim lastnin-
skim zakonom ...Pa vendar vsi želimo živeti drugače
- boljše.
Zato čas zgodovinskih odločitev še ni mimo. Zato je
vredno res dobro pretehtati, komu bomo dali svoj
skromen glas. Kajti prav ta glas in ti glasovi bodo
ukrojili našo prihodnost za vsaj naslednja štiri leta. In
pomota, prelahkomiselno nasedanje obljubam, ki so
brez prave in realne podlage, nas lahko potisne nazaj.
Mi pa želimo naprej. Ne pišem teh vrstic zato, da bi vas
prepričal, da volite levo, desno, sredinsko, za to ali ono
stranko. Pišem, da bi vam povedal, kako pomembno je,
da volite s premislekom, pametjo in odgovornostjo,
kako pomembno je, da na volitve greste, kako zelo in
zgodovinsko pomembno je, da veste, komu boste dali
svoj glas. In nikar, lepo vas prosim, ne razmišljajte
negativistično. Mislite pozitivno in volite ljudi, ki jim
zaupate. Tako boste imeli vse zasluge, če bo država
zacvetela in tako boste imeli vso soodgovornost, če (še)
ne bo. Zgolj strankarska disciplina na teh volitvah še
ne more biti ključnega pomena in ne sme biti odlo-
čilna. Čeprav bo, in to je treba vedeti, krojila parla-
mentarni vsakdan. Odločilni pa so lahko ljudje,
poslanci, ki bodo za dobro (in zasluženo) plačo prihod-
nja štiri leta krojili naš vsakdan. Sklepčno, upam, in
odgovorno, upam še bolj. Brez posebnih obljub,
a z zavestjo, da so legitiwMi predstavniki ljudske volje,
ki jih je na volitvah postavila in ki ima tudi moč, da jih
odstavi, če bodo požrli dane besede.
Naj bo jutri nov dan.
BRANKO STAMEJČIČ
Nedeljskih 12 volilnih ur
Volilni molk v soboto bo omogočil čas za premislek - Ponekod se bodo oilločali
iuili za samoprispevek
Volitve predsednika države,
poslancev v državni zbor in
članov državnega sveta bodo
v nedeljo, 6. decembra med
7. in 19. uro, del volilnih upra-
vičencev pa je svojo državljan-
sko pravico že opravil, saj vo-
lilna zakonodaja dopušča tudi
možnosti glasovanja po pošti
(za Slovence po svetu in tiste
volilne upra\'ičence, ki na dan
glasovanja ne bodo v kraju
stalnega prebivališča) ter
predčasne volitve.
Te dni člani volilnih odbo-
rov v sodelovanju z okrajnimi
volilnimi komisijami urejajo
še zadnje podrobnosti, potreb-
ne za izvedbo nedeljskih voli-
tev. Zvečine so letos povsod
dobili novo volilno opremo
(skrinjice in varovalne zaslo-
ne). Število volišč bo letos ne-
koliko manjše kot ob zadnjih
volitvah oziroma plebiscitu,
vseeno pa bodo volišča dovolj
blizu in dostopna vsem volil-
nim upravičencem. Potek ne-
deljskih volitev bodo nadzoro-
vali člani volilnih odborov (ob
predsedniku in dveh članih še
trije njihovi namestniki), ves
čas pa bodo lahko na voliščih
tudi zaupniki posameznih
kandidatov oziroma strank,
katerih imena so morali
v okrajnih volilnih komisijah
prejeti do torka, 1. decembra.
V vseh volilnih okrajih
- v občinah so zvečine predčas-
na volišča odprli na sedežih
upravnih organov - imajo vo-
lilci (ob predložitvi vabila na
volitve in osebnega dokumen-
ta) možnost glasovanja od tor-
ka do danes (četrtek, 3. decem-
ber) med 9. in 17. uro. Okrajne
volilne komisije so do 30 dni
pred glasovanjem zbirale zah-
tevke za glasovanje po pošti iz
tujine, tem volilnim upravi-
čencem so poslale volilni ma-
terial, volilci, ki morajo volil-
ne karte v tujini potrditi in
s tem dokazati svojo identite-
to, pa morajo izpolnjene gla-
sovnice vrniti po pošti do po-
nedeljka, 7. decembra do
12. ure.
Rok za vložitev zahtevkov
za glasovanje po pošti znotraj
Slovenije, ki je bil namenjen
predvsem oskrbovacem domov
upokojencev in bolnišnic, vo-
jakom ter zapornikom, je po-
tekel prejšnjo nedeljo - uprave
bolnišnic, domov upokojen-
cev, učnih centrov in zaporov
pa morajo potrjene in izpol-
njene glasovnice okrajnim v,
lilnim komisijam prav takon
niti do ponedeljka.
Volilna zakonodaja letos p
vič uvai0 tudi institut glaso\
nja na domu, namenjen ij
ljučno volilnim upravičence
ki zaradi bolezni na dan vo
tev ne morejo na volišča. Le
lahko zahtevke za volitve
domu pošljejo okrajnim vol
nim komisijam do danes, o
trtka 3. decembra, v nedeljo
bodo glasovali na domu v p
sotnosti članov volilnih q
borov.
rVANA STAMEJO
Sočasno z volitvami bodo p,
nekod na Celjskem izvedli tg
glasovanje za krajevne san
prispevke. Tako so se odloč
v večini konjiških krajevi
skupnosti ter v Žalcu in G)
žah, v laški krajevni skupnoi
Vrhovo pa bodo krajani glaj
vali tudi na nadomestnih v«
tvah za zbor KS občinj
skupščine.
Na oblasti so iugo-kvizlingi
Pretisiaviiev kantliilatov SNS iz 5. volilne enote za volitve
v DZ - Gregor Uranič izključen iz članstva SNS
Novembra je bilo dogajanje
v Slovenski nacionalni stranki
na našem območju precej ži-
vahno, bi lahko sklepali iz
uvodnega pojasnila na sobot-
nem predvolilnem shodu in
predstavitvi kandidatov SNS
iz 5. volilne enote. Predsednik
SNS Zmago Jelinčič je pred
dnevi iz stranke izključil Gre-
gorja Uraniča, ki je predsedo-
val celjskemu območnemu od-
boru in deželnemu odboru za
Spodnjo Štajersko.
Člani SNS na Celjskem tre-
nutno nimajo predsednika,
Uranič pa je kot predsednik
deželnega odbora zadnje sre-
čanje sklical v Celju sredi no-
vembra. Takrat je članstvo tu-
di podprlo zamenjavo kandi-
data za volitve v državni zbor
Bojana Ekselenskega z Urani-
čem, zaradi neaktivnosti pa so
3 člane predsedstva SNS Celje
zamenjali z novimi. S temi od-
ločitvami so - skupaj z vabili
za predvolilno konvencijo
stranke - seznanili tudi ostalo
članstvo. Sobotno srečanje pa
SNS ni izkoristila za razčišče-
vanje odnosov, odločili so se le
za predstavitev svojih kandi-
datov za volitve v državni zbor
iz 5. volilne enote: Bojana Ek-
selenskega, Ivana Gostenčni-
ka, Marjana Murna, Rudolfa
Pirca, Ivana Verzolaka in Bo-
ruta Godca.
Predstavniki SNS so ponos-
no povedali, da se njihovi
stranki po rezultatih Delovih
poskusnih volitev obeta mo-
čan položaj v novem parla-
mentu, kar je tudi prav, saj so
stranka prihodnosti. Opozorili
so, da so trenutno v Sloveniji
na oblasti jugo-kvizlingi, Slo-
venci pa se bodo začeli odloč-
no nacionalno prebujati šele
takrat, ko jim bo zmanjkalo
kruha. Zato je potrebna pre-
ventiva, kar je SNS, ki bo sku-
šala razmere v državi urejati
na demokratičen, parlamenta-
ren način. Resna nevarnost za
našo državo so poskusi prepo-
vedovanja delovanja stranke,
saj se bodo potem med Sloven-
ci okrepila skrajno desničar-
ska, naci-fašistična gibanja.
Le-ta se tu in tam že pojavlja-
jo, a če bo SNS skozi parla-
mentarno ureditev lahko delo-
vala na svoj način, se Sloven-
cem čez dve, tri leta ni potreb-
no bati razmer, v kakršnih se
je danes znašla Nemčija in Ro-
stock z izrazito razgibanim
skrajnim	desničarstvom.
Predstavniki SNS so predsta-
vitev zaključili z napovedjo,
da bodo čez štiri, pet let naj-
močnejša slovenska stranka.
I. STAMEJČIČ
Peterletova
tiskovna
konferenca
Sedanja predvolilni
kampanja je na zunaj mor-
da bolj umirjena, zadaj pi
je vsaj toliko umazanije kol
prej - tako meni o sedanji ii
tisti pred dvema letonu
Lojze Peterle, predsednil
opozicijskih Slovenskil
krščanskih demokratov.
O tem je govoril na svoj
četrtkovi tiskovni konfe
renči v Atomskih toplicah
ko sta s strankinim pred
sedniškim kandidatom
Ivanom Bizjakom, obiskali
več krajev v šmarski ii
šentjurski občini. Govori
je tudi o potrebi po spre-
membah ter dejal, da se tu-
ji kapital izogiba Sloveniji
zaradi njenih notranjilj
razmer in ne vojnih dogod-
kov v njeni okolici. Dose-
danje sprejemanje begun-
cev v Sloveniji je ocenil kot
humano dejanje, pri tem pi
naj ne bi prihajalo do tega,
da bi bili na boljšem kot
domače prebivalstvo s soj
cialnega dna. Zato je po
trebna mera, da takšni)
očitkov ne bo, je povedal
bivši predsednik vlade
Glede usode mednarodn«
pomembne obsoteljske že-
leznice, pa je odgovoril, da
gre predvsem za strokovno
vprašanje in če bo proga
rentabilna, potem bi njego-
va stranka projekt podprla
BJ
Sloveniji moralne, Nemčiji gmotne obveznosti
Dolg mobllizirancem v nemško vojsko le treba poravnati - Opravičilo skupščinskega predsednika
dr. Bučarja za grehe, ki jih Je storila SFRJ In Jih Slovenija še ni popravila
Predstavnikom več kot 10
tisoč mobilizirancev, vključe-
nih v društvo mobiliziranih
Slovencev v nemško vojsko
v letih od 1941 do 1945, se je
na petkovem letnem zboru
v Celju predsednik republiške
skupščine dr. France Bučar
opravičil za vse, kar so morali
— tudi sami žrtve nacizma, a za-
radi sodelovanja v nemški voj-
ski dvakrat kaznovani — pre-
stati v povojnem obdobju. Ob-
ljubil je tudi vso pomoč države
Slovenije pri uresničevanju
njihovih upravičenih zahtev.
Pomoč pri internacionaliza-
ciji zahtev je mobiliziranim
obljubil tudi zunanji minister
dr. Dimitrij Rupel, ki je v Celju
še napovedal, da bo vladi
predlagal, naj krije stroške za
društveno delo. Skupščinski
podpredsednik Vitodrag Pukl
se je strinjal, da bodo mobili-
zirani potrebovali pomoč dr-
žave, pri tem pa poudaril, da
so vse njihove zahteve pravza-
prav pravice, ki jim pripadajo.
Pr^sednik društva Rudi
Markovič je poudaril, da do-
slej ni šlo vse tako gladko, kot
so v društvu pričakovali.
A njihovo delo ni bilo zaman
- zdaj v Sloveniji ni več greh,
če si bil mobiliziran v nemško
vojsko, žaljivke o švabskih vo-
jakih, ki so jih poslušali v po-
vojnem obdobju, pa so nado-
meščene z uradnim prizna-
njem statusa žrtev vojne.
V društvu so zadovoljni tudi
s sodelovanjem z vlado.
Ob moralnem zadoščenju so
mobilizirani doslej uspeli
z zahtevo po ukinitvi diskri-
minacijskega 163. člena pokoj-
ninskega zakona, s čimer jim
je v pokojninsko dobo priznan
delovni čas pred vpoklicem.
Vendar pa je ta rešitev le del-
na, saj pričakujejo mobilizira-
ni tudi priznanje časa, preži-
vetega v vojni. Skladno z zah-
tevami, ki so jih zapisali v svo-
ji Spomenici, je slovenska vla-
da oktobra imenovala posebno
medresomo komisijo, zadolže-
no za urejanje vprašanj oziro-
ma zahtev društva do Sloveni-
je in Nemčije.
Sodelovanje z nemškimi
oblastmi v društvu ocenjujejo
različno - z izplačilom enkrat-
nih odškodnin najbrž ne bo
nič, zato pa obstoja realna
možnost, da bo nemška vlada
vprašanje odškodnin za slo-
venske mobilizirance reševala
tako kot za nekatere druge so-
sednje države. Z ustanovitvijo
posebne fondacije bi mobilizi-
rani vsake pol leta iz nje preje-
mali delne odškodnine,
v Nemčiji pa pripravljajo za-
kon, s katerim bi Slovenci
s priznanim statusom invalida
nemške vojske, dobivali polne
invalidske rente. Na zahtevo
jugoslovanskih oblasti so bili
doslej upravičeni le do tret-
jinske.
I. STAMEJČIČ
iVIisel o svetovni vojni ni nora
Dr. Dimitrij Rupel v Celju predstavil Skrivnost države
»To je moj pogled na nasta-
janje slovenske državnosti in
poti do mednarodnega prizna-
nja in nikakor ne kakšno tek-
movanje z drugimi avtorji za
prevlado pogleda na te pre-
lomne dogodke,« je poudaril
dr. Dimitrij Rupel na petkovi
predstavitvi svoje pred dnevi
izdane knjige Skrivnost drža-
ve v foyerju Slovenskega ljud-
skega gledališča v Celju.
Rupel je zavrnil očitke, da je
knjiga pisana samovšečno in
za lastno hvalo, saj pravi, da bi
vsak drug slog razen pisanja
v prvi osebi bil zgrešen in ne-
korekten. Dr. Dimitrij Rupel
tudi ne pričakuje, da bi njego-
va knjiga vzbudila preveliko
vznemirjenje med političnimi
akterji na Slovenskem, čeprav
je priznal, da je nekaj stvari
tudi zamolčal, ker, tudi zaradi
nacionalnih interesov in med-
narodnega ugleda Slovenije,
še ni primeren čas, da bi ko-
mentiral vse dogodke.
Dr. Rupel je na koncu, ko je
odgovarjal na vprašanja po-
slušalcev, spregovoril tudi
o nekaterih aktualnih zuna-
njih in notranje političnih
vprašanjih, pri čemer je po-
udaril, da ga je strah za volilni
izid in politični relief Sloveni-
je po volitvah, saj v predvolilni
kampanji, s svojimi stališči
nastopa veliko norcev. Na-
sprotno pa ni prav nič nora
misel, ampak gre še za kako
kruto realnost, da svet ni daleč
tudi od nove svetovne vojne, če
se vojna v Bosni in Hercegovi-
ni, njena širitev na Balkan in
širše ter nekateri skrajni pro-
cesi v svetu ne bodo ustavili.
Št. 48 - 3. december 1992
3
Strankarski
utrip v Celju
Minuli četrtek so se
v Zdravilišču Dobrna zbra-
li člani in simpatizerji Slo-
venske obrtno-podjetniške
stranke, predstavila pa sta
se tudi kandidata za voli-
tve v državni zbor iz 5. vo-
lilne enote Leopold Drame
in Zvonko Juteršek.
V	središču Celja, na od-
prtem prireditvenem pro-
storu v Stanetovi ulici je
bilo živahno v soboto do-
poldne, ko so predvolilno
zborovanje pripravili člani
in simpatizerji Narodno-
domokratske stranke in
Slovenske gospodarske
stranke, ki za decembrske
volitve nastopajo na skup-
ni listi. Zbranim sta spre-
govorila predsednika obeh
strank dr. Raj ko Pirnat in
dr. Edo Pirkmajer, pred-
stavila pa se je tudi pred-
sedniška kandidatka Alen-
ka Žagar-Slana.
V	torek zvečer je sreča-
nje v dvorani Narodnega
doma pripravila tudi Zdru-
žena lista za Celje, na pred-
stavitev kandidatov za vo-
litve v državni zbor Željka
Ciglerja in Franca Bergin-
ca ter kandidata 5. volilne
enote za volitve v državni
svet Franca Bana so pova-
bili tudi predstavnike vseh
štirih, v Združeno listo po-
vezanih strank.
IS
Grbi povezujejo
Šmarska občina zadnja v Sloveniji dobiva svoj grb
Šmarska občina naj bi
končno le dobila svoj občinski
grb. O potrebi po grbu so se
v šmarski skupščini odločali
že pred meseci — takrat za avto-
mobilske registrske tablice
- vendar je zamisel padla v vo-
do. Zaradi znanih lokalizmov
ni bilo skupnega jezika, saj so
mnogi pričakovali hitro deli-
tev šmarske občine na več
manjših.
Tako bi bili, na primer,
v Rogaški Slatini (kjer so se na
predreferendumu že odločili
za samostojno občino), neza-
dovoljni s krajevnim grbom od
drugod in obratno, vendar pa
bo do nove lokalne samoupra-
ve preteklo vsaj še nekaj mese-
cev ali celo kakšno leto. V se-
danji občini Šmarje pri Jelšah
pa po medobčinskih in medna-
rodnih srečanjih ugotavljajo,
da brez svojega grba le ne mo-
rejo več.
Zato bodo, po soglasjih na
zadnjih sejah občinskega
predsedstva in izvršnega sve-
ta, novo zamisel občinskega
grba predlagali poslancem ob-
činske skupščine, ki se bodo
o grbu odločili na enem od
svojih prihodnjih zasedanj.
Gre za starodavni graščinski
grb, ki so ga uporabljali že
grofje Gaisrucki, lastniki gra-
du Jelše in Novega Celja. Ar-
hitekt Peter Planinšek je po
tem starem grbu pripravil os-
nutek grba občine Šmarje pri
Jelšah, v prevladujoči modri
barvi, na beli podlagi. V štirih
ločenih poljih so upodobljeni
modra rogova in zeleni jelšini
listi na zlatorumeni podlagi,
preostala dva pa sekajo modre
poševne črte.
Na seji občinskega izvršne-
ga sveta, pretekli petek, so po-
vedali, da grba ne bo mogoče
neposredno uporabiti tudi za
avtomobilske registrske tabli-
ce. Uporabili pa bi ga lahko za
občinsko zastavo.
BRANE JERANKO
Modro-beli osnutek grba obči-
ne Šmarje pri Jelšah je bil všeč
občinskemu predsedstvu in iz-
vršnemu svetu. Bo tudi po-
slancem?
REKLI SO
Direktor Ljubljanske banke
Splošne banke Celje Niko Kač
ob sprejemu zakona o sanaciji
bank:
»Opredelitev družbenopoli-
tičnega zbora slovenskega
parlamenta do sanacije slabe
bančne aktive v višini 2,2 mili-
ijarde mark pomeni, da je mož-
no začeti postopek sanacije
bank oziroma da je Agencija
za sanacijo bank dobila for-
malni materialni vir za zače-
tek postopka.
Tisti del zakona, ki naj bi bil
namenjen reševanju starih de-
viznih vlog, še ni bil sprejet,
zato pri reševanju tega vpra-
šanja ne morem obljubiti no-
benih sprememb. Za nas je po-
memben tudi zakon, ki govori
0	sanaciji slovenskih železarn,
precejšen del slabe aktive, ki
jo ima naša banka v Železarni
Store, se tako rešuje, položaj
banke pa se s tem izboljšuje.
Problem starih deviznih vlog
bo eno prvih vprašanj, ki se ga
,bo lotil novi parlament, pred-
vidoma že januarja ali febru-
arja. Zaenkrat rešujemo naj-
bolj kritične primere, denimo
zdravljenje, nakup zdravil,
smrtne primere ali dokup let.
Za nove devizne varčevalce pa
1	sanacij a bank ne bo pomenila
i nobenih sprememb, prihranki
t so deponirani v tujini in so na
voljo vsak trenutek.«
IB
Strah pred centralizmom
LDS in dr. Drnovšek v Slovenskih Konjicah
Minuli petek je Liberalno-
demokratska stranka predvo-
lilno delovala tudi v Sloven-
skih Konjicah. Srečanja
s predstavniki sedanje občin-
ske oblasti in gospodarstver-
niki konjiške občine so se ude-
ležili predsednik stranke LDS
in predsednik slovenske vlade
dr. Janez Drnovšek ter mag-
. Dragan Černetič, kandidat
LDS za volitve poslancev
v Državni zbor in Borut Aluje-
vič, ki je kandidat za poslan-
sko mesto v Državnem svetu.
Dr. Drnovšek se je osredoto-
čil na oris stanja v slovenskem
gospodarstvu po dobrih šestih
mesecih vladavine, ko se je
vlada trdno odločila, da pre-
strukturiranje gospodarstva
ne bo potekalo v inflacijskih
razmerah in ko so pred njo
zahtevne naloge pri sanaciji
finančnega sistema. Pri sana-
ciji podjetij pa bodo v vladi ob
razpisu oziroma usmerjanju
namenskih sredstev še posebej
pozorni, da ne bi prihajalo do
nekontroliranih stečajev je,
med drugim, povedal dr. Dr-
novšek.
Kaže, da se Konjičani bojijo
nadaljevanja državnih centra-
lističih usmerjanj, zlasti fi-
nančne centralizacije, zato se
zavzemajo za krepitev regi-
onalne moči odločanja. Pri
tem pa za Štajersko območje
ne smeta biti nova centra od-
ločanja Maribor ali Celje, am-
pak manjše interesno in go-
spodarsko zaokrožene ter po-
vezane celote oziroma območ-
ja. Na te dileme je dr. Drnov-
šek odgovoril, da se tudi sam
zavzema za večjo avtonomijo
posameznih občin.	M. A.
Ne za strankarsko disciplino
»Stranka neodvisnih je že
doslej poskušala prodreti
s svojimi predlogi za urejanje
posameznih področij, za kate-
ra ima v svojih vrstah dovolj
priznanih strokovnjakov, a ji
to ni uspelo. Ponujali smo svoj
predlog lastninjenja, a dlje kot
do objave v časopisih zaradi
nerazumevanja političnih
strank — ki namesto o strategiji
razvoja Slovenije razmišljajo
zgolj o medstrankarskem
kupčkanju - nismo prišli,« je
na ponedeljkovem pogovoru
z noxanarji v Celju povedal
predsednik stranke Janez Do-
lenc.
V Celju so se predstavili tudi
štirje kandidati ža volitve
v državni zbor iz 5. volilne
enote: Alojz Forštner, Katja
Lukič, Vlado Gorišek in dr.U-
roš Janez Stanič. Za Stranko
neodvisnih velja, da ima na-
mesto programa zgolj pro-
gramske usmeritve, svojim
članom omogoča avtonomno
politično delovanje, ne prizna-
va strankarske discipline in za
decembrske volitve tudi nima
nacionalne liste. Neodvisni
verjamejo, da bodo prišli v slo-
venski parlament, za nastopa-
nje na volitvah pa so se odloči-
li zato, ker so prepričani v av-
toritete posameznih področij.
Stranka v nobenem primeru
ni pripravljena sklepati koali-
cij, če bodo njihovi kandidati
izvoljeni v parlament, pa ob-
ljubljajo dvoje. Najprej - tudi
zato, ker se jim zdi v času zao-
strenih gospodarskih razmer
in vse večje revščine nemoral-
no zapravljati za predvolilno
kampanjo več kot 500 mark na
kandidata - bodo zahtevali na-
tančno finančno poročilo
o pridobljenem in potrošenem
denarju strank za volitve. Za-
tem bodo neodvisni zahtevali
tudi revizijo lastninske zako-
nodaje, saj menijo, da poslanci
pred volitvami sprejemajo za-
kone z vrhunsko neodgovor-
nostjo. Lastninski zakon pri-
naša Sloveniji novo najbolj
množično kategorijo razlaš-
čencev — delavcev, ki so si de-
setletja pritrgovali od ust in
ustvarjali družbeno premože-
nje, zdaj pa bodo uspešna po-
djetja več let - kot za kazen ker
so uspešno poslovala - odpla-
čevala svoj dolg v državne
sklade, delavci pa bodo v naj-
boljšem primeru lahko odku-
pili le petino »svojih« podjetij,
ki bodo zaradi pomanjkanja
kapitala prisiljena životariti.
I. STAMEJČIČ
Denar za ekologijo je, vendar skrit
Slovensko ekološko gibanje ustanovljeno tudi v Celju
Septembra letos je bilo v Ljubljani
ustanovljeno Slovensko ekološko gibanje
(SEG), ki si prizadeva ekološko prebudi-
ti Slovenijo in tiste, ki bi lahko prispeva-
li k reševanju to\Tstne problematike.
Pripravili so že \Tsto pobud in jih poslali
pristojnim, vendar nanje pristojni ne od-
govarjajo. Včeraj so, na Teharjah, usta-
novili pokrajinski odbor SEG Celje.
Čeprav se bo SEG aktivno udeležilo
tudi volitev s 64 kandidati v vseh osmih
volilnih enotah za državni zbor poudar-
jajo, da so izrazito nestrankarski.
V ospredju prizadevanj članov SEG je
varovanje okolja, pravi Peter Kavalar,
novinar, sicer pa predsednik iniciativne-
ga odbora SEG. »Če nam bo uspelo priti
v parlament, bomo opozicija vsaki vladi,
odločili pa smo se, da ne želimo biti niko-
li v izvršnih organih. Prizadevamo si, da
bi ta država čimprej dobila sodobno za-
konodajo, v kateri bi tudi ekološka pro-
blematika dobila ustrezno mesto.«
Člani SEG so prepričani, da denar
v državi je, vendar gre le redko v ekolo-
ške namene, zato želijo to spremeniti. Za
varstvo okolja naj bi poskrbeli onesnaže-
valci, pravijo.
Pokrajinski odbor SEG Celje bo delo-
val v osmih občinah na Celjskem. Spreje-
li so program, obenem pa želijo zagotovi-
ti pogoje, da bi ta regija postala zdravili-
ško-turistično območje, kar ji omogočajo
naravne danosti, omejuje pa jo onesnaže-
no okolje.
In kaj je še uvrstil pokrajinski odbor
SEG Celje med temeljne naloge? Med
drugim, da naj bi za Logarsko dolino
izdelali na republiškem in mednarodnem
natečaju poseben projekt zaščite in izra-
be, zavzemajo se za hitrejšo plinifikacijo
naselij, za sanacijo termoelektrarne Šo-
štanj, več pozornosti naj bi namenili
zmanjšanju hrupa v naseljih, za najbolj
ogrožene prebivalce ob tovarniških nase-
ljih in komunikacijah bi bilo potrebno
najti hitre rešitve, vključno s preselitvijo
na stroške povzročiteljev in države, me-
sta naj dobijo avtomobilske obvoznice...
Peter Kavalar tudi meni, da SEG vna-
ša v slovenski politični prostor nov ele-
ment, gibanja. To je lahko namreč manj
politično obarvano in zato bolj objektiv-
no do nastalih problemov. Zato, na pri-
mer, ni mogoče, da bi se v SEG Celje
dogajale takšne stvari kot v vrstah Zele-
nih Celja, ki so stranka, v kateri zaradi
notranjih razprtij še najmanj pozornosti
posvečajo ekološki problematiki.
NATAŠA GERKEŠ
Že pred ustanovitvijo pokrajinskega od-
bora SEG Celje, je bil ustanovljen ob-
močni odbor za Radeče. Predvsem zato,
ker Radečane vznemirja problematika
hidroelektrarne Vrhovo, problem čiste
Save, zraka, odlaganja komunalnih od-
padkov, se jim je zdelo potrebno, da
ustanovijo svoj odbor. Ta je minulo sobo-
to pripravil protestni shod v Radečah,
v znamenje protesta, ker se zdijo tik pred
odprtjem hidroelektrarne Vrhovo nere-
alne obljube pristojnih, da bodo poskr-
beli tudi za čistejšo Savo.
Upravljala bo »Janina«
šmarski izvršni svet se je na zadnji seji odločil za
upravnika stanovanj v občinski lasti.
Pristojna občinska komisija je večkrat obravnavala po-
nudbe Stanovanjske zadruge Janina in Franca Bervarja,
obeh iz Rogaške Slatine, ter Ikoma iz Šmarja. Ugotovila
je, da ima najboljše pogoje Janina, s tem pa se je strinjal
tudi šmarski izvršni svet. Tako bo občinski sekretariat za
gospodarstvo zaenkrat sklenil z Janino dvoletno pogodbo
in sproti nadziral njeno delo, pa tudi njene potrebe po
zaposlenih. V občini Šmarje je nad 1200 stanovanj v hišah
z več kot deset stanovanji, kjer morajo imeti, po stano-
vanjskem zakonu, upravnika, ki skrbi za njihovo vzdrže-
vanje. Več kot polovica teh stanovanj je v mestu Rogaška
Slatina, upravnik pa bo jih bo vzdrževal po vsej občini.
BJ
SVET MED TEDN®M
Zatišje pred
nevihto
V vsakem mestu so tak-
sisti zanimiv vir informa-
cij. Ponavadi upoštevajo
želje stranke, le makedon-
ski taksisti govorijo samo
o bencinu, na koncu pa za
vožnjo od letališča do
Skopja zaračunajo 30 nem-
ških mark. S povprečno
makedonsko plačo si do-
mačini takšno razkošje
lahko privoščijo le petkrat
na mesec.
Bencinska mrzlica se že
nekaj mesecev širi po Ma-
kedoniji in grozi, da se bo-
do morali ljudje poleg tak-
sijev odpovedati tudi vož-
njam z osebnimi avtomobi-
li. Razmere z malo domi-
šljije že spominjajo na Al-
banijo, pred dvema letoma,
ko so bili edini udeleženci
prometa le redki kolesarji
in popolnoma neogroženi
pešci. Promet na ulicah je
močno razredčen, uvedli so
že tudi redukcije ogrevanja
stanovanjskih in javnih
prostorov. Kriza je očitno
velika, dokaz zanjo pa je
direktor skopske radiotele-
vizije, ki sedi v svoji pisar-
ni ogmjen v plašč.
Makedonija že mesece
preživlja v močni informa-
cijski in ekonomski bloka-
di. Obroč okrog nje se iz
ene strani zapira iz zahoda,
ki je s svojimi sankcijami"
proti Srbiji in Črni gori ve-
liko bolj prizadel Makedo-
nijo, na drugi strani pa ga
zapirajo sosednje države,
posebno Grčija, ki si moč-
no prizadeva proti medna-
rodnemu priznanju make-
donske države.
Makedonci so se prisilje-
ni vsak dan sproti prilaga-
jati izrednim življenjskim
razmeram. Prepuščeni
lastni iznajdljivosti so se
zatekli k sivi ekonomiji in
organiziranemu kriminalu,
ki je hitro našel svoje mesto
v enem od evropskih mafij-
skih koridorjev. Trgovina
z devizami, prekupčevanje
mamil in prostitucija so
ustvarili posebne centre
moči, ki vplivajo na pojave
vsesplošne korupcije. Celo
vodilni ljudje v državnih
podjetjih priznavajo, da se
jim je včasih težko izogniti,
če hočeš, da posli v takš-
nem sistemu obstanejo.
Zelo zanimiva je na pri-
mer iznajdljivost Make-
doncev pri oskrbovanju
z gorivom. Kriza je nastala
potem, ko je Makedonija
od Grkov kupila gorivo, ki
že mesece stoji na grško-
makedonski meji. Pogoj, ki
ga je postavila grška vlada,
da bi izročila že plačano
gorivo je, da se Makedonci
odpovedo imenu Makedo-
nija. Ker je to začaran
krog, saj Grčija zaenkrat
ne namerava priznati Ma-
kedonije, in se Makedonci
ne nameravajo odpovedati
svojemu imenu, so ljudje
cisterne na meji že zdavnaj
odpisali in se znašli po svo-
je. Črna borza najbolj cveti
v tistih državah, kjer po-
nudba ne dosega povpraše-
vanja in kjer domača pro-
izvodnja in uvoz nista do-
volj velika, ali pa sta neus-
klajena. Preprodajalcev
deviz v Makedoniji po zlo-
glasnem 6. novembru ni več
toliko kot prej, čeprav to ne
pomeni, da je ulična me-
njava zatajila. Nasprotno,
ponudba se z bliskovito na-
glico prilagaja povpraševa-
nju: uvoženi jeans, pona-
redki vseh mogočih proiz-
vajalcev. Sodobno se upor-
no meša s tradicionalnim.
Medtem ko ješ čevapčiče in
ogleduješ tesne trgovinice
s čudovitimi ročno izdela-
mi preprogami, okrog tebe
vsi prekupčujejo in skrbijo,
da Skopjani kljub blokadi
ne bi bili preveč prikraj-
šani.
Vsak, ki si v Makedoniji
lahko privošči, da za liter
bencina plača od marke in
pol do štiri marke, ve, kje
ga lahko dobi. V predmest-
ju Skopja obstaja trenutno
kakšnih dvajset mest, kjer
točijo gorivo. Nekateri se
znajdejo tako, da ga prina-
šajo iz Bolgarije v posebnih
rezervoarjih, ki držijo veli-
ko več od dovoljenih 40 li-
trov.
Najhujši problem torej
ni gorivo, mleko ali zdravi-
la, saj to dobiš na odlično
organizirani črni borzi,
ampak denar. Makedonske
plače so izredno nizke, ce-
ne pa rastejo iz dneva
v dan. Poleg tega, da zmr-
zujejo, marsikdo tudi že
gladuje. Brezposelnost je
velika, država pa ne more
obljubiti ničesar, ker tudi
njej nihče ničesar ne ob-
ljublja.
Piše: ERIKA REPOVŽ
Št. 48 - 3. december 1992
4
Decembra v Sipu ne delajo
Novi airektor Sipa je Anion Sovine
v šempetrskem Sipu ne nameravajo proizvajati na zalogo, zato so decembra ostali
doma tisti delavci, ki delajo na programu kmetijske mehanizacije. Dosedanjemu
direktorju Rafku Končini so izrekli nezaupnico, direktorsko mesto pa so zaupali
Antonu Sovincu, s čimer se strinja tudi država - novi lastnik Sipa.
Zakaj je v Sipu prišlo' do zamenjave
vodstva?
Do zamenjave je prišlo zaradi težav,
v katerih se je znašlo podjetje. Vzrokov
za to je več, osnovni pa so spremenjene
politične razmere ter razpad jugoslovan-
skega tržišča. Zato smo se prijavili na
natečaj za državno sanacijo in ko smo to
obravnavali na delavskem svetu, je ta
sicer podprl priglasitev na natečaj, ven-
dar pa postavil pogoje. Staro vodstvo bi
moralo podrobneje pojasniti razmere
v Sipu, vendar delavski svet s poročilom
starega vodstva ni bil zadovoljen. Zato
so direktorju izrekli nezaupnico.
Podpisali ste že pogodbo s skladom.
Kako se zdaj lotevate reševanja razmer
v podjetju?
Sip je do sedaj posloval relativno
ugodno, čeprav velja, da se za državno
sanacijo prijavljajo v glavnem podjetja,
ki so zrela za stečaj. V Sipu ni tako. Do
konca septembra nismo bili blokirani,
sami smo premagovali težave v sodelova-
nju z banico, vendar so se stvari močno
zaostrile. Sip je izgubil več kot polovico
tržišča, tudi na slovenskem tržišču so se
razmere bistveno spremenile. Kmetje ne
kupujejo več toliko strojev, tako da je
tudi doma upadla prodaja za polovico,
na tuja tržišča pa se ne da prodreti čez
noč. Pripravljen imamo sanacijski pro-
gram, ki smo ga sedaj še dopolnili.
Doslej je bilo slišati, da je država pre-
cej omejila pristojnosti direktorjev v fir-
mah, ki so postale državna last. Kakšne
so vaše izkušnje?
Delno to drži. Sip je po novem družba
z omejeno odgovornostjo, imenovan je
upravni odbor, ki je omejil nekatera poo-
blastila direktorju. Kljub temu ocenju-
jem, da ta omejena pooblastila niso takš-
na, da bi me ovirala pri delu.
Kaj bo konkretno pomenila sanacija
za Sip, koliko ljudi bo ostalo brez dela?
Sip je zagotovo predimenzioniran,
preveč je okoli 200 do 250 delavcev. Naša
proizvodnja se doslej ni zmanjševala, de-
lali smo več kot je lahko sprejelo tržišče.
Konec septembra smo se znašli z veliki-
mi zalogami končnih izdelkov. Te so po-
rasle na dvo in pol mesečno proizvodnjo,
kar kaže, da se nismo pravočasno prila-
godili razmeram na tržišču.
Zaradi teh zalog ste menda v Sipu de-
cembra ustavili proizvodnjo?
To je nujno, kajti ob normalni proiz-
vodnji do konca leta bi nam zaloge še
naraščale, takšnega bremena pa enostav-
no ne zmoremo. Trenutne zaloge pred-
stavljajo več sto milijonsko vrednost.
Decembra so doma vsi tisti, ki delajo na
kmetijskem programu, tam je zaposlenih
300 do 400 delavcev.
Se bo po novoletnih praznikih proiz-
vodnja nadaljevala ali to že pomeni ča-
kanje oziroma pr\'e tehnološke Niške?
Računam, da se bo proizvodnja nada-
ljevala, vendar v zmanjšanem obsegu.
Upravni odbor je že imenoval komisijo
za ugotavljanje presežnih delavcev, po
sanacijskem programu se bo število
zmanjšalo za 200 delavcev. Prizadevali si
bomo, da ljudje ne bodo ostali brez dela.
Sodelujemo z ministrstvom za delo in
z njihovo pomočjo bomo poskušali za
večino teh delavcev poiskati nadomestn«
delo v podjetju ali kje drugje.
Kakšne rezultate pa sicer pričakujete
ob koncu leta?
Poslovni rezultat bo negativen, vendar
finančni rezultat sam ni toliko pomem-
ben kot je likvidnost. Po podpisu pogod-
be s skladom smo spremenili marketin-
ški pristop, kupcem, trgovinam in vsem
uporabnikom začeli ponujati izvense-
zonske pogoje nakupa, ponujamo jim
obročno plačevanje, za nekatere izdelke
z visoko ceno pa se lotevamo neposredne
obdelave tržišča po vaseh in kmetijah.
ffiENA BASA
Anton Sovmc, novi direktor Sipa. V tem
podjetju je preko 20 let, nazadnje je bil
vodja gospodarskega sektorja.
Prepoznane podjetniške pobude
v šmarski občini so pretekli teden na slovesni način
izročili poslovne načrte dvajsetim udeležencem, ki so
sodelovali v programu prepoznavanja podjetniških
pobud. Izkazalo se je, da se za to obliko zanima vse več
občanov, ki si želijo informacij, znanja in svetovanja, pri
tem pa se lotevajo najrazličnejših proizvodnih in usluž-
nostnih dejavnosti.
Zainteresirani občani so se udeležili 10-urnega progra-
ma, kjer jih je svetovalec vzpodbujal k razmišljanju
o raziskovanju tržišča, nabavni in tržni problematiki ter
k ugotovitvi, po kakšni ceni lahko izdelek oziroma uslugo
ponudijo. Svetovanja v preteklih dveh mesecih se je ude-
ležilo tudi nekaj interesentov, ki niso mogli sodelovati
v prvi skupini. Ta je zaključila program podjetniškega
prepoznavanja junija, iz te skupine pa so predstavili
uspešni primer šmarskega podjetnika, ki se je odločil za
opravljanje pogrebnih storitev po vsej Sloveniji.
V občinskem programu prepoznavanja podjetniških po-
bud je sodeloval celjski zavod za zaposlovanje, ki je sofi-
nanciral brezposelne ali delavce na čakanju. Sicer je bilo
svetovanje zaenkrat za vse udeležence še brezplačno, ven-
dar za vnaprej razmišljajo o njihovi finančni soudeležbi.
BRANE JERANKO
Hitite počasi
Taifo svetujeio z zvezi z lastninjenjem
v Agenciji za privatizacijo
Nabito polna dvorana celj-
skega Narodnega doma pred
tednom dni je očiten dokaz, da
gospodarstvenike še kako za-
nima lastninski zakon, verjet-
no pa veliko zanimanje kaže
tudi na nejasnosti in številna
odprta vprašanja, kako se
v praksi lotitit uresničevanja
zakona.
Kakšnih posebnih konkret-
nih navodil gospodarstveniki
na posvetu iz razprav pod-
predsednika slovenske gospo-
darske zbornice Dagmarja Su-
stra, mag. Draga Mežnarja tet
predstavnika Agencije za pre-
strukturiranje in privatizacijo
podjetij Boža Jašoviča niso sli-
šali. Pomanjkanje konkretnih
navodil je tudi razumljivo,
kajti zakon, ki bo začel uradno
veljati to soboto, terja še vrsto
podzakonskih aktov, ki naj bi
jih novi parlament sprejel
v naslednjih mesecih.
Božo Jašovič gospodarstve-
nikom svetuje, da podjetja
najprej temeljito analizirajo in
ocenijo, ugotovijo vrednost
družbenega kapitala, se reor-
ganizirajo in prestrukturirajo,
šele potem pa naj gredo v last-
ninjenje po poteh, ki jih pred-
videva zakon. Zakon je okvir,
znotraj njega pa precej mož
nosti, da se podjetja prilagodi
jo svojim potrebam in izbereji
zase najboljšo pot.
Kar nekajkrat pa so gospo-
darstveniki v Celju spraševali,
ali ne bo zaradi sprejema last-
ninskega zakona v naslednjih
mesecih, dokler ne bo znanega
lastnika, povsem zamrla inve-
sticijska dejavnost po podjet-
jih. Dagmar Šuster je menil,
da smo v samostojni Sloveniji
in še prej v skupni državi pre-
malo investirali že vsaj 12 let
Božo Jašovič je v Celju pojas-
nil, da moratorij, ki začne ve-
ljati to soboto, pomeni prepo-
ved statusnih sprememb te^
razpolaganja s sredstvi, ki bo-
do presegala okvir rednega
poslovanja. To bodo transaki
cije, vTedne nad 10 tisoč eku-
jev oziroma 10 odstotkov
družbenega kapitala. Za vse te
transakcije bodo morala druž-
bena podjetja pridobiti soglas-
je agencije.
Negotovost z lastništvom zdaj
še dodatno zmanjšuje investi-
cijsko vnemo. Kljub temu je
zakon dober, ustvaril bo novo
lastniško strukturo, ki bo ra-
zen za tekoče poslovanje zain-
teresirana tudi za razvoj. Ni
pa se strinjal z mnenji gospo-i
darstvenikov, da bo investicij-
ska dejavnost povsem zamrla
»Če bi bil zloben, bi dejal, da
investicijska dejavnost silno
ne more zamirati, ker je prak-
tično ni. Kjer so kakovostni
programi, bo razvoj nujen. Ra-
zen tega se bodo ponekod od-
ločili za delavsko menedžerski
odkup, tam bodo lastniki zna-
ni takoj in v njihovem interesu
so gotovo tudi razvojni pro-
grami.«
IRENA BAŠA
GOSPODARSKI BAROMETER
Predstavitev živilsice
industrije
v Zdravilišču Rogaška Slati-
na so v torek in včeraj pripravili
predstavitev slovenskih vin ter
živilske industrije. Srečanje so
popestrili z degustacijami, sre-
čanje pa so pripravili v sodelo-
vanju s slovensko gospodarsko
zbornico.
V Kostrolu Jih je
preveč
Po projekciji, ki jo je izdelala
skupina Consulting Čeme, bi
konjiški Kostroj uspešno poslo-
val s samo 180 zaposlenimi. Ra-
zreševanja trajnih presežkov so
se lotili že v začetku leta in števi-
lo zaposlenih s 318 zmanjšali na
289 delavcev. Poleg tega so 53
delavcev opredelili kot trajne
presežne delavce. V začetku no-
vembra so skupaj s temi, že prej
opredeljenimi delavci, imeli na
listi 87 presežnih delavcev. Med
njimi je tudi 19 delavcev, ki so
v bolniškem staležu, na porodni-
škem dopustu, socialno ogroženi
in invalidi.
Povečali izvoz
v koncemu Gorenje kljub le-
tošnjim težavam pričakujejo, da
bodo ne samo izpolnili izvozne
načrte, temveč jih celo presegli
za 5 odstotkov. K temu je pripo-
moglo tudi odpiranje novih tr-
žišč na Vzhodu, zaradi lažjega
obvladovanja tega območja pa
zdaj ustanavljajo novi podjetji
v Bolgariji ter Ukrajini.
IMP-iSO prodan
Na četrti dražbi so kdnčno
prodali konjiško podjetje IMP-
ISO. Kupec je konjiško zasebno
podjetje ABD Dravinja, ki ga vo-
di Viljem Bezenšek. Firmo so ku-
pili v sodelovanju s še dvema ko-
njiškima zasebnikoma. V prosto-
re IMP-ISO je novi lastnik pre-
selil dosedanje podjetje in trgo-
vino, obenem pa nadaljujejo
s proizvodnjo električnih stikal-
nih naprav, kjer dela 25 delavcev
nekdanjega družbenega po-
djetja.
Pismo o nameri
v Kovinski industriji Vransko
bodo v kratkem podpisali pismo
o nameri z nemškim podjetjem
Empe Werke, to je matično po-
djetje žalskega Emteksa, za ka-
terega so na Vranskem izdelali
napravo za sežiganje posebnih
odpadkov. Empe Werke naj bi
zastopal Kovinsko industrijo
Vransko v Zahodni Evropi, raz-
mišljajo pa tudi o ustanovitvi
mešane družbe.
IB
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	BPI - Biro za projektiranje
in inženiring d.o.o. Maribor nudi
izdelavo vseh vrst tehnične do-
kumentacije za ceste in sprem-
ljanje gradbišč. Informacije: tel.
061/29-791 (Milan Bartol).
-	Škotsko podjetje (posredni-
štvo blaga iz druge roke) želi
razširiti svojo dejavnost ne trge
vzhodne Evrope in išče posred-
niško podjetje. Informacije: tel.
061/150-122 (GZS - Služba za
ekonomske odnose s tujino
- Mojca Osojnik).
-	Avstrijsko podjetje R. PE-
Exoprt - Import nudi potrošne
in prehrambene proizvode (ka-
va, čistila, kozmetika, praški...).
Informacije: tel. in telefaks
9943/222-867-772 (E.Cava-
naugh).
-	Bolgarsko podjetje Predel
LTD nudi mehek in širokolisten
les, lužen in obdelan po naročilu,
plošče iz hrasta in bukve za par-
ket. Informacije: tel. in telefaks
3592/258-61-42 (Dikanski).
Povpraševanje:
-	Ukrajinsko podjetje Alla
Gavrishchenko, ki združuje pri-
vatne trgovine, išče partnerje za
dolgoročnejše sodelovanje in so-
vlaganje na področju prehram-
benih in trajnih potrošnih arti-
klov. Informacije: tel. 05500/64-
279.
-	Italijansko podjetje Gilma-
tex išče stike z izdelpvalci bom-
bažnih nogavic za izdelavo in
prodajo njihovih izdelkov v Slo-
veniji. Informacije: tel. 9939/41-
920-168 in telefaks 9939/41-930-
848.
-	Italijansko podjetje Demax
C/O Castallini (proizvajalec zo-
bozdravstvenih pripomočkov)
išče zastopnike za prodajo svojih
izdelkov v Sloveniji. Potrebno je
poznavanje stroke, tehnično
znanje in komercijalne sposob-
nosti. Informacije na naslov: De-
max S.R.L. C/O Castellini
S. P. A., Via Saliceto 22, 40013
Castel Maggiore (80), Italija.
-	Nemško podjetje TKSV
- Telekommunikations - Service
und vartrieb išče partnerja na
področju prodaje telekomunika-
cijskih proizvodov (telefaksi,
mobilni telefoni, telefonski si-
stemi). Informacije: tel. 0711/82-
600-0 in telefaks 0711/82-600-20
(Dierk Pfeiffer).
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 2. 12. 1992
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
Št. 48 - 3. december 1992
'5
Za najtežje pošicodovane
v Celjski bolnišnici so v pe-
tek slovesno odprli enoto za
intenzivno nego poškodbenega
oddelka. Preureditev in opre-
ffia sta stali 14 milijonov 743
tisoč tolarjev, od tega so dve
tretjini prispevali občani Celja
s samoprispevkom, tretjino pa
podjetja.
Kot je poudaril vodja bol-
nišnice mag. dr. Aleš Demšar,
je ureditev te enote za bolniš-
nico velikanskega pomena, saj
omogoča po operaciji uspešno
zdravljenje najtežje poškodo-
vanih. Poškodovancev sprej-
niejo letno na zdravljenje
2500, še tako strokovna in
uspešna operacija pa brez
ustrezne pooperativne nege ni
dovolj. Na takšno enoto so ča-
kali vsaj petnajst let, torej vse
od takrat, ko so začeli graditi
nov osrednji objekt bolnišnice.
Ta prepotrebna enota je ureje-
na, za ureditev številnih dm-
gih šibkih točk bolnišnice pa
s koncem tega leta in z izte-
kom četrtege samoprispevka
občine Celje upanje ugaša.
To je poudaril tudi predsed-
nik referendumskega odbora
Edvard Stepišnik: »Z uredi-
tvijo te enote končujemo veli-
ko delo petih let. Žal mi je, da
samoprispevek traja samo še
en mesec. Za njegovo nadalje-
vanje bi morali odgovorni,
vsaj v občini Celje, narediti
več«. S samoprispevkom so
uredili vse, kar so obljubili,
povrhu pa še to enoto in ma-
mograf, vreden 200 tisoč
mark, ki so gJ^udi usposobili
te dni.
Predstojnik poškodbenega
oddelka dr. Miroslav Batišta
pa je v svojem nagovoru poh-
valil predvsem hiter dogovor
z odborom za samoprispevek,
pomoč podjetij in razumeva-
nje izvajalcev, ki so vsa dela
opravili v manj kot mesecu
djii.
MBP
Foto: EDO EINSPIELER
Kozjanska predvolilna vročica
v obeh kozjanskih občinah je bilo pretekle dni več
predstavitev predsedniških kandidatov, strank in njiho-
vih kandidatov za državni zbor in svet.
Pretekli četrtek sta se v Rogaški Slatini, Atomskih to-
plicah, Šmarju, na Ponikvi in v Šentjurju predstavila
predsedniški kandidat Slovenskih krščanskih demokra-
tov, Ivan Bizjak in strankin predsednik Lojze Peterle.
Bizjak je povedal, da mora biti predsednik povezujoča
osebnost. Hkrati so se predstavili tudi strankini kandidati
za državni zbor in svet, Matjaž Železnik, Marjan Drofenik
in Jurij Malo\Th. Predsedniški kandidat Slovenske ljud-
ske stranke, dr. Stanko Buser, ki se strankinega petkovega
množičnega zbora v Lesičnem ni mogel udeležiti, je odsot-
nost opravičil, predstavil pa se je strankin kandidat za
državni zbor, Franc Potočnik. V Šmarju in Rogaški Sla-
tini, sta se ob stojnici Socialdemokratske stranke v soboto
pogovarjala z volilci predsednik stranke dr. Jože Pučnik
in njen kandidat za državni zbor, Franc Zidar. V Šent-
jurju pa je bil v nedeljo večer s predsedniškim kandidatom
Demokratov, Jelkom Kacinom in strankinim kandidatom
za državni zbor, Gregorjem Bezenškom.
BRANE JERANKO
Vroča zima
Na predzadnji letošnji seji
skupščine občine Laško je bilo
izredno vroče, saj je velika ve-
čina poslancev »napadla«
predlog proračuna in plana
občine za prihodnje leto. Izre-
čenih je bila \Tsta pripomb, po
besedah predsednika skupšči-
ne Miloša Veršca pa obeh po-
membnih dokumentov za de-
lovanje občine letos gotovo ne
bodo sprejeli.
»Po volitvah pričakujemo
večje pretrese in je zato nesmi-
selno hiteti s sprejemanjem ze-
lo pomembnih dokumentov,«
je ob tem povedal Veršec, ki je
tudi miril mnoge poslance, ki
so v svojih nastopih napadli
predsednika Izvršnega sveta
Romana Matka in nekateri ce-
lo zahtevali njegov odstop.
Veršec se boji, da bi se občini
nepokrito vlaganje v nove ob-
jekte maščevalo in da bi se
znašli v podobnem položaju
kot občina Trbovlje, ki je pred
razsulom. Po njegovem mne-
nju so problem tudi obveznice,
za katere je treba najti denar
za vračanje. Bati se je, da se
bodo dolgovi tako nakopičili,
da se jih bodo otepale še mno-
ge naslednje generacije.
Poslanci so v plan in prora-
čun poskušali vnesti vrsto po-
stavk, med drugim tudi denar
za ureditev okolice kulturnega
doma v Laškem. Za notranjost
bo poskrbela Pivovarna La-
ško, za zunanjost mora občina.
Pripombe so bile tudi na grad-
njo HE Vrhovo, kjer se bojijo,
da bodo graditelji kljub njiho-
vim pripombam nadaljevali po
svoje.
Poslanci laške občinske
skupščine se bodo letos sestali
še enkrat, vendar proračun in
plan ne bosta na dnevnem re-
du. Da sta v občini prisotna
dva pogleda na razvoj pa je že
tako dalj časa jasno.
TONE VRABL
V nedeljo za
samoprispevek
v Grižah
v krajevni skupnosti Griže
se bodo krajani v nedeljo na
referendumu odločali o uvedbi
krajevnega samoprispevka.
Problemov, zlasti komunalnih,
se je v zadnjem času nabralo
kar precej, denarja za njihovo
razreševanje pa je vse manj tu-
di iz občinskega proračuna.
Član sveta KS Griže, Franci
Tratar nam je povedal, da bi
naj z zbranimi sredstvi uredili
pokopališče in nadaljevali
z izgradnjo kanalizacije, mo-
dernizirali nekaj cestnih odse-
kov, opravili še nekaj vzdrže-
valnih del, desetino zbranega
denarja pa bi namenili za po-
trebe vaških svetov. Nekaj de-
narja bodo namenili še za ob-
novo vodovodov, ureditev
pločnika od Griž do Zabuko-
vice, garderob v osnovni šoli in
delu zimske službe ter za po-
moč organizacijam in dru-
štvom.
JANEZ VEDENIK
Gasilski štrajk ni upravičen
v ponedeljek so se odločili
za protest poklicni gasilci
v Ljubljani in obstoja realna
možnost, da jim sledijo še dru-
gi poklicni gasilci po Sloveniji,
morda tudi v Celju. Zanimivo
je, da se s takšnim protestom
ne strinja poveljnik Gasilske
zveze Slovenije Tone Sen-
točnik:
»Protest poklicnih gasilcev
v Ljubljani ni upravičen in po-
šten zlasti do dnigih delavcev,
ki so v mnogo slabšem položa-
ju, kot poklicni gasilci. Nimajo
slabih osebnih dohodkov in
tudi druge stvari so primemo
urejene^ Za odpravo morebit-
nih nesporazumov so druge
možnosti, kot protestni shod.
Pritožujejo se nad problemom
izobraževanja, ko pa smo jim
ga spomladi ponudili, prilož-
nosti niso izkoristili. Ob tem
moram povedati, da so sloven-
ski gasilci edini v Evropi, ki
imajo benificirano delovno
dobo.«
Sentočnik se je ob protestu
ljubljanskih poklicnih gasil-
cev dotaknil tudi dela sloven-
ske gasilske organizacije:
»Največ delamo na novem
zakonu in pravilih naše orga-
nizacije. V Celju pa poskuša-
mo pri prostovoljnih gasilcih
nadomestiti manjko denarja
za splošno dejavnost. Ironija
je, da davkarija društvom po-
bere denar, ki ga dobijo kot
nadomestilo za prevoz pitne
vode. Vem samo to, da se pro-
stovoljni gasilci prav gotovo
ne bodo odločili za protest, če-
prav bi bili nanj prej upraviče-
ni, kot njihovi poklicni ko-
legi.«
T. VRABL
TIbor Lester v Celju
' Gospodarstveniki z našega območja so se
v torek v dvorani Celjske mestne hranilnice
pogovarjali s predstavnikom Madžarske v Slo-
veniji Tiborjem T.csterjem. Da je Madžarska
Zanimiva za poslovneže, dokazuje razmeroma
dober obisk tega srečanja, ki ga je organizirala
območna gospodarska zbornica. Okoli 20 po-
djetnikov iz družbenih in zasebnih firm je
madžarskemu gostu ponujalo svoje izdelke, ki
bi bili zanimivi za madžarske kupce, pri tem
pa so opozarjali na razmeroma visoke dajatve
pri izvozu na Madžarsko ter problem dolgih
plačilnih rokov. Obenem so menili, da bi kon-
kretne probleme najhitreje reševali z ustanovi-
tvijo gospodarskega predstavništva na Mad-
žarskem.
IB
Konjiški predvolilni
Prispevek
Poleg običajnih predvolilnih shodov, kakrš-
no je bilo tudi srečanje ob socialdemokratski
stojnici v soboto v Slovenskih Konjicah in
v Zrečah, so Konjičani poskrbeli, da imajo
ljudje od bližajočih volitev tudi neposredno
korist.
Uredništvo Konjiških novic je v ponedeljek
v hotelu Dravinja pripravilo soočenje kandi-
datov za državni zbor in državni svet, ki so
doma iz konjiške oibčine. Predstavitev so po-
pestrili z zabavnim programom, obiskovalci
pa so morali plačati vstopnino, ki so jo v celoti
namenili Društvu za pomoč duševno priza-
detim.
V volilnem štabu Združene liste pa so se
odločili za zmanjšanje obsega volilne propa-
gande, denar, ki ga bodo tako prihranili, pa
bodo namenili šolam za sofinanciranje šole
v naravi in nakup računalniške opreme.
Predavanje za kmete
Enota za kmetijsko svetovanje Zavoda za
živinorejo in veterinarstvo Celje pripravlja
predajanje za kmete. V ponedeljek, 7. decem-
bra, ob 9. uri, bo v dvorani Kmetijske zadruge
Celje na Kocbekovi 5 predaval dipl. ing. agro-
nomije Darko Simončič o pokojninskem in
zdravstvenem zavarovanju kmetov.
^^ ^^ cz# ^^
NA SONČNI STRANI ALP
DESET PRAVIL ZA VOLIL-
CE - Še trikrat boste šli spat,
spoštovane bralke in bralci
Novega tednika, potem pa na
volišča! Na Miklavževo ne-
deljo bo šlo zares. Sicer vas
parkeljni ne bodo preganjali,
če ne boste opravili svoje dr-
žavljanske dolžnosti (kot dr-
žavljani imate tudi te, ne sa-
mo pravic), toda vedite, da
boste samo škodovali tistim
strankam in kandidatom, ki
jih v duhu podpirate, če bo-
ste abstinirali (se politično
držali ob strani) oziroma vas
ne bo na volišče.
Če boste volili, in upam, da
boste, ne pozabite na deset
pravil.
X Bodite gospodarni
s svojim časom in časom dru-
gih državljank in državlja-
nov, zato že doma proučite
kandidatne liste. Posvetujte
se z domačimi, s prijatelji in
se odločite. Že doma si pri-
pravite listek s tremi števil-
kami, ki jih boste obkrožili
(od 1 do 8 za predsedniške
kandidate, od 1 do 21 ali 23
pri strankah oziroma kandi-
datih za državni zbor, od
1	do 4 pri kandidatih za dr-
žavni svet) na treh glasovni-
cah, ki jih boste dobili na vo-
lišču.
2	- Med volilnim molkom,
ki bo od petka, 4. decembra,
od 24. ure do sobote, 5. de-
cembra, do 24. ure, si vzemi-
te čas za premislek. V teh 24
urah vas ne bodo bombardi-
rali s svojimi obljubami ne
bodoči predsedniki države
(vseh osem je prepričanih, da
bodo to postali, izvoljen bo
samo eden) ne 1600 drugih
kandidatov. In ko se boste
odločali, ne pozabite na iz-
kušnjo iz sedanje slovenske
skupščine, ko so tako imeno-
vane male stranke pred leto-
ma obljubljale nebesa, potem
pa z nekaj delegati (šele zdaj
bomo dobili prve prave po-
slance v slovenski zgodovini)
niso mogle narediti ničesar.
3	- Bodite pripravljeni na
to, da se bo slovenski politič-
ni prostor že 8. decembra
razbistril. Strokovnjaki na-
povedujejo, da bo 6. decem-
ber utrdil položaj štirih do-
bro organiziranih in močnih
parlamentarnih strank.
Mednje uvrščajo Drnovškove
liberalne demokrate, Peter-
letove krščanske demokrate.
Združeno listo štirih strank
in Bavčarjeve demokrate.
Vstop v parlament (najmanj
trije poslanci) naj bi si pribo-
rile še tri, štiri stranke; Puč-
nikovi socialdemokrati, še
pred njimi Jelinčičevi naci-
onalisti, Podobnikovi Ijud-
skostniki in Plutovi Zeleni
ah Žakljevi socialisti. Povo-
lilni val pa naj bi odnesel po-
točke dnigih strank in stran-
čic, ki so v zadnjem mesecu
poskušale poplaviti razne
dele Slovenije. V prid tem
napovedim so javnomnenj-
ske raziskave in Delove po-
skusne volitve. Presenečenja,
seveda, niso izključena.
4	- Ko boste šli na volišče,
vzemite s seboj obvestilo, kje
volite, ki ste ga dobili na
dom. in enega od dokumen-
tov: osebno izkaznico, potni
list, vozniško dovoljenje. Sa-
mo vabilo namreč ne zado-
stuje, da bi z njim izkazali
svojo istovetnost. Če pa vas
bo pozabljivost vseeno za-
grabila, potem se na volišču
sklicujte na navodilo Repu-
bliške volilne komisije volil-
nim odborom na volišču.
Istovetnost volilca se namreč
lahko ugotavlja tudi »na
drug način'<: če vas pozna
predsednik volilnega odbora
ah kak njegov član. Vendar
upoštevajte, da v mestih ta
drug način skoraj ni verje-
ten, velja zlasti za volišča na
podeželju, kjer se skoraj vsi
ljudje poznajo med seboj.
5	- Poskrbite za to, da bo
vaša glasovnica veljavna. Če
bo na njej slab tisk, zahtevaj-
te (to pravico imate!), da
vam volilni odbor izroči dru-
go glasovnico. Taki primeri
se znajo zgoditi, saj je gla-
sovnice tiskalo kar 80 ti-
skam po vsej Sloveniji.
6	- Glasovali boste tako,
da boste obkrožili številko
pred imenom in priimkom
kandidata (za predsednika in
za državni svet) oziroma šte-
vilko liste in njenega kandi-
data (za državni zbor). Torej,
boste naredili samo po en
krogec na vsaki glasovnici.
Glasovnica bo veljavna, čim
bo na njej krog, s katerim bo
volilni odbor lahko »nedvo-
umno ugotovil voljo volilca«.
Vaš glas bo torej veljaven,
tudi če boste pri listah za dr-
žavni zbor obkrožili razpoz-
navni znak stranke ali pa če
boste obkrožili kar celo ime
in priimek kandidata. Ven-
dar je vseeno bolje, če ravna-
te točno po zakonu in obkro-
žite številke pred kandidato-
ma za predsednika in svetni-
ka oziroma liste, ki jim boste
dali svoj glas.
7	- Če vam vsemu navk-
ljub še kaj ne bo jasno, lahko
zahtevate, da vam volilni od-
bor še enkrat pojasni, kako
se glasuje.
^ - Če pa vas bo na voliš-
ču čakalo neprijetno prese-
nečenje, da niste vpisani
v volilni imenik (sami ste
krivi, če tega niste pravočas-
no preverili), ne obupajte.
Predsednik volilnega odbora
vas bo, če iz osebnega doku-
menta izhaja, da stalno pre-
bivate na oijmočju volišča,
napotil k pristojnemu uprav-
nemu organu, ki je sestavil
volilni imenik. Ta vam bo iz-
dal potrdilo, s katerim se bo-
ste vrnili na volišča in oddali
svoj glas.
9	- Če imate v družini ko-
ga, ki slabo vidi ali zaradi
kakšne hibe ne bi mogel
osebno glasovati, ga pospre-
mite na volišče. Taka oseba
ima pravico, da pripelje pred
volilni odbor nekoga, ki na-
mesto nje - vendar po nje-
nem navodilu - izpolni gla-
sovnico in jo spusti v glaso-
valno skrinjico. Če pa gre za
invalida na vozičku, na vo-
lišče pa ni možen dovoz, lah-
ko tak invalid glasuje kar
pred voliščem, o čemer odlo-
či volilni odbor.
10	- če imate v volilnem
odboru morda osebnega so-
vražnika, naj vas to ne moti,
saj volilni odbor ne sme
odreči glasovanja nikomur,
ki je vpisan v volilni imenik
za vaše volišče.
Po vsem tem je samo še od
vas odvisno, kako se boste
odločili. Želim vam, da bi se
odločili prav...
Piše Vlado Šlamberger
Št. 48 - 3. december 1992
6
Biftek »Esterhazy«
na slovenski način
AN zgotiba o iem, kako so madžarske krave na Konjiško pribežale
Zgodilo se je prejšnji teden,
ko je konjiški mesar Štefan
Strašek kanil speljati svoj prvi
samostojni uvozni posel preko
avstrijske posredniške firme
Schlegel. V eni največjih mad-
žarskih klavnic je kupil dobrih
šest ton svežega govejega mesa
in tja poslal hladilnik z dvema
svojima delavcema, ki se jima
ob povTatku domov še sanjalo
ni, kaj ju čaka na slovensko-
madžarski meji.
V torek, 24. novembra, sta
Straškova mesarja krenila iz
madžarske klavnice in se po
utrujajoči nočni vožnji s kami-
onom-hladilnikom, polnim
sveže govedine, pripeljala do
slovensko-madžarske meje.
Na mejnem prehodu Dolga vas
so jima hladilnik odpečatili,
veterinarski inšpektor mari-
borske mejne veterinarske po-
staje pa je opravil pregled
mesnatega tovora. Na njegovo
presenečenje pa meso ni bUo
ustrezno označeno, zato je iz-
dal odločbo o prepovedi uvoza
6096 kg govejega mesa. Veteri-
narski inšpektor Sočič je na-
mreč ugotovil, da meso ni oz-
načeno z žigom izvozne, to je
madžarske klavnice. Posamez-
ni kosi mesa so bili označeni le
z okroglim žigom (internim ži-
gom vsake klavnice), kar pa po
naših predpisih ni dovolj.
Straškova mesarja sta sicer
predložila spremljajoči doku-
ment, zdravstveno spričevalo,
ki je bilo opremljeno z obema
potrebnima žigoma, a to, jas-
no, ni zadoščalo. Zato sta se
nemudoma odpeljala nazaj do
madžarskih carinikov, od ko-
der sta telefonirala na mad-
žarsko veterinarsko inšpekcijo
in povedala, kaj se je zgodilo.
Madžarski veterinarski in-
špektorji so takoj krenili na
pot in po enajstih urah vožnje
prispeli na mejo. Meso so
z ovalnim žigom ustrezno oži-
gosali in se nato slovenskemu
kolegu vljudno opravičili za to
napako ter pri tem poudarili,
da se jim je to prvič zgodilo, za
kar jim je iskreno žal. Napisali
so novo zdravstveno spričeva-
lo z novim datumom in odšli
v trdni veri, da je zadeva ure-
jena.
Pa ni bila. Ko sta Straškova
mesarja v četrtek ob štirih zju-
traj spet pripeljala zapečaten
hladilnik in veterinarskemu
inšpektorju Sočiču predložila
dokumentacijo z namenom, da
hladilnik odpečati iij preveri
oziroma ugotovi, da je meso
zdaj opremljeno tudi z oval-
nim žigom, se gospod inšpek-
tor za to ni zmenil. Vztrajal je
na prepovedi uvoza, češ da gre
pri tem poslu za »navaden miš
maš«, kot se je izrazil in čez
nekaj ur odšel rekoč, naj poča-
kata do osmih, ko ga bo zame-
njal njegov jutranji kolega.
»Jutranji oziroma dopol-
danski veterinarski inšpektor
je bil v razgovorih z nama si-
cer bolj prijazen in korekten,
a se tudi njega ni dalo prepri-
čati, da zdaj res ni več nobenih
ovir za carinjenje in uvoz me-
sa. Od inšpektorja Sočiča je
namreč dobil navodila, da
Straškovega kamiona ne sme
spustiti čez mejo. To naju zelo
čudi, saj sva kasneje izvedela,
da sta si oba inšpektorja pa
rangu enaka In lahko samo-
stojno odločata. Ne morete si
misliti, kako mučno je takšno
čakanje v negotovosti in ko
obenem razmišljaš, da gre pri
vsej stvari najverjetneje za sa-
movoljo posameznika, ki si je
pač vbil v glavo, da je s tem
našim uvozom oziroma mesom
nekaj narobe. Seveda sva o teh
zapletih takoj telefonično ob-
vestila šefa Straška, ki je začel
ukrepati po svoji strani. Čaka-
la sva vse do večera, ko se je
nenadoma pojavil gospod
Strašek, sedel za kamion in se
odpeljal,« sta povedala Boži-
dar Ercek, poslovodja v Stra-
škovem podjetju, imenovanem
Komos in njegov sodelavec
Ivan Črešnar.
Se lio govedina
usmradiia?
v petek zjutraj je Štefan
Strašek poklical novinarje in
priredil nekakšno mini tiskov-
no konferenco, da bi kar naj-
širšo slovensko javnost obve-
stil s kakšnim togim in samo-
voljnim režimom je imel
opravka. »Ko sta mi moja de-
lavca povedala, kaj se na naši
carini dogaja, sem poklical
v Ljubljano, na veterinarski
zavod Ministrstva za kmetij-
stvo, zdravstvo in prehrano.
Tamkajšnji inšpektor mi je de-
jal, da je poklical na mejni
prehod Dolga vas in naročil
veterinarskemu inšpektorju,
naj ravna po lastni presoji.
Ker pa je ta inšpektor dobil
navodila od svojega predhod-
nika, naj kamiona ne spusti
čez mejo, se je temu ustrezno
obnašal. V petek zjutraj sem
spet telefonično poklical
v Ljubljano in povedal, da se
kamion zdaj nahaja v Konji-
cah, kar jih je nemalo presene-
tilo in zmedlo. Vsega sem imel
dovolj, zato sem v četrtek zve-
čer enostavno sedel za volan in
peljal mimo carine in nato do-
mov v Konjice. Pred tem sem
od inšpektorja zahteval, naj na
odločbi o prepovedi uvoza na-
piše, zakaj je uvoz prepove-
dan, pa tega ni storil. Vse moje
prošnje, naj kamion vendarle
ponovno odpečatijo in blago
pregledajo, so bile zastonj,«
nam je v Konjicah pripovedo-
val Štefan Strašek.
V	petek dopoldne naj bi pri-
šli iz Ljubljane predstavniki
republiške veterinarske in-
špekcije in predstavnik po-
sredniške firme Schlegel, da bi
kamion odpečatili in pregle-
dali to nelegalno uvoženo in
neocarinjeno blago. Kljub te-
mu, da so naznanili svoj pri-
hod, jih ni bilo.
V	ponedeljek zjutraj sta
v Slovenske Konjice prispela
direktor republiške veterinar-
ske uprave Miha Vengušt in in
njegov namestnik Jernej Le-
nič. Pred klavnico, kjer stoji
kamion, so prišli tudi pred-
stavniki carine iz Celja, a to-
vornjaka tudi tokrat niso od-
pečatili in meaa pregledali. Za
to naj bi bi bili pristojni edino-
le cariniki z mejnega prehoda
Dolga vas.
»Na številna vprašanja mi je
direktor veterinarske uprave
Vengušt dejal, da so veterinar-
ski inšpektorji na meji ravnali
pravilno, v interesu zaščite in
zdravja potrošnikov. Ko sem
ga vprašal, zakaj inšpektor
v Dolgi vasi ni izdal odločbe
potem, ko je v drugo meso za-
vrnil in prepovedal uvoz, mu
je odgovoril da je šlo za isti
predmet oziroma za isto blago
v istem kamionu, za katerega
pa je že bila napisana negativ-
na odločba. Pri tem se je skli-
ceval na to, da meso ni bilo
dodatno ožigosano v izvozni
(madžarski) klavnici, ampak
kar na parkirišču na m^i,« je
v torek dopoldne izjavil Štefan
Strašek in povedal, da priča-
kuje ponovni prihod predstav-
nikov veterinarskega zavoda
iz Ljubljane.
Na naše vprašanje, kateri so
po njegovem pravi razlogi, da
je prišlo do takšnih zapetlja-
jev, je Strašek odgovoril: »Res
ne vem, kateri razlogi so pravi
in opravičljivi za takšno rav-
nanje. Moram pa povedati, da
zdaj po Konjicah in širše kro-
žijo govorice, da v kamionu ni
samo meso, ampak tudi orožje,
s katerim naj bi prekupčeval,
in celo takšne, da meso sploh
ni madžarsko, ampak nemara
celo srbsko. Čeprav se tem go-
voricam le nasmiham, si vse-
eno želim, da kamion čimprej
odpečatijo in vidijo, kaj je
v njem.
Glede na to, da je meso že od
torka, 24. novembra, v hladil-
niku, nas je zanimalo, ali ob-
staja nevarnost, da se meso
pokvari. »Ne vem, kako dolgo
lahko meso še zdrži, zagotovi
pa le še par dni. Izkušenj, da b
bilo meso teden dni v kami
onu-hladilniku, doslej št
nimam.«
Če se tudi gospod Štefai
Strašek zavzema za pravne
državo in tovrstne nepravilno-
sti posredno očita obmejnin
strokovnim službam, nas ji
nazadnje še zanimalo, zakaj si
je odločil, da svoj kamion od
pelje in se požvižga na zakoni
tost. »To sem storil le zato, d
na nek način izrazim protes
in javnost opozorim na nehu-
mane postopke oziroma na tai
primer, ki sem ga, skupaj
s svojima delavcema, občutil
na lastni koži.«
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Štefan Strašek: »Iz vse dokumentacije je razvidno, da je bil uvoj
legalen in da je izvor blaga nesporen, le kamiona ni hotel nihct
odpečatiti in meso pregledati.«
Trgovinska vojna v Žalcu
žalski irgovci z avtomobili zaprli vhoti v kulturni tlom
Ljudje, ne samo iz Žalca,
pač pa tudi iz drugih krajev
Savinjske doline, so prejšnji
teden množično drveli v žalski
kulturni dom. Ne zato, ker bi
tam bile kakšne zanimive kul-
turne prireditve, pač pa zato,
ker je tam po izredno konku-
renčnih cenah prodajalo ra-
zlične izdelke, zlasti tekstilne,
podjetje Hongkong Tex, meša-
no slovensko avstrijsko po-
djetje z Raven na Koroškem.
Gneča je bila tako velika, da
so ljudi spuščali v kulturni
dom v skupinah. Trgovci so si
meli roke in sami so nam priz-
nali, da je bila prodaja dobra.
To pa je očitno razjezilo neka-
tere žalske trgovce. Pred kul-
turni dom so pripeljali svoje
limuzine, blokirali vhod, tako
da ljudje niso mogli vstopiti
v hram, ki je tokrat nudil po-
ceni izdelke. S to potezo pa so
si žalski trgovci nakopali veli-
ko jezo med občani. Deležni so
bili zmerjanj in očitkov.
Ves ta direndaj je bil prejš-
njo sredo, v četrtek pa so se pri
predsedniku žalske občinske
skupščine, Milanu Dobniku
dogovorili, da ni razlogov za
to, da prodaje ne bi smela biti.
In trgovci s Koroškega so vese-
lo prodajali naprej, v teh dneh
so se že preselili v Trbovlje,
v naslednjih dneh pa bodo go-
stovali v Kranju. Ob takšnem
načinu prodaje pa se postavlja
vrsta vprašanj.
Formaino izpoinleni
pogoli
Podjetje Hongkong Tex se je
izkazalo s tako imenovanim
kolavdacijskim dovoljenjem,
ki ga je izdala občina Ravne na
Koroškem. V tem dovoljenju je
omenjena tudi prodaja iz kraja
v kraj, pod pogojem, da si po-
djetje preskrbi ustrezno na-
jemno pogodbo. S temi doka-
zili se je podjetje tudi izkazalo
ter zadostilo formalnim pogo-
jem, ki pa niso logični. Dejav-
nost podjetja je registrirana
pri registerskem sodišču, pro-
storske in druge obratovalne
pogoje pa ugotavljajo občine
s svojimi odločbami. Občina,
kjer ima svoj sedež firma, ne
more s svojo odločbo take pri-
mernosti ugotavljati za vse ob-
čine v Sloveniji. Ce se pristojni
upravni organi občine Žalec
sklicujejo na formalno izpol-
njene pogoje tega podjetja, po-
tem gre očitno za nekakšno
praznino. Za izdajanje podob-
nih dovoljenj za prodajo bi bi-
le potrebne pravne podlage,
kot so na primer tržni red, na-
črt razvoja trgovske, gostinske
in druge prodajne mreže in še
kaj. Najbrž bi to moralo biti
dogovorjeno tudi s pristojnimi
zborničnimi organi in preko
njih tudi z obstoječimi nosilci
trgovske, gostinske in druge
dejavnosti. Ker očitno tega ni,
obstojajo pa velike želje po po-
biranju raznih najemnin
v prostorih, ki so največkrat
nekoristno prazni, se daje po-
budam za takšne akcne, kot je
bila prejšnji teden v Žalcu, ti-
ho soglasje, podprto z bolj sla-
bo izpolnjenimi formalnimi
pogoji.
Brez prave strategije
Tako seveda ni čudno, da
pride do zapletov. Ogorčeni so
trgovci, ki imajo registrirano
svojo dejavnost na stalni loka-
ciji, plačujejo najenmine, pri-
spevke, davke in druge daja-
tve, ki jih je treba plačevati ne
glede na to, kakšen je promet.
Po logiki davčnih organov
promet pač MORA biti, zato so
dobili tudi dovoljenja. Ta se na
sploh izdajajo vsakomur, ki iz-
polnjuje vsaj nekaj pogojev, ne
glede na to, koliko je takšna
dejavnost v določenem okolju
sploh primerna ali potrebna.
Nič čudnega torej ni, da je to-
čilnih pultov v majhnem kraju
na spoštljivih 100 metrih kar
nekaj, prodajaln je več kot ku-
pcev, promet pa seveda zastra-
šujoče slab. Očitno na tem po-
dročju ni nobene strategije.
Vse se odvija v stihiji pod pa-
rolo pospeševanja tržnega go-
spodarstva. Toda tudi to go-
spodarstvo mora biti na dolo-
čen način umirjeno in načrto-
vano. Ne zato, da bi vsi preži-
veli, temveč tudi v interesu dr-
žave, da bo imela možnost od
nosilcev teh dejavnosti pobrati
davke. Za pobrane davke pa
mora nekaj storiti tudi država.
Najmanj kar lahko stori je to,
da omogoči ustrezne pogoje za
opravljanje dejavnosti, da
v prvi vrsti zaščiti tistega, ki
opravlja svojo stalno dejav-
nost na določenem območju.
Potrošniki kupujejo,
kjer Je ceneje
Protest žalskih trgovcev je
s tega vidika upravičen. Vpra-
šljiva sta morda le način in
primernost dogajanja. Potroš-
niki so seveda drugačnega
mnenja. Želijo si cenenih na-
kupov, ne glede na slabšo ka-
kovost izdelkov. S tem argu-
mentom prepričljivo nastopa
tudi druga stran. Najbrž tudi
upravičeno. Verjetno so tudi
takšne prodajne akcije dobro-
došle, prav gotovo pa niso pri-
merne na vsaki lokaciji, še
najmanj pa na provokativnih
mestih, na primer pred nosom
najbolj strnjenega trgovskega
centra. To pa se zadnja leta
rado dogaja, tudi v razviti
Evropi, vendar po določenih
pravilih. V Miinchenu na Ma-
rienplatzu, najbolj trgovski
četrti v mestu, lahko postavi
pred trgovino stojnico le do-
mač trgovec, tuj pa le pod po-
gojem, če vsi prizadeti prista-
nejo na to preko svojega ceha.
Očitno pa pri nas pravega
reda še dolgo ne bo, saj na tem
področju še vedno vlada prav-
na praznina. Še vedno se po-
služujemo predpisov, ki so bili
sprejeti v bivši Jugoslaviji. Ve-
likokrat pa so to le dobrodošli
izgovori za pristojne upravne
organe in inšpekcijske službe.
Mnogokrat bi se dalo ukrepati
tudi po logiki in presoji. To pa
je seveda težko, če v občini ni
nobenega načrta oziroma do-
govora, kako usmerjati te de-
javnosti.
Ob vsem tem je jasno, da
tovrstnim prodajam protesti
ne bodo veliko zalegli. Tudi
nestrpnosti ne. Edina rešitev
je torej v dogovoru, v tržnei®
redu. Tudi v gospodarstvu ne
urejajo vsega zakoni. Veliko
stvari se je treba dogovoriti in
to področje je tudi zelo po-
memben del gospodarstva
Občine in zbornice bi morali
biti resnični gospodarji na
svojem območju. Če to ne bo-
do, bodo pač morali reševati
zapletene situacije pritiskov,
obtoževanj prizadetih strani
ter bodo še naprej prisiljen«
tolerirati številne nepravilno-
sti na tem področju.
JANEZ VEDENII^
Št. 48 - 3. december 1992
7
Imeniten koncert Klic dobrote v Celju
KUcu dobroie ceUske Karitas se Je pridružNa slovenska radlofonlja
Letošnji koncert celjske Ka-
ritas Klic dobrote je prejšnji
četrtek v celoti zapolnil dvora-
no Golovec, hkrati pa je pred-
stavljal nekakšen finale celod-
nevnih različnih aktivnosti, ki
so se praktično odražale v po-
samičnih Karitasovih organi-
zacijah, predvsem pa so medij-
sko odmevale v vsej Sloveniji.
V Karitasov Klic dobrote so se
letos prvič množično vključile
lokalne in regionalne radijske
postaje, ki so za svoje domicil-
ne karitativne organizacije ali
pomoči potrebne zbirale poleg
denarja tudi obutev, oblačila,
hrano in podobno.
Vsekakor je celjski Karitas
in nadvse prizadevnemu ka-
planu g. Franciju Trstenjaku
uspelo, da je prebudil k soli-
darnostni akciji vse slovensko
»radiofonsko občestvo« z naci-
onalnim Valom 202 vred.
Poslej lahko govorimo o ne-
katerih novih dimenzijah pri-
reditve - Celje je dobilo tradi-
cionalno prireditev, koncert
najvišje ravni glede udeležbe
slovenskih estradnih umetni-
kov, slovensko prisotnost ra-
dijskih medijev je mogoče še
razširjati v vseslovenski infor-
macijski in kulturni prostor,
na praktični ravni pa je mogo-
če karitativnim organizacijam
pred Miklavžem in Božičem
dopolniti zaloge za potrebno
pomoč odraslim in še posebej
otrokom. »Stranski produkti«
pa so lahko nadvse koristni tu-
di na področju zabavne glasbe
in ustvarjalcev ter izvajalcev,
saj smo tudi letos v izvedbi
Irene Vrčkovnik z otroškim
zborčkom ter New Swing
Quarteta lahko slišali izvirni,
posebej za koncert in Karitas
napisani in skomponirani
skladbi.
MITJA UMNIK
Foto: EDI MASNEC
Radio Celje je na Dan Karitasa 26. novembra na poseben način
zaznamoval svoj spored, predvsem v smislu razmišljanja, da
smo sicer najprej odgovorni zase, hkrati pa tudi do sočloveka.
V akciji zbiranja pomoči so poslušalci namenili za celjsko Kari-
tas 120.000 tolarjev denarne pomoči, prav tako pa tudi nekaj
oblačil, obutve in hrane, kar so prinesli na sedež organizacije.
Center multiple skleroze
V okviru Naravnega zdravilišča Topolšica bo v prihodnje
deloval poseben socialno zdravstveni center multiple skleroze.
Center sooblikujejo Društvo multiple skleroze Slovenije in
Gorenje Naravno zdravilišče Topolšica v sodelovanju z organi
republiške vlade, strokovnjakov za rehabilitacijo. Loterijo Slo-
venije, republiškim stanovanjskim skladom in drugimi.
Včeraj (v sredo) so v Topolšici predstavili program centra,
predsednik društv^a multiple skleroze Slovenije Alojz Ješilnik in
direktorica zdravilišča Lidija Fijavž-Špeh pa sta podpisala
pogodbo o skupnem vlaganju obeh partnerjev v novi center, ki
bo izpolnil dolgoletna pričakovanja bolnikov z multiplo skle-
rozo.	j^BP
Folklorni praznik
Folklorna skupina Kozje bo na sobotni prireditvi »No-
coj je ena luštna noč«, v Kozjem, obeležila 10-letnico
obstoja.
Na večeru v domačem Gasilskem domu, ob 18. uri, bo
prikazala štajerske, belokranjske, gorenjske in kozjanske
plese, nastopili bodo vaške pevke in harmonikarji,
citrarka Andreja Kolar in otroci iz domačega vrtca, ki
bodo predstavili tudi otroške rajalne igre.
Gost večera bo folklorna skupina ^ore, ki bo plesala
prekmurske plese. Ob tej priložnosti bodo domačim fol-
kloristom podelili republiška priznanja.	BJ
Radoživost življenja v Vrbju
Amatersko gledališče Vrba bo v soboto, 5. decembra ob 19.30
v domačem kulturnem domu uprizorilo tri enodejanke povezane
v sklop, pod skupnim naslovom Prihajajo gluniači.
Enodejanke: Barbierova Improvizacija o sinjebradcu, Cer-
vantesova Salamonška jama in Molierov Zdravnik po sili nika-
kor nimajo namena poučevati in moralizirati, temveč predvsem
in samo zabavati. Dramaturško je Ljerka Belak, profesionalna
celjska gledališka igralka, postavila igro na oder tako, da se
razpoloženjska in optimistična življenjska radoživost v vseh,
tudi manj prijetnih oblikah, stopnjuje vse do konca predstave.
Nastopajo sami stari gledališki mački: Jože Robida, Jože
Krajnc, Jaka Jeršič, Lea in Jože Meh, Anica in Miran Maček,
Jelka Štorman, Jožica Potrč, Marjan Topolovec in Andreja
Čehovina. Zvone Kolobar je znova izdelal sceno in oblikoval
plakat, Bogomira Verasa so zadolžili za songe in za glasbo
Studio Maver. Na sliki; prizor z ene zadnjih vaj.
VOJKO ZUPANC, Foto: EDI MASNEC
Pismo slovenskemu prijatelju
Ko Je življenje postavljeno na argo kocko
v ljudeh se je naselilo silno brezum-
je. Sovraštvo. Agresivnost. Streljajo
se, ubijajo tiste, ki so komaj pričeli
živeti. Pretresljivih pričevanj iz Bosne
in Hercegovine je na kupe. Novinarji
brezmočno sipamo gnev nad ponoreli
svet, rotimo, opozarjamo. Zaman. In
v tem ponorelem svetu, katerega del
smo tudi mi, nas še vedno lahko pre-
tresejo zgodbe kot je ta, ki je pred
vami. Žal je tudi ta le ena od mnogih.
V naše uredništvo nam je prinesel
pismo Marjan iz okolice Celja. Pisal
mu ga je prijatelj Marko, iz Tuzle. Kdo
ve po kakšnih poteh je sploh prišlo do
njega. Takole je pisal:
Dragi prijatelj!
Veš, da je moja republika od aprila
v vojni in da ni več mesta, ki ne bi bilo
napadeno. Sovražnik ruši vse kar mo-
re, nad Muslimani in Hrvati izvajajo
genocid in tako ustvarjajo etnično či-
sta področja.
Kar počenjajo, se odkar obstaja svet,
še ni zgodilo. Zdravim ljudem jemljejo
ledvice in druge organe in jih pošiljajo
bolnišnicam v Srbiji, deklice od sed-
mih let dalje in ženske do šestdesetih
let posiljujejo, moške pretepajo do
smrti, jim iztikajo oči, jih koljejo, lo-
mijo roke in noge, otroke mečejo v be-
tonske mešalce, mnogim na živo ode-
rejo kožo in počnejo še druga grozo-
dejstva.
Mi, v Tuzli, preživimo skoraj vsak
dan po več ur v zaklonišču. Z ženo ne
delava več od maja, ker sva na čaka-
nju. Prejemava simbolično plačo, ki
znaša skupno štiri marke in pol. Liter
olja stane 5 mark. Od maja dalje se
hranimo takole: dva dni jemo fižol,
dva dni riž, tri dni testenine. Kilogram
mesa stane 10 mark, zato ga od maja
do danes nismo okusili. Prav tako ne
solate, ali argo juhe. Shujšal sem za 20
kilogramov, žena za 16, deklici pa za
10 kilogramov.
Dragi Marjan, stiska in želja po pre-
živetju sta me navedli, da ti pišem in te
prosim, da mi, če moreš, pošlješ paket
nujnih življenjskih potrebščin. Prosim
te, če lahko, da mi pošlješ pašteto,
Knorrjuho, nekaj konzerv, malo slani-
ne, kaj vložene zelenjave, zobno pasto,
med, kavo in kakšno čokolado.
Prosil bi te tudi za Cedevito ali Li-
monin, pa morda nekaj cigaret, ker če
imam le te, pozabim na lakoto, pa tudi
pomirim se. Dragi prijatelj, pri nas je
vse potrebno plačati v markah, samo
kruh lahko kupujemo za našo naci-
onalno valuto. Oprosti, ker ti to pišem,
toda lakota ne pozna sramu in ljudske-
ga dostojanstva, zato te prosim, če mi
lahko posodiš sto nemških mark, vrnil
ti jih bom, če bom preživel to noro
vojno.
Marjan, oprosti, ker sem ti napisal
takšno pismo. Ko ga še enkrat prebi-
ram, me je sram, toda morda je volja
po preživetju močnejša od vsega. Dra-
gi prijatelj. Še enkrat oprosti, zahva-
ljujem se, ker si prebral to pismo in še
bolj, če mi boš lahko pomagal. Tvoj
Marko.
Pomagal bi, a kako?
Marjana je zgodba prijatelja Marka
pretresla. Pripravljen mu je pomagati.
S hrano in denarjem. Vendar ne ve
kako bi zanesljivo spravil vse to v pri-
jateljeve roke. Veste morda vi?
NATAŠA GERKEŠ
Tovarniška 35, Celje
telefona: 063/38-711, 38-656, fax: 063/38-493
Računalniški inženiring
Alarmno-varnostni sistemi
Računovodske storitve
- Trgovina
Bliža se Novo leto, čas veselja, zabave in seveda obdarovanj.
Miklavž, Božiček in Dedek Mraz vas obiščejo tudi v Spektri - Orbit!
Vsem kupcem osebnih vozil nudimo poseben novoletni popust, za pro-
grame OPEL, FORD, HONDA, MAZDA, SUZUKI in MITSUBISHI...
Razmislite tudi o nakupu na leasing ali kredit.
Obiščite nas na Kidričevi 36 v Celju (Carinarnica Celje) ali pokličite
na telefon 063/411-336, 411-298 in dovolite, da vas presenetimo!
Št. 48 - 3. december 1992
8
Skupinsko zavarovanje upokojencev
Do 5. decembra še čas za najugodnejše skupinsko prostovoljno zavarovanje
Na celjskem območju živi
14.800 upokojencev. Dobra
polovica jih je bila doslej
oproščena plačila participa-
cije k cenam zdravstvenih
storitev (borci, prejemniki
varstvenega dodatka...).
Z uveljavitvijo novega siste-
ma zdravstvenega zavarova-
nja pa bodo morali vsi, razen
vojaških in civilnih invali-
dov vojne, plačevati razliko
od obveznega zavarovanja
do polne cene storitev — če
seveda ne bodo sklenili pro-
stovoljnega zavarovanja.
Zavod za zdravstveno za-
varovanje Slovenije je z Za-
vodom za pokojninsko in in-
validsko zavarovanje dose-
gel sporazum za skupinsko
zavarovanje upokojencev, ki
omogoča najvišje popuste
(trenutno 22 odstotkov), če
bodo sklenjena do 31. de-
cembra. Dogovorili so se, da
bodo upokojencem, ki se bo-
do odločili za to zavarova-
nje, mesečno od pokojnine
odtegovali 780 tolarjev (ta
znesek je zagotovljen od ja-
nuarja do marca). Znesek
bodo, če bo potrebno, reva-
lorizirali vsake tri mesece.
Podoben je tudi dogovor
z zavarovalnico Adriatik, ki
ponuja celo nekoliko nižje
mesečne premije. Ob skleni-
tvi takšnega zavarovanja bo-
do imeli prihodnje leto upo-
kojenci tako imenovano pol-
no zdravstveno zavarovanje
- lahko bodo uveljavljali vse
storitve iz obveznega zdrav-
stvenega zavarovanja brez
kakršnih koli doplačil.
Kot nas je opozorila Anica
Podpečan, ki je v celjski eno-
ti Zavoda za zdravstveno za-
varovanje Slovenije zadolže-
na za prostovoljno zavarova-
nje, je nekaj upokojencev že
samih, preden so dobili ob-
vestilo Zavoda za pokojnin-
sko in invalidsko zavarova-
nje, sklenilo prostovoljno za-
varovanje. Tem obrazca ni
potrebno izpolnjevati. Če-
prav so morali za zavarova-
nje odšteti nekoliko več, pa
lahko že sedaj uveljavljajo
vrnitev participacij, pa tudi
prihodnje leto se jim zavaro-
valna premija ne bo valorizi-
rala.
Vabila za sklenitev zava-
rovanja so dobili vsi prejem-
niki pokojnin, tudi družinski
upokojenci. Tem se seveda ni
potrebno zavarovati, saj so
otoci, šolarji in študentje do
26. leta v celoti zavarovani
v obveznem programu. Prav
tako se ni potrebno zavaro-
vati upokojencem v social-
nih zavodih (domovih upo-
kojencev). Zavarovani so za
vse storitve v zavodih, tako
da potrebujejo samo delna
dodatna zavarovanja.
Upokojenci lahko v ok\'iru
skupinskega zavarovanja
zavarujejo tudi svoje družin-
ske člane, ki niso drugače
zavarovani. Podatke lahko
vpišejo kar na vabilo, ki so
ga dobili zase, še bolje pa je,
da se oglasijo na enoti zava-
rovalnice. Enako velja tudi
za vse druge oblike zavaro-
vanja, ki presegajo osnovni
standard oziroma za vsa do-
datna zavarovanja. Izbira je
široka.
MILENA B. POKLIČ
Za vse, ki se bodo zavarovali
do 28. februarja 1993, bodo
ugodnosti veljale takoj, brez
tako imenovane karenčne
dobe. Zavarovanci, ki se bo-
do zavarovali od 1. marca
naprej, pa bodo imeli zava-
rovalne pravice za večino za-
varovanj šele po 30 dneh, za
nadstandardne usluge in ne-
go po 90 dneh, za oddih pa
po šestih mesecih.
Od l.do 31. januarja 1993
bodo vsi upokojenci oproš-
čeni plačila participacije ne
glede na odločitev o prosto,
voljnem zavarovanju. Razlog
je preprost: z letom 93 bodo
upokojenci uveljavljali pra-
vice iz zdravstvenega zava-
rovanje kar z odrezkom po-
kojnine. Ker pa prejemajo
pokojnine za nazaj, bodo še-
le konec januarja dobili po-
kojnino, pri kateri bo odšte-
to in označeno prostovoljno
zavarovanje. Vsi ostali zava-
rovanci bodo dokazovali
svoje zavarovanje s posebno
izkaznico, ki jo bo mogoče
vložiti v obstoječe zdrav-
stvene izkaznice.
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Kandidati za državni zbor in državni svet:
2. okraj: Celje	državni svet	3. okraj: Celje
SKUPAJ SMO IN BOMO ZMOGLI!
Občina Celje se je v času socialdemokratskega
župana po narodnem dohodku na prebivalca v Slo-
veniji povzpela na tretje mesto.
Nezaposlenost je podpovprečna. Za štorsko žele-
zarno in Žično je dosežen začetek sanacije, poplava
in vojna sta bili hudi preizkušnji, ki smo jih v Celju
skupaj vzorno obvladali.
Zahvaljujoč predvsem županu, se gradi viadukt
Tremarje in cesta na Dobrno. Mesto se lepo ureja.
Celjski sejem je najpomembnejša tovrstna priredi-
tev v Sloveniji. Iz njega želimo napraviti velesejem.
Tako kot Janša ali Pučnik ima g. Roječ kaj pokazati,
v času ko opravlja javno delo.
Pred nami je mnogo dela. Zdaj je na vrsti gospo-
darstvo. Slovenijo je potrebno decentralizirati. Za
razvoj morajo biti enaki pogoji po vseh regijah.
Administrativno prelivanje denarja mora prene-
hati. Dežela naj bo odprta, da bosta industrija in
turizem in s tem drugo gospodarstvo zaživela, ker je
slovenski trg zanju mnogo, mnogo premajhen.
Skupaj bomo zmogli, kot so zmogle države soci-
alne denjokracije od Švice do Švedske. Vaše zaupa-
nje je zafipanje evropski socialdemokraciji. Po njeni
poti bomo Slovenci šli, ker po svoji naravi in kulturi
tja sodimo. Ne glede na današnje st»anke in ankete.
Bolje prej kot kasneje.
ZAHVALJUJEMO SE ZA VASE ZAUPANJE!
Za razcvet
slovenske družbe
Kandidat stranke neod-
visnih v 5. volilni enoti,
v 4. in 5. volilnem okraju je
magister agroekonomije,
Vlado Gorišek. Nazadnje je
bil zaposlen kot generalni
direktor SOZD HMEZAD.
Skoraj dva mandata je bil
predsednik občinske
skupščine Žalec.
To je bil čas, kot sam pra-
vi, ko je občina Žalec napra-
vila največji razvoj. Ne prej,
ne pozneje niso uspeli zago-
toviti tako silovitega, vestran-
skega razvoja občine.
»Stranka neodvisnih ni
ideološko usmerjena. Brez
neodvisnih ni prave demo-
kracije, niti pravega parla-
menta. Mogoče nas v sedanji
volilni kampanji ni toliko zaz-
nati kot nekatere druge stran-
ke, ki za svojo promocijo tro-
sijo ogromna sredstva dav-
koplačevalcev. Mi se v glav-
nem financiramo sami. Na
področju gospodarstva se
zavzemam za ponovno oživi-
tev in to z vsemi mogočimi
stimulacijami in tudi tujo po-
močjo. To je tudi eden izmed
pogojev za odpiranje novih
delovnih mest. Nujno potreb-
no je oblikovati programe po-
spešenega zaposlovanja.
Nujno potrebno je izvesti sa-
nacijo bank, da na trgu kapi-
tala dosežemo cene, ki jih
poznajo razvita gospodar-
stva. Glede lastninjenja se
bom zavzemal za revizijo ne-
pravične in podjetništvu
škodljive zakonodaje. Spod-
bujati in razvijati tx) treba raz-
ne oblike zadružništva in to
ne samo v kmetijstvu, pač pa
tudi v obrtništvu, stanovanj-
ski izgradnji in drugod. Vso
skrb t)om namenjal razvoju
kmetijstva, ki mu je bila
v zadnjih dveh in pol letih
storjena neprecenljiva škoda.
Od velikih obljub prvakov
Slovenske kmečke zveze ni
ostalo nič. Mislim, da se cerk-
vi gozdovi ne bi smeli vračati,
ker tx) s tem cerkev postala
velik fevdalec, kar bi bil edin-
stven primer v Evropi... Pri-
zadeval si bom tudi za uskla-
jen razvoj socialnih dejavno-
sti in socialnega varstva, šol-
stva in zdravstvenega var-
stva, stanovanjske kulture,
razvoj osebnosti in sožitje
med ljudmi in narodi. Angaži-
ral pa se bom tudi na področ-
ju izgradnje prometne in
ostale infrastrukture,« pravi
Vlado Gorišek.
Št. 48 - 3. december 1992
91
»Sodnik nam takoj piska!«
on Miha Brejc, Uirekiar Varnosino Informailvne službe o delu službe in o razvpiti prisluškovalni aferi_
Duhovi v zvezi s tako imenovano prisluškovalno afero se še
niso polegli in tudi ni mogoče napovedati, kdaj se bodo. Na
zadnjem zasedanju parlamenta v stari sestavi bi morda lahko
rekli bobu bob, vendar se poslanci niso odločili za razpravo na
skupnem zasedanju. Direktor Varnostno-informativne službe
(VIS) dr. Miha Brejc si je, kot sam pravi, to zasedanje zelo želel
in se je nanj pripravljal.
Kako bi ocenili »oceno« Be-
lieševe komisije? Ste ravnali
pezakonito ali ne?
Poročilo komisije za nad-
zorstvo varnostno informativ-
ne službe me je presenetilo,
glede na to, da smo se pretekli
dve leti, odkar sem v tej službi,
pogosto srečevali. Njihova de-
lovna skupina je nadzirala
zlasti tisti najobčutljivejši del,
ki se v javnosti najpogosteje
omenja, to je kontrolo komu- ■
nikacij. Vedno je bilo v teh po-
ročilih zapisano: vamostno-
informativna služba in še prej
služba državne varnosti deluje
skladno z zakonom. Ko so
skupščine občine Nova Gorica
in potem Ljubljana Bežigrad
zastavili poslansko vprašanje
komisiji o tem, je komisija od-
govorila, da je vse zakonito,
itn. Iz številnih zapisnikov
s sej komisije prav tako izhaja,
da smo delovali zakonito. Tr-
ditev v zadnjih dneh, da s tem,
ko to govorim, izdajam držav-
no skrivnost, je povsem neres-
nična, saj so bile razen zadnje,
vse seje javne. Tu so tudi javne
izjave Petra Bekeša, ki je na-
enkrat v medijih, kjer sva tudi
skupaj nastopala in pojasnje-
vala, izjavil, da je vse zakonito
in v skladu z ustavo. Ravno
sedaj, tik pred volitvami, pa ni
več niti v skladu z ustavo niti
z zakonom. To je tisto, kar je
mene presenetilo in tudi razo-
čaralo. Kot pravi Peter Bekeš,
tu ni prostora za čustva. Jasno,
' da ne. Druge razlage kot poli-
tični motiv ne najdem.
Kako pa bi s pravnimi argu-
menti utemeljili, da je vaša
služba delovala v skladu z za-
konom?
f Zelo preprosto. 27. septem-
bra 1989 je skupščina skupaj
'z drugimi sprejela 51.ustavni
amandma, ki govori, da je
vsak poseg v osebne človekove
pravice in svoboščine, tu gre
za tajnost komuniciranja itn,
! vezan na predhodno soglasje
sodišča. Vse lepo in prav. V za-
konu o notranjih zadevah, ki
je takrat veljal, takšne odločbe
ni bilo in je bilo potrebno za-
kon šele uskladiti. V ustavnem
I zakonu za izvedbo ustavnih
' amandmajev je bil določen kot
rok za uskladitev 31.12. 1991.
I To pomeni, da smo imeli za to
precej časa. Zakon pa je bil
usklajen 16. maja 1991, 7 me-
secev pred rokom. Nekateri
sedaj pravijo, da so ustavni
amandmaji začeli veljati ta-
koj. To je bilo praktično neiz-
vedljivo, ker ni obstajal zakon,
ki bi dajal sodišču pristojnost
za izdajanje odredb za kontro-
lo komunikacij. Poleg tega za-
kon o notranjih zadevah ni bil
izrecno naveden med zakoni,
ki z dnem uveljavitve ustave
niso bili več v veljavi. Skratka,
jasno je, da nismo kršili ustave
in zakona. Dopuščam mož-
nost, da obstajajo različna
pravna mnenja, vedno so bila
in vedno bodo. Vendar je zame
to predvsem politični in mo-
ralni problem. Na komisiji
Sem rekel: v redu, če vi mislite
tako danes, nič hudega, ampak
napišite v poročilu. Takrat
smo mislili tako, danes pa oce-
njujejmo, da smo se zmotili. Če
smo mi kršili ustavo in zakon,
potem je isto počela komisija.
Komisija bi morala sprožiti ta
problem že leta 1989. Kje je bil
javni tožilec, kje sta bili obe
pravni fakulteti, ki bi se mora-
li prav tako oglasiti, pa svet za
Varstvo človekovih pravic,
skratka cela vrsta organov bi
niorala posredovati na osnovi
niojih številnih javnih izjav.
Dejstvo je, da ste vi to kon-
trolo vršili in da ste s tem sez-
nanili najvišje politične pred-
stavnike v Sloveniji. Na tej
točki je bil dosežen ta konsenz.
Šlo je vendarle za proces osa-
mosvajanja in šlo je za vpraša-
nje nacionalne varnosti. Ali
menite, da je Janez Janša sto-
ril napako, ker je to objavil
v svoji knjigi?
Janez Janša je v Premikih
vso zadevo iniciral, potenciral
pa jo je s kasnejšo javno izja-
vo, s tako imenovanim odgo-
vorom na stališče Predsedstva.
S tem se je vsa stvar začela in
mislim, da je bila to napaka.
Od 90 leta pa vse do agresije
na Slovenijo smo bili v nekem
posebno intenzivnem obdobju,
v procesu osamosvajanja, in
takrat smo uporabili vse kar
nam je zakon dopuščal, da bi
kolikor je le mogoče kakovost-
no oskrbeli vodstvo slovenske
države z informacijami, pred-
vsem o pretoku informacij
med Ljubljano in Beogradom.
Informacijami, ki so zadevale
delovanje vojaške obveščeval-
ne službe, vojaških organov
v Sloveniji in drugod. Seveda,
v tem kontekstu smo normalno
imeli pod nadzorom tudi dolo-
čene posebne komunikacije.
Ker je Janez Janša prav o teh
posebnih komunikacijah spre-
govoril v javnosti, je sprožil
neko vprašanje o katerem se
v javnosti v razvitem svetu ne
govori. Zato mislim, da gre za
napako. Vedeli smo, da bo pri-
šlo do posebnih konfliktnih si-
tuacij, vedeli smo, da namera-
va armada izvajati represivne
akcije v slovenskem prostoru
in normalno, da smo morali te-
daj prisluhniti tudi odzivom
vseh tistih, ki so se intenzivno
zanimali za našo težnjo p)o
osamosvojitvi. Če sedaj nekdo
leto kasneje prinese na dan ne-
ke vrste obtožbo, češ ta in ta je
izdal datum temu in temu, po-
tem se mi zdi to nekorektno in
tudi škodljivo za slovensko dr-
žavo.
Ali je bil Zlobec potem na
spisku tistih, ki se niso najbolj
zavzemali za osamosvojitev?
Ne poznam nobenega to-
vrstnega spiska.
Kako pa ste potem prišli do
pogovora Cirila Zlobca?
Uo pogovora smo prišli
v okviru nadzora komunikacij
med Ljubljano in Beogradom,
ki pa ga nismo zapisali dobe-
sedno, torej v dialogu, ampak
v povedni obliki. Ker smo ugo-
tovili, da je Ciril Zlobec veliko
govoril, smo predali zapis tega
pogovora ministru Bavčarju,
ki je po normalni uradni dolž-
nosti, ki mu jo nalaga zakon,
obvestil predsednika predsed-
stva, naj opozori Cirila Zlob-
ca, da naj bo v teh kontaktih
s tujino nekoliko bolj zadržan.
Kučan je bil med tistimi, ki
so si najbolj prizadevali, da se
iz tega ne bi delal prevelik rom
pom pom.
To si razlagam s skrbjo za
nacionalno varnost. Sloveniji
kot mladi državi niso potrebe
takšne afere. Pripeljejo lahko
do neverjetnih posledic, ki se
jih pravi akterji te zadeve mo-
goče sploh ne zavedajo.
Ko je Ciril Zlobec hotel do-
biti pogovor »na vpogled«, vi
niste več imeli tonskega pos-
netka tega pogovora. Zakaj
uničujete te tonske posnetke
in naredite samo stenogram?
Gre za našo tehnologijo de-
la. Pogovori, ki jih spremljamo
in ki jih zabeležimo na traku,
so včasih zelo dolgi in zadeva-
jo tudi celo vrsto osebnih po-
drobnosti, intimnih zadev, po-
slovnih skrivnosti itn. To nas
ne zanima. Zanimajo nas samo
tista vprašanja, ki zadevajo
varnost države oziroma vpra-
šanja, ki zadevajo neka krimi-
nalna dejanja. Vse ostalo ne
beležimo. Prejšnja, tako ime-
novana UDBA, je zabeležila
vse, ker so ji takšne podrobno-
sti prišle zelo prav. S takimi,
zadevami so potem izsiljevali
in pridobili ljudi za sodelova-
nje. Človeka pritisneš v kot in
konec. Če je politik slučajno
na liniji, potem se naredi tak
zapis izključno samo v enem
izvodu in se . ga potem dostavi
meni. To pogledam in če vi-
dim, da gre za normalen pogo-
vor, za torej nič posebnega,
potem ta pogovor v moji pisar-
ni takoj uničim.
Ampak ko gre za tako deli-
katno zadevo kot je prisluško-
vanje visokemu politiku, članu
najvišjega vodstva države...
.. .ni šlo za tovrstno prislu-
škovanje. To je jasno. To je
jasno tudi iz gradiva, ki sem ga
vložil republiški skupščini.
Prisluškovanje, to je kontrola
telefona, to je rutina, ki jo poč-
nejo vse obveščevalne službe
na svetu. Ponekod je sistem ta-
ko odprt, da sploh ni potrebno
imeti sodnega naloga, kot na
primer v Veliki Britaniji.
V ZRN lahko prisluškuje tudi
carina. V mnogih evropskih
državah imajo to možnost t.i.
finančne policije. Pravica do
prisluškovanja je bianco me-
nica. Mi smo v vojnem času, ko
smo res morali imeti stvari
pod nadzorom, kontrolirali
približno sto oseb, za katere
smo mislili, da bi jih bilo treba
vsekakor imeti pod nadzorom.
Zdaj se ta številka giblje med
40 in 100. Gre za posameznike,
ki spadajo v neke kriminalne
združbe, trgovce z orožjem,
mamili in podobno. UDBA je
prej imela tudi po 400 »prik-
ljučkov«. Vsaka država se sku-
ša zaščititi z vsemi sredstvi, in
eno izmed njih je tudi kontrola
komunikacij. Pri nas, poudar-
jam, na osnovi sodne odločbe,
kar je malokje v svetu.
V redu. Ampak ko gre za
dokazovanje, pa je najbrž pro-
blem. Eno je originalni tonski
zapis, eno pa interpretacija,
prvo je seveda mnogobolj ve-
rodostojno od drugega.
Dejstvo je, da ta gradiva
v nobenem primeru niso do-
kazni material. Zato tudi mi
tako ravnamo. Približno 14
dni traja, da se krog obrne.
Razen če bi izrecno rekel, ta
pogovor pa shranite na poseb-
no kaseto. Ampak po našem
mnenju to ni potrebno, ker to
ni edina metoda, ki jo uporab-
ljamo. To je samo eno izmed
sredstev Vamostno-informa-
tivne in tudi kriminalistične
službe.
MeV>de dela vaše služba pa
so nediskutabilne?
Navsezadnje nismo javno
podjetje, tako da bi bila razla-
ga, kako v praksi počnemo
kakšne stvari, neprimerna. Še
enkrat pa moram poudariti, da
vse to počnemo v skladu z za-
konom.
V Sloveniji nismo dali na
vpogled arhivov državne var-
nosti, medtem ko je bil v nek-
danjih socialističnih državah
to eden prvih ukrepov.
To je zopet ena izmed dezin-
formacij. Govoril sem s števil-
nimi šefi takšnih služb
v Vzhodni Evropi. Na primer
s šefi znamenitega Stasija
v bivši NDR, v katerem naj bi
bilo nekaj deset ali sto kilome-
trov arhiva, potem s šefom če-
škoslovaške in madžarske
službe, beloruske, KGB itn.
Vsem sem postavil to vpraša-
nje: kaj ste storili z arhivi? Kaj
ste storili s seznami sodelav-
cev? Vsi so mi odgovarjali zelo
podobno: nihče ni, torej drža-
va ali služba, dajal teh podat-
kov v javnost. S tem bi samo
sebe obsodila na smrt. Če iz-
daš imena sodelavcev, je
s službo konec in tako je tudi
z arhivi, čeprav je vprašanje
arhivov mnogo širše. Kako to,
da pa je to prišlo v javnost?
Odgovor je zelo preprost: ne-
kateri pripadniki Stasija,
KGB, Securitate itn, so imeli
doma svoj privatni arhiv in so
ga prodajali in tako so stvari
prišle v javnost. Pri tem pa se
zopet začenja neko zelo po-
membno moralno, etično
vprašanje. Pogosto so bile in-
formacije, ki so bile pridoblje-
ne tudi z izsiljevanjem, na za
človeka nedostojen način,
s krutim posegom v osebno in-
tegriteto. Pridobljeni so bili
podatki, ki niso bili nikdar
preverejeni. Poglejte: berem
kakšno informacijo iz prete-
klosti, kajti ljudje so se obra-
čali na nas in hoteli imeti vpo-
gled. Na koncu piše preverje-
no, ali pa delno preverjeno ali
pa nepreverjeno. O nekom se
tam grdo govori, spodaj piše
nepreverjeno in kako naj da-
mo tako stvar potem v javnost.
S tem bi» lahko povzročili
ogromno škode posameznikom
in v interesu zaščite človeko-
vih pravic je, da se ti arhivi
službe državne varnosti uredi-
jo skladno s pravili arhivske
stroke.
Pred časom ste ugotovili, da
s slovenskega ozemlja odhaja-
jo tako imenovani vikend čet-
niki. Ali se to še dogaja?
O potencialnih nevarnostih
in storilcih moramo obveščati
ministra za notranje zadeve, ki
je po zakonu o notranjih zade-
vah dolžan tekoče obveščati
Predsedstvo, skratka organe
oblasti. V preteklem obdobju
smo vodilnim ljudem v orga-
nih oblasti poslali okrog 200
informacij. To pomeni, da je
intenzivnost pojavov precejš-
nja in da je v teh informacijah
marsikaj takega. Javnosti tega
ne moremo sporočati. Pred-
sedstvo oziroma organi oblasti
pa so potem dolžni izvesti
ustrezne ukrepe, če presodijo,
da je zaradi naših podatkov to
potrebno.
Ali bivša JA še vedno v ne-
varnih razmerjih obveščeval-
no deluje v Sloveniji?
Naivno bi bilo misliti, da vi-
kend četniki in še kakšen drug
takšen pojav v Sloveniji nasta-
ja iz nekega domoljubja. Nor-
malno je, da vojaška obvešče-
valna služba deluje naprej. Ne
samo vojaška, ampak tudi srb-
ska in še kakšna druga. Čisto
normalno, ker smo pač država.
Naša dolžnost je, da jih odkri-
jemo. Seveda, s takimi afera-
mi, s tako omejenimi norma-
tivnimi možnostmi delovanja,
kot jih imamo mi, je boj ne-
enakopraven. Če se izrazim
športno: igramo nogomet
z ekipami, ki jim je dovoljeno
vse, kadar pa mi dobimo žogo,
nam sodnik takoj piska.
Zelo sem skeptičen, da bi
vaša služba lahko dobila več
pooblastil, glede na mentalite-
to Slovencev, ki se seveda
uresničuje tudi v parlamentu.
Že samo spoznanje, da se res
kontrolira, je po mojem delo-
vala šokantno na ljudi.
Mi smo obveščevalna služ-
ba, kontraobveščevalna služ-
ba, ki se bori proti terorizmu.
V interesu državljanov Slove-
nije gotovo je, da je ta služba
uspešna, učinkovita, da odkri-
va potencialne storilce še pre-
den se je kaj zgodilo. Bojim se,
da ne bomo uspeli v parlamen-
tu doseči večjih premikov
v zakonodaji vse dotlej, dokler
ne bo prišlo do kakšnih nelju-
bih dogodkov. Podobno kot
sedaj v Italiji, kjer so celo pre-
več sprostili pooblastila. Itali-
janska oblast je v boju proti
mafiji nemočna. Zakonodajo
na tem področju pa je sedaj
tako sprostila, da nima več ni-
kakršne zveze s človekovimi
pravicami. Če se lahko nekoga
drži v zaporu brez kakšnih po-
sebnih papirjev eno leto, po-
tem je prisluškovanje proti ko-
mur koli - mala šola.
ROBERT GORJANC
Smo za pošteno
demokracijo!
Ivan KrefI
Peter Vertačnik
V šestem in sedmem volilnem okraju pete volilne enote
je kandidat za poslanca v državnem zboru Ivan KrefI iz
Nazarij, Peter Vertačnik iz Mozirja pa je kandidat v 8. volil-
nem okraju.
Oba se seveda strinjata s tem, da je zasebna lastnina pravi
temelj gospodarske samostojnosti, ta pa jamči tudi osebno
svobodo. S poudarjanjem ustvarjalnosti in odgovornosti želi
Liberalna stranka dati pravi pomen liberalizmu v slovenski
politični zavesti. To pomeni, da želi v slovenskem prostoru
uveljaviti vrednote sodobnega evropskega liberalizma in pre-
prečiti pojave kvazi in anarholiberalizma. še posebej vidna je
bila vloga Liberalne stranke pri osamosvajanju Slovenije, uve-
ljavljanju narodne sprave ter v zagotavljanju državljanstva
vsem ljudem slovenskega rodu, še posebej tistim v tujini. Ivan
KrefI in Peter Vertačnik pravita, da bosta posebno pozornost
namenjala dejanski demokratizaciji javnega življenja, privati-
zacijskim in denacionalizacijskim procesom. Skratka, Libe-
ralna stranka se zavzema za normalizacijo razmer v Sloveniji
in za pošteno demokracijo.
Ko bo po volitvah prišla na oblast, pravita oba kandidata, bo
energično ukrepala proti tistim, ki kradejo slovensko premože-
nje in prodajajo slovenski ponos. To bo storila v okviru pravne
države, ki je, po besedah obeh kandidatov, zdaj zaradi
obstrukcije ostankov rdečega režima, žal še vedno nimamo.
Št. 48 - 3. december 1992
10
Srebrni grb za fasado
v razstavnih prostorih Mu-
zeja novejše zgodovine so
v ponedeljek zvečer ob prisot-
nosti številnih obiskovalcev in
gostov do 5. decembra dali
v pogled natečajni del arhitek-
tonsko oblikovalskih rešitev
za poslovno garažni objekt ob
Aškerčevi ulici v Celju, prav
tako pa so razstavili doku-
mentarno gradivo o poteku
obnove fasade celjskega Na-
rodnega doma, ki je ponos Ce-
lja in Slovenstva.
Prvi del razstave je pripravil
Sklad stavbnih zemljišč obči-
ne Celje in POGA d.o.o Celje,
drugega pa družno Skupščina
občina Celje in Izvršni svet.
Vrh dogodka je bila vsekakor
podelitev visokega odličja,
Srebrnega celjskega grba, ar-
hitektu Janku Hartmanu, ki
ga lahko upravičeno imenuje-
mo mestni arhitekt. »Prizna-
nje je prišlo v prave roke!« so
dobitniku grba čestitali kolegi
in prijatelji, saj je arhitekt
Janko Hartman zaslužen za
prenekateri prenovljeni in
svež izgled mesta Celja.
Razstava v Muzeju novejše
zgodovine bo brez dvoma pri-
tegnila zlasti Celjane in se jim
pomagala spomniti, da je bil
Narodni dom zgrajen v letih
1896-97 in da je to stavba, ki
daje mestu neizbrisen pečat
z odličnim primerom arhitek-
ture. Nemci so Narodnemu do-
mu med drugo svetovno vojno
temeljito demolirali pročelje.
V 70. letih pa je v Celju dozo-
rela zamisel o rekonstrukciji
zunanje podobe in glavni po-
budnik te ideje je oil arhitekt
Janko Hartman.
Delo pri obnovi Narodnega
doma je nato teklo po etapah
zaradi pomanjkanja denarja.
Tako je bilo leta 1975 obnov-
ljeno samo pritličje, nadalje-
vanje rekonstrukcije je bilo
zaznamovano z obnovo vogal-
nega erkerja in nato do končne
obnovitve fasade, pri čemer so
arhitektu izdatno pomagali
strokovnjaki Zavoda za var-
stvo naravne in kulturne de-
diščine, ob sodelovanju Resta-
vratorskega centra iz Ljublja-
ne pa je delo izvajalo gradbeno
podjetje Remont.
MATEJA PODJED
Foto: E. EINSPIELER
Razpoznavnost del Erne Ferjanič-Fric
Ob praznovanju dnevov
kulture v občini Šmarje pri
Jelšah so pripravili več kultur-
nih prireditev, med zanimivej-
šimi pa je tudi razstava, kjer
svoje novejše slike predstavlja
Erna Ferjanič-Fric, slikarka iz
Rogaške Slatine.
Platna, ki so razstavljena,
nosijo različne vsebine. Naj-
večji del med njimi prikazuje
okoliške motive iz neposredne
bližine. Tu obstaja vidna vez
med njeno starejšo umetnost-
jo, kjer se pojavljajo podobni
predmeti. Gre predvsem za
posamične fragmentarne pov-
, zetke iz sveta bogate in razgi-
bane flore, najsi bodo to gozd-
ni predeli, travnate biljke ali
nekoliko bolj urbano označeni
izseki, kjer je očitna prisotnost
človeka. Ponekod so zajetnejši
prikazi krajine, ki se srečujejo
s pogledi v sam detajl, katere-
ga povečanega povsem pribli-
žuje gledalcu. Navkljub temu,
da v večini primerov ostajajo
prikazani motivi dobro raz-
poznavni, se v mnogih vizual-
nih sestavinah stikajo z ele-
menti, značilnimi za estetiko
abstraktne umetnosti, kon-
kretno v tej navezavi na in-
formed
Dodatno pozornost pritegu-
jejo portreti, ki jih je Ferjani-
čeva razstavila in s sabo pri-
našajo posebno in nenavadno
vzdušje. Zrisani so s črnimi
konturami ter dopolnjeni
z barvnimi plastmi nretežno
temnejših odtenkov, kar jim
daje močno emotivno atmosfe-
ro. V njih se zrcalijo medseboj-
ni odnosi, ki portretirance
zbližujejo, a ob tem je mogoče
zaznati tudi odtujenost in
hladnost, kar se stopnjuje
s prehodom v simbolično pri-
kazovanje smrti kot zaključ-
kom naše eksistence.
Razstava del Eme ^jerjanič-
Fric dokazuje njeno dobro
poznavanje tokov modeme
umetnosti in to njeno znanje ji
omogoča nadgradnjo žanra
z osebnim, razpoznavnim pri-
stopom.
BORIS GORUPIČ
Kupec naj res postane kralj
Galerija Izba v Celju je
z razstavo \Thunskega dizajna
Vladimirja Pezdirca iz Ljub-
ljane, v petek prvič odprla
dveri tudi industrijskemu
oblikovanju in poleg znameni-
tih svetil, predstavila še bla-
govno znamko Cultable, ki je
med obiskovalci razstave zbu-
dila še posebno pozornost.
Gre namreč za uporabne
predmete, od svečnika do sol-
nice in posodja za sadje, ki da-
jejo družno posebno vzdušje in
kulturo omizja. To je bil tudi
oblikovalčev namen. »Indu-
strijsko oblikovanje lahko pri-
nese vsakemu podjetju, vsake-
mu proizvajalcu svojo vred-
nost in tega ne bi smeli prezre-
ti«, pravi Vladimir Pezdirc, si-
cer redni profesor na Akade-
miji za likovno umetnost
v Ljubljani. To, kar je zdaj po-
stavljeno na mizi v Izbi je šele
predhodnica vsega, kar k temu
sledi, obljublja avtor, ki bo
projekt kulture omizja razvijal
še naprej. Les ima pri svojem
oblikovanju Vladimir Pezdirc
še posebej rad, je čutiti tudi iz
razstavljenega. »In to poredv-
sem naš, domači, češnjev, ali
orehov in macesnov les,« pravi
Pezdirc, ki se pri tem jezi in je
užaloščen, da naša država iz-
važa neobdelan les in pri tem
veliko izgublja. »Naučiti se
moramo ceniti znanje, tehno-
logijo, surovinsko bazo in lju-
di, ki so sposobni kreativno
razmišljati na področju indu-
strijskega oblikovanja. Potre-
bujemo strategijo, kaj bomo
počeli v bodoče, saj nismo do-
bri na vseh področjih, zato
moramo ugotoviti, kje je naša
moč,« ugotavlja Pezdirc, ki se
je že kot otrok motal po delav-
nici očeta pasarja in spoznaval
sprva material kot je kovina,
ki jo danes dodobra čuti in ob-
vlada. V tem je njegova pred-
nost, ki jo zdaj dograjuje še
z lesom v nenavadni, a topli in
uporabni kombinaciji, ko gre
za predmete za na omizje. In-
dustrijski oblikovalec mora
pač znati dobro razmišljati in
biti kreativen, pa naj gre za
oblikovanje solnice ali viličar-
ja, telefona ali bergle, regala
ali svečnika, kar vse je že obli-
koval Vladimir Pezdirc, ki rad
poudari, da je kupec kralj,
a da ga je potrebno vzgajati in
nenehno razmišljati, kaj po-
trebuje.
Zato, pravi, se bo ob svojem
oblikovalskem delu in projek-
tu dodobra posvetil tudi peda-
goškemu delu, saj čuti, da lah-
ko mladim uspešno preliva
svoje znanje, pridobljeno na
Državnem inštitutu za umet-
nost v Benetkah, kjer je diplo-
miral leta 1974, pa seveda tudi
v praksi, saj se je doma potem
vključil v produkcijsko verigo
in od blizu spoznal, kakšna je
naša industrija, kako kaj vidi
oziroma, kako pogosto ničesar
ne vidi. Na tem področju čaka
oblikovalca Vladimirja Pez-
dirca in njegove kolege še trdo
delo. Doslej pa je za svoje delo
prejel kar vrsto laskavih priz-
nanj doma in na tujem, zato se
smemo nadejati novih idej in
oblik.
MATEJA PODJED
Foto: EDO EINSPIELER
Pno se stekleni mostovi
staro steklo In keramika zdai v Stari grof m
»Ko sem pred leti pripra\ila
v Rogaški Slatini razstavo
Staro steklo in keramika na
Celjskem, še zdaleč nisem po-
mislila, da bo ta razstava tako
odmevna in da bo pritegnila
toliko pozornosti domače in
tuje javnosti,« pravi njena av-
torica, umetnostna zgodovi-
narka Milena Moškon iz Po-
krajinskega muzeja v Celju.
Na otvoritvi v Stari grofiji
se je prejšnji torek kar trlo lju-
di, ki so si želeli ogledati ste-
klene in keramične dragoce-
nosti. Razstava je pred tem že
z velikim uspehom gostovala
v avstrijskem Bambachu,
v slovečem muzeju stekla, med
mojstri steklarji in oblikovalci
steklovine.
Tako so se med dvema me-
stoma stkale tudi prijateljske
vezi, ki se zdaj pno kot stekle-
ni mostovi iz ene v drugo de-
želo.
Skrb avtorice razstave, da
se stekleni in keramični pred-
meti na terenu ne bi izgubili
ali razbili ali pa utonili v po-
zabo, se zdaj zrcalijo v razsta-
vi, ki z vsemi zbranimi podatki
o njih pripoveduje gledalcu
o nastajanju, delovanju in pro-
padanju posameznih steklarn
in tudi keramičnih obratov.
Vseh teh je bilo namreč na
Celjskem zelo veliko. Njaveč
glažut je bilo na Kozjanskem,
keramične tovarne pa so delo-
vale samo v Savinjski dolini,
kjer so bile pač na volje vse
potrebne surovine. Od vseh 21
steklarn na Celjskem danes
deluje le še najmlajša steklar-
na, v Rogaški Slatini. Od nek-
danjih petih keramičnih to-
varn pa deluje le še Keramika
v Libojah.
Razstava Staro steklo in ke-
ramika, ki jo je oblikoval, ka-
kor tudi odlični plakat in va-
bilo zanjo, Radovan Jenko, od-
prl pa jo je dr. Nace Šumi, je
vredna vse pozornosti, saj
opozarja na enostavnost in
razkošje tako steklovine kot
tudi keramike, ki je nastajala
na Celjskem in se prodajala
doma in v širni svet.
Na steklenem mostu v Celju
so se za skupinski portret po-
stavili tudi gostje iz Barnbac-
ha, župani Celja, Šmarja in
Žalca ter drugi vidni gostje in
tisti, ki so se trudili za uspelo
kulturno prireditev in prija-
teljstvo dveh dežel.	^
MATEJA PODJED
Foto: EDO EINSPIELEB
ZAPISOVANJA
Med slepllom
in realnostjo
Nedvomno sodi med najbolj
natančne in duhovite definici-
je politike tista, ki jo je ob kri-
tiki filma Bob Roberts zapisal
Zdenko Vrdlovec: »Politika je
kot ohola kurba, ki ti primaže
zaušnico, če jo pogledaš, in še
posebej, če je ne pogledaš.«
S politiko se torej ni dobro pe-
čati, kar so svojčas znale pove-
dati tudi naše babice. Taiste
babice pa na srečo niso doča-
kale časov, ko te politika udari
tudi »če je ne pogledaš«. In ta
udarec zna biti še posebej hud
in boleč.
Pravzaprav, je to neke vrste
cilj politike. Namreč, če me ne
boš pogledal, če me ne boš
opazil, ti bo žal, ker se ti bom
»nekega lepega dne« za to hu-
do maščevala. Politiko je da-
nes torej treba obvezno gleda-
ti, je ne prezreti, se recimo
ustaviti in si od blizu ogledati
vsak plakat s smejočim obra-
zom posebej, si odpreti kon-
zervo piva ali coca-cole, se zle-
kniti v naslanjač in budno ter
strpno gledati vsak še najbolj
dolgočasen televizijski volilni
shod. Politika je skratka pri-
stala v vodah pritlehnega po-
pulizma, njeni dejavniki, reci-
mo jim kar politiki, pa ceneni
populisti, ki so izgubili vsak
stik z »realnostjo«, vsak obču-
tek za kolikor tolikor normal-
no etično držo. Politika se je
z Reaganom na začetku osem-
desetih transformirala v yup-
piejevsko televizijsko zame-
njevanje dveh temeljnih kate-
gorij, ki obvladujeta sleherni
politični prostor na zemljevi-
du tega sveta: slepilo in real-
nost. Tim Robbins oziroma
filmski Bob Roberts se tega
zaveda; močnejše kot bo slepi-
lo, večja bo stopnja realnosti
in obratno. Ali konkretno: bolj
kot bo namišljeni in zaigrani
ter medijsko pokriti atentat
videti resničen, večja bo stop-
nja njegove realnosti, bolj bo-
do v njegovo resničnost verjeli
- uporabljamnamerno - televi-
■zijski gledalci. Zato npr., tisti
plakati s svetlečimi šesticami
v kotičkih ust, zato prijazni
očetovski nasmehi, ki nas ra-\
zumejo, ki nas bodo varovali
pred vsem hudim, kar se nam
naj bi v naslednjih štirih letih
zgodilo. Slepilo, od katerega je
odvisna stopnja realnosti.
Politika oziroma politično
življenje ni več nekaj, kar se
dogaja za skrbno zastraženimi
zidovi, v hermetično zaprtih
sobah, politika je postala
spektakel, ki ga kot vsakega
drugega spektakla ne bi bilo,
če ne bi imel svojega občin-
stva. Zato pravimo, da je poli-
tika kurba, saj konec koncev
tudi kurba ne bi preživela, če
ne bi imela svojih »odjemal-
cev«. Nove družbene razmere,
v katerih živimo, so nas prisi-
lile tudi v to, da začenjamo
razumevati smisel tistih besed,
da je politika navadna kurba,
ki smo jih nekoč tako radi iz-
govarjali, pa nikoli popolnoma
razumeli.
Piše Tadej Čater
PREMIERA 1492-1992
V kinu UNION v četrtek,
3.	12. 1992 ob 20.30
ODKRITJE
KRIŠTOFA
KOLUMBA
(Režija: John Glenn)
(Na rednem programu od
4.	12. v kinu Metropol)
Št. 48 - 3. december 1992
11
KANDIDATI ZA PREDSEDNICO
REPUBLIKE, DRŽAVNI ZBOR
IN ZA DRŽAVNI SVET
NARODNI
DEMOKRATI
mag. Franc Kovač iz Šentjurja,
doktor veterinarske medicine,
iivinozdravnik v Šentjurju,
kandidira v občini Šentjur.
Janez Črnej iz Celja, doktor
veterinarske medicine, živi-
nozdravnik v Celju, edini po-
\s\anec slovenske skupščine,
ki se je udeležil vseh sej, kan-
didira v občini Celje (2. volilni
okraj).
Mag. Aleš Demšar Iz Celja,
doktor medicine, specialist or-
toped In flzlater, ravnatelj Bol-
nišnice Celje, kandidira v obči-
ni Celje (3. volilni okraj).
MIlan Dobnik iz Žalca, gimna-
zijski profesor In župan občine
talec, kandidira v obeh volil-
nih okrajih v občini Žalec.
Mag. Alfred Božič Iz Mozirja,
diplomirani ekonomist, pred-
sednik Izvršnega sveta skupš-
čine občine Mozirje, kandidira
v oljčlni Mozirje.
Borut Korun Iz Velenja, doktor
stomatologije, zobozdravnik
v Šoštanju, kandidira v obeh
volilnih okrajih v občini Ve-
lenje.
Jože Baraga Iz Slovenskih Ko-
njic, tehnik, župan občine Slo-
venske Konjice In direktor
tamkajšnjega Komunalnega
podjetja, kandidira v občini
Slovenske Konjice.
Igor Knez Iz Laškega, tehnik,
zasebni podjetnik, kandidira
v občini Laško.
Matjaž Železnik iz Celja, glas-
beni učitelj, zasebni podjetnik,
skupni kandidat Narodnih de-
mokratov, Slovenske gospo-
darske stranke, Slovenskih
krščanskih demokratov, Slo-
venske ljudske stranke In Li-
beralne stranke za Državni
svet v občinah Celje, Laško,
Slovenske Konjice, Šentjur,
Šmarje priJelšah in Žalec.
Alenka Zagar-Slana iz Ljubljane, doktorica medi-
cine, specialistka za šolsko in mladinsko medi-
cino, županja občine Ljubljana-Center, kandi-
datka za predsednico Republike Slovenije.
Poudarki iz programa
•	Vrnitev tradicionalnih vrednot krš-
čanske Evrope in slovenskega naroda,
kot so poštenje, marljivost, odločnost in
gospodarnost.
•	Varovanje vseh interesov sloven-
skega naroda.
•	Izhod iz gospodarske, politične in
socialne krize ter krize moralnih in etič-
nih vrednot.
•	Odprava gospodarskih, političnih in
drugih monopolov ter lobiiev.
•	Pocenitev države in zmanjšanje
davkov.
•	Decentralizacija države in regionali-
zacija.
•	Pravična privatizacija.
•	Ukradeno bo treba vrniti.
•	Popravljanje krivic, ki sta jih Sloven-
cem povzročila vojna in revolucija.
•	Pospeševanje in podpiranje zapo-
slovanja ter samozaposlovanje.
•	Podpiranje kmetijstva in kmetov.
•	Kvalitetnejše in cenejše šolstvo.
•	Varno življenje upokojencev in obli-
kovanje samostojnega kapitalskega
pokojninskega sklada.
•	Vsakomur dostopno zdravstvo.
•	Revizija zakonodaje in postopkov za
priznanje državljanstva, delovnih viz in
statusa tujca.
•	Internacionalizacija problema be-
guncev in sprejemanje ukrepov, da Slo-
venija ne bo postala begunsko tabo-
rišče.
V razmislek!
Zaradi volitev se e zelo mudilo priznati slovensko državi anstvo 170.0(10 državi anom
J	r
drugih republik oziroma držav nekdanie Jugoslavi e.
o	U o tf
Hkrati se pa tudi zaradi volitev ni prav nič mudilo priznati slovenskega državi anstva
r	r	r	o j
na man 12.000 Slovencem, ki bodo tako ostali brez volilne pravice!
« t /
Naši kandidati so podpisali izjavo, da niso nikoli sodelovali z
domačimi (OZNA, UDBA, UD V, KOS, VIS...) in tujimi tajnimi službami!
Št. 48 - 3. december 1992
12
Frankolovska komedija se pričenja
v krajevni skupnosti
Frankolovo krajani že dalj
časa jemljejo zakon v svoje
roke in tu in tam skličejo
zbor krajanov, na katerem
nato burno razpravljajo
o krajevni problematiki, ki
je včasih temeljila na zaple-
tih v zvezi z izgradnjo baze-
na in vodovoda, sedaj pa so
se temu pridružile še ka-
drovske razprtije v vodstvu
krajevne skupnosti. Pa so
krajani zopet vzeli zakon
v svoje roke, sklicali minulo
nedeljo zbor krajanov, nanj
povabili celjskega župana
Antona Rojca in ob njego-
vem prikimavanju odstavili
tajnico, na novo izvolili
predsednika krajevne skup-
nosti in razširili svet KS.
Novi predsednik KS Fran-
kolovo je tako Jože Korošec,
izvolili so nov svet KS in ga
razširili na enajst članov,
obenem pa razrešili dolžno-
sti tajnico KS. Zvečer so šli
in KS do nadaljnega zaprli,
dokler ne bodo dobili nove
tajnice ali tajnika. Po bese-
dah Milana Dečmana, je bilo
na zboru vroče, krajani pa
naj bi bili s takšno rošado
zadovoljni, obenem so, po
Dečmanovih besedah, grom-
ko podprli tudi celjskega žu-
pana ^tona Rojca.
V torek zjutraj nas je po-
klical še Silvester Dreven-
šek, ki je pri celjskem izvrš-
nem svetu zadolžen za kra-
jevne skupnosti in želel dati
izjavo za javnost. Takole
pravi: »Nedvomno je v nede-
ljo na Frankolovem šlo za
samovoljo krajanov. Gre tu-
di za nezakonitost. Za kate-
rega koli novega člana sveta
KS so namreč potrebne voli-
tve. To še toliko bolj velja za
izvolitev novega predsedni-
ka sveta KS. Pred zakonom
je še vedno legitimen svet KS
v stari sestavi, ki je bil izvo-
ljen na demokratičnih, tm-
nih volitvah, leta 1990. Ce
želijo krajani nov svet KS, so
potrebne prav tako tajne de-
mokratične volitve, nikakor
pa ne more o tem odločati
zbor krajanov. Na ta zbor ni-
sva bila vabljena niti jaz niti
predsednik izvršnega sveta.
Verjetno zato, ker smo imeli
na Frankolovem že 12. no-
vembra sestanek s svetom
KS oziroma s skupino kraja-
nov, ki z delom tega sveta ni
zadovoljna. Tam sva z go-
spodom Mirkom Krajncem
opozorila na določene nele-
gitimne vidike, ki so jih ne-
zadovoljni krajani izpostav-
ljali. Očitno jim najini odgo-
vori niso bili všeč, zato so
v nedeljo na zbor klrajanov
raje povabili župana Rojca,
ki je nekoliko drugače gledal
na zadeve. Menim, da to
z njegove strani ni bilo ko-
rektno. Svet KS Frankolovo
nameravamo sedaj pisno ob-
vestiti, da je legitimen tisti
svet KS, ki mu predseduje
gospa Košičeva. Zamenjava
tajnice pa je čisto kadrovsko
vprašanje. Če z njo v kraju
niso zadovoljni, bo pač pri-
šlo do zamenjave.
O kratkem stiku med ma-
no, predsednikom izvršnega
sveta in županom v tem hipu
ne bi želel govoriti, da pa ta
obstaja med županom in
predsednikom IS, je v Celju
že dolgo znano«
Če je Milan Dečman iz KS
Frankolovo v ponedeljek
v telefonskem pogovoru nav-
dušeno dejal, da so z nedelj-
sko potezo razrešili franko-
lovske zdrahe, je bila izjava
očitno prenagljena. Cirkus
se šele začenja.
NATAŠA GERKEŠ
Veseli
december
Občinska zveza prijate-
ljev mladine Celje organi-
zira v decembru sklop
otroških prireditev, imeno<
vanih Veseli december.
Od 14. do 24. decmbra bo
v Muzeju novejše zgodovi-
ne v Celju razstava likov-
nih del, ki so jih otroci
ustvarili na likovni delav-
nici na Bledu.
Od 18. do 26. decembra
bo vsak dan ob šestnajstih
in trideset minut celjski
Tomšičev trg obiskal dedek
Mraz v kočiji in s sprem-
stvom, otroci pa si bodo
lahko ogledali tudi razne
lutkovne igrice in plesne
nastope.
19. decembra bo ob peti
uri zjutraj otroški zabavni
avtobus otroke čdpeljal na
ogled predbožičnega Du-
naja. Sicer pa bo otroški
zabavni avtobus »obrato-
val« tudi 20. decembra, ko
bo ob pol devetih zjutraj
odpeljal v Ljubljano, na
ogled predstav in sejma,
lutkovnega baleta Trnulj-
čica (700 SIT) in balet Pika
Nogavička (850 SIT).
Družinski klub pri Zvezi
prijateljev mladine od
25. do 29. decembra organi-
zira božične počitnice
v Kranjski gori.
Vrhunec pa bo Veseli de-
cember seveda dosegel
31. decembra. Ob šestnaj-
stih se bo namreč na Tom-
šičevem trgu pričelo otro-
ško silvestrovanje z znani-
mi gosti in dedkom Mra-
zom, ki ga vsekakor ne
smete zamuditi!
N.-M.S.
Mladi proti aidsu
1. decembra, ob svetovnem dnevu aidsa, so tudi v celjskih šolah pripravili priložnostne
razstave Ln vrsto drugih prireditev, s katerimi so opozorjali na nevarnost še vedno neozdravljive
bolezni, ki v svetu terja vedno več žrtev, predvsem pa na vse tisto, s čimer se ga je mogoče
ubraniti. Zgovorno razstavo so pripravili tudi na gimnaziji Celje. Foto: EDO EINSPIELER
Tradicija
treh generacij
ZLATARSTVO
KRAGL
Šlandrov trg 39,
ŽALEC
Meč ostalimi izdelki iz plemenite
kovine še posebno priporočamo:
-	kravatne priponke - od 5900
SIT naprej
-	uhane - od 1330 SIT naprej
-	verižice - od 1990 SIT naprej
-	ženske obroče - od 9900 SIT
naprej
od 1. do 31. decembra
^ 10-20% POPUSTA y
Predvolilni čas se izteka. Volitve so to nedeljo.
Če boste tako izbrali, bom tudi v prihodnje
storil vse, kar bo v moji moči, da bomo živeli
v miru in strpnosti. Vaša množična podpora
v predvolilnem času me zavezuje. Živeli bomo
svobodno in dostojno življenje srečnih
in ustvarjalnih ljudi, ki imajo jasno prihodnost,
socialno in vsakršno varnost, zajamčeno
dostojanstvo, pravice in svoboščine.
To ni volilna obljuba. To so cilji,
ki jih skupaj moramo in zmoremo doseči.
Vabim Vas, da se v nedeljo srečamo na voliščih.
Samo na Vašem volišču in nikjer drugje boste
sami izbirali prihodnost, ki si jo želite.
Lepo Vas pozdravljam in Vam želim vse dobro.
št. 48 - 3. december 1992
3
Naši kandidati se predstavljajo:
PETER VRISK
rojen: 1961 leta
itanujoč: Ivenca 16, Vojnik
izobrazba: dipl. kmet. ing.
poklic: direktor Kmetijske
zadruge Celje
[andidat za poslanca
f Državni zbor Slovenije,
f 5. volilni enoti, II. in 11-
I. volilnem okraju.
todil sem se v stari kmečki
hižini, ki živi že preko
DO let na isti domačiji pod
rtim imenom. Moji predni-
i so bili mlinarji, in fur-
lani in so kljub težkim ča-
)m kljubovali krizam, ki
) skozi vsa obdobja bre-
ienili slovenskega člove-
a. Oče je bil borec na soški
»nti v 1. svetovni vojni,
rer je tudi izgubil desno
•ko. Kljub temu je obdr-
U domačijo in je vseskozi
rcešno gospodaril na
(ietiji in v mlinu,
j Na svet sem prišel kot
Bti otrok. Imam še tri se-
Ire, ki so obrtnice, brat pa
> župnik v Črni na Koro-
kem. Kot najmlajši sem se
riločil, da ostanem na
pietiji in da ohranim dru-
Insko tradicijo.
Osnovno šolo sem obi-
koval v Vojniku, nakar
tal odšel v Gimnazijo
»Celje. Šolo sem izdeloval
1 odliko in tudi študij na
Sotehnični fakulteti mi ni
^al problemov, tako sem
Blanje končal v rednem
^ku.
Zaposlil sem se v Hme-
Id Kmetijstvu Žalec, kjer
Im bil najprej vodja far-
B, kasneje pa tudi uprav-
Ik delovne enote Govedo-
'ja.
Leta 1991 sem postal di-
tktor Kmetijske zadruge
ielje, kjer delam še danes.
Bu-ati obdelujem še 16 ha
ttiko kmetijo in sem med
l»jvečjimi tržnimi proiz-
Ijalci v občini Celje. Na
taetiji mi pomaga še ma-
ja in pa seveda žena Mira,
I je tudi agronom, sicer pa
eia v kmetijski svetovalni
kižbi v Žalcu. Z ženo ima-
^ 3 otroke: Mitjo, Majo in
foštjana.
I Od majhnih nog sem bil
fvajen trdo delati in se
Mi danes ne bojim nobe-
pga dela in nobene odgo-
hmosti.
I Ker me je motilo enoum-
f preteklega sistema, sem
P med prvimi, ki Žo začeli
kovati v takratni kmečki
Nzi in poznejši ljudski
Nnki, kjer sem aktiven
W še danes.
I Sem predsednik Sloven-
M ljudske stranke po-
družnice Celje in član Iz-
vršnega sveta Skupščine
občine Celje. V zadnjih le-
tih sem pridobil mnogo iz-
kušenj v političnem delo-
vanju, zato sem tudi sprejel
kandidaturo za poslanca
v Državni zbor republike
Slovenije.
V Celju smo zadnja leta
priče nazadovanju v gospo-
darstvu, politiki, šolstvu in
kulturi. Kot Celjana me to
boli in želim, da bi vse poli-
tične strukture v Celju zna-
le najti neko skupno pot
nastopa v republiki, ne pa
da se zapiramo za plotove
ozkih strankarskih intere-
sov, ki v končni fazi škodu-
jejo vsem Celjanom.
Naj postane Celje zopet
tisto, kar je nekdaj že bilo
- napredno gospodarsko in
kulturno središče v sreč-
nejši Sloveniji.
MARJAN RIBIČ
rojen: 1956 leta
stanujoč: Latkova vas pri
Preboldu
izobrazba: dipl. kmet. ing.
poklic: kmet
Kandidat za poslanca
v Državni zbor Slovenije,
v 5. volilni enoti, v V. volil-
nem okraju, ki obsega: Li-
boje, Petrovče,-Griže, Šeš-
če, Prebold, Tfnavo, Bra-
slovče, Gomilsko, Letuš,
Tabor in Vransko.
Sem sin kmečkih staršev iz
Latkove vasi pri Preboldu.
Po končani srednji kmetij-
ski šoU in študiju agrono-
mije na biotehnični fakul-
teti v Ljubljani sem ostal
doma na očetovi kmetiji,
kjer opravljam poklic »slo-
venskega« kmeta.
Kot poslanec se bom
zavzemal:
Naše kmetijstvo ima po-
goje, zato naj pridela do-
volj hrane po sprejemljivih
cenah. Zagotovimo našemu
kmetu enak dohodek in so-
cialno varnost kot drugim
slojem prebivalstva. Ohra-
nimo kmetovalne površine,
kulturno krajino in naše
naravno okolje. Slovenija
in občina Žalec imata vse
preveč zapostavljanih vasi
in zaselkov. Mladi odhaja-
jo. Besede o demografsko
ogroženih območjih morajo
postati v našem mandatu
dejanje in resničnost. Delo
ni blago in delavec ni oro-
dje v rokah poslovodstev.
Spoštovano naj bo njegovo
delo, naj bo cenjeno.
Omejili naj bi rast naj-
višjih in privilegiranih po-
kojnin in povečali tiste naj-
nižje. Hočemo nacionalno
pokojnino, ki naj omogoči
dostojno preživetje starej-
šim ljudem. Upokojenci naj
bodo koristni, dokler se da,
upokojitev naj bo spora-
zumna, postopna in do-
stopna.
Avtocesta skozi Savinj-
sko dolino DA, vendar po
najmanj kakovostnih kme-
tijskih in gozdnih površi-
nah. Zavedam se in zave-
dajmo se vsi, da je Savinj-
ska dolina le ena. Avtoce-
sta nam bo dala delo, za-
služek ter varno in liitro
vožnjo.
Ohranimo samostojno in
neodvisno Slovenijo, ki je
bila tudi v slovenskem par-
lamentu težko pridobljena.
FRANC POTOČNIK
rojen: 1955 leta
stani^oč: Gubno v občini
Šmarje pri Jelšah
izobrazba: dipl. kmet. ing.
poklic: politik
Kandidat za poslanca
v Državni zbor v 7. volilni
enoti, volilni okraj I., obči-
na Šmarje pri Jelšah.
Rodil sem se v kmečki dru-
žini, kot najstarejši od pe-
tih otrok.
Osnovno šolo sem obi-
skoval na Pilštanju in v Le-
sičnem. 1970 leta sem se
vpisal na Gimnazijo Celje,
kjer sem leta 1974 maturi-
ral z odličnim uspehom.
Istega leta sem se vpisal na
Biotehniško fakulteto
v Ljubljani.
Med prvimi iz svoje ge-
neracije spomladi 1979. le-
ta sem diplomiral z najviš-
jo možno oceno 10. Sem
absolvent magistrskega
študija s področja genetike
in selekcije.
Po končanem študiju sva
se z ženo Judito vrnila na
kmetijo na Gubnem. Rodi-
lo se nama je pet otrok in
tako nadaljujeva tradicijo
številne Potočnikove dru-
žine.
Moja profesionalna ka-
riera je bogata. Dve leti
sem delal kot tehnolog
v Kmetijski zadrugi Šmar-
je, pet let sem vodil selek-
cij sko službo na Živinorej-
sko veterinarskem zavodu
Celje za območje posavske,
celjske in koroške regije,
pet let pa sem tudi preda-
val na Višji agronomski šo-
li Univerze v Mariboru.
V politiki delujem od le-
ta 1989, ko sem se vključil
v Slovensko kmečko zvezo.
Na prvih svobodnih voli-
tvah leta 1990 sem bil izvo-
ljen za predsednika občin-
ske skupščine ter za po-
slanca v republiški skupš-
čini. Tam sem bil izvoljen
za predsednika Odbora za
kmetijstvo in gozdarstvo in
za podpredsednika Komi-
sije za družino. Na 3. kon-
gresu slovenske ljudske
stranke sem bil izvoljen za
podpredsednika stranke.
Franc Potočnik sodi med
najaktivnejše in najbolj
redne poslance v Družbe-
nopolitičnem zboru Skupš-
čine R Slovenije. Najbolj se
je angažiral na področju
kmetijstva in družinske ter
štipendijske politike. Moč-
no se je trudil tudi za to, da
bi se zmanjšale razlike med
mestom in podeželjem,
med razvitimi in nerazviti-
mi oziroma demografsko
ogroženimi območii.
In kakšen je moj predvo-
lilni program?
Moj program izvira iz
dejstva, da: - živim na kme-
tiji, - na demografsko ogro-
ženem območju, — v obmej-
nem območju, - se vozim na
delo v Ljubljano po kata-
strofalnih cestah, - sem de-
lavec in kmet, - imam pet
otrok, štiri v osnovni šoli in
enega v gimnaziji.
Na kratko lahko torej
mojo politično aktivnost
strnemo v geslo: »Dom,
družina, delo, domovina!«
JANEZ MAROLT
rojen: 1943 leta
stanujoč: Ločica 2, Polzela
poklic: kmet
Kandidat za poslanca
v Državni zbor v 5. volilni
enoti, IV. volilnem okraju,
ki obsega: Galicijo, Ponik-
vo, Gotovlje, Šempeter,
Polzelo, Andraž, Žalec in
Vrbje.
Kmalu bom srečal Abraha-
ma, rodil sem se v delavski
družini in sem se po konča-
ni osnovni šoli odločil za
poklic trgovca, katerega
sem opravljal z veseljem
skoraj petnajst let, zadnja
leta kot poslovodni dela-
vec. Ko sem si ustvaril dru-
žino, sem zapustil delovno
mesto v trgovini in se po-
svetil kmetiji, na kateri ži-
vimo. Kmetovanje me vese-
li, čeravno je to eden naj-
težjih in najbolj zahtevnih
poWicev. Moja želja je, da
bi se uredili odnosi v kme-
tijstvu, dobro sodelovanje
med kmeti in delavci, ter
lepša in srečnejša prihod-
nost.
Logično je, da sem kot
kmet član Slovenske ljud-
ske stranke, ki s svojim de-
lovanjem ohranja tradici-
onalne slovenske vrednote,
ki temeljijo na zemlji, delu
in družini, obenem pa je to
stranka, ki najtesneje po-
vezuje delavca in kmeta ter
se trudi, da bo Slovenna
jutri lepša in srečnejša. Ce
pogledamo ne tako daleč
nazaj, vidimo, da je bila
nekoč Savinjska dolina po-
jem blagostanja, danes pa
je v povprečju ali pa celo
rahlo zaostaja v na3alj-
njem razvoju. Najbolj vid-
no zaostaja kmetijstvo, ki
je bilo nekoč na prvem me-
stu in je poneslo sloves Sa-
vinjske doline po celem
svetu. Kot član izvršnega
sveta občine, sem si vedno
prizadeval, da bi kmetij-
stvo našlo tisto mesto
v družbi, ki mu pripada.
Kot stranka se bomo trudi-
li, da se izenačijo pogoji
dela in ugodnosti z razvi-
tim svetom.
Prizadevali si bomo za
decentralizacijo oblasti, saj
je v zadnjem času vse več
poskusov za prenos vseh
pravic o centralnem odlo-
čanju. Naša želja in zahte-
va pa je, da se bo o vsem
odločalo na lokalni ravni,
ne strinjamo se z zakonom
o državljanstvu, saj ga lah-
ko pridobi vsak, kdor želi,
ne glede na to ali spoštuje
slovenske zakone in je loja-
len do Slovenije ali ne. Dr-
žavljanstvo Slovenije mora
biti cenjeno in ponos vseh
Slovencev. Omogočiti je
treba, da bo lahko delal
vsak, kdor je dela zmožen,
za svoje delo pa naj prejme
pravično plačilo, dela nez-
možnim pa socialno po-
moč, s katero bodo lahko
živeli dostojno življenje.
Nujno potrebno je prepre-
čiti nadaljnje kraje družbe-
nega premoženja, za vse
nejasne in sumljive postop-
ke pa zahtevamo revizijo.
Znižanje oderuških obre-
sti, ki onemogočajo nadalj-
nji razvoj vseh panog pro-
izvodnje in so pomemben
generator inflaciie.
V naši občini si bomo
prizadevali za razvoj in ob-
stanek hribovskega kmetij-
stva, za ohranitev najboljše
kmetijske zemlje, zahtevali
bomo, da se dotacije stran-
kam znižajo, denar pa se
nameni za druge bolj pere-
če probleme, za odpiranje
novih delovnih mest, za
razvojno perspektivo mla-
dih ali pa ostane tistemu,
ki ga ustvarja, to je gospo-
darstvu. Trenutno je naj-
večji problem avtocesta
skozi Savinjsko dolino, saj
posega po najkvalitetnejših
kmetijskih zemljiščih. Ce-
sta mora biti, vendar naj
ohrani tisto zemljo, na ka-
teri je mogoče pridelovati
hrano čim ceneje in čim
več. Predlagamo obročno
plačevanje dohodnine, vse
tiste z najnižjimi dohodki,
ki so pod povprečjem, pa je
treba v celoti oprostiti pla-
čevanja dohodnine, ter za-
gotoviti brezplačno osnov-
no zdravstvo.
RADO NOVAK
rojen: 1966 leta
stanujoč, Jelovo 22, Radeče
izobrazba: kmetijski tehnik
zaposlen v Tovarni Radeče
Papir
Kandidat za Državni zbor
republike Slovenije v 6. vo-
lilni enoti, v VIII. volilnem
okraju v Občini Laško.
Ljubezen in želja po ohra-
njanju slovenske zemlje,
kot tradicionalne vrednote,
je razlog, da sem se po kon-
čani osnovni šoli odločil za
poklic kmetijski tehnik. Po
končani kmetijski šoli sem
nadaljeval študij na Bi-
otehniški fakulteti v Ljub-
ljani.
Zaposlen sem v tovarni
Radeče Papir, ki mi omo-
goča dodaten zaslužek,
kajti zaradi majhnosti
kmetije bi bila sicer eksi-
stenca ogrožena. Moja želja
je, da bi se odnos delavec
- kmet enakovredno raz-
vijal.
Kot ljubitelj kmetijstva,
podeželja, sem član SLS, ki
ima jasen odnos do zelje,
dela, družine. In prav SLS
najtesneje povezuje delav-
ca in kinete ter se trudi za
ohranitev podeželja.
Kot poslanec se bom
zavzemal, da zagotovimo
našemu kmetu enak doho-
dek in pravno ter socialno
varnost kot drugim slojem
prebivalstva. Za skladen
razvoj podeželja z mestom,
zavedajoč se, da imata Slo-
venija in občina Laško pre-
več zapostavljenih vasi in
zaselkov. Mladi odhajajo,
zato bom namenil največ
truda za obnovitev in uve-
ljavitev modela družinskih
kmetij, kajti podeželje je
privilegij, ki ga ne smemo
zatajiti.
Sem za decentralizacijo,
torej za odločanje na regij-
skem in lokalnem nivoju.
Državljanstvo Slovenije
mora postati vrednota, za-
to se ne strinjam z Zako-
nom. Zahtevali bomo, da se
dotacije strankam znižajo,
denar se mora nameniti za
odpiranje novih delovnih
mest, za razvojno perspek-
tivo mladih, za socialno
varstvo dela nezmožnih.
Sem proti linearnim po-
večanjem pokojnin, zato se
zavzemamo za nacionalne
pokojnine, ki bodo omogo-
čile dostojno preživetje
starejšim.
Predlagamo obročno
plačevanje dohodnine ter
zagotovitev brezplačnega
osnovnega zdravstva.
Problem Radeč poznate,
zato se bom zavzemal za
izvedbo vseh določil iz lo-
kacijskega načrta o izgrad-
nji HE Vrhovo.
ZDRAVKO BRGLEZ
rojen: 1954 leta
stanujoč: Dolga Gora 19,
Ponikva
izobrazba: dipl. ing. agro-
nomije
poklic: kmetijski pospeše-
valec
Kandidat za poslanca
v Državni zbor Slovenije
v 5. volilni enoti, v I. okra-
ju, v občini Šentjur.
Sem sin kmečkih staršev.
V osnovno šolo sem hodil
v Loče pri Poljčanah in jo
končal z odličnim uspe-
hom. Po končani osnovni
šoli sem nadaljeval šolanje
na šoli za kmetovalce
v Šentjurju. Po odsluženem
vojaškem roku v Pivki sem
pomagal pri kmetovanju
na kmetiji svojih staršev.
S 24 leti sem vpisal študij
na Višji agronomski šoli
v Mariboru, kjer sem diplo-
miral na temo Analiza trž-
ne proizvodnje mleka v ob-
čini Šentjur, pri prof. dr .
Dolfetu Cizeiu. Študij sem
nadaljeval na Biotehniški
fakulteti v Ljubljani na od-
delku za živinorejo, kjer
tudi pripravljam diplom-
sko delo pri prof. dr. J.
Žgajnerju. Po zaključenih
izpitih sem se zaposlil
v Kmetijskem kombinatu
TOK Šentjur, kjer sem na
Planini pri Sevnici oprav-
ljal delo vodje zadružne
enote in kmetijskega po-
speševalca. V tem času sem
tudi deloval v Svetu mla-
dih v kmetijstvu in bil stro-
kovni vodja dveh kmetij-
skih raziskovalnih taborov.
V politični prenovi sem
pomagal pri ustanovitvi
Slovenske kmečke zveze na
področju Šentiuria.
Po prvih demokratičnih
volitvah sem bil izvoljen za
občinskega poslanca.
Po reorganizaciji kme-
tijske svetovalne službe de-
lam na področju kmetij-
skega svetovalnega dela pri
ZŽV Celje, enota Šentjur.
Slovenija mora biti lepša in srečnejša
Št. 48 - 3. december 1992
14
Kaj prinaša
letošnji iViiitlavž?
Miklavževanla na ceUskem območju ne bo samo v znaku
volitev, ampak bo tudi razigrano in veselo
Za letošnje Miklavževo bo
največ otroškega veselja v Ce-
lju, kjer so pripra\ili celo vrsto
prireditev. Veliko dogajanja
bo tudi v Velenju, saj je vse vec
obujanja starodavne tradicije,
ki so jo popestrili s sodobnim.
Več priložnostnih prireditev
bo tudi po številnih cerkvah.
Po občinah celjskega območja
smo poiskali nekaj najvidnej-
ših prireditev.
V Celju se je včeraj začel Mi-
klažev sejem (na sejmišču Go-
lovca), ki bo trajal vse do po-
nedeljka. Sejemsko ponudbo
predstavljajo na 2700 kva-
dratnih metrih. Vsak dan, med
10. in 19. uro, bodo tudi števil-
ne lutkovne, plesne, glasbene,
modne in druge prireditve. Za
soboto, med 10. in 12. uro, so
pripravili računalniške igrice,
ob 16.30 bo predstavitev male
šole borilnih veščin, ob 17. uri
bo Moretov modnorevijalni te-
ater, ob 17.30 pa osrednje Mi-
klavževanje celjske Zveze pri-
jateljev mladine. Ta pripravlja
za danes, ob 13. uri, v CID-u
(Centru interesnih dejavnosti)
izdelovanje palčkovih lučk in
za jutri, ob 17. uri, rajanje in
čajanko s prihodom Miklavža
(za vstopnico potrebujete do-
mače pecivo). Vesela druščina
se bo nato, skupaj s palčki in
Miklavžem, napotila k bolnim
malčkom v bolnišnico ter jih
tudi obdarila. Celjskega mi-
klavževanja Slovenskih krš-
čanskih demokratov pa ne bo
letos iz dveh razlogov: zaradi
neželene predvolilne politične
napetosti ter zaradi številnih
otrok-begimcev, saj, kot pra-
vijo, ni mogoče obdariti vseh
po vrsti.
Veliko miklavževanja bo tu-
di v velenjski Rdeči dvorani,
kjer bo Miklavžev sejem od
danes pa vse do 13. decembra.
Prireditelj je Birt turizem. Ob
večerih bodo predstavili med-
narodnega disco kinga Bojana
Pavška, lutkarje, kvartet Ma-
vrica, plesno skupino Queen,
citrarje, revijo latinsko-ameri-
ških in standardnih plesov,
modno revijo M kluba, folklo-
riste domače Kolede ter v so-
boto Prihod sv. Miklavža in
parkeljcev. Ti bodo prišli ob
17. uri.
V	žalski in šentjurski Zvezi
prijateljev mladine in obeh
občinskih knjižnicah niso pri-
pravili otroških prireditev.
Zaradi mogočega predvolilne-
ga prizvoka so se letošnjemu
miklavževanju odpovedali tu-
di v pomladku šentjurskih
SKD.
V	šmarski občini so začeli
miklavževati že preteklo sobo-
to in to v Lesičnem, prihodnjo
soboto pa bodo miklavževali
tudi v Šmarju (ob 16. uri naj-
mlajši ter ob 18. malo starejši)
ter v turističnih Atomskih to-
plicah. Za letos so domači kul-
turniki in občinski odbor SKD
obudili napol pozabljeno,
a nekdaj znano češko otroško
opereto. Več miklavževanj so
pripravili prav tako v mozirski
občini, kjer bodo domači kul-
turniki igrali igro Zore Pišča-
nec, Miklavž prihaja, in Grim-
move Tri prašičke. Mozirska
prireditev bo v soboto, nazar-
ska pa v nedeljo popoldan.
V konjiški občini so se odločili
za sobotni prihod Miklavža
s kočijo, v blagovnici Maxi-
marketa (ob 12. uri), jutri, ob
16. uri, bo miklavževanje
v zreški večnamenski dvorani,
ob 18. uri pa še dobrodelni
koncert. Na povabilo Rdečega
križa, Karitasa, društva za po-
moč telesno in duševno priza-
detim otrokom, krajevne
skupnosti, krajevnih šol, žup-
nije in Emone bodo nastopili
pevski zbor Svobode in osnov-
ne šole ter ansambli Comet,
Sedmi raj. Zreških 6 in Fantje
izpod Rogle, ki so se odrekli
honorarja v dobrodelne na-
mene.
Največje miklavževanje
v laški občini, že četrto po vr-
sti, bo tudi letos v gostilni
Draksler, v Šmarjeti pri Rim-
skih Toplicah. Program s pri-
hodom Miklavža, s parkeljni
in angeli, se bo začel ob 17.30,
ko bodo otrokom razdelili da-
rila. Miklavževo popoldne bo-
do pripravili tudi v Zdraviliš-
ču Laško, po 16. uri.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Bil je lep Večer z... Umetnico
Svetlana Makarovič, pisateljica, pesnica, igralka in šansonjerka je v soboto, na Večeru i
v dvorani Plesnega Foruma v Celju, navdušila z večerom šansonov. V njih je z njej značilnii
jedkim humorjem nanizala skozi pesem vrsto življenjskih resnic. Tudi sovraštvu in nasilja
značilnima za ta čas, ni prizanesla. Umetnica, Svetlana Makarovič, je bila deležna izjemn
toplega sprejema pred polno dvorano Plesnega Foruma. Njen nastop pa so s plesom obogatile š
plesalke Plesnega Foruma. Večer s Svetlano Makarovič je bil le prvi iz niza, ki mu bo še sledi
Tako se Goga Stefanovič-Erjavec že dogovarja za nastop s šansonjerko Vito Mavrič-Ruič, pra
tako namerava v goste povabiti Mojmirja in Majdo Sepe, pa Arsena Dediča in druge umetnike
N. G., Foto: E. EINSPIELEl
Pet kilometrov ceste življenja
Zadnjo nedeljo v novembru
so v Vrhu nad Laškim prosla-
vili pomembno zmago, saj so
po daljšem čakanju le dobili
dobrih pet kilometrov poso-
dobljene in zdaj asfaltirane
ceste z Vrha do Trobnega dola.
S cesto so se močno izboljšale
povezave z dolino tako v smeri
proti Šentjurju kot Marofu in
Planini.
Režijski odbor je vodil Jože
Knez: »Cesto smo razširili,
uredili spodnji ustroj in asfal-
tirali. Ker je cesta na plazovi-
tem in vodnem terenu, so bila
dela težka. Velik prispevek so
opravili krajani, mnogo nam je
pomagala občina. To je regi-
onalna cesta in zato še toliko
bolj pomembna. Ureditev ce-
ste je vredna okoli milijon
mark. Zdaj se bodo ljudje lažje
vozili na delo v dolino, lažje so
bo razvijalo kmetijstvo. Na-
slednja naloga, ki jo moramo
opraviti, pa je pridobitev tele-
fona, saj smo menda edina
krajevna skupnost v Sloveniji,
ki nima niti ene telefonske šte-
vilke.«
Cesta od Vrha do Trobnega
dola ni v celoti asfaltirana, ker
eden izmed krajanov, ki sta-
nuje ob trasi, ni dovolil asfal-
tiranja. Okoli petdeset metrov
ceste bo tako še naprej prašne
ali pa mokre. Cesti je naspro-
toval tudi predsednik krajevne
skupnosti, ki je ob koncu hotel
popraviti svojo napako z govo
rom. Zmagal je zdrav razui
ne pa ozki interesi.
TONE VRAB
Proti jutru sta bila srečna
Na sobotnem elitnem plesu Mercedes v Rogaški Slatini (o
njem obširneje v naslednji Petici) je bilo vse popopranq drago.
Vstopnice po dvesto mark, toalete dam v brezcenje, pred hote-
lom pa kakšnih petdeset bleščečih mercedesov. Pa saj je bil ples,
ki sta se ga udeležila tudi grof Christian von Wendel in njegova
soproga slovenskega rodu Silva grofica von Wendel, namenjen
izključno petičnim lastnikom mercedesov. Mercedes je bil tudi
glavni in edini dobitek srečolova, ki so ga priredili na plesu.
Prodali so le 84 srečk po dvesto mark, temno modrega merce-
desa 190 1.8 E pa sta dobila zakonca Ivan in Zdenka Peršolja iz
Dobrove v Goriških brdih.
Gospa Prešolja (na sliki) je, potem ko je ob treh zjutraj prvič
sedla v pravkar dobljeni avto, posebej za Novi tednik izjavila:
»Danes z Ivanom ne bova šla nič spat in tudi prepirala se za
spremembo ne bova!«
BRANE PIANO
ZBIRAMO INTERESENTE ZA NAKUP
PISARN IN LOKALOV V
POSLOVNEM CENTRU
ŠMARJE PRI JELŠAH
Objekt že gradimo na izjemno
atraktivni lokaciji
Kupcem poslovnih prostorov lahko
pomagamo pri zapiranju finančne
konstrukcije
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
- SKB - INVESTICIJSKO PODJETJE
d.o.o.
SLOVENSKA 56, 61000 UUBUANA
Telefon: (061) 312-184
Telefaks: 313-170
št. 48 - 3. december 1992
15
Usmerjene ginekološke ambulante
^ celjskem zdravstvenem tlomu zaživele ambulante za mlade, žene po UO. letu in za samopregled dojk
v ginekološkem dispanzerju
^Ijskega zdravstvenega doma
jO to jesen odprli tri specialne,
usmerjene ambulante: za mla-
je, za žene v klimakteriju in
ijnbulanto za zgodnje odkri-
^nje raka na dojki. Ob že
gveljavljeni šoli za starše, ki jo
poznamo bolj kot materinsko
|olo, je to pomemben prispe-
vek za še učinkovitejše zdrav-
jtveno varstvo žensk.
Kot pojasnjuje predstojnica
^spanzerja za žene dr. Irena
ftovc-Četina, ki sama vodi
(inbulanto za dojke, so z novi-
ffii ambulantami uresničili
staro željo in potrebo, kar pa
je mogoče šele sedaj, ko so
v dispanzerju zaposlene tri
usposobljene specialistke gi-
nekologinje, ko opravljajo de-
lo v treh ordinacijah, ki so tudi
ustrezno opremljene. Precejš-
nje olajšanje za bolnice je ul-
trazvočni aparat za preiskave,
načrtujejo pa tudi nakup apa-
ratur za še bolj kakovostno
spremljanje nosečnosti.
Ambulanto za mlade, ki ji
nekateri pravijo tudi kontra-
cepcijska ambulanta, vodi dr-
. Tatjana Benčič-Torbica.
V Celju, ki je center srednjih
šol, je taka ambulanta še kako
potrebna. Potrebnost potrjuje
tudi podatek o padanju natali-
tete v Sloveniji in na našem
območju - leta 1981 je bilo
v celjski porodnišnici 2973 po-
rodov, leta 1991 pa le še 2028,
pri tem pa pride na 0,7 poroda
1 splav. Splav je torej pri nas
očitno še vedno glavna kontra-
cepcija. To pa je mogoče spre-
meniti le, če so mladi o spol-
nem življenju pravočasno in
celovito obveščeni. Tega seve-
da ni mogoče narediti v redni
ambulanti med množico paci-
entk, mogoče pa je v posebni
ambulanti, namenjeni samo
mladim.
Ambulanta za mlade fante
in dekleta (zaenkrat močno
prevladujejo dekleta) je vsak
ponedeljek popoldne. Prične
se ob 13. uri s skupnim preda-
vanjem, na katerem mlade
seznanijo z vsemi uporabnimi
metodami.
Ambulanta za dojke je na-
menjena predvsem zgodnjemu
odkrivanju raka na dojki, ki
bistveno vpliva na uspešnost
zdravljenja. Po zadnjih podat-
kih iz registra raka v Sloveniji
je leta 1988 obolelo za rakom
na dojki 70 žena na sto tisoč
prebivalcev. Pogostost obole-
nja za rakom na dojki je na
celjskem območju celo nekoli-
ko višje od slovenskega pov-
prečja.
Kljub nenehnemu poudarja-
nju pomena zgodnjega odkri-
vanja raka, pri čemer največ
zgodnjih oblik raka na dojki
lahko odkrijejo žene s samo-
pregledom, pa je še vedno le
malo žena, ki to pravilno in
redno (enkrat mesečno po
mentruaciji) tudi delajo. Rav-
no tega pa jih naučijo v ambu-
lanti za dojke pred samim pre-
gledom. Ambulanta prične
z delom vsak četrtek ob 8. uri
s samopregledom dojk, kar ta-
ko kot večino ostalih skupin-
skih predavanj in vaj vodi viš-
ja medicinska sestra Pavlina
Nikolič.
Ambulanto za žene po
40. letu oziroma za žene v kli-
makteriju vodi dr. Darja Ga-
šperlin Dovnik. Tudi ta ambu-
lanta, ki prične z delom ob po-
nedeljkih ob 8. uri, najprej na
predavanju, ki ga spremlja po-
govor, žene seznani z skupni-
mi značilnostmi pogosto hudo
mučnega obdobja. Težave ima
zelo veliko žena in pogosto za-
nje ni zdravil. Pomaga pa zna-
nje o pravem načinu življenja
in prehrane, razumevanje
sprememb, pa tudi ustrezna
telovadba.
Poleg teh novosti pa v di-
spanzerju uspešno deluje šola
za starše ali kot jo bolj pozna-
mo - materinska šola. Izraz da-
nes ni več ustrezen, saj je tret-
jina obiskovalcev te šole mo-
ških. Vsi tisti očetje, ki želijo
biti ob ženinem porodu, jo na-
mreč morajo obiskovati. Obisk
se je v šoli za starše, ki jo vodi-
jo odlično usposobljene medi-
cinske sestre, zadnji dve leti,
odkar jo obiskujejo tudi bodo-
če matere, za katere skrbijo
v bolnišnici, močno povečal.
Medtem ko jo je leta 1990 obi-
skalo 192 žena in 75 moških, jo
je lani 299 žena in 107 moških,
letos do konca novembra pa že
292 žena in 131 moških. Šola
za starše je namenjena bodo-
čim staršem zadnja dva mese-
ca pred rojstvom otroka, orga-
nizirano pa jo imajo dva krat
mesečeno.
Dispanzer za žene v celj-
skem zdravstvenem domu je
z novimi usmerjenimi ambu-
lantami, s prijetnimi panoji, ki
vabijo vanje, z videom in radi-
om v čakalnici, predvsem pa
s strokovnjakinjami, ki vsak
teden en dan delajo na bolniš-
ničnem oddelku, da ne izgubi-
jo stika s stroko, bolnišničnimi
kolegi in s svojimi bolnicami,
dobil novo podobo in vsebino.
In kot pravi odgovorna sestra
dispanzerja Irena Vrečko:
»Odziv na novosti je dober.
Usmerjene ambulante so ved-
no bolj polne. Tako kot paci-
entke pa smo zadovoljni tudi
vsi, ki tukaj delamo. Prijetno
je, če vidiš, da lahko s svojim
znanjem v resnici pomagaš.«
MILENA B. POKLIČ
Prizadevno
šmarsko
turistično
društvo
v Šmarju si Turistično
društvo prizadeva za poži-
vitev kraja, kjer naj bi bilo,
ob graščini Jelšingrad,
igrišče za golf, nad krajem
pa urejena okolica slovite
baročne cerkve Sv. Roka.
Ljudje, ki jo obiščejo, se
zaenkrat nimajo kje usta-
viti, zato so letos začeli
s prenovo bližnje cerkvene
mežnarije. Podrtijo so po-
pravljali v skladu s spome-
niškovarstvenimi izhodiš-
či: obnovili so streho, utr-
dili zidovje ter začeli z ob-
novo pročelja. Veliko so
pripomogli krajani Pre-
dence. V doslej propadajoči
notranjosti stavbe načrtu-
jejo gostinski lokal, spo-
minsko sobo pesnika Anto-
na Aškerca ter obnovo črne
kuhinje s stalno razstavo
lončene posode (tam bi raz-
stavili tudi bogato foto-
grafsko gradivo Slavka Ci-
glenečkega o starih običa-
jih in obrteh). Iz časa
Aškerčevega službovanja
v Šmarju se je ohranilo
pesnikovo pohištvo, ki ga
je pozneje odkupil njegov
orglar, našli pa so ga v Ze-
ličevi hiši. Predsednik
šmarskega Turističnega
društva Radko Kvas meni,
da morajo v kraju še marsi-
kaj postoriti, pa tudi bolje
poskrbeti za čistočo, če-
prav so letos (v okviru jav-
nih del) očistili vsa divja
odlagališča odpadkov, po-
stavili zabojnik za steklo
ter ponavljali hišne čistilne
akcije. V prihodnjih dneh
nameravajo postaviti tudi
lične smerokaze v manjše
vasi, jutri, v petek, 4. de-
cembra, pa bodo obudili
stari Barbarin sejem, ki bo
na trgu pred šmarskim kul-
turnim domom.
BRANE JERANKO
Dajmo mladim dovoli krulia in bo manj droge
Predno postavim gornjo trditev,
se sprašujem, ali je kruha dovolj,
premalo ali preveč? Preveč, da bi ga
cenili, dovolj za odpadke in prema-
lo, da bi bili vsi siti? Nekateri trde,
da je kruha dovolj in nikomur ne bi
bilo potrebno biti lačen. Drugi pra-
vijo, da ga je premalo. Zato se po-
stavlja novo vprašanje, katerega
kruha primanjkuje, še posebno, če
postavim trditev »Dajmo mladim
dovolj kruha in bo manj droge«.
Naj bo dovolj ugibanj, bom kon-
Wetna.
To pot bom razmišljala o pravem
kruhu, dodala bom še mleko. Za kaj
gre? Gre za otroke in mladino v os-
novnih in srednjih šolah. Slovenija
ima na srečo še vedno dovolj kruha
in mleka (s tem celo včasih ne vemo
kam). Odločiti se moramo, ali želi-
mo našim otrokom dati en obrok na
dan - brezplačno. Zakaj jim ne bi
zagotovili zajtrk ali malico, ki je
danes kruh in mleko, jutri knih in
jogurt, pojutrijšnjem kruh in sir...
Prepričana sem, da to zmoremo, da
naša družba ni tako revna, da ne bi
mogla preseči zavesti, ki ji pravimo
nezrelost, ozkost, nezainteresira-
nost...
Da bi se lažje odločili, se vprašaj-
mo za ceno, ki jo puščajo posledice
neurejene in nezdrave prehrane,
kajenja in alkoholizma. Še bi lahko
naštevali negativne pojave in bolez-
ni, ki so posledica in spremljevalec
tehnološke civilizacije, pogosto tudi
pKPpoznega ukrepanja.
Res, da s kosom kruha in lončkom
jogurta ne bomo rešili naštetih pro-
blemov, res pa je tudi, da je to vsaj
začetek reševanja pri izvoru dobre-
ga in slabega, ki ima v končnem
seštevku visoko ceno. V tem prime-
ru mislim na droge vseh vrst in na-
činov uživanja. Gre za zlorabo le-
teh, ki ene bolj, druge manj povzro-
čajo negativne pojave. Zdravljenje
katere koli zasvojenosti pa je dolgo-
trajno in drago, tako po človeški kot
družbeni plati. Cena je vedno ne-
kajkrat višja kot kos kruha in koza-
rec mleka.
In še za nekaj gre — za zavest, da je
vsakemu otroku in mladostniku za-
gotovljen vsaj en obrok na dan, da
nikomur ni potrebno ostati lačen.
Ta zavest pa je izrednega pomena,
saj kaže na odnos do otroka in mla-
dostnika. Prepričana sem, da nam
bo ta vrnil, če ne prej, takrat, ko
bomo mi potrebovali njegovo po-
moč in zaupanje.
ANTONIJA MARINČEK
Paketi s lirano
Prejšnji konec tedna je Občinski rdeči Križ v Žalcu rezdelil med več kot sto družin
beguncev, ki so nastanjeni v tej občini, pakete s hrano. Tokrat so jih dobili tudi tisti, ki
nimajo statusa begunca in živijo pri sorodnikih ali prijateljih. Teh je, kot so povedali
pri Občinskem RK v Žalcu, okrog 80. Seveda je to le majhen prispevek k vsakodnev-
nemu vzdrževanju teh ljudi, ki jih je pri nas iz dneva v dan več.
T. TAVČAR
Oddaja limelja
Hmeljani iz Savinjske doline v teh dneh vozijo hmelj na oddajo Hmezadu Import-
export v Žalec. Ob prevzemu bale stehtajo, izmerijo vlago in določijo kvaliteto. Kot
kaže, letošnja letina le ni bila tako slaba, kot so napovedali. Na dan sprejmejo od 400
do 600 bal hmelja. Na sliki: Aleš Humert in Katica Štork pri prevzemu.
T. TAVČAR
Št. 48 - 3. december 1992
116
Pol tisočletja Novega icloštra
Minulo nedeljo se je na
dvorišču graščine Novi klo-
šter pri Polzeti zbralo veliko
ljudi. Prišli so, da bi prosla-
vili 500-letnico graščine, ob
tej priložnosti pa so blago-
slovili nov zvon za graščin-
sko kapelo, zasadili lipo slo-
vensko-švicarškega prija-
teljstva in se spomnili viso-
kega jubileja.
Zbranim je najprej spre-
govoril prof. Milan Dobnik,
predsednik slovenskega dela
Slovice in se zahvalil pred-
vsem pobudnikom za obnovo
te graščine. V imenu švicar-
skega dela Slovice je govoril
pobudnik za obnovo Novega
kloštra Traugott Bieder-
mann, ki se je zahvalil slo-
venskim oblastem, posebno
pa občini Žalec, ter okoli-
škim kmetom in KS Polzela,
da so pričeli z obnovo Nove-
ga kloštra.
Novi klošter je ustanovil
leta 1450 celjski grof Fride-
rik. Zadnji posestnik grašči-
ne je naredil vzorčno pose-
stvo cele Savinjske doline,
kjer so se postavljala merila
za hmeljarstvo in živinorejo.
Po letu 1941 pa se je pričelo
obdobje propada. Graščino
je pred nedavnim obiskal sin
zadnjega lastnika dr, Paul
Parin, psihoanalitik in pisa-
telj, ki živi v Švici. Graščina
Novi klošter ne zapade pod
izvajanje zakona o denaci-
onalizaciji, ker je bila zanj
izplačana odškodnina.
V kulturnem programu je
nastopil MPZ Svoboda
s Polzele, nov zvon je blago-
slovil dekan Branko Zem-
Ijak, lipo prijateljstva pa so
posadili Milan Dobnik,
predsednik Slovice za Slove-
nijo in v imenu švicarske
strani Traugott Biedermann
in Hen j org Schweizer Meyer
(na sliki).
T.TAVČAR
Krvodajalske
akcije
Kri je življenje, vaša daro-
vana kri je dragoceno darilo
ob pravem času, sporoča Rdeči
križ Slovenije, ki vabi na de-
cembrske in januarske krvo-
djalske akcije. Za december so
povabili v Šmarje pri Jelšah,
kjer bo odvzem krvi v sredo,
16. ter v Žalec kjer bo akcija
v ponedeljek, 28. decembra.
V Rogaški Slatini boste lahko
darovali kri 21. in 28. januarja.
PLANINSKI KOTIČEK
Zakliuček sezone
laških planincev
Laški planinci bodo letošnjo
sezono zaključili s tradicional-
nim planinskim plesom, ki ga
bodo popestrili z dobrotami
domačih kolin in srečolovom
v Domu na Šmohorju v soboto,
5.	decembra ob 18. uri. Za za-
bavo bo igral ansambel Vi-
gred.
V mesecu decembru
trije izleti
Planinsko društvo Zlatarne
Celje tudi zadnji mesec v letu
ne miruje. Tako bodo že v so-
boto, 5. decembra organizirali
pohod na Limovce, Cmi vrh.
Krvavico in Zajčevo kočo. Od-
hod rednega avtobusa z nove
avtobusne postaje v Celju bo
ob 6. uri.
V	nedeljo, 13. decembra or-
ganizirajo spominski pohod na
Tišje. Odhod bo ob 6. uri z že-
lezniške postaje v Celju, kjer
se vsi zainteresirani planinci
tudi zberete.
V	soboto, 19. decembra ob
6.	uri pa boste krenili na Ja-
vomik. Posebni avtobus bo
krenil z Glazije, prijave pa
zbirajo do 14. decembra na te-
lefonsko številko 35-359.
M.M
Sofia planinca
Planinsko društvo Polzela je
dalo pobudo, da ob 100-letnici
Slovenskega planinskega dru-
štva in savinjske podružnice
izdelajo kipec in obesek pla-
ninca. To idejo je realiziral
inž. Franci Šketa. Kot je pove-
dal predsednik PD Polzela, Vi-
li Vybichal, so kipec in obesek
ponudili Planinski zvezi Slo-
venije, ker menijo, da bi bilo
prav, da imajo tudi planinci
svojo soho. Obesek bo stal 200
SIT, za kipec, ki bo visok 14
cm, pa cena še ni dokončna.
Obe varianti bosta v posrebre-
ni in pozlačeni različici. Kot
kaže fotografija bo soha prav
posrečena in gotovo si jo bo
želel imeti v eni ali drugi obli-
ki vsak planinec.
T. TAVČAR
Manj kot pred dvema letoma
v celjski turistični regiji bomo letos presegli število
lanskoletnih nočitev, vendar podatki, ki jih primerjamo
z letom 1991, niso primerljivi zaradi lanskoletnih dogod-
kov pri nas. Bolj primerljivi so z letom 1990. Glede na
število nočitev v prvih devetih mesecih in glede na neka-
tere ocene do konca leta, bi naj letos na celjskem turistič-
nem območju zabeležili 820 tisoč nočitev, od tega 187 tisoč
nočitev tujih gostov. Leta 1990 je bilo pri nas milijon 85
tisoč nočitev, od tega 288 tisoč nočitev tujih gostov. S temi
rezultati ne moremo biti posebej zadovoljni, pa čeprav so
zadovoljivi in presegajo republiško poprečje. Število noči-
tev domačih gostov se je znižalo samo v Rogaški Slatini,
število nočitev tujih gostov pa v vseh krajih.	J. V.
V laški občini bomo volili
Franca Lipoglavska
KANDIDAT ZA DRŽAVNI ZBOR
ZDRUŽENA LISTA
Delavska stranka
Demokratska stranka upokojencev
Socialdemokratska unija
SDP Slovenije
FRANC LIPOGLAVŠEK VL VOLILNA ENOTA
prometni inženir	8. volilni okraj-LaSko
Rojen 8. julija 1944 v Elgersburgu (Nemčija) kot pregnanec.
Stanuje v Radečah, Ulica 11. maja 6.
Direktor Lesnina Sopota LI Radeče.
Kot slovenski železničar je več kot dve desetletji
opravljal odgovorne naloge vlakovnega odprav-
nika v Dobovi, Krškem, Zidanem mostu, kjer je
bil tudi šef postaje, hkrati je ob delu študiral in
diplomiral. Kasneje je vodil občinski sindikalni
svet in bil izvoljen za predsednika skupščine
občine Laško.
V času njegovega mandata (1982-1986) je občina
vidno gospodarsko napredovala. Dogradili so
pomembne družbene objekte kot so telovadnica
v Radečah, prizidek k osnovni šoli Rimske To-
plice, most preko Savinje v Laškem ter asfalti-
rali vrsto lokalnih cest.
Delavci ga cenijo kot direktorja, saj v njiho-
vem podjetju ni prišlo do odpuščanja, čeprav
sodi v lesno branžo, ki jo drugje po Sloveniji
pretresa huda kriza.
Franc Lipoglavšek je tudi navdušen športni in
kulturni delavec. Bil je aktivni rokometaš v do-
mači ekipi v Radečah, kasneje predsednik klu-
ba, sodeloval pa je tudi v taborniški organizaci-
ji. Več kot dvajset let sodeluje v organih Želez-
ničarskega pihalnega orkestra Zidani most in
v vodstvu pevskega zbora Svoboda Radeče.
Kot poslanec bi se zavzemal za ustrezno uvelja-
vitev odnosov med državo in lokalno samoupra-
vo ter za zagotavljanje hitrejšega napredka
manj razvitih območij. Še posebej vztraja pri
sklenitvi dogovora o predaji Zdravilišča Rimske
Toplice iz vojaške v civilno lastnino in pri upo-
števanju vseh določil lokacijskega načrta pri
izgradnji HE Vrhovo in varovanja krajev Vrho-
vo in Radeče, s polnim upoštevanjem potreb in
želja krajanov.
Zato kandidira na ZDRUZENILISTL
Predlagamo, da volite zanj!
št. 48 - 3. december 1992
171
Stari spomini na mlada leta
prejšnji leden sla zakonca Čander iz Celja praznovala diamantno poroko
- Petinšestdeset let ljultezni
Terezija in Dominik Čander
jta se poročila leta 1927. On je
jtar šestinosemdeset, ona šti-
fiinosemdeset let. Že od leta
1930 živita v hišici na Mari-
borski ulici v Celju.
Prejšnji teden sta praznova-
la diamantno poroko. V nju-
nem življenju je - kljub temu,
da sta vedno delnla, prevlado-
vala predvsem sreča.
Na kuhinjski mizi »mlado-
poročencev« Cander je velik
šopek. »Tega pa hranim že od
zlate poroke, ki sva jo imela
pred petnajstimi leti,« pravi
Terezija. In kako sta se Terezi-
ja in Dominik sploh spoznala,
se zaljubila?
»Ko sva bila majhna, sva se
skupaj igrala,« pripoveduje
Terezija. »Ta (pokaže svojega
moža) in jaz pa smo se skupaj
lovili. Potem sva se zaljubila.
Kako? To je bilo čisto enostav-
no,« nadaljuje Dominik. »Oni
so delali na gruntu, jaz pa sem
hodil mimo, pa me je rada vid-
la. Potem sva pa prišla skupaj
- in to ne da bi se kaj pogovar-
jala. Šla sva skupaj v mesto,
h kapucinarjem, pa k maši.«
In kako je bilo biti zaljub-
ljen pred skoraj sedemdeseti-
mi leti?
»Hodila sva po skrivnih po-
teh za Savinjo. Tam, kjer so
kostanji. Nihče naju ni videl.
Vendar pa je moj brat imel vo-
huna, ki je vedno hodil za na-
ma. Ogledoval si je, kaj delava
in kaj počenjava. Brat pa je
potem bil jezen. Spraševal me
je, zakaj bom oženila tega...
fabričarja.«
Jima je bilo skupno življenje
usojeno že ob rojstvu? Terezija
pove: »Ko sem se jaz rodila, je
prišla Dominikova mama
k nam žeti ajdo. Staro mamo je
vprašala: >Kaj ste pa ulovili?<
>Eh, uscanko,< je odgovorila.
Njegova mama pa je rekla:
>Hvala Bogu. Jaz imam pa dve
leti starega fanta. Bosta pa
par.< In to se je res zgodilo.«
Sicer pa je bil Dominik mu-
zikant. Oče mu je kupil prvo
harmoniko, ko mu je bilo šest
let in potem je vedno igral na-
njo. »Se sedaj včasih zaigra. In
kako so takrat, ko je on hodil
igrat na veselice, plesali! Jaz
pa sem hodila za njim.« »Har-
monike se bodo pri meni kon-
čale. Jaz sem začel, ko sem bil
star šest let. Sedaj pa ni več
nikogar, ki bi s tem nada-
ljeval.«
Terezija in Dominik sta si
zgradila hišico, v kateri danes
živita z otroki in vnuki. »Sva
pa res že stara, saj ima že najin
vnuk šest let starega sina,« se
nasmehne Dominik.
Sicer pa sta imela tri otroke.
Dve dekleti in enega fanta.
Fant je umrl.
»Pa sta že celo življenje za-
ljubljena?« vprašam. »Prepira-
la se nisva nikoli. Delala sva,
hišo, ki sva jo zgradila, sva na
obroke odplačevala deset let.«
In kaj počenjata zdaj, na
stara leta? »Brez dela nisem
nikoli,« pravi Dominik. »Jaz
pa ne morem čisto nič več,«
vzdihne Terezija. Zdravje jo je
izdalo.
»Včasih se tudi do enih po-
noči pogovarjava in obujava
spomine na stara leta.«
Na steni v kuhinji diamant-
nih poročencev ves čas ne-
umorno tiktaka starinska, ve-
lika ura. »Ta ura je stara že več
kot sto let. Pa še danes teče.
Celo življenje naju že sprem-
lja. Tako sem je navajen, da se,
če obstane, zbudim.«
Ura pa ne obstane dostikrat.
Še vedno jima tiktaka. Tako
kot njuno, petišestdeset let
trajajoče, srečno skupno živ-
ljenje.
NINA M. SEDLAR
»Mladoporočenca« Čander: Dominik še vedno rad prime v roke
harmoniko, Terezija pa mu včasih pritegne pri petju.
Bisernoporočenca
Pikel iz Jeronima
Zaselek Jeronim v krajev-
ni skupnosti Vransko leži se-
demsto metrov visoko, na
pobočju Dobrovelj. Tam ži-
vita tudi 80-letni Anton Pi-
kel in njegova leto starejša
žena Ivanka. V nedeljo sta
v krogu otrok praznovala
60-Ietnico zakona — biserno
poroko.
Šestdeset let je dolga do-
ba, ki prinese za cel roman
lepih in manj lepih, celo hu-
dih preizkušenj. Jubilanta se
svojega skupnega življenja
spominjata z zadovoljstvom,
saj sta znala srečno krmariti
med čermi življenja, tako da
sta priplula do tega visokega
jubileja. Mama Ivanka je bi-
la vseskozi gospodinja, skr-
bela je za šestero otrok — An-
ko, Marijo, Betko, Jožeta,
Antona in Marjana ter moža.
Seveda je bilo zraven še ne-
kaj zemlje, pa tudi hlev ni bil
prazen. Oče pa je bil gozdar
in si je do upokojitve nabral
kar 41 delovnih let.
Zakonca sta še vedno do-
volj čila, tudi lažjega dela se
ne izogibata. Živita pri sinu
Marjanu, ki je prevzel doma-
čijo. Svoj jubilej sta želela
proslaviti kar najbolj skrom-
no, zato so imeli domači le
krajši cerkveni obred v farni
cerkvi na Vranskem, ki sta
ga opravila Jože Turinek in
Vlado Rutar. Poleg bisemo-
poročencev in njunih otrok
so se ga udeležili še njihovi
zakonci. Sicer pa se je druži-
na povečala že za 18 vnukov
in 23 pravnukov.
T. TAVČAR
DRNOVŠKOVI LIBERALNI DEMOKRATI
Ob predsedniku
dr. Janezu DRNOVŠKU
Zdene PODLESNIK - kandidat
za DRŽAVNI ZBOR v Celju,
3. volilni okraj
Borut ALUJEVIČ - kandidat
za DRŽAVNI SVET v
5. volilni enoti
Vinko ŽGAJNER - kandidat
za DRŽAVNI ZBOR v Celju,
2. volilni okraj
NE LEVO, NE DE NO. NA BOUE
Št. 48 - 3. december 1992
118
Pismo kandidatke
za Državni zbor
Kandidiram za poslanko v državni zbor na združeni listi, ker le-ta
v svojem pro^amu izraža hotenja, za kakršna se zavzemam po svojem
prepričanju in življenjskih izkušnjah: naš cilj je gospodarsko uspešna
in socialno pravična država Slovenija.
Volilne programe najdete povsod — v časopisih, letakih, na televiziji;
enega z mojim podpisom ste prejeli tudi po pošti na dom - a vse je
nekako brezosebno, politično. Vendar za temi programi stojimo ljudje
—	in ta »visoka politika« nam končno določa kako živimo, kaj jemo,
kako stanujemo, kje in kako delamo, kaj bo z otroki, kako bomo
preživeli starost.
Kot žena šentjurskega zdravnika (tudi njegov oče je bil tu zdravnik
40 let) sem spoznala, kako ljudje živijo pri nas: Šentjur in Kozjansko je
še daleč od Ljubljane - ali pa je Ljubljana predaleč od Kozjanskega?!
To razdaljo moramo skrajšati in razlike zmanjšati!
Sedaj sem odbomica in podpredsednica SO Šentjur in če bom
poslanka v državnem zboru, se bom zavzemala predvsem za to, da
bomo uresničili, kar smo si v tem mandatu zastavili:
—	zgraditev šentjurske obvoznice z avtobusno postajo in cestno pove-
zavo za Kozjansko
—	razširitev telefonskega in cestnega omrežja, kar bo tudi bolj odročne
kraje približalo centrom
-plinifikacija Šentjurja, da bomo dihali čistejši zrak
—	osnovna šola vHruševcu bo razbremenila prenatrpano šentjursko šolo
—	zgraditev doma upokojencev - to je plačilo dolga generacije
—	revitalizacije Zgornjega trga in ohranjanje kulturne dediščine — tudi to
kot dolg generacije, ki je te stvari zanemarila
Plačilo dolgov je stvar časti. So pa še drugi dolgovi:
Zavarovati je treba pravice in svoboščine, vezane na minulo delo,
pravice žena in otrok, zaščititi socialno ogrožene in končno tudi male
kmete, delavce in inteligenco, ki težko prenašajo nepravično in ponižu-
jočo podcenjenost svojega dela.
Čudno je, da se moramo še vedno boriti za ženske pravice pri nas,
kjer je malone polovica od zaposlenih ženska delovna sila.
Zaostalost — recimo ji mentaliteta — je kriva, da se žensko delo še
vedno podcenjuje: Ste že kdaj brali razpis, da iščejo čistilca? — za
tekočimi trakovi stojijo ženske, saldakontistke so ženske, najnižje
plače so v ženskih obratih, koliko je cenjeno delo kmečke žene, gospo-
dinjsko delo? Ko pa ženske opravljajo vodilna dela, morajo narediti
vsaj dvakrat bolje od moških, da se potrjujejo. - Ali ne mislite, da ne bi
bilo drugače, če bi bilo več žena v forumih, kjer se odloča o položaju
žena in otrok?
So stvari, ki jih žene laže dojemajo in uspešneje rešujejo kot moški.
—	Mislite na to, ko boste obkrožali imena na volilni listi!
BREDA SVETINA
RAČUNALNIŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA TER SERVIS
Šlandrov trg 3, 63310 Žalec, SLOVENIJA
Telefon : 063/711-150, 711-291, telefax: 063/711-262
SUPER PONUDBA ZA DAVČNO OLAJŠAVO IN DAVČNI IZRAČUN:
PS/1-2123-E41 Pro + Tiskalnik P20
+ Program za izračun davčne napovedi	169.999,00 SIT
IBM 38BSX-16 VDA NOTEBOOK - N51 MCA
-	procesor 80386SX 16 MHZ, 2 MB RAM
-	disketna enota 3 1/2 1,44 MB, interna
-	I/O priključki: 1 x RS232, 1 x Centronics
-	trdi disk 40 MB, 19 ms
-	LCD VGA display (640x480), STN 9,5", 32 odtenkov
-	adapter - polnilec in baterija, micro channel vodilo
-	MS DOS 4.01,5.0 instaliran	149.999,00 SIT
+ Tiskalnik NEC P20
+ Program za izračun davčne napovedi	199.999,00 SIT
IBM PS/M31' 386SX-20
-	procesor 80386SX 20 MHZ, 2 MB RAM
-	disketna enota 3 1/21,44 MB
-	I/O priključki: 1 xRS232, 1 x Centronics
-	trdi disk 129 MB, IBM, IBM miška
-	VGA ban/ni monitor (1024x786)
-	WINDOWS, WORKS, IBM-DOS 5.0
-	tiskalnik NEC P70 ali EPSON LQ1170
+ PROGRAM GLAVNE KNJIGE IN
SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA Z NAVODILI 349.999,00 SIT
TISKALNIKI NEC JPSON
-	EPSON LQ 1170 (A3, 330 z/s)	99.999,00 SIT
-	NECP20(A4,216z/s,24iglic)	49.999,00 SIT
-	NEC P30 (A3,216 z/s, 24 iglic)	69.999,00 SIT
-	NEC P60 (A4,300 z/s, 24 iglic)	79.999,00 SIT
-	NEC P70 (A3,300 z/s, 24 iglic)	89.999,00 SIT
NOVOLETNA PONUDBA VELJA ZA PLAČILA,
PREJETA DO VKLJUČNO 18. 12. 1992.
KARAVANA ZDRUZENE LISTE ZAHOD-VZHOD
V PETEK 4. XU. V CELJSKI REGIJI
kandidatka za državni zbor
Breda Svetina
v. VOLILNA ENOTA
1. volilni okraj - Šenčur
ZDRUZENA LISTA
Delavska stranka
Demokratska stranka upokojencev
Socialdemokratska unija
SDP Slovenije
Št. 48 - 3. december 1992
19
Spoštovane volilke in volilci!
Da me boste bolje spoznali, se vam želim predstaviti in zadovoljen bom, če si boste vzeli delček časa
ter preleteli vrstice, ki vam jih naslavljam kot kandidat iz 1.in 3. volilnega okraja 5. volilne enote za
volitve v Državni zbor
SLOVENSKO OBRTNO-PODJETNIŠKE STRANKE
Nimam političnih ambicij,
saj imam svoje delo, svojo
obrtno-podjetniško dejavnost,
s katero ml je zagotovljena so-
cialna varnost, čeprav so se-
danji pogoji poslovanja sila ne-
primemi.
Kandidiram zato, ker bi rad
pripomogel svojim stanovskim
kolegom - obrtnikom in podjet-
nikom, pa tudi slovenskemu
gospodarstvu, da se uresničijo
naša hotenja gospodarjenja in
razvoja po evropskem vzoru.
Nič ne morem obljubljati - za-
vežem pa se, da bom svoje
izkušnje, ki sem jih pridobil
skozi petindvajsetletno delo
v obrtništvu, znal zagovarjati
v naše dobro. Boril se bom
proti birokratskemu nagibu ti-
stih porabnikov, ki bi od nas
- ustvarjalcev dohodka - samo
jemali, in to zdaleč preveč,
hkrati pa nam ne bi omogočili
hitrejše strategije razvoja. Po
mojem temelji vizija Slovenije,
za katero se bom boril, če bom
izvoljen, na razvoju obrtništva,
podjetništva, kmetijstva in tu-
rizma.
Naj navedem nekaj ciljev
iz programa Slovensko obrt-
no-podjetniške stranke.
Samo mi, obrtniki, podjetniki
in kmetje smo tisti, ki lahko po-
nudimo nova delovna mesta.
Imamo lasten kapital, ki se je
ustvarjal in lastninil skozi neu-
smiljena petdeseta leta.
Imamo proizvajalna sred-
stva in znanje. Menim, da lah-
ko v svojem imenu ponujamo
delovna mesta le mi - ne pa
drugi v našem imenu. Vse svo-
je moči bom uprl v boj zoper
centralizem kapitala in oblasti,
ki se po zadnjih hotenjih želi
koncentrirati v našem glavnem
mestu Ljubljani.
Naš program temelji tudi na
skladnejši in humani socialni
politiki, razvoju kulture in izo-
braževanja - kar bomo dosegli
le z novimi delovnimi mesti, ki
jih bomo odpirali v naših obra-
tovalnicah in podjetjih. Ker mo-
je volilno okrožje zajema tudi
manj razvita in demografsko
ogrožena območja, ki smo jim
dolžni pomagati tako, da v te
kraje prinesemo hitrejši razvoj,
se zavzemam za sofinancira-
nje novih delovnih mest in do-
deljevanje ugodnih kreditov iz
skladov, ki so ustanovljeni pri
vladi. Vse to pa je potrebno
storiti tako, da bo denar pravič-
no razdeljen tam, kjer je to naj-
bolj potrebno.
Spoštovane volilke in volilci
-	če ml boste zaupali vaš glas,
vam obljubljam, da so vaše mi-
sli moje in jih bom skušal ures-
ničiti. Ko boste izbirali med šte-
vilnimi kandidati, lahko izbere-
te ime: LEOPOLD DRAME
-	pod zaporedno številko
9 na volilnih glasovnicah
v l.ln 3.volilnem okraju
5. volilne enote za volitve
v Državni ztK>r.
Uspešen obrtnik in podjetnik LEOPOLD DRAME, rojen
30.6.1935 v kozjanski vasici Slivnica pri Celju. Osnovno
šolanje je končal v Slivnici, poklicno pa v Celju.
Je lastnik firme ALUM DRAME s sedežem Cesta na
Ostrožno 2, v obrtni coni v Celju.
Kot obrtnik je v četrtstoletnem obdobju v svojem proiz-
vodnem programu zarezal ledino pri predelavi aluminija. Bil
je prvi in edini na tem področju, ki je s svojimi izdelki
- aluminijasti gradbeni elementi, okna, vrata In druga
oprema - opremil številne objekte po Sloveniji, še prej pa
v številnih drugih delih Jugoslavije, v številnih hotelih ob
morju in nekaj tudi v tujini
Vse to gre pripisati organizacijskim sposobnostim stroke
in človeka, ki je predan svojemu poklicu. Tudi v sedanjih
težkih gospodarskih razmerah obratovalnica in podjetje
s sedmimi zaposlenimi, pripravnikom In dvema štipendi-
stoma uspešno poslujeta.
V obratovalnici so se svojega poklica izučili številni
mladi ljudje, ki so danes uspešni v svojem poklicu. Zato
v pomislek volilkam in volilcem - ali mu gre zaupati tudi
v politiki, da bi uspešno vodil in zagovarjal stroko, saj misli,
da ga je življenje šolalo skozi trda leta, in so ga obrtniki
jemali za svojega, saj je vrsto let njihov funkcionar in
predsednik Obrtne zbornice Celje.
Pogled na sedež firme ALUM DRAME, Cesta na Ostrožno 2, v obrtni coni v Celju, kjer za obrtno-
podjetniško dejavnost s 25-letno tradicijo velja slogan: »Garancija za trajnost, funkcionalnost in
lepoto«
TOiMAjsomEiinrii
mutimi
Socialisti smo prvi predlagali plebiscit
o osamosvojitvi Slovenije.
Dobro smo se odločili.
Socialisti predlagamo kandidata, ki bosta glas volilcev
v državnem zboru.
Zdaj ste vi tisti, ki se morate dobro odločiti.
Kandidata socialistov za državni zbor v 5. volilni enoti sva:
V 3. volilnem okraju	V 2. volilnem okraju
ZVONE UTROŠA
dipl.novinar, prof.
sociologije in filozofije
JOŽE TURNŠEK
dipl. ekonomist
SLOVENIJA.
ODPRTA IN VARNA
Viziia socialistov.
socialistična stranka Slovenije
Alojz Forštner, ing. org.
direktor TEKO Celje
Stranka neodvisnih je bila ustanovljena pred dobrim letom in to
zgolj iz potreb, kajti skupina strokovnjakov, kise je ukvarjala z
lastninjenjem je le težko uspevala plasirati svoja razmišljanja
vladnim in parlamentarnim krogom. Zato je na pobudo prof. dr.
Stanič Gojka bila ustanovljena naša stranka, kipa ni ideološko
usmerjena. Stranka ima danes preko 1000 članov, mnogo več
pa tudi enako mislečih ljudi, kajti naše geslo je VSAKOMUR
SVOJE. Stranka je kandidirala v vseh volilnih enotah in okrajih,
tako tudi upa, da bo dobila nekaj poslanskih sedežev, predvsem
v državnem zboru. Naši kandidati so ljudje, ki že imajo svojo
preteklost, katere rezultati se kažejo predvsem na
gospodarskem, znanstvenem, kulturnem in raziskovalnem
področju.
Št. 48 - 3. december 1992
20
Beltinci raj proti Celju
NezadovoUen zaradi nizkih dohodkov ie nogometni vratar Goran Stankovič zapustil
Publlkum In se za dve leti preselil k Potrošniku
Poleg reprezentanta Grege
Blatnika je v jesenskem delu
nogometnega prvenstva v celj-
skem dresu najbrž največ po-
kazal vratar Goran Stankovič.
Pred leti so ga zaman vabili
Velež (oče ga kot 19-letnika ni
pustil v Mostar), Sutjeska,
Osijek in Izola, zdaj pa gre do-
besedno s trebuhom za kru-
hom v neprimerno manj znan
klub — k Potrošniku.
»Po podpisu pogodbe s Pu-
blikumom pred letošnjo sezo-
no sem, tako kot soigralci, do-
bival smešno nizke hranarine,
s katerimi se ni dalo živeti.
Darko Klarič mi je obljubil iz-
pisnico po koncu jesenskega
dela, s čimer sem se takoj stri-
njal, čeprav sem si kasneje ce-
lo izposojal denar«, je začel
26-letni vratar, ki je bil pred
letom dni poleg Simeunoviča
in Dabanoviča na reprezen-
tančnem spisku selektorja
Prašnikarja.
Celjani imajo 15 točk, tvoj
novi klub pa le devet, toda zdi
se, da so oboji v približno ena-
kem položaju, saj odhod
s Skalne kleti napoveduje še
nekaj igralcev?
Publikum še ni v nevarnih
vodah, a se mu obeta nezavi-
den položaj. Beltinčani so pri-
pravljeni v projekt obstanek
vložiti 300 tisoč mark; ekipo
naj bi prevzel sloviti trener
Djalma Markovič, ki bo s seboj
pripeljal tri odlične igralce.
V zadnjem kolu v Zagorju te
ni bilo v ekipi. Je bil prisoten
tudi kanček nezaupanja do
tebe?
Morda. Vsaj govorilo se je
tako. Sicer so mi med tednom
ponudili mesto na klopi, kar
sem odklonil.
Za Potrošnik si podpisal za
dve leti. Boš morebiti branil
tudi v drugi ligi?
Najbrž, čeprav mi dodatek
k pogodbi dovoljuje odhod
v tujino po šestih mesecih.
V mislih imam Nizozemsko,
kamor bi že lahko odšel, a sem
avanturo začasno preložil.
Težko se je znebiti občutka,
da ste s svojo dosedanjo ekipo
sposobni mnogo več, kar ste
tudi napovedovali?
Ob obljubah pred sezono, da
bomo dobili izkušenega tre-
nerja, tri do štiri izkušene
igralce ter se pripravljali na
Rogli, se nam je zdelo šesto
mesto na koncu polsezone re-
alno dosegljivo. Prišel je le
Goršek, kasneje še Pranjič,
trener Benčina pa zaradi sla-
bih izplačil igralcem ni imel
pravega vpliva. Nekaj tekem
smo nesrečno izgubili, čeprav
smo bili vsaj enakovredni.
Kljub vsem težavam smo ven-
darle prenizko na lestvici.
Po \Tnitvi v \Thunsko formo
je sledilo nekaj »težkih kik-
sov». Kakšno je opravičilo?
Naša obramba je mlada in
neizkušena. Za nekaj strelov
od daleč sem bil prepričan, da
jih bo blokirala. Se zdaleč no-
čem valiti krivde na soigralce,
saj dva zadetka pripisujem se-
bi, a so me pri postavljanju
premalo poslušali in bili pre-
počasni pri lovljenju odbitih
žog.
In še pogled na prvoligaško
lestvico.
Najbolj sta me presenetila
Studio D kot novinec v ligi in
velenjski Rudar, ki je izgubil
tri odlične igralce in nekaj ča-
sa igral brez poškodovanega
Cvilda, a se je vseeno dobro
odrezal.
DEAN ŠUSTER
KOMENTIRAMO
Očitna nasprotja
Jesenska nogometna polse-
zona je z evropskim startom
naših klubov razmerja posta-
vila v realne okvire: razkorak
med zahodnim in \'zhodnim
delom nogometne Slovenije je
vedno bolj očiten, ob profesi-
onalizaciji pa je pred Publiku-
mom. Steklarjem ter obema
drugoligašema Dravinjo in
Ero Šmartno skromna prihod-
nost.
Celjani so v letu 1991 zbrali
največ točk, letos je bilo v ena-
ki ali pa še močnejši zasedbi
ravno obratno. Pač, na klopi ni
bilo Prašnikarja, trener pa je
tudi najšibkejša točka F^bli-
kuma. Benčina je vse zapravil
z izbiro Ivačiča za pomočnika,
po trdem Božičeviču pa se je
z igralci poskušal zbližati
s premehko roko.
Pred prvenstvom je celo su-
spendiral edinega reprezen-
tanta in ključnega človeka
celjske enajsterice Grego Blat-
nika. Z enako potezo si je
v drugi polovici omajano avto-
riteto »reševal« s kontroverz-
nim Pevnikom, pokalna tekma
v Lendavi pa bo za Benčino
najbrž slovo od prve ekipe.
Skalna klet je vedno bolj
prazna, ob slabih igrah ima
Publikum poleg Kompasa naj-
slabši prvoligaški obisk, od-
hod pa napoveduje vrsta neza-
dovoljnih in slabo plačanih
nogometašev. Džafič naj bi
skupaj s Stankovičem odšel
k Potrošniku, Pevnik se resno
pogovarja z Novomeščani,
Blatnika se odpravljata
v TO...
Celju potemtakem grozi no-
gometni kolaps, kajti izkušnje
drugih klubov govorijo, da so
tujci najslabša rešitev za šport
v mestu ob Savinji. Ali pa bo
uprava, ki je deležna vedno
bolj glasnih kritik i^alcev,
krivce za odhode najboljših
spet iskala na drugih naslovih?
ZELJKO ZULE
Spomladanska in jesenska
polsezona 1992: Olimpija 62,
Maribor 49, Ljubljana 47, Mu-
ra, Kompas 42, Izola 41, Rudar
39, Naklo 37, Gorica 35, Ko-
per. Nafta 34, Slovan 33, Za-
gorje, Publikum 32, Potrošnik
31, Steklar 26.
RAN^rama
Nogomet
Slovensica liga
17. kolo: Zagorje-Publikum
1:0 (0:0), Steklar-Kompas 0:1
(0:0), Rudar-Studio D 2:0
(0:0), strelca: Cvikl, Karič.
Vrstni red po jesenskem delu:
Olimpija 25, Ljubljana 23,
Maribor, Mura 22, Kompas,
Studio D 21, Naklo 20, Rudar
19, Zagorje 17, Koper 16, Pu-
blikimi 15, Slovan, Gorica 14,
Izola 13, Železničar, Steklar
12, Nafta 11, Potrošnik 9.
ll.slovensl(a liga
15. kolo: Era Šmartno-Iliri-
ja 2:1 (0:0), strelca: Žurej, Ir-
man, Primorje-Dravinja 1:1
(1:0), strelec: B. Hrovat. Vrstni
red po jesenskem delu: Istra-
gas 24, Primorje 23, Triglav
22,	Rudar 21, Avtobum 20,
Domžale 16, Gidos 15, Tabor
14, Medvode, Korotan, Dravi-
nja 13, Vevče, Dravograd 12,
Era Šmartno 11, Ilirija 7, Na-
predek 3.
Košarka
Slovensica liga
Moški: zelena skupina - 14.
kolo: Elektra-Comet 67:72
(40:25), strelci: Rizman 24,
Plešej 14, Brešar 11, Tomic 10,
Sow 4, Leskovšek. Mačkovšek
2 za domače, Nerat 26, Gole
23,	Šrot 8, Železnikar 4, Per-
kič. Kožar 2 za goste; Roga-
ška-Tinex 98:102 (44:53),
strelci: Tabak 23, Virant 19,
Novakovič 18, Sušin 13, Ti-
šma, Petovar, Jurkovič 6, Ka-
linger 4, Cerar 3. Vrstni red:
Micom Marcus 25, Tinex (oba
s tekmo več) 24, Comet 22,
Slovan 21, Rogaška 20, Ježica
in Ilirija 17, Elektra 13.
Rdeča skupina 13. kolo: In-
pos-Miklavž 77:88 (37:53),
strelci: Pipan 29, Medved 20,
Starovasnik 13, Nidorfer 12,
Ki tek 2, Hochkraut 1; Idrija-
Polzela 75:68 (33:26), strelci:
Cizej 19, Urbanija, Kuhar 14,
Tumšek 10, Škrabe 3, Vasilje-
vič 2; 14. kolo: Polzela-Olim-
pija ml. 75:66 (36:28), strelci:
Skrabe 25, Cizej 20, Kuhar 16,
Ferlež, Turnšek 9, Urbanija 6,
Rovšnik 3, Vasiljevič 2; Pod-
bočje-Inpos 94:76 (49:40),
strelci: Pipan 38, Starovasnik
21, Kitek, Medved 6, Nidorfer
3, Stropnik 2.. Končni vrstni
red: Miklavž 28, Maribor 24,
Idrija, Kokra 22, Polzela 20,
Inpos 19, Podbočje 17, Olimpi-
ja 16.
Ženske - 10. kolo: Ježica ml-
Afrodita 59:81 (17:39), strelke:
Jurše 19, C. Jezovšek 18, Vo-
dopivec 12, A. Jezovšek 10,
Škegro 8, Germ 7, Majstorovič
4, Pešič 3 ; 11. kolo: Afrodita-
Apis 72:77 (30:38), strelke:
Jurše 21, Vodopivec 12, Germ
11, C. Jezovšek, Majstorovič 8,
Pešič 6, Škegro 4. Vrstni red:
Ježica (s tekmo manj) Apis 20,
Afrodita (s tekmo manj). Ode-
ja 17, Ježica ml, Kranj 15, Mi-
bex 14, Jesenice 11.
11.siovenska	liga
Moški - 10. kolo: P. Laško-
Rudar 73:59 (36:30), strelci:
Blagotinšek 15, Šoštarič 14,
Zdolšek 12, Čovič 11, G. La-
pomik 8, Blatnik 7, Trobiš 4,
D. Lapomik 2; Ruše-MIK Pre-
bold 81:80 (47:46), strelci:
Govc 32, Turk 25, Črnila 6,
Anžlovar, Kuder 5, Udrih 4,
Širše 3. Vrstni red: MIK Pre-
bold, Zagorje 18, Slivnica, P.
Laško 17, Radgona 15, Rudar,
Bistrica 14, Slovenj Gradec,
Ruše 13, Meja 11.
Ženske - 11. kolo: Metka in
Comet prosta; 12. kolo: Co-
met-Domžale 58:52, Pomurje-
Metka 43:42. Vrstni red: Met-
ka, Comet 16, Domžale 15,
Slovan (dve tekmi manj), Po-
murie 14, Sežana 11, N. mesto
10, Šentvid 9.
Območna liga
Moški: x'zhod II - 7. kolo:
Šentjur-Jelša 83:77, Rogla-
Polzela B 103:65. Vrstni red:
Converta 14, Šentjur, Rogla
12,	Hrastnik (s tekmo manj)
10, Podčetrtek 9, Polzela B 8,
Jelša 7.
Rokomet
Slovenska liga
Moški: 8. kolo: Rudar-Pivo-
vama Laško 16:16 (9:8), strel-
ci: Šerbec, Jeršič, Tomšič 3,
Pungartnik, Leve 2, Šafarič,
Begovič, Ocvirk 1; Gorenje-
Ajdovščina 29:25 (15:12),
strelci: Ojsteršek, Plaskan,
Rozman 5, Krejan, Tome,
Cvetko 4, Ocvirk, German 1.
Vrstni red: P. Laško 15, N.
Oprema 12, Presad 11, Slovan
10, GJorenje, Rudar 9, Ajdovš-
čina, Jadran, Ribnica 7, Crava
6, Pomurka 2, Dobova 1.
Ženske: 9. kolo - modra sku-
pina: Olimpija-Velenje 30:16
(12:8), strelke: Hudej 8, Vid-
mar 3, Topič, Fale 2, Oder 1.
Vrstni red: Olimpija 18, Mli-
notest 13, Krim 10, Kranj 8,
Velenje 5, Primož 0. Bela sku-
pina: Žalec-Oprema 20:20
(9:9), strelke: Dolar 7, Bylina
6, Gorbulina 3, Kline 2, Kuče-
ra, Čmak 1. Vrstni red: Opre-
ma 13, Žalec, Burja 11, Branik
9,	Novo mesto 6, Izola 4.
li.siovenska liga
Moški - 8. kolo: Hrastnik-
Celje 23:22 (12:12), Krško-Ra-
deče 26:19 (13:8). Vrstni red:
Krško 14, V. Nedelja 12, Krog
10,	Hrastnik 9, Zagorje, Rad-
gona 8, Celje, Ormož, Radeče
6, Polet 1.
Odbojka
Slovenska liga
Moški - 7. kolo: Šempeter-
PionirO:3(-ll,-9,-ll).Vrstni
red: Salonit 14, Pionir, Kam-
nik 12, Olimpija 10, Pomurje
8,	Bled, Fužinar 4, Žirovnica,
Granit, Šempeter 2.
Ženske - 7. kolo: Krim-Abes
TradeO:3(-ll,-9,-ll),Kočev-
je-Gomjigrad2:3(-11,16,-14,
9,	-13). Vrstni red: Abes Trade,
HIT Gorica 12, Koper, Bled 10,
Krim 8, Kočevje, Gornji grad
6, Tabor 4, Rogoza 2, Topolši-
ca 0.
11,siovenska	liga
Moški - 9. kolo: Celje-Topol-
šicaO: 3( -11, -10, - 3),Ljutomer-
Braslovče 3:0 (15,15, 4). Vrstni
red: Ljutomer 16, Topolšica
14, Črnuče 12, Brezovica, Izo-
la, Vileda ml. 10, Salonit ml,
Braslovče, Mežica 8, Mislinja
6, Pionir ml. 4, Celje 0.
Ženske - 9. kolo: Pionir-Bra-
slovče 3:0 (11, 10, 9). Vrstni
red: Mislinja 18, Pionir 14,
Prevalje, Triglav 12, Ptuj, Vi-
tal, Cimos ml, Mežica 10, Bra-
slovče 6, Rogoza ml. 4, Tabor
ml. 2, Šentvid 0.
Judo
Slovenska liga
13. kolo: Olimpija-Ivo Reya*
8:6 (33:25), zmagali: Košir,
Cuk, Spasovič.
II. slovenska liga
4. kolo: Ivo Reya Il-Ostrož-
no 4:10 (15:47), zmagali: Pe-
trak, Rudolf za Ivo Reya, Bevc,
Fabjan, Knafelc, Setnikar,
Džakovič za Ostrožno; Ivo Re-
ya U-Bežigrad 4:10 (17:50),
zmagala: Petrak, Petelinšek;
Ostrožno-Bežigrad 8:6; zma-
gali: Bevc, Fabjan, Knafelc,
Setnikar. Končni vrstni red:
Bežigrad, Ostrožno 14, Branik
12, Impol II 10, Koper 8, Ivo
Reya II 6, Gorica, Triglav 4,
Šiška 0.
Inter-llga
Končni \'rstni red: Impol 19,
Ivo Reya 17, Leibnitz 16,
Olimpija 14, Graz 12, Wolfs-
berg 8, Drava, Maribor, Le-
oben 6, Gorišnica 4, Willach 0.
Kegljanje
Slovenska liga
Moški - 10. kolo: Žalec-Tek-
stina 2:6 (4795:4905; Dobrajc-
Marc 0:1 (792:792), Jakopovič-
J. Turk 748:818, Kompan-
Kompara 859:797, Krajšek-B.
Turk 754:860, Gmajner-Ristič
802:791, Podkrajšek-Bratina
831:847; 11. kolo: Žalec-Gra-
dis 2:6 (4848:4937; Gmajner-
Podreberšek 850:802, Do-
brajc-Ivačič 787:835, Podkraj-
šek-Štrukelj 781:821, Jakopo-
vič-Marinček 789:790, Kačič-
Šemrl 795:857, Kompan-Bla-
ha 846:832. Vrstni red: Kon-
struktor 22, Gradiš 17, Fuži-
nar 13, Tekstina, Rudar 11,
Brest 8, Donit 4, Žalec 2.
Ženske - 10. kolo: Konstruk-
tor-Emo 1:7 (2323:2520 - rekord
kegljišča; Grahor-Šeško 378:469
- rek. keglj, Čeh-Tkalčič 361:404,
Kukovec-Grobelnik 398:392,
Ružman-Lesjak 385:408, Ber-
toncelj-Kardinar 397:432, Var-
gazon-Petak 404:415; 11. kolo:
Triglav-Emo 1:7 (2314:2842;
Fleischman-Šeško 385:423, Je-
rala-Tkalčič 432:411, Ribič-Les-
jak 383:404, Cog-Grobelnik
343:423, Zajc-Kardinar 398:433,
Virant-Petak 383:388. Vrstni
red: Emo 22, Ljubljana 20, Adria
12, Triglav, Fužinar 10, Gorica 8,
81. Gradec 6, Konstruktor 0.
Prvenstvo Slovenije
Celje - mladinci: 1. Ljublja-
na 5014, 2. Konstruktor 5004,
3. Brest 4931 ... 9. Micro data
link 4677, 11. Šoštanj 4440;
posamezno: 1. Pintarič (Lj)
1757, 2. Merčnik (Kon) 1723, 3.
Oman (Trig) 1680 ... 21. Košto-
maj 1563, 23. Hrastnik (oba
MDL) 1557, 27. Murovec (Soš)
1534, 30. Drobne (MDL) 1524,
36. Žnidar 1498, 39. Jelen (oba
Šoš) 1349, 40. Petemel (MDL)
1345, 46. Žnidar (Šoš) 723.
Squash
Slovenska liga
2. .kolo — moški: Vojnik-Ve-
lenje 3:2 (Pinter-Vihar 3:2,
Gubenšek-Knez 3:0, Mastnak-
Goleš 0:3, Brance-Sevčnikar
3:2, Poteko-Sabnič 0:3). Vrstni
red: Hrast, Fittop 6, Squas-
hland, Vojnik 4, Point, Velenje
2.
Ženske: Vojnik-Velenje 2:1
(Korošec-Vihar 0:3, Lunežnik-
Dodeničnik 3:0, Pinter bb).
Vrstni red: Fittop, Squashland
6, Hrast, Vojnik 4, Velenje, Po-
int 2.
Mali nogomet
Prvenstvo Laškega
Vrstni red po jesenskem de-
lu - I. liga: Gren 20, Goldhorr
18, Barakuda 17, Breze 12, Zi-
dani most, Koln Pubi 11, Si-
mo, Aranžerji 9, Galaxy 7, Zg.
Rečica, Cosmos 6, Turisti 5; D.
liga: Vrh 24, Neptun 23, Kap-
sli. Forum 22, Feniks 21, Lipov
list 16, Rimska 15, Lak 13, Vi-
la, Šentrupert 12, Šajspoh 10,
Baroni 8, Vrhovo 7, Mala 2,
Tornado 0.
Hokej
Slovenska liga
15. kolo: Bled-Celje 2:6 (0:2,
0:1, 2:3), strelci: Rojšek 3, Žo-
lek, Bulatovič, Vnuk; 16. kolo:
Olimpija-Celje 8:3 (3:1, 1:2,
4:0), strelci: Milidragovič, Ša-
hraj, Vnuk. Vrstni red: Olim-
pija, Bled 28, Celje 20, Jeseni-
ce 12, Triglav 6, Slavija 0.
Tudi rekord ni pomagal
Za 10. kolo stavnice Golding so značilna šte-
vilna presenečenja, zato tudi med 121 kuponi
ni bilo nobene pravilne napovedi vseh petih
tipov. Kljub rekordnemu odzivu je nagradni
sklad drugič zapored ostal nedotaknjen in bo
v naslednjem kolu obsegal 30 tisoč tolarjev.
Pravilni tipi 10. kola: Rudar-Pivovama La-
ško O, Žalec-Oprema O, Afrodita-Apis 2, Olim-
pija-Ivo Reya 1, Rudar-Studio D 1. V nasled-
njem kolu pri pokalni nogometni tekmi upo-
števajte rezultat dosežen v regularnem delu;
torej pride v poštev tudi remi.
Za sodelovanje v naslednjem kolu bodo priJ
šli v poštev kuponi s poštnim žigom sobotei
5. decembra, ali če bodo najkasneje do 12. ur<
oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo.
Naslov: Novi tednik. Trg V. kongresa 3a, 6300C
Celje, s pripisom Golding loto.
1.	Rokomet (m): Pivovarna Laško-Presad	1 O 2
2.	Rokomet (ž): Branik-Žalec	1 O 2
3.	Nogomet: Nafta-Publikum	1 o 2
4.	Odbojka (ž): Bled-Abes Trade	1 2
5.	Squash (m): Point-Vojnik	1 2
Ime in priimek:
Naslov:_
Št. 48 - 3. december 1992
21
Molitev za zmago
Utrinki konjiškega košarkarja MlUe Nerata z reprezentančne
turneje po Zilruženlh državah Amerike
Mlada košarkarske reprezentanca Slovenije
je na dvotedenski turneji po ZDA izgubila
vseh devet tekem. Branilec konjiškega Cometa
Mitja Nerat je bil z 88 točkami najboljši strelec
ekipe, v povprečju je igral po 25 minut, med
prvim gostovanjem katere koli slovenske ko-
šarkarske reprezentance v domovini košarke
doživel marsikatero zanimivo dogodivščino, ki
jih je povedal v eni sapi.
S snega na Florido
»Američani so pričakovali našo najboljšo re-
prezentanco in zato tudi izbrali močne štu-
dentske ekipe, tako da je za nas pravzaprav že
vsak poraz z^nanj kot dvajsetimi točkami ra-
zlike uspeh. Pet tekem sem odigral zelo dobro,
na štirih je bilo bolj povprečno, kajti ritem je
bil ob osemumi časovni razliki zelo utrudljiv.
Z avioni smo naredili deset poletov, z avtobusi
prepotovali več kot 3000 kilometrov in tako
v dveh dnevih New York in zasneženi Salt
Lake City zamenjali za dmgi konec Amerike
- za Florido, toda morje smo videli samo iz
letala.«
Molitveni ritual v Provu
»Največ gledalcev se je zbralo v mormon-
skem središču Provo, kjer je svojčas študiral
Krešo Čosič. V enkratnem vzdušju smo igrali'
pred 18 tisoč ljudmi in kljub solidni igri izgu-
bili za 52 točk. Provu napovedujejo uvrstitev
v študentski final-four in imajo samo enega
temnopoltega košarkarja. Po predstavitvi
igralcev obeh ekip je neka ženska vzela v roke
mikrofon in pod njenim vodstvom so vsi v dvo-
rani opravili mormonsko molitev, kar je za
Provo pravi ritual.«
Študentska Ifošarka pred NBA
»Ameriške televizijske kompanije so dnevno
neposredno prenašale po dve tekmi študent-
skega prvenstva, ki je trenutno bolj popularno
kot NBA liga, iz katere v glavnem vrtijo samo
odlomke. Vsi veliko govorijo o študentu Provu,
ki je bil med našo tekmo v Avstraliji, kjer je
propagiral mormonsko vero. Visok je 230 cm
in je zmagal na ameriškem tekmovanju v me-
tanju trojk, že zdaj pa mu napovedujejo bleste-
čo profesionalno kariero, čeprav naj bi v NBA
od .šel špIp ppt: tri Ipta «
Z dvigalom v slačilnico
»v študentskih naseljih je v dvorani, ki je po
velikosti še najbolj podobna nogometnemu
igrišču, po štiri in celo pet košarkarskih igrišč
normalnih dimenzij. Vsa so namenjena izk-
ljučno rekreaciji študentov, prave športne
dvorane študentskih ekip pa so megalomanski
objekti. Po dvorani nas je vodil vodič, do sla-
čilnic pa smo prišli z dvigalom.«
Ko le dvorana pretesna
»Gostitelji so nam obljubili ogled tekme
NBA lige, vendar se nam želja zaradi natrpa-
nega programa ni uresničila. Pač pa smo si
v Utahu ogledali dvorano Jazzerjev. Zaradi
ogromnega zanimanja je dvorana za 15 tisoč
ljudi postala premajhna in nekaj sto metrov
stran so zgradili novo dvorano s kapaciteto 23
tisoč ljudi. Stara dvorana zdaj sameva in zara-
di njene neizkoriščenosti si nihče ne beli
glave.«
Padec v igri
Trener celjskih rokometašev
Josip Šojat napoveduje teme-
ljite spremembe. Pravi, da so
se igralci uspavali in da se bo
nekaj moralo začeti dogajati,
čeprav s kaznimi — denarnimi
in drugimi. Nekdo od njegovih
varovancev bo moral »na led«,
v enem naših najbolje organi-
ziranih klubov, RK Celju Pi-
vovarni Laško imajo pač stro-
ga merila.
Jadran je dober teden nazaj
vodil v Celju s tremi goli razli-
ke, Trboveljčani pa v soboto
doma že s štirimi. Obakrat so
se državni prvaki izvlekli, naj-
prej z zmago, potem pa z deli-
tvijo točk; tako kot v prejšnji
sezoni so prvo oddali Rudarju.
Razpoložena Celjana v njiho-
vih vrstah Stojakovič in Med-
ved (vsak po pet golov) nista
dovolila, da bi pivovarji sploh
povedli, čeprav bi jim moral
pripasti zadnji napad pri
16:16. Toda koprska sodnika
Kem in Strel sta zaradi starih
dolgov in 40. obletnice trbo-
veljskega rokometa, Ivezičevi
ekipi pustila žogo v rokah zad-
nje štiri minute.
Celjani kljub vsemu pre-
močno vodijo na lestvici. Tri
točke prednosti imajo pred
Slovenjgradčani, ki so jih že
premagali v gosteh, z ostalimi
zasledovalci Presadom, Vele-
njem in Slovanom pa bodo
igrali v zadnjih treh kolih je-
senskega dela lige pred doma-
čim občinstvom. Medtem ko je
termin tekme z Litijani znan,
bo potrebno na datuma potr-
ditve jesenskega naslova poča-
kati. V vnaprej začrtan pro-
gram lige se bodo od 17.do
22. decembra vmešale repre-
zentančne priprave za spomla-
danske kvalifikacije za EP.
DEAN ŠUSTER
Umetni lirib za EP
Zaradi finančnih težav je
Smučarska zveza Slovenije
pred začetkom nove tekmo-
valne sezone krepko skrčila
obseg mlajših reprezentanc,
spremembe pa so tudi nare-
kovale drugačno organizira-
nost. Nekatere reprezentan-
ce so razpuščene, najbolj
obetavni pa so zdaj zbrani
v regijskih selekcijah.
Celje in SD Unior sta v re-
prezentanci vzhodne regije
(Koroška, Štajerska, Zasav-
je) zastopana s šestimi mla-
dimi smučarji. Barbara Ko-
štomaj je v mladinski vrsti,
Tomaž Pleučak, Gorazd
Renčelj in Bernard Bajdič so
v reprezentanci starejših
dečkov, v enaki starostni ka-
tegoriji pa sta tudi Saša Ren-
čelj in Tejka Hočevar.
Madi celjski smučarji so
doslej opravili blizu 50 snež-
nih treningov. Proračim sa-
mo za uvodni del priprav je
2,7 milijonov tolarjev, naj-
večji del finančnega breme-
na so prevzeli starši, društvo
pa je bilo v tem obdobju ak-
tivno tudi na drugih po-
dročjih.
Najpomembnejša pridobi-
tev je potrdilo (homologiza-
cija) mednarodne smučarske
zveze FIS za progo Ostrušči-
ca 3 na Rogli, ki bo v prvih
dneh februarja - neposredno
pred začetkom SP v Morioki
— prizorišče dveh slalomskih
tekem žensk za evropski
pokal.
Z osem metrov visokim
umetnim hribom so višinsko
razliko med štartom in ci-
ljem »nategnili« na predpi-
san minimum 120 metrov ter
novo prog0v celoti pripravi-
li za umetno zasneževanje.
Organizacija dvodnevnega
smučarskega spektakla (lani
je obe tekmi v močni konku-
renci dobila Anelise Cober-
ger, ki je čez nekaj dni v AI-
bertvillu osvojila olimpijsko
srebro) pa bo veljala več kot
100 tisoč DEM.	ž. Z.
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 4.12,
Hokej na ledu
Celje: Celje-Jesenice (17.
kolo SHL, 18).
Košarka
Polzela: Polzela B-Šent-
jur (17), Šmarje: Šmarje-
Hrastnik (8. kolo območne
SKL, 18).
Rokomet
Velenje: Velenje-Mlino-
test (10. kolo ženske SRL).
Sobota, 5,12,
Kegljanje
Celje: Emo-Gorica (12.
kolo ženske SKL), Ingrad-
Hrastnik (6. kolo medregij-
ske lige, obe 16); Trbovlje:
Rudar-Žalec (12. kolo mo-
ške SKL); Rudar-Emo II (6.
kolo II. ženske SKL, 13.
30); Ankaran: Adria-MDL
(6. kolo II. moške SKL, 16).
Košarka
Jesenice: Jesenice-Afro-
dita (12. kolo ženske SKL,
18); Prebold: MIK Prebold-
Bistrica, Radenci: Radgo-
na-P. Laško (11. kolo II.
moške SKL, obe 19); Celje:
Metka-Novo mesto, Šen-
tvid: Šentvid-Comet (13,
kolo II. ženske SKL, 17);
Podčetrtek: Podčetrtek-
Rogla (8. kolo območne
SKL, 19).
Wlali nogomet
Izola: končnica SRP 92
z udeležbo Penala (od 8.
ure).
Odbojka
Nova Gorica: Salonit-
Šempeter (8. kolo moške
SOL);Bled:Bled-AbesTra-
de. Gornji grad: Gornji
grad-HIT Gorica, Topolši-
ca: Topolšica-Kočevje (8.
kolo ženske SOL); Topolši-
ca-Vileda ml, Mislinja: Mi-
slinja-Celje, Braslovče:
Braslovče-Mežica (10. kolo
II. moške SOL); Braslovče-
Mežica (10. kolo II. ženske
SOL).
Rokomet
Celje: P. Laško-Presad,
Krško: Dobova-Gorenje (9.
kolo moške SRL); Maribor:
Branik-Žalec (10. kolo žen-
ske SRL).
Nedelja, 6,12.
Kegljanje
Celje: ekipno prvenstvo
Slovenije za kadete in ka-
detinje (od 9. ure). Košarka
Polzela: Polzela-Olimpi-
ja (prijateljska tekma, 18).
Nogomet
Lendava: Nafta-Publi-
kum (osmina - finala poka-
la, 13).
Squash
Veržej: Point-Vojnik (3.
kolo SL, 10).
Torek, 8,12,
Hokej na ledu
Celje: Celje-Slavija (18.
kolo SHL, 18).
Sreda, 9,12,
Tenis
Velenje: Izrael-Estonija
(10), Ukrajina-Slovenija (1.
kolo ekipnega EP, 16).
Velenje: pet dni vrhunskega tenisa
oa srede Ho netleUe bo v Rdeči dvorani ekipno dvoransko EP - Jutri zvečer
začetek tridnevne gradnje peščenega Igrišča
Manj kot teden dni je ostalo
do začetka kvalifikacijskega
turnirja 3. skupine ekipnega
dvoranskega EP v tenisu, ki bo
od 9. do 13. decembra na peš-
čenem igrišču Rdeče dvorane
v Velenju, pred prireditelji pa
je že najbolj pomembno od-
bobje.
Po jutrišnji rokometni tekmi
Velenje-Mlinotest bodo usluž-
benci zagrebškega Sportinga
začeli s pripravo igrišča, ki bo
dokončano v ponedeljek zju-
traj, ko bodo prišla zastopstva
Hrvaške, Estonije, Izraela in
Ukrajine, medtem ko naši že
dlje časa trenirajo na dveh
igriščih v beli teniški dvorani
ob velenjskem jezeru.
Sporting ima z gradnjo peš-
čeni igrišč v dvoranah že pre-
cej izkušenj, saj so jih v minu-
lih osmih letih v Beogradu,
Splitu in Zagrebu pripravili za
dvoboje Davisovega pokala.
V zagrebški dvorani Cibone je
pod parketom še vedno kom-
pletno peščeno teniško igrišče,
kar je najboljše zagotovilo, da
bo tudi Velenje v dobrih dveh
dneh dobilo kvaliteten prire-
ditveni prostor.
Selektor slovenske repre-
zentance Aleš Filipčič je za
nastop izbral Iztoka Božiča, ki
je kot naš najboljši igralec na
ATP lestvici okoli 640. mesta.
Marka Pora, Blaža Trupeja in
mlajša Jako Božiča in Boruta
Urha. Največ neznank je okoli
dvojice, ki naj bi bila poleg
starejšega Božiča močnejši del
ekipe. V kombinaciji so kar tri
dvojice in prav uigravanju so
bili namenjeni minuli treningi
v Velenju.
Najresnejša kandidata za
napredovanje v boljšo skupino
sta reprezentanci Ukrajine
(Medvedev, Poljakov) in Hrva-
ške (Prpič, Hirszon), ki se bo-
sta pomerili v soboto. Hrvati
so zaradi želje po napredova-
nju prijavili tudi Ivaniševiča,
ki bo v primeru neuspeha na
turnirju v Miinchnu zanesljivo
nastopil vsaj proti Ukra-
jincem.
Ž. Z.
Dvoboji se bodo začeli ob
10. in 16. uri, dnevna vstopnica
pa stane 300 tolarjev in je
v predprodaji v poslovalnicah
Kompasa.
Poljak trener hokejistov
Bogdan Jakopič je minuli teden postal tre-
ner hokejistov Olimpije, moštvo Celja pa bo do
konca sezone namesto Valentina Egorova vo-
dil Poljak Jožef Kurek. Za reprezentanco Polj-
ske je odigral 103 tekme (80 zmag), med leti
1970-78 je bil trener državne reprezentance,
nato vodil pet poljskih prvoligašev in delal
tudi v Avstriji, Nizozemsld, Belgiji in Španiji.
Kurek je bil udeleženec desetih SP, igral na 01
1958, pred osmimi leti v Sarajevu pa je bil
v vodstvu olimpijske odprave.
Šmonov memorial
v nedeljo je bil v Slovenj Gradcu brzotumir
dvojic za Šmonov memorial. Nastopilo je 30
dvojic, igralo pa se je 11 kol. Zmagala sta
Črepan-Lesjak (35,5), pred dvojico Krumpač-
nik-Klemenc (31), tretja pa sta bila oče in sin
Brinovec (29,5).
Savinjčani na SP
Na 1. svetovnem prvenstvu v karateju za pi-
onirje in kadete bo v soboto in nedeljo v mad-
žarskem mestu Miskolc nastopilo okoli 80 slo-
venskih reprezentantov. Med udeleženci pr-
venstva bo tudi sedem savinjskih karateistov:
Damir Vrbanič, Matjaž Šuster, Tomo Popovič
(vsi Žalec), David Guček, Žiga Birsa, Nina
Deržek in Asja Pešec (vsi Petrovče).
Glavan za Koper
Najboljši celjski vaterpolist Marko Glavan
v zimskem delu sezone igra za Koper, s kate-
rim je bil tudi na turnirju pokala pokalnih
zmagovalcev, več priložnosti za igro pa ima
v zimskem prvenstvu Avstrije. Minulo soboto
v slovenskem derbiju proti Triglavu zaradi
igralske krize sicer ni bil v ekipi Primorcev, ki
jo je z dvojno registracijo samo začasno okre-
pil, saj bo v prihodnje še igral za Neptun.
Celju finale APS
v Rogaški Slatini so določili prireditelje
najpomembnejših domačih atletskih tekmo-
vanj v letu 1993. Celje je dobilo finale pokala
Slovenije (22. in 23. maja), ki bo zaradi potrje-
vanja norm za SP v Stuttgartu vrhunec prvega
dela«ezone, in za 2. julij organizacijo ekipnega
mladinskega DP.
VELIKA AKCIJSKA PRODAJA
KUHINJE: Svea, Maries,
Najnižje cene za gotovinsko plačilo
FRANCOSKE POSTELJE: Meblo, Nova oprema,
Hrast	^gj^g _ glg^Q jg Za\OQ\
VZMETNICE: Meblo - raznih dimenzij in kako-
vosti gtara cena - Blago je na zalogi
VELIKA IZBIRA OSTALEGA POHIŠTVA PO UGOD-
NIH CENAH
Možnost obročnega odplačevanja 1 + 3, BREZ
OBRESTI
Plačilo s kreditom - minimalne obresti.
Št. 48 - 3. december 1992
22
na, v nedeljo Jelka Kacina,
v ponedeljek dr. Ljuba Sirca
in v torek Iva Bizjaka.
Prišli so, seveda, vsak
s svojimi predvolilnimi adu-
ti, ki pa jih vseh niso imel:
priložnosti položiti na mizo
kajti poslušalci so jih teme-
ljito prijeli v primež. Kako
so se v tem primežu znašli
bo najbrž tudi odločale
o kakšni pozitivni ali nega-
tivni točki. Res pa je, da so
nekateri poslušalci — ali
predvsem poslušalke, kajti
te so bile v veliki večini — svo-
jo pravico do »zasliševanja<
kandidatov zlorabili. Demo.
kracijo si pač nekateri pred-;
stavljajo še vedno tako, da
lahko vsak reče vse, kar mu
pade na pamet. K sreči je
bilo tudi nekaj svetlih pri-
V Službi volilcev
še dva dni (če štejemo da-
našnji četrtek zraven) in še
dan volilnega molka povrhu,
potem pa se bomo nekako
' morali odločiti. Pri predsed-
niških kandidatih bo šlo mo-
rebiti nekoliko lažje kot pri
državnih poslancih. Ali pa
ne? Minuli teden smo na Ra-
diu Celje gostili še štiri po-
tencialne predsednike in eno
potencialno predsednico:
v petek Franceta^ Tomšiča,
v soboto Alenko Žagar-Sla-
merov, ki so znali tudi pro
vokativna vprašanja posta
viti na kulturen način. Še je
torej upanje, da se do pri-
hodnjih volitev znebimo svo-
je pritlehnosti.	j
NK
REVIZIJA RUMENEGA CE
Miklavževa loterija
Ja, heroji predvolilnih str-
min so utrujeni. V finišu se na
vso moč trudijo, da ne bi poja-
hali kakšen naključen kol...
Zaščiteni pred lastnim egom
in morebitnim virusom neu-
speha prodajajo še zadnje iz-
vode demagogije. Prav poceni,
saj vedo, da mora doza držati
vsaj do zaprtja nedeljskih vo-
lišč. Takrat bodo vsi dosedanji
ploskajoči individuumi postali
odstotki v boju za oblast ali za
vizo v parlament. Tor a j tudi
odstotki, ki bodo nekatera slo-
veča imena dvoletnega parla-
mentarnega usposabljanja
pahnili med marginalce. Seve-
da. Največji poraženci volitev
bodo še nekaj časa po tem ro-
varili o nelegalnosti projekta:
našli bodo kup lističev, ki naj
bi končali v smetiščnih kantah
ali pa se bodo obesili na kakš-
no še neizpeto afero. Tuji kon-
trolorji volitev bodo sicer po-
vedali, da je bilo vse »cool«,
svojim evropskim direkcijam
pa priznali, da je šlo za podob-
no zmešnjavo kot v Litvi ali na
Hrvaškem. In potem nas bodo
zloglasni zahodnjaki še naprej
trepljali, čes da smo na pravi
poti. In da je samo ta pot pra-
va. Hvala.
Sicer pa je predvolilna kam-
panija pokazala, da so največ
profitirali tisti strankarski
protagonisti, ki se niso obre-
menjevali s pretirano agresiv-
nostjo, ampak so v zmernih to-
nih rahljali čustva očitno že
mokrim stezosledcem. Patetič-
ni populizem je deloval prav
blažilno na najštevilčnejši
družbeni sloj. V posameznih
primerih so predvsem kultni
strankarski leaderji veselo go-
jili tudi fanatični patriotizem.
Skratka, metode s preveč inte-
lekta so se na začetku kampa-
nije pokazale kot splošno
zgrešene oz. nerentabilne za
sorazmerno majhen krog po-
tencialnih razumnikov.
Pravzaprav čudno. Stran-
karski volilni štabi so se veči-
noma ušteli. Morda celo na-
pačno ocenili šibke plati in od-
prte rane ciljne publike. Če so
jih sploh? Nemara je izvirni
greh deloma zavoženih pro-
mocij ravno v tem, da so vsi
štartah na vse. Čeprav je na
prvi pogled jasno, da neugod-
na rdeče-črna polarizacija le
ni plehka floskula namišljenih
sredincev. Tudi tako sloviti
neopredeljeni so bili čvrsto
opredeljeni znotraj obeh tabo-
rov. Le da so se iskali med liki,
obrazi in jedilniki sorodnih
opcij. Edino zdravilo za pre-
prečitev odliva odstotkov zno-
trajblokovskemu nasprotniku
bi bila okusna negativna kam-
panija. Te pa do zaključka re
dakcije še nismo doživeli.
Ležernim volivcem očitn
ne more do živega prav nii
Niti prisluškovalna afen
naključni opozicijski adut, k
nerazumljivo odkriva državn
skrivnosti in spodjeda nac
onalne interese. Škodo bod
ocenili po volitvah. Do takn
je menda vse dovoljeno. In k
bo po tej neznosni evforiji Ks
ritas objavil spisek strank, i
naj bi za naše reveže poklonil
kakšen tolar iz skladov z
kampanijo, boste spoznali
s kom imate opravka. Verjemi
te, ni stranke, ki bi jo bolj ko
zase skrbelo še za koga druge
ga. In ni politika, ki bi bil bo
kot svojim volivcem preda
stranki.
Piše: Bojan Krajnc
NOVO LETO SE PRIBLIŽUJE
RAZLOG VEČ ZA OBISK
FOTOLIKA.
-	FOTO ALBUMI - 30 različnih barv ter velikosti
-	UGODNE CENE FOTOGRAFIRANJA ZA DOKUMENTE
-	TISKANJE KOLEDARJEV PO NAROČILU
-	vse vrste VARTA in DURACEL baterij
Smo tik pred volitvami
in v zadnjem času je bilo
toliko zborovanj različnih
strank, da bi bilo že čud-
no, če se tudi v naši rubri-
ki ne bi pojavila nobena.
Objavljamo čudovit life
posnetek, kije nastal pred
Narodnim domom v Celju.
Avtor posnetka je S.Se-
verin iz Celja in si je
z njim prislužila tedensko
nagrado.
Fotografija je narejena
v črno beli tehniki, zaradi
tega pride v časopisu bolj
do izraza. Zaželimo ji še
več tako kvalitetnih foto
izdelkov.
POTORIZmftL
Kardeljeva 20
63 310 Žalec
Tel /fax: 063/713-970
063/711-256
Foto RIZMAL tudi v Celju
v hali A na Golovcu - foto laboratorij
-	atelje
-	trgovina
DO NOVEGA LETA
RAZVIJANJE FILMOV ZASTONJ!
Št. 48 - 3. december 1992
23
SLOVENIJA JE MLADA.VOLI ZANJO!
ZDRUZENA LISTA
KANDIDATA ZA
DRŽAVNI ZBOR
v 5. VOLILNI ENOTI
Željko Cigler
3. volilni okraj - Celje
Franc Berginc
2. volilni okraj — Celje
Željko Cigler
Rodil se je 1958 leta
v Celju. Gimnazijo je končal
v Celju, študij pa je zaključil
v Ljubljani kot diplomirani
politolog.
V širši javnosti je znan po
letu 1984, ko je bil izvoljen
za poslanca v slovenski
skupščini. Bil je med najod-
ločnejšimi zagovorniki de-
mokratične razvojne vizije
Slovenije Staneta Kavčiča
z začetka sedemdesetih let.
Poudarjal je srednjeevrop-
sko mesto in vlogo Sloveni-
je, ki se mora uveljaviti
s hkratnim razvojem ekolo-
ško prijaznih tehnologij, po-
djetništva, drobnega gospo-
darstva, turizma, znanosti,
izobraževanja in kulture.
Pri tem je pripisoval pose-
ben pomen izvozu in takojš-
nji gradnji nosilne slovenske
avtoceste od Jadrana do
Madžarske. Ves čas je bil
nosilec zamisli socialne dr-
žave, ki zagotavlja, da se
morajo zajamčene plače us-
klajevati z rastjo življenj-
skih stroškov, da se družbe-
ni proizvod prerazdeli od
klasičnih državnih resorjev
v korist razvoja in socialne
države. Kot poslanec je imel
ključno vlogo pri podaljša-
nju porodniškega dopusta.
Zato 6. decembra ponov-
no oddajte svoj glas za mla-
do Slovenijo, kvaliteten
parlament, za potrjene no-
silce suverene, gospodarsko
uspešne socialne države.
V usodnih političnih spre-
membah potrjen program in
mladostna zagnanost vam
zagotavljata:
1. Slovenijo, ki vsem dr-
žavljankam in državljanom
zagotavlja osnovno socialno
varnost.
2.	Zdravstvo za vse, ko so-
cialni status ni ovira za do-
stop do zdravnika.
3.	Enako dostopnost vsem
do izobrazbe od osnovne šo-
le do univerze. To je v naci-
onalnem interesu, ker zna-
nje nujno potrebujemo.
4.	Varno jesen življenja
—pravične pokojnine in otro-
ški dodatek za vsakega
otroka.
5.	Skrb za mlade družine,
da previsoki stroški življe-
nja ne bodo več ovira pri
odločitvi za otroka, družin-
ska politika pa bo postala
zrcalna slika pokojninskega
sistema. Investiranje v mla-
dost je pogoj preživetja in
uspeha malih narodov.
6.	Ohranitev pravic borcev
NOB, vojnih veteranov in
invalidnih oseb.
Pri tem je temeljni pogoj
takojšnja sklenitev social-
nega pakta med delavci, dr-
žavo in delodajalci ob
ustreznem razmerju med
plačami, ki bodo zagotavlja-
le dostojno življenje zapo-
slenemu in njegovi družini,
ter konkurenčnostjo gospo-
darstva. Le na ta način bo-
mo ustvarili trdno podlago
nadaljnjemu razvoju demo-
kracije v mladi Sloveniji. Le
tako se bomo uprli oborože-
ni revščini in nasilju nad
drugače mislečimi.
Občanke in občani, gla-
sujte za prijetno življenje,
gospodarsko uspešno, soci-
alno stabilno in mednarod-
no ugledno Republiko Slo-
venijo.
Prav zato moramo 6. de-
cembra pravilno oddati svoj
glas za Željka Ciglerja, za
združeno listo.
Franc Berginc
Delavska stranka Slove-
nije je bila ustanovljena leta
1990. V stranko se lahko
včlani vsak, ki vidi svoj in-
teres v našem programu.
Združujemo vse tiste, ki žive
od svojega dela, znanja in
truda. Z uvajanjem tržnega
gospodarstva je tudi znanje,
delo in delovna učinkovitost
postala tržno blago, ki se
prodaja. Kaj kmalu smo
v sindikatih ugotovili, da
mlada slovenska parlamen-
tarna demokracija tega seg-
menta trženja ne uspeva
zaščititi in vzpostaviti krite-
rije socialne države, na pri-
bližno že doseženem nivoju
spoštovanja pravic iz dela in
upokojencev.
Zakaj se bom boril, če
bom izvoljen v Državni
zbor!
• za polno spoštovanje in
zakonsko zaščito vseh ko-
lektivnih pogodb. Zahteval
bom v parlamentu, da vlada
podpiše mednarodno kon-
vencijo o kolektivnih po-
godbah in socialnem part-
nerstiru,
•	za najnižje plačane de-
lavce in enako za upokojen-
ce z najnižjimi pokojninami,
zahteval oprostitev plačeva-
nja davkov, posebno za ne-
zaposlene,
•	nov parlament mora
sprejeti take izvedbene akte
Zakona o lastninjenju, da
bodo delavci in upokojenci
resnično postali solastniki
in tudi soupravljalci podje-
tij. Skupaj z drugimi po-
slanci se bom zavzemal za
tak zakon o soupravljanju,
da bo delavec lahko vplival
na pomembne odločitve, ne
pa da se bo bal za delovno
mesto in bo moral še naprej
biti tiho - kot je danes mar-
sikje. Vem - kdor skromno
zasluži, mora dobro gospo-
dariti, da lahko preživi, zato
bodo delavci gospodarili tu-
di za dobro novih gospodar-
skih služb. Že sedaj to dela-
jo, ko se odpovedujejo plači
zato, da ostanejo podjetja in
njihova delovna mesta pri
življenju.
•	Vem, da marsikje delavci
dobijo malico na leasing,
ker je ne morajo plačati
z gotovino.
•	Za upokojence je treba
zagotoviti stabilen in na de-
lu temelječ sistem pokojnin-
skega in invalidskega zava-
rovanja in uzakonitev samo-
stojnosti sklada s tekočim
usklajevanjem pokojnin.
•	Ohranitev pravic borcev
NOB, vojnih veteranov in
invalidnih oseb.
•	Vztrajal bom na izgraje-
vanju takšne socialne demo-
kratske države, kjer se ne bo
bogatil kapital na račun
podcenjene vrednosti dela,
prenizkih pokojnin in kjer
bodo socialne pravice varo-
vane v trdni pravni ureditvi.
•	Zahteval bom spremem-
bo zakona o poslancih, saj
sem prepričan, da ga za dvo-
inpol-letno delo niso zaslu-
žili.
Tako kot jaz, vedo tudi
delavci in upokojenci, da je
zgornje cilje možno doseči le
s polno zaposlitvijo vseh de-
la željnih državljanov. Zato
se bom boril za delo, nova
delovna mesta, za oživljanje
gospodarstva, tudi za nove
avtoceste - še posebej od
Levca do Ljubljane.
Delavska stranka
Demokratska stranka upokojencev
Socialdemokratska unija
SDP Slovenije
SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO!
ZDRUŽENA LISTA
Delavska stranka
Demokratska stranka upokojencev
Socialdemokratska unija
SDP Slovenije
Jože Jagodnik, novinar
»Tri kuštrave glavice s Štajerskega: Aleš Maver 14 let, Andrej Bergauer, 14 let,
Nataša Majer, 12 let, povzročajo staršem in vzgojiteljem sive lase. Aleš se kosa
z zgodovino nad ravnijo svojih učiteljev, bere gotico, govori latinsko, angleško.
Andrej je vsestranski talent, matematik, fizik, šahist. Nataša je pianistka z evropskih
odrov. Koliko takih talentov se še skriva v nedrjih slovenske mladosti? Neodpustljiv
greh je, če družba zavoljo neznanja ali slepote ni sposobna zagotavljati enakih
možnosti šolanja za vse. Pa naj bo kakšna puška manj!«
Anka Ostrman, ministrica za borce in vojaške invalide
»Država mora posebej varovati in ščititi tiste, ki so bolj ranljivi in potrebujejo več
zdravstvene nege. Zdravje mora biti dostopno vsem, ne pa da državljane delimo na
tiste, ki si zdravje lahko kupijo, in na tiste, ki si ga ne morejo.«
Željko Cigler, predsednik Zveze družin pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije
»Mi se odločamo za prihodnost. Za otroški dodatek vsakemu otroku in za generacij-
sko ravnotežje v Sloveniji je treba le pravilno porazdeliti že ustvarjeno v korist
mladosti in razvoja ter prihodnosti Slovenije.«
Rajko Lesjak, sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
»Stisnil bom pest in se z njo >tolkel< v parlamentu za pravo mesto delu in znanju, za
več novih delovnih mest, za spoštovanje kolektivnih pogodb, za pošteno plačo in
delovno zakonodajo. Če smo v dveh letih izgubili okrog 130.000 delovnih mest, jih
moramo v štirih na novo ustvariti 100.000.«
Boris Sovič, mariborski podžupan
»V Sloveniji so pokrajine neenakomerno razvite in pod pritiskom silovite centrali-
zacije. Ustvarjalnost pa ni združljiva s podaništvom. Namesto podrejenosti potrebu-
jemo sodelovanje. Usklajen razvoj vseh slovenskih pokrajin je pogoj za enakomerno
razvitost dežele raznolikosti in posebnosti.«
Ivan Sisinger, podpredsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije
»stabilen položaj upokojencev, mesečno usklajevanje pokojnin z rastjo plač, samo-
stojen pokojninski sklad, z upokojensko večino pri upravljanju, v katerega se ne bo
vmešavala ali posegala vlada, to so jamstva, da bomo upokojenci deležni tistega, kar
smo s svojim delom zaslužili.«
Št. 48 - 3. december 1992
^^ I	CPi m
trenira vojno
Na Kozjanskem Je prejšnji teden Teritoriaina obramba Siovenije izvedia veiiko taktično vaio
- Zakaj je bii zadovoijen Siapar?
Najprej o najpomembnejšem. Za razliko
od mnogih manevrov nekdanje JLA, ki se
jih spominjajo tudi slovenski vojaški obvez-
niki, se na prvih velikih vojaških vajah TO
Slovenije ni nihče poškodoval. Nikogar ni
brcnila kobila (jih ni bilo), nikogar ni povo-
zil samohodni top (šoferji so bili trezni) in
nihče se ni ustrelil v nogo (kar so novinarji,
zlobe poklicne, pričakovali). Predvsem zato
in tudi zategadelj, ker je med vajo prek
Kozjanskega pihal veter, kakršnega doma-
čini letos ne pomnijo, pa so vendar vsa leta-
la in vsi helikopterji varno krmarili med
Planino in Lesičnim, je bil ob koncu načel-
nik Republiškega štaba TO generalmajor
Janez Slapar tako prešerne volje, da se je
pogovarjal z vsakomer kolikor časa je hotel
in so imeli radijski kolegi same križe in
težave, da so iz obilice posnetega izluščili
bistvo.
Sicer pa k resnemu delu. Vaja Odpor 92 je
bila največja letošnja taktična vaja sloven-
ske teritorialne obrambe. Na njej so sodelo-
vala moštva iz večine enot Teritorialne
obrambe Slovenije in iz vseh rodov - od
pehotnih do oklepnih, protioklepnih, letal-
skih in posebnih enot. Udeležencev je bilo
okoli 1800, med njimi večina iz stalne sesta-
ve teritorialne obrambe in iz vrst vojakov,
ki so na služenju vojaškega roka, ob njih pa
tudi lokalne enote civilne zaščite. Vajo sta si
ogledala tudi obrambni minister Janez Jan-
ša in minister za informiranje Jelko Kacin.
Taktična vaja Odpor 92 je bila pravzaprav
nadaljevanje prejšnji mesec izvedene štabne
vaje po vseh enotah teritorialne obrambe.
V njej so slovenski vojaki nastopali v dveh
vlogah, zelenega napadalca in oranžnega
branilca. Po vojaški zamisli je zeleni napa-
dalec zasedel približno smer med Šmarjem
pri Jelšah na severu in Bistrico ob Sotli na
jugu, tam pa so ga zaustavile sile oranžnega
branilca. Naloga oranžnega je bila, da na-
padalcu prepreči prodor proti zahodu
v smeri rek Save in Savinje oziroma iz smeri
Šmarja proti Celju, ob tem pa mu povzroči
čimveč izgub.
Gostje in novinarji so si lahko ogledali
nekatere etape taktične vaje. Med njimi iz-
vedbo boja za sprednji položaj z zasedo,
obrambno linijo, minskim oviranjem in pro-
tinapadom, prikaz boja v notranjosti z le-
talskim napadom in bojem za poveljniško
mesto ter zaokrožitev napadalca v Planini
pri Sevnici in zatem protidesantni in proti-
oklepni napad branilca ter uporabo bojnih
strupov.
Vodstvo vaje je ob tem opozorilo na neka-
tera še nedorečena vprašanja - kako v TO
Slovenije pripraviti dekontaminacijo večje-
ga števila ljudi in kako ter koliko daleč od
uporabe obrambnih enot organizirati
zdravniško oskrbo.
Med vajo smo opazili nekatere novosti
v borbeni taktiki enot teritorialne obrambe,
ki naj bi odstopale od konvencinalnih nači-
nov izvedbe taktičnih nalog, kot takšne pa
pomenile tudi presenečenje za nasprotnika.
General Janez Slapar je med vajo novi-
narjem povedal, da je do odločitve, da izve-
dejo vajo prav na Kozjanskem prišlo tudi
zato, ker je Kozjansko še vedno nerazvito
območje, ki ga pesti kup težav, zanj pa Slo-
venija sliši le ob kakšnem potresu ali obup-
nih protestih domačinov. Tudi na ta način,
je dejal, hoče slovenska vojska opozoriti na
tegobe tukajšnjih prebivalcev. Ob tem sem
se spomnil besed novinarskega kolega, ki
me je med našo vožnjo na prizorišče vaje
vprašal, če si upam napisati, da smo se na
vajo pripeljali po cesti proti Planini, ki jo je
še pred štirimi leti pomagala zgraditi JLA.
Upam.
BRANE PIANO
Foto: EDO EINSPIELER
Si^ ^^	w	H	w m	m	_ ■ ■ _ _
pijiCu . ^ lazjo nad volilce
Svetia tradicija siovenskib voiiinih bojev - Zmagovalci pa mešajo karte
Medtem ko deželnozborske volitve marca
1861, prve parlamentarne volitve po revolu-
cionarnem letu 1848 in po desetletju zlo-
glasnega Bachovega absolutizma sploh, za
razliko od vseh kasnejših niso poznale orga-
niziranih političnih strank in od njih vode-
nega in organiziranega volilnega boja in
agitacije, je že pri nadomestnih volitvah
v letih 1862-1866, zlasti pa od drugih sploš-
nih deželnozborsldh volitev leta 1867 dalje,
slovenska stranka nastopala na volitvah za-
res organizirano.
Če so bili na prvih volitvah po obnovi
ustavnega življenja slovenski volilci pri iz-
biri kandidatov bolj ali manj prepuščeni
sami sebi, zaradi česar so se v glavnem odlo-
čali »proti« predstavnikom starega, osovra-
ženega absolutističnega sistema, določajo
pri vseh naslednjih volitvah kandidate vo-
lilni odbori, ki oblikujejo tudi volilne pro-
grame in organizirajo predvolilne aktiv-
nosti.
V slovenskih deželah, kjer si stoje naspro-
ti kandidati nemške (ali italijanske) in slo-
venske stranke, od preloma stoletja pa še
kandidati posameznih slovenskih strank
(zlasti klerkialci in liberalci), je predvolilna
agitacija seveda izredno živahna, pri blate-
nju nasprotnih kandidatov se uporabljajo
vsa dovoljena in nedovoljena sredstva.
Opljuvani nasprotniki
Negativna agitacija, o kateri se danes to-
liko govori, je v prejšnjem stoletju nekaj
povsem običajnega. Pred volitvami v tistih
volilnih okrajih, kjer so nasprotne stranke
približno enako močne, je volilni boj še po-
sebej vroč. V navadi je izdajanje posebnih
številk časopisov, ki brez rezerve pljuvajo
po nasprotnikih. Pri državnozborsldh voli-
tvah v celjski mestni kuri j i 1901 je posebna
predvolilna številka Deutsche Wacht polna
velikih, mastnih napisov z gesli proti dr. I-
vanu Dečku, kot na primer »Zakaj si dr-
. Dečko zasluži nadimek dr. Zguba?« Obi-
čajne pa so tudi politične brošure, kot npr.
pamflet dr. Edvarda Glantschnigga, v kate-
rem vodja nemške stranke v Celju nepo-
sredno pred deželnozborskimi volitvami
slovenskega kandidata Miho Vošnjaka oz-
nači za goljufa, prekupčevalca s hmeljem in
izkoriščevalca kmetov.
Vendar politična propaganda ni edino
orožje v volilnem boju. Zlasti na sam dan
volitev se za »mehčanje« volilcev uporablja-
jo tudi različne druge metode. Volilna zbo-
rovanja in prilizovanje volilcem, obljube,
kaj vse da bodo storili v parlamentu, vse to
namreč kandidatom ne zagotavlja uspeha.
Zlasti v volilnih okrajih, kjer o volilnem
rezultatu na koncu odloča le nekaj glasov,
stranke ničesar ne prepustijo naključju.
Podicupovanje volilcev
v vseh volilnih okrajih je povsem običaj-
no direktno podkupovanje volilcev, kot npr.
pri volitvah leta 1877 v Novem mestu, ko je
nemška stranka podkupovala volilce z vso-
tami od 10 do 50 goldinarjev. Še bolj pogo-
sto je nalivanje volilcev z alkoholom, kajti
zastonsko vino in pivo pomenita za volilce
najmočnejšo motivacijo. To je razvidno tudi
iz tegale Trdinovega zapisa: »Krško. Žviž-
ga včeva hiša. Pilpah: Le noter tukaj je moja
spalnica tamo zraven se pa kosi in večerja.
Kaj zlodja pa ta le obsežni sod! Tvoje stano-
vanje je podobno kaki italijanski beznici.
Pilpah: Ta sod je bil naš Agitationsfass;
brez njega naša volitev ne bi bila stekla tako
gladko. Točilo se je neprenehoma, od rane
zore pa do trdne noči smo imeli v hiši zmi-
rom volilce, eni so odhajali drugi dohajali
pa si lahko sam misliš, koliko se ga je poce-
dilo. Zato pa je bil tudi žvižgavec v našem
okraju enoglasno izvoljen bilo je zanj nav-
dušenje, da ti ga ne morem popisati. O, ta
sod si je pridobil sijajne zasluge«.
Seveda pa se vse omenjene metode upo-
rabljajo skupaj, kajti kombinacija denarja
in neomejenih količin alkohola pri prera-
čunljivih in žejnih Slovencih najbolj vžge.
Sposodimo si zopet Trdinov opis predvolil-
nega dogajanja v Vindišarjevi krčmi v Kan-
diji, kjer Kostanjevičani nazdravljajo svoje-
mu kandidatu. »Živio naš kandidat Hoče-
var! Zmaga bo naša, ne pa slovenska. Rude-
ža volijo pavri, ki so osli, Hočevarja pa mi
Kostanjevičani, mi meščani, ki znamo kaj
več ko hruške peč! Živio! Pijmo! Saj ga
danes brez svoje škode. Račun bo plačal
Vrbančič, Hočevarjev pomagač. Pa če bi ga
prav ne, danes imamo tudi sami denar. Ho-
čevar je mož, dal je vsakemu pet forintov.
Če danes ne bomo pijani, nismo vredni Ho-
čevarjeve prijaznosti. He, vina! vina! vina!«
Volilci, kot jih je naslikal Trdina v Vindi-
šarjevi krčmi, niso bili preveč razočarani,
ko je njihov kandidat s sklonjeno glavo za-
puščal volilno prizorišče. Nekaj ur kasneje
je v Vindišarjevi krčmi razpoloženje na vi-
šku, četudi je zmagal slovenski kandidat.
Volilci, ki ga imajo že precej pod kapo,
jasno izražajo svojo politično zrelost: »Bri-
ga nas, kdo zmaga! Nas naj Rudež in Hoče-
var v rit pišeta. Saj za nas ne bo delal ne ta
ne oni, gospoda skrbi le zase in mi pa tudi
zase. E krčmar vina gor! Nismo norci, da bi
zastonj sim hodili. Petaki so še celi, za pel
goldinarjev se ga bomo že toliko nazizali, dj
ne bomo videli oslov, ki nam jih bodo kazaB
spotoma slobenarji«.	j
I
Poslanci za Vodišico Joiianco |
Po končanih volitvah pa so običajno ved-
no bolj nezadovoljni volilci zmagovite
stranke, kajti njihovi poslanci v deželnih ali
v državnem zboru na Dunaju kmalu pozabi^
jo na svoje obljube. Etika absolutnega ciljal
ki je prevladala že v predvolilnem bojui
namreč pride do polnega izraza tudi v delo
vanju izvoljenih poslancev. Mnogi slovensk
p>redstavniki na Dunaju vodijo bodisi poli
tiko, ki je v popolnem nasprotju z željam
njihovih volilcev (lep je primer Lovra To
mana, ki je leta 1867 glasoval za dualizemJ
za kar je bil poplačan s koncesijo za Gorenj-
sko železnico) in si namesto, da bi aktivno
sodelovali v parlamentu, urejajo svoje pri-
vatne zadeve, ki so usmerjene k izboljšanji)
finančnega položaja. Skoraj vsi pa posedajo
po dunajskih gostilnah in kavarnah, kjer se
bašejo z vinom, tarokirajo ali igrajo biljard
kar je lepo razvidno iz spominov Henrika
Tume: »Za časa bivanja pri družini Lagovi
sem zahajal v takrat najmodernejšo kavar-
no Landmann nasproti parlamenta. Kavar-
na je imela vse velike svetovne liste. Hodil
sem jih čitat zaradi politične izobrazbe, da
sem dobil pregled o strankah in politiki
vseh kulturnih držav in pa zato, da seil
ponavljal znane mi jezike. Zahajal seii
v kavarno ob enajstih dopoldne, ko je bil«
najbolj prazna in sem liste najlažje dobil
Št. 48 - 3. december 1992
24,25
sem, da ob tem času prihajajo
b drug za drugim postavni možje,
mejo v stranski sobi, kjer so bile
pe. Po fiziognomiji gospodov sem
he morejo biti Nemci. Vprašal sem
I zanje. Povedal mi je, da so to
f državni poslanci, ki prihajajo
Urokirat. Menda so prihajali k ta-
I dan iz postelj. Igrali so do ene,
šli kosit, po kosilu so se vrnili
p in igrali ves popoldan, včasih
poč. Vprašal sem natakarja, kdaj
»arlament, nakar me je poučil: >0h,
mžnega v parlamentu ali če gre za
k takrat jih pride klicat sluga iz
U.. .«<
lahko o verodostojnosti citiranega
f zapisa nekoliko podvomimo, saj
Ije opis povzel po Sukljetovih spo-
I je vseeno očitno, da mnogih slo-
poslancev na Dunaju dogajanje
fentu ne zanima preveč. Poslansko
taeni ugled in zlasti premoženje,
ki bo poskušala ustreči interesom
te se naj ukvarjajo drugi. Seveda je
časa do časa v parlamentu podati
ipomembno interpelacijo ali pred-
fejem tega ali onega zakona, da
<ia vedeli, da so poslanci še živi.
lopadov pa se je treba izogibati,
iajnujneših primerih.
obnašanje mnogih slovenskih po-
i kot kaže niso razumeli svoje vlo-
lovomosti, pa je marsikje seveda
lo volilce. Svojemu nezadovolj-
ijali volilci duška včasih tudi z od-
na svoj način izpolnjenih glasov-
so npr. oddajali glasove za »Vodi-
Ico« ali pa za »bivšega sultana
Umida«. Pojavljale so se pa tudi
5 z besedilom, kakor je tale iz ob-
line v Poljanski dolini leta 1913:
' bodo se šele takrat zjasnile nad
ko megla izgine. Vzajemnost
^ takrat svoj sad rodila, ko svojat
in gosposka svojo moč zgubila.
J. C.
>Iiie¥8 2Pam sesuti!«
Marko Crnkovič, glavni In odgovorni urednik Razgledov
Nekoč sta si s Tadejem Zu-
pančičem pisala pisma v Te-
leks, kjer sta razglabljala, kje
v Ljubljani je dobra pizza, kje
imajo okusno kavo, izmenje-
vala sta misli in citate raznih
avtorjev. Mnogim sta šla na
živce, nekaterim pa sta bila
tudi simpatična.
Vsekakor je bilo to nekaj
novega, nekonvencionalnega
v našem medijskem prostoru.
Kot so sedaj novi Razgledi.
Črnko vič je sploh metafora za
novo in inovativno. To mu je
že treba priznati. Z imenom bo
sicer še križ, saj sem moral tu-
di sam popraviti vratarja De-
love stolpnice, ki je rekel: Naši
razgledi, 4. nadstropje.
No, kako se prodajo Razgle-
di? Izšle so štiri številke. Ali
gre za »zgodbo o uspehu«?
Zaenkrat je naklada pora-
sla. Zadnja številka Naših raz-
gledov je bila tiskana in pro-
dana v 4200 izvodih. Nove šte-
vilke pa so bile prodane v 6 do
7 tisoč izvodih. Zaenkrat sem
zadovoljen, navsezadnje je to
skoraj 20 odstotkov več. Uspa-
vati pa se ne smemo.
Ena od temeljnih besed, ki
jo uporabljajo pri označevanju
prenovljenih Razgledov je, da
so »elitni«. Zakaj?
Ne vem, če je to ravno te-
meljna beseda. Vsekakor pa se
elitnost Razgledov vleče od
vsega začetka. Razgledi so
omejeni na določen krog bral-
cev in sicer omejeno po »spre-
jemljivih kriterijih«, ne da bi
šlo za ekskluzivizem ali pri-
krajšanost širšega kroga ljudi.
Gre za omejenost interesov in
sposobnosti dojemanja, branja
in razmišljanja. Pri Razgledih
in prej Naših razgledih je ved-
no šlo za tako elitnost, kot si jo
lahko želimo. Pri elitnosti pa
je vedno tako, da je pri dobri
elitnosti vedno tudi nekaj do-
brega populizma.
Ampak nov pristop so vam
mnogi tudi zamerili. Mnogi so
Razglede odpovedali. Ker se
ne vidijo več v njih, ker ste
preveč napadalni, ker ste ste
sprožili »generacijski kon-
flikt« ...
Ne gre za noben konflikt in
če se kdo čuti ogroženega, je to
njegov problem. V Razgl^h,
takšnih kot so zdaj, ni čisto nič
agresivnega. Res je, da je dolo-
čeno število ljudi Razglede od-
povedalo, ampak še večje pa se
jih je na novo naročilo.
...in »amerikanizirali« ste
Razglede, z novo vizuelno po-
dobo, drugačnim, inovatinim
slogom, zelo ostrim kritičnim
pisanjem, kar ni ravno značil-
no za slovenski prostor.
Bojim se, da najstarejše ge-
neracije, ki berejo Naše raz-
glede, ne morejo dojeti, da so
stvari lepe. Za njih to ni esteti-
ka. Zame žal je. Upam, da bo
ljudi, ki vidijo estetiko, ki od-
govarja današnjim kriterijem
več kot tistih, ki se jim zdi
nova podoba, če že ne popol-
noma brezveze ali grda, pa
vsaj nepotrebna. Pisanje
v Razgledih ostaja na popol-
noma istem intelektualnem ni-
voju, s tem, da sem zelo vesel,
če vdirajo v Razglede sestavi-
ne lepega, domiselnega, inova-
tivnega, duhovitega stila. Žal
pa je v Sloveniji zelo malo do-
brih avtorjev, ki dajo tudi ne-
kaj na stil. Starejše generacije,
ki so bile na Naše razglede
najbolj navezane, so intelektu-
alno kompetentnost enačile
z odsotnostjo osebnega stila in
duhovitosti.
Vaš uvodniki so zelo provo-
kativni. Še kot v.d. in v času
velike nacionalne evforije, ki
v Sloveniji še traja, ste si pri-
voščili nekaj »bogokletnega«:
da ste v uvodniku napisali, da
je Esad Babačič, sodelavec
Studia Ljubljana, pesnik in
glasbenik nekega punk benda,
za vas bolj Slovenec kot Slove-
nec, ki že 40 let živi v Argenti-
ni. Takrat ste povzročili veliko
razburjenje. Kaj ste pravza-
prav hoteli s tem?
Esad Babačič je seveda sa-
mo metafora. Biti Slovenec
pomeni zame bolj ali manj to,
da si v stiku s to družbo in da
veš kaj se dogaja in da razmi-
šljaš o tem itn. Na drugi strani
osebno stisko emigrantov, ki
jih pripeljala na drug konec
sveta ne po njihovi lastni volji,
seveda razumem. Pri teh emi-
grantih pa opažam to potrebo,
da preveč solijo pamet tukaj
živečim. Bojim pa se, da s slo-
vensko realnostjo nimajo zelo
veliko zveze. Z domovino ima-
jo zelo rahel kontakt, čeprav
so nanjo zelo navezani. Cisto
empirično, življensko vzeto:
oni ne živijo v Sloveniji in si
zelo težko predstavljajo, kaj
pomeni tukaj živeti. Ta kon-
takt, vpetost v slovensko oko-
lje, ima Esad Babačič gotovo
bolj »porihtano« kot emigrant,
ki že 40 let živi tam. Zato se mi
zdijo stvari, ki jih lahko pove
Esad Babačič veliko bolj rele-
vantne kot stvari, ki jih pove
nek emigrant.
Prav čudno se mi zdi, da vas
niso »ukinili« po tem ekscesu.
Moram reči, da sploh ni bilo
nič groznega, razen nekaj po-
lemičnih odzivov. So pa bili že
veliko hujši, zaradi manj pro-
vokativnih stvari. Cela zadeva
je bila omejena na to, da so na
zasedanju slovenskega kon-
gresa, ki je bilo ravno takrat,
ko je ta uvodnik izšel, to ome-
njali in se zgražali. In klicali
eni, ki so se predstavili kot
borci iz Gornje Radgone. In to
je bilo vse.
Ampak ta uvodnik je bil po-
vod za ilegalno sejo uredniške-
ga odbora.
Ja, to je pa res.
Na tej seji je potem zmagala
vaša struja, torej vaša »ideolo-
ška« usmeritev razgledov. Kdo
je stal za vami?
Na tej seji me ni bilo, zato bi
težko rekel, da sem zmagal.
Res pa je, da je ta trditev malo
provokativna, po drugi strani
pa tudi: kdo pa pravi, da ljudje
v Sloveniji ne razmišljajo ta-
ko? Treba je vedeti, da so
v Sloveniji vedno bolj glasni
tisti, ki protestirajo proti ka-
kršnim koli zadevam. To so
ljudje, ki so že napol honorar-
ni pisci pisem bralcev. Reakci-
jam, do katerih prihaja, se ve-
likokrat pripisuje prevelik po-
men. Dejansko so to veliko-
krat tudi ljudje na različnih
vplivnih položajih, katerih be-
seda žal tudi preveč zaleže in
preveč daleč seže. Ampak
vprašanje je, če se večina ljudi
s to tezo globoko ne strinja.
Prepričan sem, da je naletela
na veliko ljudi, ki bi jo z vese-
ljem podpisali.
Nasprotna teza pa je to, kar
govori Jelinčič, da on pove to,
kar drugi mislijo, pa ne upajo
povedati.
Ja, to je res. Ampak pri Je-
linčiču je treba vedeti to, da on
kar naprej nekaj lomasti proti
Neslovencem, po drugi strani
pa, ko se srečata z Esadom Ba-
bačičem, ga Jelinčič potreplja
po ramenu in vpraša: »De si
Esade, kako je?«
Še zmeraj ni čisto jasno, ka-
ko ste odšli s položaja vodje
kulturno umetniškega progra-
ma v Cankarjevem domu. So
vas »deložirali«?
Vse zadeve so jasne. Potem,
ko so prišle s strani Rotovnika
in njegovih ožjih sodelavcev
na moj račun kritike, sem pre-
sodil, da bi bilo pametno, da
dam odpoved. Na eni strani
zato, ker se s temi kritikami
nisem strinjal, po drugi strani
pa sem imel v Cankarjevem
domu toliko problemov zaradi
sodelavcev, da se mi je zdelo
popolnoma neumno, da tam
vztrajam in da gredo stvari ta-
ko naprej in da bi me potem za
nameček še suvali nazaj. Po-
nudil sem odstop, ki ga je Ro-
tovnik sprejel.
Za kakšne probleme je šlo
s sodelavci?
To so znani problemi z biro-
kracijo, »koordinacijo«, s pri-
silo, da se določene zadeve
morajo zgoditi, ker so zapisa-
ne v letnih planih itn. Težko je
kaj doseči zaradi razmer
v Cankarjevem domu in zaradi
razmer v drugih kulturnih in-
stitucijah v Sloveniji. Že Can-
karjev dom sam kaj težko iz-
pelje, kaj šele v sodelovanju
s kakšno opero.
V redu, ni vam uspelo. Am-
pak zdi se, da generacija, ki ji
pripadate, vsekakor hoče ruši-
ti birokracije? Je to njen mo-
dus vivendi?
Zelo težko je to generacijo,
ki ji pripadam, opisati z neki-
mi splošnimi oznakami. Še
bolj riskantno in domišljavo bi
bilo, če bi to generacijo posku-
šal opisati po svoji podobi.
Dejstvo pa je, da je ta genera-
cija zelo kritična. Moje ambi-
cije so bile tudi v Cankarjevem
domu, da bom tam ne vem kaj
naredil, razbil to letargijo itn.
Ta generacija, z mano vred,
želi zadeve spremeniti in takš-
ne ambicije sem imel tudi ta-
krat, ko sem šel v Cankarjev
dom, kjer pa sem se žal opekel.
Ugotovil sem, da lahko v živ-
ljenju napišem tisoč še tako
genialnih člankov in da lahko
sesujem tisoč še tako sesuva-
nja potrebnih reči in da napi-
šem tisoč še tako konstruktiv-
nih člankov in povem, kako bi
zadeve morale potekati, am-
pak samo pisanje žal ni dovolj,
ker so članki sami premalo
vplivni. Zdaj, ko sem urednik
časopisa pa vidim, da se da
zadeve na veliko bolj fin način
spreminjati, da se da, skratka,
veliko več doseči.
Ali torej zdaj kot urednik
Razgledov lahko bolj napada-
te in spreminjate »tisto in ti-
ste« v Cankarjevem domu?
Kakšne blazne želje, da bi
pometal s tem, s čimer nisem
pometel v prejšnji službi, ni-
mam. To mogoče niti ne bi bilo
pošteno, če tega prej nisem na-
redil, se ne spodobi, da bi zdaj.
Do neke mere to sicer počnem.
V tistem članku o operi sem bil
dokaj odkrit glede teh zadev,
čeprav do Rotovnika še najbolj
fin. Enostavno je treba vedeti,
da so Cankarjev dom, Opera,
filharmonija, trdnjave. Popol-
noma iluzomo je misliti, da bo
kdorkoli to kar tako sesul. Te
trdnjave se bodo sesule kveč-
jemu same od sebe, od znotraj.
Boljše je pustiti, da jim počasi
trohnijo temelji in da se potem
sami sesujejo.
Zakaj ste bili fini do Rotov-
nika? Je še vedno prijateljstvo
med vama?
Rotovnika ne bi rad sesuval
iz več razlogov. Po eni strani
moram priznati, da ga imam še
vedno kar malo rad, čeprav je,
ne v slabem smislu, ena izmuz-
Ijiva jegulja, ki ji je zelo težko
kar koli očitati. Deloma zato,
ker ima v veliki meri prav, če-
prav na prvi pogled izgleda, da
nima. Po drugi strani pa ima
tak pristop in nastop, da se da
zelo dobro zmazat. Rotovnik je
brez dvoma naredil tudi veliko
dobrega in vprašanje je, koliko
si je on zaslužil, da se ga se-
suje.
Pri sodelavcih vam je šlo na
živce tudi to, da je bilo včasih
bolj pomembno, če ste bili ne-
obriti, kot pa kaj drugega.
V preteklosti ste se veliko uk-
varjali ^Imidžem. Kaj pa je res
imidž vaše generacije. Da zju-
traj ne gre na whisky, ampak
na kakao, se pogovovarja sa-
mo o knjigah itn.
O imidžu in generacijah bi
zelo težko kaj rekel. Kvečjemu
bi lahko govoril o svojem.
Saj to me zanima.
Ne vem, če je to potrebno
vedeti in o tem govoriti. Kaj pa
je pomembno, kakšen imidž
ima en urednik?
Zanimivo je.
Prejšnji moj odgovor je bil
zelo taktičen. Zdi se mi, da
imajo ljudje dovolj tega, da jaz
sploh govorim o tem. Nikoli
nisem forsiral svojega imidža.
Zdaj, ko gledam nazaj, se mi
zdi otročje, da sem o tem svo-
jem imidžu sploh govoril.
Ste od Dobrška dobili mor-
da nekaj dobronamernih na-
svetov? Da niste preveč radi-
kalni in napadalni?
Dobršek je zelo odprt člo-
vek. Sicer mi pušča zelo odpr-
te roke. Dobil pa sem nekaj
nasvetov, tega ne tajim. Ob-
stajala je bojazen, da bi že
s svojo lastno osebo odvrnil
bralce, čeprav so bili ti primeri
zelo redki. En ali dva naročni-
ka sta se odpovedala tisti dan,
ko je bilo v Delu objavljeno, da
sem postal v.d. glavnega in od-
govornega urednika.
Ali ste tudi vi na Lorencijevi
okrožnici, o kateri je Mladina
zapisala, da kroži po uredni-
štvih Dela in ki Dobrška in
Slivnika obtožuje za precej
zgrešenih poslovnih in ka-
drovskih potez?
Ne, sploh nisem omenjen
v tej okrožnici. Seveda tudi ne
bi mogel biti, saj o Razgledih
Lorenci ni imel kaj povedati.
Ali vam ustreza ta vloga
»enfant terribla« v slovenskem
kulturnem in intelektualnem
prostoru?
Zdaj ne.
Pa prej?
Ta vloga mi je morda bila
všeč v moji otroški fazi, pri
Teleksu mogoče, ko se nam je
zelo zdelo fajn, če so se kakšne
intelektualne in kulturne kori-
feje zgražale nad tem, kaj poč-
nemo. Počasi pa mi je začelo
iti na živce in sem sprevidel,
da to dejansko nikamor ne pe-
lje. Pri tem imidžu pa je žal
tako, da se človeka drži precej
dlje, kot dejansko obstaja pod-
laga zanj. Počasi pa le mislim,
da se ga rešujem. Mislim, da
zdaj stvari počnem na veliko
bolj konstruktiven in resen
način, kot sem to počel prej.
Zdi se mi, da sem zdaj že bolj
v zreli fazi. In mislim, da sem-
še vedno eden od redkih, ki
zna zadeve sesuti.
Bi bili kdaj kulturni mini-
ster?
Nekoč sem to v Cankarje-
vem domu, v šali, že rekel. Kaj
bom pa potem delal, ko bom
kulturni minister? Zdaj se
s tem ne ukvarjam več. Kje pa.
Morda bi čez leta rad postal
urednik kakšnega slovenskega
dnevnika.
ROBERT GORJANC
Marko Cmkovič se je rodil leta
1962 v Mariboru. V Ljubljani
je diplomiral na Filozofski fa-
kulteteti iz primerjalne knji-
ževnosti in francoščine. Od le-
ta 1984 je bil zaposlen kot no-
vinar v kulturni redakciji De-
la. Od leta 1991 je bil 14 mese-
cev vodja kulturo umetniškega
programa v Cankarjevem do-
mu, zdaj pa je glavni in odgo-
vorni urednik Razgledov (prej
Naših razgledov). Knjige: Sa-
lon (izbor člankov), Emonica;
prevodi: Stephan Marimme:
Knjiga, Charles Baudellaire:
Spleen, Robbe-Grillet: Djiin.
Št. 48 - 3. december 1992
26
ODMEVI
Bodoča svinjska
farma buri
duliove
v članku z gornjim naslo-
vom, objavljenim v NT
26.11.1992, novinar Janez Ve-
denik povzema domnevo g. I-
vana Faleta, dolgoletnega ak-
tivnega delavca v KS Braslov-
če, da gre še na druga ozadja,
povezana z divjim lastninje-
njem in da bi rada peščica lju-
di iz vsega skupaj nekaj poteg-
nila zase. To domnevo z niče-
mer ne utemeljuje, kar ni ne-
navadno, saj je ni s čim uteme-
ljiti. V Kmetijstvu Žalec ni bi-
lo in ni nobenega divjega last-
ninjenja. Do lastninjenja bo
prišlo izključno na podlagi
slovenske zakonodaje. Pri od-
ločitvi za preureditev hlevov
za vzrejo plemenskih telic
v prašičjerejske gre izključno
za uresničevanje kmetijsko
-	živinorejske politike v Slove-
niji, prilagajanje razmeram po
denacionalizaciji, spodbujanje
napredka prašičjereje v Sa-
vinjski dolini, preprečitev ško-
de zaradi opustitve objektov
in za zaposlitev delavcev
Kmetijstva Žalec.
O vplivu prašičjereje na
okolje se je razgovori! tudi.
g. Grega Volk, funkcionar
LDS - Žalec. Ni jasno, ali je
govoril v svojem imenu ali
v imenu stranke. Kolikor vem.
Odbor za kmetijstvo pri LDS
-	Žalec o tem še ni razpravljal,
da bi lahko na osnovi strokov-
nih mnenj prišel do kakršne-
gakoli sklepa. Tovrstne odlo-
čitve pa je možno sprejemati le
na osnovi vsestranske strokov-
ne ocene projekta, podprte
z mnenji inštitucij, ki so za to
pristojne, ne pa zaradi nabira-
nja glasov v vročici predvolil-
nih dni.
Predsednik delavskega sveta
DO Kmetijstvo Žalec
mag. JANEZ ŠKETA
iVIafija
v upravnili
organili SO Celje
HI. - Konec
Po spodrsljaju^ Ministrstva
Republike Slovenije za var-
stvo okolja in urejanje prosto-
ra, katero je v odgovoru na po-
slansko vprašanje naredilo na-
pako v tem, da je potrdilo delo
občinskega upravnega organa
SO Celje kot pravilno in zako-
nito, je na mojo ostro pritožbo
le-to vse skupaj odstopilo
v preverjanje Republiški ge-
odetski upravi Ljubljana. Pre-
veriti bi morali delo (nezako-
nito) občinske geodetske upra-
ve Celje. Istočasno sem naredil
pritožbo na Republiško ge-
odetsko upravo, v kateri sem
navedel nepravilnosti, ki jih je
zagrešila. Navedel sem: Ob-
činska geodetska uprava SO
Celje je kršila: 1. odlok o urba-
nističnem redu občine Celje
Ur.l.SRS štev. 37/85 nezako-
nit člen 4 točka 1. saj za Otem-
no pride v poštev člen 3 pod
zaporedno št. 9. 2. Uvrščanj e
zemljišč pod grad. objekti
Ur.l.SRS štev. 41/82. nobena
baraka ni bila podkletena in
klet se ne more uporabljati za
stanovanje. 3. Niso upoštevali,
da je območje Otemne parceli
419/2 in 420/2 nezazidljivo, da
je to trajno-varovano kmetij-
sko področje. 4. Moja bivalna
baraka v izmeri 12 m^, okno
v izmeri pol m^, brez hišne
št. brez sanitarij — ni mogla po-
stati stanovanjska hiša v izme-
ri 35 m^. 5. Niso upoštevali, da
je bila to gradnja brez dovolje-
nja. 6. Poslal sem fotografije
barak.
Odgovorili so, da je občin-
ska geodetska uprava SO Celje
delala po predpisih in zakoni-
to. Podpisal direktor Božo
Demšar. Epilog vsega je dobro
znan, saj je Ministrstvo v drugi
odločbi ocenilo, da je bilo vse
nezakonito. Tudi v Republiško
geodetsko upravo je prodrla
»mafija«. S strani geodetske
uprave SO Celje so v tej svi-
njariji sodelovali: geometer
Mile Rožman, vodja odseka za
zemljiški kataster g. Milan
Kreutz in direktor g. Gojmir
Mlakar.
Odmevi na moja razlaganja
na temo »Mafija v upravnih
organih pri SO Celje« so: Do-
bil sem pismo iz Celja, (seveda
nepodpisano) »vedeževalke
— jasnovidke«, ki me graja, da
obrekujem človeka, ki si je »z
vso poštenostjo in težko pri-
služenim denarjem zgradil hi-
šo.« Pravi, da naj preneham
z mojim izvajanjem, v na-
sprotnem primeru vidi celo
»smrt v moji družini«. Mislim,
da ni potrebno razmišljati či-
gavo delo je to! To je delo Psi-
hologinje. Če bi to pisala zares
»jasnovidka«, potem bi bilo to
pismo verjetno namenjeno in-
vestitorjema gradnje stano-
vanjske hiše. Jasnovidki spo-
ročam, da ne bom odnehal, do-
kler ne bo vse to kaznovano.
Ne kliči smrti, saj bo prišla
tudi po tebe!
Dobil sem ogromno telefon-
skih pozivov, ki odobravajo
moje izvajanje in so zelo ogor-
čeni nad takim nečloveškim
postopkom s strani upravnih
organov SO Celje. Sprašujem
odgovorne: »Ali boste odstopi-
li sami ali pa boste čakali tako
dolgo, da vas bo moral nagnati
minister Miha Jazbinšek?«
MARJAN RUČIGAJ
Slovenci, izginili
bomo lil.
Spoštovana prof. Četkovič!
Ljudje različno razmišljajo
in si razlagamo napisane bese-
de. Naj Vam na kratko razjas-
nim določene stvari
Slovenski pravopis ne pozna
črke »č«. To je del tujega pra-
vopisa. Lojalnost se kaže tudi
na pravopisnem področju.
Slovensko državljanstvo je do-
bilo 160 tisoč ljudi, a zasliiži si
ga verjetno samo okoli 60 ti-
soč. Ostali so si ga vzeli zaradi
ekonomskih razlogov, ki ni-
majo nič skupnega z lojalnost-
jo državi. O svoji zavednosti
pa premislite, ko boste odgo-
vorili na vprašanje, kje ste bili
27.6.1992 in kaj ste takrat
razmišljali? Če mislite, da je
razmišljanje o prihodnosti
vnukov ozkosrčnost, potem
lahko dvomim o vaši zavedno-
sti. SNS ni nacistična stranka,
a Vi očitno ne razlikujete naci-
zem od nacionalizma. Militan-
ten in nasilen nacionalizem
imenujemo nacizem. Če pa ste
spregledali moj poziv, naj se
ljudje vzdržijo nasilja, pa sla-
bo berete. Sramota, da nekdo
iz vame razdalje najprej delu-
je proti naši državi, a ko mu
gori pod nogami, pribeži in se-
daj naj dobi ekpres državljan-
stvo. Umetniki in strokovnja-
ki, kateri tukaj že več let dela-
jo, kateri niso nastopili proti,
tisti so večinoma del našega
okolja. Ubežniki in dezerterji
pa niso zaželjeni. Sam imam
osebne izkušnje in vem, da sta
dve vrsti ljudi. Pošteni in lo-
jalni so dobrodošli, če je tak-
šen interes države Slovenije,
emigranti s čudno »vojaško«
preteklostjo pa ne. Povsod po
svetu o državljanstvu odloča
okolje, kjer se kandidat za dr-
žavljanstvo giblje. Tako mora
biti tudi pri nas. V tej noriji je
naše državljanstvo iskana »ro-
ba« in zato moramo biti še
dvakratno previdni. Kam bi
prišli, če bomo postali smetiš-
če Balkana? Vi očitno ne ločite
državljanstva od narodnosti.
Ne ločite multikultumosti od
sožitja matične in gostujoče
kulture. O biološki čistosti ste
si vi sami izmislili. Če pa mi-
slite, da Slovenec nima pravi-
ce biti gospodar na svoji zem-
lji, mi je pa žal. Tudi o rodov-
nikih ste si Vi izmislili, ne jaz.
Vam ni jasno, da smo še Slo-
venci, ki se tudi čutimo Slo-
vence in ki želimo, da bodo
tudi naši zanamci Slovenci. Če
oni tega ne bodo več hoteli, to
ni več ne Vaš ne moj problem.
Leta 2060 bom že udobno mr-
tev. Moj priimek pa je moja
stvar, ne vaša, prav tako pri-
imek predsednika Jelinčiča.
Še enkrat Vam povem, da ni
sporen — ič, temveč pravopis za-
pisovanja tega -ič. Tudi - ski ni
sporen, lahko je sporen samo
človek. Jaz sem uporabil — ich
kot prispodobo za nelojalnost,
ne za skupino ljudi. Jaz sem
Slovenec in želim, da bo Slo-
venec na svoji zemlji svoj go-
spodar, da bo še naprej del
evropske kulture brez množice
minaretov, brez tujih pravopi-
sov, brez tujih mentorjev, brez
tuje bratske »rešitvene« lju-
bezni. Kdor želi živeti v Slove-
niji, jo mora sprejeti kot svojo
novo domovino. Vam ni jasno,
da nihče ni nikoli oporekal
kulturnim društvom, nihče ne
šikanira nikogar, kateri je po-
stal del našega okolja, si je
uredil družino in pošteno po-
maga graditi našo državo. Ni-
sem Vam kriv, če želite iz Slo-
venije narediti Balkanijo. To
je pač tudi ena misel več. Vi
mešate nasilje s politiko, ne
jaz. Vi ste ozkosrčni do za-
namcev, ne jaz. Imamo pa veli-
ko podpore, kajti ljudje so
lačni.
BOJAN EKSELENSKI
Celje
Slovenci, izginili
bomo! IV.
v zadnji, 47. številki, NT sta
bila objavljena dva odgovora
na pisanje g. Ekselenskega pod
gornjim naslovom v 46. števil-
ki NT. Bilo je objavljeno moje
pismo ter pismo prof. Ane Čet-
kovič-Vodovnik. Ne strinjam
se z vsebino njenega pisanja.
Pa pojdimo po vrsti. Gospa
Četkovič enači člane ene
stranke (SNS) kar s Hitlerjem
in njegovim terorjem, apart-
haidom itd. Pozablja pa, da je
komunizem svetu naredil več
gorja in mrtvih, kot njegova
brata nacizem in fašizem
skupaj.
Če vas prav razumem g. Čet-
kovič, bi bilo bolje, da se Slo-
venija ne bi osamosvojila, saj
je po vaše planet Zemlja koz-
mično gledano last vseh in bi
lahko živel vsak kjer bi hotel.
Toda vsaka država ščiti inte-
rese svojih avtohtonih prebi-
valcev, primer je Anglija, kjer
je parlament razpravljal
o sprejemu šestih beguncev.
Če se motim se vam opravi-
čujem.
Ljudje se niso preseljevali
predvsem iz humanističnega
vidika, kot navajate vi, ampak
je bila to politika večinskega
naroda bivše Jugoslavije, pod
okriljem komunistične ideolo-
gije zagospodariti celotni bivši
Jugoslaviji.
S pridobitvijo državljanstva
nihče ne spremeni narodnosti.
Gospa Četkovič, to sta dva po-
polnoma različna pojma.
Meni je vseeno, če se kdo
pišena—ičalina—ič,samo,daje
lojalen državljan Slovenije.
Toda vi, gospa Četkovič, si kot
profesor dovolite dvomiti
v slovenske priimke (Jelinčič,
Ekselenski), da ne zvenijo slo-
vensko. Naj vam jih navedem
nekaj: Miklošič, Toporišič,
Župančič, Žnidaršič, Stamej-
čič... in še bi lahko naštevali.
Izgleda da vam tudi Milčinski
in Koseski ne zvenita sloven-
sko. Pa menda ta dva nimata
korenin kje v Makedoniji. Tu-
di besede: prašič, radič in hu-
dič so na - ič, pa kolikor vem, so
vsakodnevne slovenske be-
sede.
Da je slovenski narod ob-
čutljiv na vse kar je na -ič, pa
ni čudno. V BiH se na žalost
med sabo pobijajo predvsem
pripadniki katerih priimki se
tako končujejo. Tudi ob agre-
siji na Slovenijo so bili ti naj-
bolj »pridni«.
In, ko zapišete, da Slovenci
postajamo vedno bolj hladni,
medsebojno skregani, nepri-
jazni, oholi, nekulturni, malo-
meščanski, itd., zase pa zapi-
šete, da ste še kar pametna
Slovenka, mi ni več jasno kaj
hočete povedati, gospa pro-
fesor.
Ko pa zapište o Danvinovi
teoriji o omejenih možnostih
križanja iste vrste, se bojim,
da bodo Slovenci res izumrli,
če se ne bodo začeli masovno
križati z pripadniki drugih na-
rodov. Minili so časi, ko ste
nas v imenu neke propadle
ideologije komunizma pro-
svetni delavci morali pitati
z raznimi neumnostmi od vrt-
ca do fakultete, danes je de-
mokracija in nihče temu ne bo
več nasedal. Pa brez zamere.
P. S. Nisem pripadnik nobe-
ne stranke.	jq^e JURC
Škofja vas
Št. 48 - 3. december 1992
27
SLOVENIJA JE MLADA.VOLI ZANJO!
ZDRUZENA LISTA
Delavska stranka
Demokratska stranka upokojencev
Socialdemokratska unija
SDP Slovenije
PREJELI
SMO
Spoštovani
kandidati!
Ne glejmo se kot nasprotni-
ki ali celo sovražniki zaradi
tega, ker smo pač kandidati
različnih strank.
To še toliko bolj velja za ti-
stih oseminosemdeset, ki bo-
mo ali bodo z glasom ljudstva
izvoljeni v parlament.
Najti moramo voljo in moč
za skupno sodelovanje, si
medsebojno priznavati različ-
nost mišljenj in idej, različnost
metod in predlogov.
Ne smemo pozabiti osnov-
nega cilja svojega poslanstva,
to je sprejemanje takšnih od-
ločitev, ki bodo v korist slo-
venskega naroda in vseh dr-
žavljank in državljanov Slove-
nije. Iščimo v različnosti kva-
litete dopolnjevanja, ne pa
razprtije in sovraštva.
Zavedajmo se, da starejši ne
morejo brez mladih, mladi ne
brez starejših, kmet ne brez
delavca in delavec ne brez
kmeta.
Spoštujmo delo, znanje in
pridnost, spoštujmo smetarja
in zdravnico, podjetnico in
upokojenca, gospodinjo in
umetnika, študenta in dijaki-
njo, delavko in kmeta.
Slovenija je majhna, a ima
ljudi in naravne danosti, ki jih
lahko izkoristimo za razvoj.
To nas obvezuje, da nam
ideološka in zgodovinska na,-
sprotja ne zameglijo prihod-
nosti. Ljudje moramo živeti
danes in jutri zato obrnimo
svojo pozornost v graditev go-
spodarsko trdne in socialno
pravične dnižbe, ki bo spošto-
vala pravne norme in človeko-
ve pravice. Zgodovino obrav-
navajmo kritično a realno in
bodimo toliko pošteni, da
priznamo tudi svoje zasluge
drugim, priznajmo zmote in
napake.
Ne dovolimo, da bi Sloveni-
ja ostala obroblje Evrope.
Stisnimo svojemu protikan-
didatu roko in se pogovorimo
z njim v želji obogatiti sebe in
njega. Obogatili bomo kulturo
političnega dialoga in olajšali
delo parlamenta.
Veliko denarja ]e bilo in še
bo porabljeno v predvolilnem
času - morda celo preveč? Naj
se ta denar obrestuje v delu
parlamenta, v dejanskem
odrazu resnično mišljenega ti-
stega, kar je bilo in bo do 6. de-
cembra izrečenega in obljub-
ljenega.
BRANKO OMERZU
Ljubljana,
»Žabe« se niso
prodale
Celjski demokrati smo v pe-
tek, 27. novembra ob 20. uri
priredili v celjskem Narodnem
domu Žabji ples. Igral je CPO
Žabe pod vodstvom dirigenta
Tomaža Grintala, pela je Mija
Žnidarič. Vabilo na ples smo
poslali vsem, ki jih imajo na
seznamu Žabe, vsem občin-
skim odbornikom, celjskim
strankam, občinskemu vod-
stvu, članom in simpatizerjem
Demokratske stranke. Ples je
uspel, prišlo je veliko ljubite-
ljev dobre glasbe. Zaradi po-
mislekov mnogih, ki obtožuje-
jo DS, da je izkoristila CPO
Zabe za svojo predvolilno
kampanjo, bi rad povedal na-
slednje:
—	v svojem pozdravnem go-
voru, preden sem pozdravil
gosta dr. Franceta Bučarja,
predsednika skupščine RS in
dr. Dimitrija Rupla, zunanjega
ministra RS s soprograma,
sem izjavil, da »to ni strankar-
ski in politični večer. To je
kulturni in zabavni dogodek,
ki smo ga celjski Demokrati
želeli ponuditi Celjanom. Mi,
Demokrati, smo ponosni, da
ima Celje takšen ansambel kot
je CPO Žabe, zato smo jih za-
prosili, da z njimi organizira-
mo ta večer. Zato čestitam
vsem tistim udeležencem veče-
ra, da so se, kljub pomislekom
nekaterih strank in tistih, ki
ignorirajo ta večer, odločili, da
se nam pridružijo.«
-	Podpredsednik DS gospod
Jernej Goričan je bil član celj-
skih Žab, Demokratski kandi-
dat za državni zbor gospod Ja-
nez Goršič je bil dolgoletni
član tega orkestra, zato je nor-
malno, da je sredstva za volil-
no kampanjo namesto za okro-
gle mize, ki zanimajo le še ma-
lo ljudi, namenil za tak kultur-
ni dogodek kot je Žabji ples.
vse Celjane, ljubitelje tega
plesa, ne glede na strankarsko
pripadnost, smo povabili na ta
ples. Mnogo jih je prišlo, med
njimi tudi nekaj takih, ki so
znali preseči slovensko - celj-
sko — lokalno — strankarsko oz-
kost, pogrešali pa smo pred-
stavnike občinskih oblasti in
marsikatero vodstvo strank.
Na tak način gotovo ne bo-
mo znali skupno predstavljati
lokalnih in regijskih interesov,
ne bomo znali prestopiti praga
svojega soseda in delati v do-
bro slovenskega naroda. Še
marsikaj se bodo morali neka-
teri naučiti v slovenskem poli-
tičnem prostoru, še marsikate-
ro točko bontona in pravil več-
strankarskega življenja se bo-
do morale stranke naučiti.
Vsem, ki so klicali in spraše-
vali, ali se morajo včlaniti
v stranko, da lahko gredo na
Žabji ples, in vsem, ki so pro-
testirali, da so se PCO Zabe
prodale stranki, sporočamo,
da jim je lahko žal, da se plesa
niso udeležili, saj je bil to ne-
političen, tradicionalen Žabji
ples, ki ga je, tokrat za spre-
membo, DS ponudila tistim
Celjanom, ki znajo ceniti ama-
terske glasbenike in ljubitelje
te zvrsti glasbe in zabave.
Predsednik
celjskih Demokratov
prof. SLAVKO DERŽEK
Odprto pismo
vodstvu TV
Slovenije
Upočasnite uničujoče navi-
jaške predvolilne konje!
Stari izrek, da je v ljubezni
in vojni vse dovoljeno, se
v Sloveniji razširja še na poli-
tiko, najbolj očitno pa to po-
staja v t. i. »neodvisnih« javnih
medijih, ki postajajo čedalje
bolj strankarsko uvrščeni. Po
svoje je razumljiva vrtoglava
vročična naglica predvolilne
kampanje, skozi katero se
ustvarjajo in rušijo jutrišnje
slastne politične eksistence
posameznikov in bodoče raz-
delitve moči in vplivov. Vrag
pa, vsaj po mojem osebnem
mnenju, vzame šalo, ko lahko
na nizu primerov pokažemo in
dokažemo {ne)posredno na-
rodno-gospodarsko, zimanje-
politično in še kakšno škodo
na nacionalni oziroma državni
ravni, ko politika pri javnih
medijih tako močno prevlada
nad stroko in profesional-
nostjo.
Dejstvo je, da je TVS najbolj
vpliven in pomemben javni
medij. Ravno nanjo se pa mi-
mo spolitiziranih izredno tež-
ko prebijejo »normalni« pozi-
tivni dogodki, ki jih pa Slove-
nija danes potrebuje bolj kot
karkoli drugega in kot kdaj ko-
li prej.
V petek, 20. novembra, se je
v Dobrepolju, naj mi bo dovo-
ljeno malo patetičnosti, pripe-
til za razvoj Slovenije pravi
zgodovinski dogodek. Svečano
smo pogtiali nov obrat tovarne
Iskra stirel za proizvodnjo mi-
niaturnih kartičnih relejev.
Oznaka zgodovinski ni preti-
rana, če upoštevamo naslednja
dejstva v tem tako kriznem ča-
su: gre za tovarno, neobreme-
njeno s krediti in starimi ob-
veznostmi, ki zaposluje preko
300 ljudi; novi obrat bo proiz-
vajal proizvod v svetovni teh-
nološki in kakovostni špici in
že v prvem letu dosegel cenov-
no ugoden izvoz v vrednosti
3 milijone mark; do leta 1995
se bo vrednost izvoza povzpela
na 5 milijonov mark; z novim
obratom se odpira 20 novih
delovnih mest; projekt preno-
ve proizvodnje in uvedba no-
vih programov je potekal v ok-
viru raziskovalno-razvojnih
nalog, ki jih sofinancira Mini-
strstvo za znanost in tehnolo-
gijo (MZT), ki tako spodbuja
prenos domačega znanja iz fa-
kultet in inštitutov v novo,
kvalitetnejšo proizvodnjo.
TV Slovenije, kljub trdnim
obljubam vse do zadnjega tre-
nutka, ni »uspela« dogodka
posneti in poročati o njem slo-
venski javnosti, ker je bila
domnevno preplavljena z dru-
gimi, za usodo (in tudi moralo)
naroda očitno bolj pomembni-
mi temami.
Opisani primer je na osnovi
naših izkušenj kar dober opis
oziroma vzorec v zadnjem ča-
su prevladujočih »odnosov«
med TVS in MZT, ki pač redno
nadaljuje svoje delo in dosega
ustrezne rezultate, javnost pa
je o njih vsaj preko TVS zelo
»varčno« obveščena. Zato jav-
no postavljam vprašanje,
kakšne prioritete vodijo TVS
pri odločanju o pokrivanju
»nepolitičnih« dogodkov. Na-
dalje, ali obstaja kakšna kore-
lacija med strankarsko pri-
padjiostjo posameznih mini-
strov in pogostnostjo oziroma
odsotnostjo njihovega pojav-
ljanja na TVS v nepolitični
oziroma nestrankarski vlogi?
Končno, ali je merilo za (ne-
)poročanje pogojeno z oceno
vrednosti dogodka ali politič-
nosti tistega, ki je k dogodku
pripomogel?
Medijsko pokritje dr.Adna-
na Badrana, pomožnega gene-
raqlnega direktorja za znanost
Unesca, enega redkih ljudi
planetarnega dosega in vpliva
na obisku v Sloveniji, je zgod-
ba zase, ki se je lahko vsi po-
malem sramujemo. Izredno
uspešen obisk v začetku okto-
bra smo zaključili s tiskovno
konferenco, ki so se je udeleži-
li reci in piši trije (3) novinarji,
brez TVS (!). Takih primerov,
kjer menimo, da je izogibanje
TVS poročanju o za Slovenijo
izredno pozitivnih dogodkih
imelo negativne posledice, je
še dosti.
Upravičeno se je bati, da
slovenske t.i. podružbljene
medije zaradi očitnih stran-
karskih pristranosti in navi-
janj po volitvah čaka prava
kadrovska čistka; ob njeni re-
alizaciji bodo strahovi pred
nikoli niti začeto, a tolikanj
napovedovano po prvih (na-
pol) demokratičnih volitvah
izgledali otroški.
prof. dr. PETER TANCIG
Minister za znanost
in tehnologijo
Ne piluvajmo
v lastno skledo
Na volitvah v nedeljo bodo
verjetno težave pri izbiri kan-
didatov, ker jih ne poznamo
dobro. Strank je veUko, pro-
grami pa so si podobni kakor
avtomobili. Skoraj vse stranke
obljubljajo pravno državo in
popravljanje krivic iz prete-
klosti. Stranke, oziroma njih
pripadniki, ki najbolj glasno
govorijo o pravni državi, de-
mokraciji in vzstopu v Evropo,
so tudi najmanj naredili za po-
pravo krivic in za hitrejše iz-
vajanje zakona o denacionali-
zaciji.
Pri izbiri kandidatov in na
volitvah je pošteno in prav, da
upoštevamo:
— katere stranke so bile proti
sprejetju zakona o denaciona-
lizaciji ali pa so ga sprejele
s figo v žepu?
- katere stranke oz. njeni
pripadniki so se vztrajno zav-'^
zemali za denacionalizacijo in
imajo pri tem največ zaslug?
Dobro je, če se spomnimo
priimkov, ki dosti obetajo in
jih bomo našli tudi na volilnih
listkih.
Zaradi zagrenjenosti in dru-
gih vzrokov nekateri razlaš-
čenci ne mislijo voliti. Takšno
stališče je sedaj zmotno, saj
nam svobodne volitve omogo-
čajo, da vplivamo na svojo
usodo - seveda, če bomo volili
primerne osebe.
Regijski odbor
razlaščencev Celje
FRANC KUKOVEC,
FRANC KOJNIK,
FELIKS SMOLA
r
O načinu sojenja
sodnika Geida
Tekmovalni komisiji Košar-
karske zveze Slovenije!
Košarkarski klub MIK Pre-
bold ne razpolaga z velikimi
finančnimi sredstvi, zato si ne
moremo privoščiti plačevanja
uradnih pritožb na posamezna
sporna košarkarska srečanja.
Upamo, da boste to obvestilo
vseeno obravnavali v okviru
tekmovalne komisije oz. sod-
niške organizacije, saj vas že-
limo seznaniti z nekaterimi
dejstvi, ki prav gotovo niso
v prid razvoju slovenske kof.
šarke in uveljavljanju renome-
ja košarkarske sodniške orga-
nizacije.
V desetem kolu II. slovenske
košarkarske lige - vzhod je na-
mreč naše moštvo igralo v Ru-
šah, kjer je bil prvi sodnik
g. Geld iz Šentilja, drugi
g. Skala iz Domžal in delegat
g. Inkret iz Maribora.
Moštvo KK Ruše sodi tre-
nutno po kvaliteti v spodnji
Nadaljevanje na 28. strani
OPRAVIČILO
v posebni predvolilni številki
šentjurskega narodnega demo-
krata so v članku »Kako smo
porabili denar« navedeni zneski
kreditov bili odobreni, ni pa go-
tovo, da so bili tudi porabljeni.
Tako g. Martin Zdolšek zagotav-
lja, da omenjenega kredita
v znesku 1,35 miliona SIT zara-
di neugodnih pogojev kreditira-
nja ni vzel. Franc Kovač
Seliškarjeva 10, Šentjur
NOVI LJUDJE ZA NOVE ČASE
Krščanski socialisti
Delavska stranka Naprej
Svobodna stranka
Žalec: mag. GRENKO MATEVŽ, sociolog
dr. IRMAN MARJAN, zdravnik
Celje: HRIBAR DRAGO, novinar
KOVAČIČ VIKTOR, dipl. ing.
Šentjur: dr. TIŠEL ŠTEFAN, zdravnik
Šm'arje pri Jelšah: KOLAR IRENA, dipl. pedagog
Laško: COKAN CVETKA, dipl. ing.
Št. 48 - 3. december 1992
28
Nadaljevanje s 2 7. strani
del lige in je do tega kola zma-
galo samo dvakrat, naše mo-
štvo pa je imelo dosedaj samo
en poraz. V domači dvorani
smo premagali Ruše s 30 toč-
kami razlike, na nevtralnem
terenu na turnirju na Ravnah
pa s 33 točkami razlike. Vsa
navedena dejstva kažejo, da
obstaja med ekipama bistvena
kvalitetna razlika.
Toda ob sojenju, kakršno je
bilo dne 28.11.1992 v Rušah,
ne bi zmagalo še veliko kvali-
tetnejše moštvo kot je naše.
V več kot trideset letni ko-
šarkarski tradiciji preboldski
košarkarji še niso doživeli bolj
pristranskega in sramotnega
sojenja, kot ga je tokrat upri-
zoril sodnik Geld iz Šentilja.
Skozi celotno srečanje je do-
mačinom toleriral zelo grobo,
nasilno in provokatorsko igro.
Medtem, ko je našemu igralcu
dosodil tehnično napako po
prigovoru zaradi sporno doso-
jene osebne napake, pa je do-
mačinu, ki je fizično napadel
našega igralca, ga z odriva-
njem spravil izven igrišča ter
napadel še našega mladinca,
ves incident toleriral. Ob tem
izgredu so na igrišče prileteli
še vsi domači rezervni igralci
in trenersko vodstvo, kar tudi
ni bilo dovolj za reagiranje
sodnikov. Tri minute pred
koncem srečanja, ko domači-
nom tudi pristransko sojenje
ni pomagalo in je bilo očitno,
da lahko zmagajo tudi gostje,
je sledila vsklajena goljufija še
z zapisnikarsko mizo, Id je po-
leg stalnega kalkuliranja s ča-
som (30 sekund je bilo vsaj
dvakrat prekoračenih, pušča-
nje ure ob koncu tekme) zreži-
ralo peto osebno napako naše-
mu najboljšemu igralcu Gov-
cu, katerega z grobostmi skozi
celotno srečanje niso mogli za-
ustaviti. Pri tem je celo g. Geld
priznal, da ve, da Govcu do
tega trenutka ni prisodil četrte
napake, vendar da na zapisni-
karja nima vpliva.
Ob zaključku tekme pa je
g. Geld še dvakrat dopustil
materialno kršenje pravil in
sicer, ko je domači igralec
z udarcem po obroču oz. tabli
preprečil zadetek, saj je bila
v tem trenutku žoga na obro-
ču. Potem pa je, po izvajanju
prvega prostega meta domači-
nom ob »veliki« osebni napaki,
dosodil prestop našemu igral-
cu, ki je misleč, da gre za izva-
janje »ena za eno« skočil pod
koš ter tako omogočil, da so
domačini trikrat prosto metali
in na ta način dosegli odločil-
no prednost za zmago. Da bi
bila mera polna, je priznal či-
sto trojko našega igralca samo
za dve točki, v zadnjem napa-
du pa je po vsaj treh očitnih
prekrških ob metih na koš do-
sodil samo met »ena za eno«.
Že ob polčasu smo na soje-
nje g. Gelda opozorili tudi de-
legata g. Inkreta, ki se je opra-
vičeval, da na sodnike nima
vpliva, zabeležil pa si je baje
posamezne napake, katere bo
navedel v svojem poročilu.
To ni prvi primer očitnega
pristranskega sojenja g. Gelda.
Ker zaupamo v vašo organiza-
cijo in se zavedamo, da so pri-
stranski ali celo podkupljeni
primeri sodnikov samo slabe
izjeme, menimo, da boste gle-
de na ocene delegatov in na
pobudo klubov, ki sodnike do-
bro plačujemo, izločili iz svoje
organizacije podobne »sodni-
ke«, katerih morala prav goto-
vo ne sodi na naša igrišča.
KK Mik Prebold
Predsednik kluba:
JANI LAZNIK
Kolovoz
objestnosti je
postal cesta
Celih 18 let se je med kraja-
ni občine Žalec v Maistrovi
ulici razvnemala zdaj tiha,
drugič glasna »vojna« zaradi
ceste, ki je odgovorni nikakor
nido mogli zgraditi in je bila
edinstven primer v občini
Žalec.
Kolovoz, ki smo ga do ne-
davnega uporabljali, je vsa ta
dolga leta krasil podobo »uli-
ce« in bil ogledalo nekaterih
stanovalcev, še posebno pa od-
govornih tovarišev na občini
Žalec in funkcionarjev KS.
V teh letih so se zvrstili
mnogi predsedniki skupščine
občine, ki kljub svoji visoki
stopnji izobraženosti, sposob-
nosti, zaslužnosti (poleg plači-
la za delo so dobivali še priz-
nanja in plakete) niso zbrali
toliko moči, da bi uresničili
svoje sklepe, objavljene v Ur-
. listu SRS, se zav^ali svoje
odgovornosti, moralnosti in
zgradili cest«, za katero smo
nekateri že pred 18. leti po po-
godbi o komunalnem urejanju
zemljišč poravnali vse obvez-
nosti. Da pa so še bolj trdno
sedeli na svojih stolčkih, se
presedali z enega stolčka na
drugega, so jim stali ob strani
odgovorni strokovni delavci
- od oddelka za gradbene in
komunalne zadeve, varstva
okolja in gradbeništva, sklada
stavbnih zemljišč. Zavoda za
načrtovanje do inšpekcijskih
služb. Zaradi tega smo se mo-
rali vsa ta leta herojsko prebi-
jati do svojih hiš in čakati,
kdaj se nam bo pot odprla. Ne-
kateri smo na zimo morali celo
z vedri nositi premog kar celih
50 metrov do svojega doma,
saj je bil kolovoz tako ozek, da
se noben tovornjak ni mogel
prebiti do uporabnikov hiš.
Tudi roka pravice, sodni izve-
denec, odvetniki, se niso mogli
ali hoteli prebiti skozi za-
kone.«
Pa je prišel dan »D«, ko so
na tem kolovozu začeli brneti
stroji in rezati prve metre ce-
ste. Ali smo res morali čakati
18 let na sestop nekaterih
z oblasti in utrpeti toliko poni-
žanja, šikaniranja, blatenja
dobrega imena in škode?
Cesta se ni začela graditi po
zaslugi prejšnjih oblastnikov,
ki so imeh polna usta stališč,
temveč se je to zgodilo v času,
ko predseduje v občini Žalec
uglajen gospod Milan Dobnik,
ki je bil edini sposoben v tako
kratkem času presekati ta gor-
dijski vozel prejšnjega sprene-
vedanja, pokvarjenosti odgo-
vornih in se zavzel tudi za
»malega človeka«, ne oziraje
se, kdo je in od kod prihaja.
Predlagamo, da mu občani
Žalca pripišemo brez ironije
dodatno tri velike P-je, ki mu
jih tako vestno in s prezirom
pripenja avtor na Rumeni
strani Novega tednika št. 47
z dne 26.11.1992. Naši P-ji pa
nam pomenijo, da se gospod
Dobnik odlikuje kot župan po
Poštenosti, Pravičnosti in Po-
sluhu za človeka. Tudi takega
župana imamo lahko nekateri
občani" radi in ga spoštujemo.
Pisca članka v nedavnem Sa-
vinjčanu pod naslovom »Žu-
pan, kako naj te imamo radi«,
pa naj ne skrbi za predsedni-
kovo priljubljenost.
Gospod Milan Dobnik, pisci
članka vam želimo veliko
uspeha pri nadaljnem pred-
sednikovanju in pri vzgoji
mladega rodu, saj bodo le-ti
v življenju poleg znanja, de-
lavnosti, potrebovali tudi Po-
štenost.
BERNARDA GRAMC
TEREZIJA in
DRAGO KOKOT
ZDENKA in
DRAGO MARIN
TOMO JAGORINEC
Hotel v Preboldu
Ko je Bog uzrl plače tukaj
zaposlenih, se je obrnil vstran
in se bridko zajokal...
(Mojzes...)
Hotel v Preboldu je zaprt.
Zaposleni v hotelu smo že ne-
kaj časa slutili, da se bo to
zgodilo. Na ta dan so o tem
poročali tudi celjski radio,
kasneje še Novi tednik in Ve-
čer. Hotel čaka novega šefa.
Medtem pa mi delavci ostaja-
mo na cesti, brez vsakršnih
sredstev za preživljanje.
Za osvežitev spomina ne bo
odveč, če povemo, da je pre-
boldski hotel zgradil Hmezad
leta 1975 s pomočjo tekstilne
tovarne. Takratni občinski in
Hmezadovi veljaki ter vodstvo
tekstilne tovarne so uspeli
prepričati vso občino, da gre
za rentabilno naložbo. V hote-
lu smo glede na delo in uspeh
res prejemali plače, s katerimi
smo se lahko normalno preživ-
ljali. Lep čas je hotel lepo po-
sloval, čeprav se je menjalo
precej direktorjev in upravni-
kov hotela. Bili so pač časi, ko
krize še nikjer ni bilo čutiti.
Vse skupaj pa se je sesulo, ko
je v Hmezadovo firmo Golding
Gostinstvo-turizem prišel za
direktorja gospod Bruno
Randl. Menda je velik strokov-
njak za gostinstvo, česar pa ne
verjamemo, vsaj glede na to,
kar je pdlcazal. Randl je bil kot
direktor najbolj odgovoren, da
je hotel dobila v najem gospa
Zora Koren. Sprejela je 24 de-
lavcev, ki smo prejemali mini-
malne osebne dohodke. Zad-
nje mesece smo prejemali le še
80 odstotkov zajamčenih plač,
uradno od 9 do 12 tisoč tolar-
jev. Gospa Zora Koren oziro-
ma njena firma nam sedaj dol-
guje dve plači - septembersko
in oktobersko. Avgustovsko
smo prejeli šele oktobra.
Gospod Randl nam je pred
tem, ko je Korenova vzela ho-
tel v najem, obljubil, da nas bo
njegova firma vzela nazaj, če
bo morala najenmica kdaj ho-
tel zapreti. Sedaj nas je pustil
na ce^lu. Ob tem bi radi opo-
zorili na to, da smo takrat pre-
jeli odločbo, s katero smo bili
prisiljeni sprejeti delo pri na-
jemodajalcu. V nasprotnem
primeru bi nam v skladu
z 11. točko 100. člena Zakona
od delovnih razmerjih prene-
hala delovna razmerja pri zna-
meniti firmi Golding. Marsi-
kateri delavec je takrat v bi-
stvu moral pod prisilo delati
pri gospe Korenovi v hotelu
Prebold. Če ne bi, bi ostal na
cesti.
V	hotelu Prebodi je zaposle-
nih tudi nekaj invalidov, ki jih
je Korenova prevzela od Hme-
zada. Javno sprašujemo, kje je
tisti del denarja, ki ga je po-
kojninsko invalidska skupnost
nakazovala firmi Zora, mi pa
ga nismo dobili. Sprašujemo,
kakšna bo usoda hotela. Koli-
ko delavcev je potrebnih, da
varujejjo tisto, kar je v hotelu
še ostalo? Najmanj trije mora-
jo biti še vedno zaposleni, da
ne bi prišlo do kakšnih kraj
v sicer za zdaj zaprtem hotelu.
V	hotelu želimo imeti zago-
tovljeno delo še naprej, saj
smo nekateri v njem zaposleni
že od vsega začetka. Vanj je
vloženega veliko našega dela.
Za slabo poslovanje nismo kri-
vi samo delavci, ki smo sedaj
na cesti, pač pa tudi predvsem
tisti, ki so krojili poslovno po-
litiko. NikoU pa ne bomo do-
volili, da bi se kdo izmed njih
kot kakšen šef ali lastnik v bo-
dočnosti sprehajal po objektu,
v katerega smo tako ali druga-
če vlagali predvsem mi, ki da-
nes nimamo nobenih pravic.
Nikogar ne obtožujemo, saj
vemo, kakšni so časi in koliko
delavcev je brez dela.
In čisto na koncu - menda se
bliža Licitacija za prodajo ob-
jekta. Tisti, ki so dovolj zviti,
bodo verjetno postavili previ-
soko izklicno ceno. Ker kupca
ne bo, se bodo morda znašli
takšni, ki bodo hotel dobili na
pol zastonj...
Delavci hotela Prebold
(osem podpisanih)
Sporočilo za
javnost
Zaradi površnega, enostran-
skega in nepopolnega obveš-
čanja nekaterih sredstev jav-
nega obveščanja o volitvah
predstavnikov v državni svet
s področja delojemalcev se
ustvarja vtis, da sta v Republi-
ki Sloveniji samo dva splošna
sindikata, kar pomeni nepo-
sredno zavajanje javnosti, smo
prisiljeni obvestiti javnost
o naslednjem:
1.	V skladu z zakonom o dr-
žavnem svetu smo pravočasno
vložili vse potrebne listine-za
sodelovanje na volitvah.
2.	Da smo zadostili vsem
predpisom, nam je potrdila tu-
di Republiška volilna komisija
dne 10.11.1992 ob 11.30 uri
pri pregledu predloženih' li-
stin, in sicer:
-kandidatura za člana dr-
žavnega sveta, predstavnika
za področje delojemalcev,
-soglasje kandidata o pri-
stanku na kandidaturo,
-	zapisnik o delu Sveta kon-
federacije sindikatov 90 Slo-
venije,
-	statut Konfederacije sindi-
katov 90 Slovenije,
-	izjava o številu članov,
-	seznam 14 izvoljenih pred-
stavnikov v volilno telo za vo-
litve članov državnega sveta
z vsemi potrebnimi podatki.
3.	Koriederacija sindikatov
90 dvomi v izjavi o številu čla-
nov Semoličevega sindikata
ZSSS 435.716, zlasti pa
162.000 članov Tomšičevega
sindikata Neodvisnost. O tem
dvomijo tudi nekatere uradne
inštitucije, vendar o tem raje
molčijo, in tudi nekateri drugi
sindikati.
4.	Pri Republiški volilni ko-
misiji smo večkrat, a brezu-
spešno, poskušali dobiti urad-
ne podatke o sindikatih, ki so
prijavili predstavnike v volil-
no telo in kandidate za člane
državnega sveta s področja de-
lojemalcev ter število članov
posameznega sindikata. Ne-
moč pridobiti uradne podatke
pri Republiški volilni komisiji
še dodatno sili v dvom o res-
ničnosti objavljenih številk
v časopisih rn nam jemlje mož-
nost pravočasnega ukrepanja
pred volitvami.
5.	Dobro nam je znano, da
v tem trenutku ni zakonskih
osnov in drugih možnosti za
preverjanje števila članov po-
sameznih sindikatov, zato me-
nimo, da bodo volitve pred-
stavnikov delojemalcev v dr-
žavni svet vsaj v enem delu
velika in umazana farsa, s ka-
tero si bodo nekateri sindikati
umazali roke in še dodatno za-
strupili odnose med sindikati.
Čigava igra je to?
za Konfederacijo
sindikatov 90
predsednik
BORIS MAZALIN
Izjava za javnost
1.	Protestiramo zoper ne-
enakopravnost pri pokrivanju
predvolilnih aktivnosti na TV
Slovenija in Delu. Vrsta do-
godkov, ki jih organizira
Združena lista v slovenskih
krajih je javnosti zamolčana.
Naši volilci, ki množično sode-
lujejo na shodih in zborova-
njih Združene liste ogorčeno
ugotavljajo, da se drugim
manj obiskanim in rutinskim
strankarskim sestankom daje
prednost.
2.	V nasprotju z obljubami
škofovske konference in nad-
škofa dr. Šuštarja se cerkev
neposredno vmešava v volilni
boj. Kričeč primer takšnega
SAMOSTOJNI KANDIDAT
ŽARKO MROVLJE, dipl. oec,
Vojkova 13 - Celje
rojen 1.9. 1949 v Ljubljani
poklic: pomočnik direktorja
-	Imam znanje in izkušnje, zato bom vedel, kako glasovati v državnem
zboru
-	Ker sem samostojni kandidat, mi po svoje mnenje ne bo treba hoditi
v poslanski klub stranke
-	Zaradi mene državni zbor ne bo nikoli nesklepčen
-	Svoje sile bom usmeril v prihodnost, ne pa v prepire o preteklosti
-	V državnem zboru bom bolj agresivno kot sedanji poslanci zastopal
interese te volilne enote
-V primerjavi z nerealnimi obeti strank obljubljam samo resno in
pošteno delo
SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE
NE BORIMO SE ZA OBLAST,
AMPAK ZA ZDRAVO OKOUE!
NARODNI
DEMOKRATI
Vaša in vaša kandidata
za poslanca v Državni
zbor v občini Celje
Ali že veste, kaj je nekoč po-
menila rimska Celeia, nato
pa mesto celjskih knezov in
končno, kaj je pomenilo Celje
pred drugo svetovno vojno,
to cvetoče industrijsko in tr-
govsko mesto takratne sred-
nje Evrope?
Skupaj z vami bomo vrnili
Celju njegovo staro slavo,
zdravje in čist zrak.
Mag. Aleš Demšar iz Celja, Cvetlična 7, rojen 6.8.1939,
doktor medicine, specialist ortoped in fiziater, ravnatelj
Bolnišnice Celje, kandidira v krajevnih skupnostih Trnovlje,
Nova vas, Gaberje, Dolgo polje, Slavko Šlander, Aljažev
hrib, Center, Savinja, Karel Destovnik Kajuh, Pod gradom
in Medlog. Na volilnem listku ga boste našli pod zaporedno
številko 16.
Janez Črnej iz Celja, Plečnikova 25, rojen 21.5. 1935,
doktor veterinarske medicine, živinozdravnik v Celju, edini
poslanec slovenske skupščine, ki se je udeležil vseh sej,
kandidira v krajevnih skupnostih Svetina, Teharje, Štore,
Ljubečna, Vojnik, Frankolovo, Nova cerkev, Šmartno
v Rožni dolini, Škofja vas. Ostrožno, H udinja, Lava, Dečko-
vo naselje in Dobrna. Na volilnem listku ga boste našli pod
zaporedno številko 16.
Od obljub ni mogoče živeti!
Aleš Demšar in Janez Črnej sta za dejanja!
Št. 48 - 3. december 1992
291
vmešavanja je poziv v glasilu
župnije Senovo, ki 15. novem-
bra 1992 naroča vernikom, da
na volitvah glasuje v prvi vrsti
za krščanske demokrate, po-
tem pa tudi za kandidate dru-
gih opozicijskih strank. Od-
ločno obsojamo takšno protiu-
stavno delovanje predstavni-
kov RKC v Sloveniji.
3. V Združeni listi smo zgro-
ženi nad vandalizmom, ki ga
počenjajo skrajneži s trganjem
plakatov in »grafitariji«, s po-
pačeno slovenščino. Ker si že-
limo pošteno volilno tekmo,
apeliramo na vse stranke, tako
kot to zahteva Združena lista
od svojih volilcev in simpati-
zerjev, da svojim privržencem
odsvetujejo take in podobne
metode volilne tekme. Vanda-
lizem, ki smo mu priča, ne mo-
re in ne sme biti značilnost
slovenske demokracije, saj
škodi tako notranji kot zuna-
nji podobi Slovenije.
Združena lista
F>redsedniki strank:
VLADO RANČIGAJ
DRAGO LIPIČ
dr. RADO BOHINC
dr. CIRIL RIBIČIČ
Tako je treba
delati
z veseljem ugotavljamo, da
iz dneva v dan vse več vozni-
kov, ki so namenjeni v mesto,
pušča svoje avtomobile tudi na
parkirišču na Glaziji. V imenu
teh pa se želim zahvaliti priz-
nanima celjskima komunalce-
ma diplomiranemu inženirju
Jožefu Smodili in Daretu Po-
poviču, da sta kljub obupni
proračunski suši prisluhnila
davkoplačevalski bazi ter
zgledno uredila to brezplačno
parkirišče. S tem sta naredila
za Celje več kot vsi globoko-
umni načrtovalci mestnega
prometnega (ne)reda skupaj.
Gesta je vredna posnemanja.
MIRO GRADIČ
Celje
Ali se je Šentjur
vendarle
prebudil?
Ne, izgleda, da z budnico ne
bo nič!
Štrajka v TP Resevna
v Šentjurju ni bilo, tudi zboro-
vanja pred občino ne, in tudi
ničesar drugega ne. Od direk-
torja neodvisni sindikat je
enostavno stisnil rep med noge
in ni ga najti človeka, ki bi bil
pripravljen priznati avtorstvo
poziva na štrajk. Seveda, di-
rektor me je prijazno povabil
na razgovor in mi zagotovil, da
bo z Narodno demokratsko
stranko na kratko poravnal
račune pred sodiščem, kajti
ugled firme naj bi zaradi naše-
ga prispevka v pismih bralcev
pod gornjim naslovom, utrpel
hudo škodo.
Morda je res tako, toda, če je
vsaj nekaj resnice v tem, kar so
zaposleni v Resevni priprav-
ljeni povedati na štiri oči, po-
tem je zagotovo še nekaj takih,
ki ugledu firme ne koristijo
kaj prida. Da sta se v podjetju
razpasli (samopašnost?) in ne-
zakonitost menda sploh ni več
skrivnost, saj zanjo vejo tudi
že pristojni organi. Ali je di-
rektorjeva pogodbena plača
prevelika, je težko reči, saj je
menda doslej nihče ni videl. Ce
je res, da poslovalnice delajo
z izgubo, uprava pa izkazuje
dobiček, potem bi tudi govori-
ce o preveliki direktorjevi pla-
či lahko bile resnične. Sicer pa
so največji kamen spotike ska-
ljeni odnosi med zaposlenimi
v podjetju. Teh pa, izgleda, de-
lavci ne upajo razčiščevati.
Očitki predsediku sindikata,
ki je hkrati eden izmed vodil-
nih in vsaj moralni, če že ne
pravni solastnik konkurenčne
družinske trgovine, so gotovo
upravičeni, a formalno ne ob-
stajajo. Delavka, ki je zaradi
maltretiranja, češ da je avtori-
ca inkriminiranega poziva na
štrajk, doživela živčni zlom in
je morala iskati zdravniško
pomoč, si od njega kake po-
sebne zaščite gotovo ne more
obetati. Baje pa lahko celo pri-
čakuje, da bo kmalu postala
tehnološki višek. In ob njej še
kdo od manj poslušnih!
Lahko bi še našteval po-
drobnosti, ki so mi anonimno
deževale na ušesa, a si z njimi
ne morem dosti pomagati. Vsa
zadeva izgleda res precej bre-
zupna in bo takšna tudi ostala,
če prizadeti ne bodo pričeli or-
ganizirano braniti svojih inte-
resov. Morda jim bo v malo
vzpodbudo moje trdno prepri-
čanje, da bo sodišče, če bomo
Narodni demokrati res prišli
do njega, znalo odmeriti pra-
vico tudi njim.
FRANC KOVAČ
Šentjur
Nabava šolske in
raziskovalne
opreme za
poljedelstvo
Območje Pomurja ima
52.805 ha njiv in vrtov, Po-
dravje brez zgornje Dravske
doline pa 49.235 ha, kar je
skupaj skoraj polovica sloven-
skih njivskih in vrtnih povr-
šin. V kolobarju bosta glede na
načrtovano strategijo razvoja
in potrebno gospodarsko sta-
bilnost tudi v prihodnje pre-
vladovali koruza in pšenica,
več pozornosti pa bo potrebno
nameniti tudi alternativnim
poljščinam. Tudi najsprejem-
Ijivejša varianta strategije
razvoja kmetijstva predvideva
75 odstotno oskrbo z žiti in
pretežni del z oljnicami. Žal
pridelava in marketing ravno
teh poljščin nista organizirana
po sistemih raznih združenj,
kot je to primer za hmelj in
sladkorno peso, ali žitna zdru-
ženja v Franciji. To je seveda
zgodovinsko in politično po-
gojeno. Usoda znanja in s tem
pridelave je za to na tem po-
dročju tudi sedaj krepko v ro-
kah državnih odločitev.
V pedagoškem procesu in
pri svetovanju, prav tako pa
tudi za pedagoški proces, in
svetovanje v severovzhodni
Sloveniji ni mogoče Brez opre-
me za poskusništvo v poljedel-
stvu pravilno izvrednotiti do-
ločenega vpliva ukrepov teh-
nike pridelovanja pri poljšči-
nah (ozinma in j ara žita, oljna
ogrščica, koruza, ajda...),
hkrati pa ne morejo niti po-
skusno pričeti z uvajanjem al-
ternativnih poljščin (krmni
grah, soja, bob, zdravilna ze-
lišča), ki bodo v prihodnosti
pričele pridobivati na pomenu
tudi v našem kmetijskem pro-
storu.
Še zlasti pa je pomemben
razvoj boljše tehnike pridelo-
vanja pri žitih, saj ugotavlja-
mo, da je nujno potrebno vsaki
sorti, npr. pri pšenici, prilago-
diti rok setve, količino seme-
na, gnojenje in varstvo pred
boleznimi ter škodljivci. S ta-
kimi spoznanji bi lahko pri
vseh poljščinah vplivali na
rentabilnejšo in okolju prijaz-
nejšo pridelavo. Posebno po-
ljedelce sili v to dejstvo, da na
območju severovzhodne Slo-
venije ne izvajajo in zaradi ne-
opremljenosti ne morejo izve-
sti prepotrebnih metodološko
ustreznih raziskav o optimali-
zaciji gnojenja, posebno še
z dušikovimi gnojili. Temelj
vseh ekološko sprejemljivih
pridelovalnih ukrepov pa so
lahko samo metodološko spre-
jemljive ugotovitve.
Na območju severovzhodne
Slovenije prav tako ne razpo-
lagajo z rezultati o pridelkih
j arih žit in njihovih tehnikah
pridelave.
Poljedelci upajo, da je v dr-
žavnem interesu, da se za ob-
močje severovzhodne Sloveni-
je zagotovi več znanja na vseh
šolah, konkretnejše izvedbe
kmetijskega svetovanja, pred-
vsem pa nujnih rezultatov na
raziskovalnem področju,
predvsem na ugotovljenih dej-
stvih. Vse to lahko pripomore
k racionalnejšim tehnikam
pridelave, ki bodo tudi v eko-
loškem smislu bolj konkretizi-
rane.
Zaradi mnogih dejstev o po-
trebnosti nabave opreme za
poskusništvo v poljedelstvu in
s tem racionalnejše (cenejše in
ekološko sprejemljivejše) pri-
delave hrane, je skupina stro-
kovnjakov poljedelstva iz
Srednjih kmetijskih šol Raki-
čan, Maribor, Ftuj, Šentjur ter
Kmetijskega zavoda Maribor
in Živinorejsko veterinarskega
zavoda Murska Sobota ter Vi-
soke kmetijske šole Univerze
v Mariboru ob podpori vodil-
nih na teh ustanovah predla-
gala naslednjim ministrstvom:
Ministrstvu za šolstvo in šport.
Ministrstvu za znanost in teh-
nologijo ter Ministrstvu za
kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano nakup potrebne
opreme.
P. s.
Z omenjeno iniciativo in ko-
ordinacijo je pričel 33 letni dr-
. Franc Bavec z Visoke kmetij-
ske šole v Mariboru.
SvS - Svobodna stranka
Črna pika
organizatorjem
v soboto, 14.11.1922 je bil
v dvorani Hmezad v Žalcu Ve-
liki gala ples s super ansam-
blom Nočna izmena ter naj-
boljšim (vsaj zame) sloven-
skim pevcem Otom Pestner-
jem. Vstopnice so prodajali po
500 tolarjev, kar ni preveč. Do
tu vse lepo in prav. Toda ude-
ležba na tem plesu je bila ka-
tastrofalno slaba. Očitno zara-
di slabe reklame (kje so bili
plakati ?) ter verjetno tudi za-
radi slabo izbranega datuma
(povsod drugod so bila marti-
novanja). Zaradi tega dajem
organizatorju (?) veliko črno
piko.
Želim si uspešnejše ponovi-
tve tega plesa v Narodnem do-
mu v Celju in upam, da se bo-
do tedaj organizatorji malo
bolj potrudili z reklamo, saj bi
imela Oto Pestner in Nočna iz-
mena verjetno dosti poslušal-
cev tudi tokrat, če bi le kdo
vedel za nastop. Moram pa re-
či, da je bil nastop dober, da je
bilo vzdušje prijetno, le obi-
skovalce sem pogrešala.
TATJANA KRAŠOVEC,
Prebold
Moji dokumenti
imajo tudi noge
Malokdaj v življenju sem
imel denarnico polno cvenka.
Kovanega ali papirnatega; vse
osnovne dokumente sem imel
razmetane po žepih, v starejši
dobi, ko nastopi arterio skle-
roza, pa sem dal tudi važne
stvari v ta ali oni kot. In ko
sem katerega izmed njih nujno
rabil, sem iskal, brskal, po hu-
di nuji sem dokument vendar-
le našel: na primer osebno iz-
kaznico, hranilno knjižico, pa
ribolovno izkaznico in še kaj,
na primer potni list. Večkrat
nisem mogel v Italijo, Avstrijo
in še v katero deželo. Kriv sem
bil sam.
Zdaj vemo poslušam, gle-
dam, kaj se godi na TV ekranu.
Često slišim, berem v časopi-
sih, katerih in koliko novih
dokumentov bo potrebno, vse
z dokazilom stai^. Če misliš,
da si dokimient izgubil, je tre-
ba na občino in objaviti
v Uradnem listu. Z Uradnim
listom ni problem, vendar mo-
raš imeti potrdilo verodostoj-
nega občinskega urada. Treba
je biti ponižen, vsiljiv ali pa
odločen. Jaz to nisem in zato
imam zaradi tega resne težave.
Včasih dobim tudi očitek: Mo-
goče ste preveč popili in ste
dokument izgubili. Žalitev,
Nadaljevanje na 30. strani
NE LEVO NE DESNO. NA BOUE.
Vaš glas ZA
gospoda
ZUPANECA in za
gospoiia ROŽIČA
je vaš glas ZA
gospoda dr.
JANEZA DRNOVŠKA
• predsednika
bodoče slovenske
vUide.
SPOSTOVANI!
Tudi v Žalcu deluje del Drnovškove ekipe liberalnih demokratov. Liberalna
demokracija je tržna in zmanjšuje vlogo države. Prisegamo na pravno državo.
Poudarjamo socialno enakost v možnostih in ne v državnem prerazdeljevanju
denarja. Smo odprti za različna mišljenja, svobodo izbire, strpni do drugače
mislečih in odprti v Evropo in svet Žalska ekipa liberalnih demokratov deluje
stalno in ves čas v prostoru, je doma. če zmagamo na volitvah kot ekipa
dr.Janeza Drnovška, potem obljubljamo, da bomo v vladnem martdatu za 25%
znižali davke in prispevke in zagotovili 30.000 novih delovnih mest v Sloveniji.
Kandidatura gospoda dr. Janeza Zupaneca je plod treznega premisleka, kdo je
tisti, ki bo lahko barve prebivalcev spodnje Savinjske doline najbolje in najbolj
dostojno zastopal.
Savhtjčani potrebujemo svoje ljudi v slovenskem parlamentu!
Dr. Janez Zupanec
Star je 41 let in sodi med najbolj
izobražene Savinjčane. Že trinajsto leto je
zaposlen na Institutu za hmeljarstvo in
pivovarstvo, Iqer vodi oddelek za
agrokemijo. Strokovnjak neobremenjen s
politiko bi vsekakor znal zastopati
interese tako strokovnosti, hmeljarjev in
domačega kraja Je velik ljubitelj narave
in kot tak prepričan, da moramo
povezati obstoječe izkušnje, znanje in
informacije o razmerah v okolju. Ob
soglasju politike in strokovnih ljudi
moramo pripraviti strategijo našega
prihodnjega odnosa do ekologije, ki
mora biti za prebivalce sprqernljiva in
takšna, da ljudje lahko v njej sodelujejo.
Braslovčan, eden izmed ruiuj^>ešrujših
menedžeijev v Sloveniji, tudi z medna-
rodnimi izkušnjami, eden redkih, ki
uspešno vodi tudi družinsko kmetijo rui
demogrerfsko ogroženih Dobrovljah. Niko
Rožič je diplomirani inženir geodezije in
gradbeništva, kije z vsem svojim pretek-
lim delom dokazal, da mu korenine, iz
katerih izhaja, nekaj pomenijo.Je strokov-
njak za vodno gospodarstvo, za cestno
infrastrukturo in kmetijstvo. Takih ljudi
pa je v Sloveniji, žal, zelo malo. Savinj-
čanke in Savinjčani bi z njim dobili
razsodnega in strokovnega poslanca, ki
bi znal dostojno zastopati barve naše
doline in pomagal reševati probleme, ki
tarejo tukaj živeče ljudi.
Niko Rožič
LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA
Št. 48 - 3. december 1992
30
Nadaljevanje z 29. strani
kajne? Saj imam polno delov-
no dobo in nobene benifika-
cije.
Pred leti pa mi je snaha za
miklavževo dala kot darilo lič-
no ročno torbico, s polno pre-
dalčki, tako da imam vse naj-
nujnejše pri roki, tudi hranil-
no knjižico, kjer je bilo zapisa-
no toliko in toliko stotakov,
bolj poredko tisočakov. Torbi-
co pred družinskimi člani ne
skrivam. Čemu le? Pa vendar
pogosto izgineta predvsem
hranilna knjižica in osebna iz-
kaznica in izkaznica žiro raču-
na. Hudiča, ali imajo noge!?
Pa še potrdilo od ministrstva
za notranje zadeve, da sem dr-
žavljan, in to zaresni, države
Slovenije. Prvega je pokojnina
z majhnim povišanjem. Za god
Miklavža, svetnika, ki nosi
vsem, tudi revnim darila, pa
bodo volitve, jaz pa brez os-
novnih dokiunentov. Z ekrana
slišiš, v časopisih bereš: Doku-
mentacija je važna. Seveda
hranilnih vlog ne omenjajo,
ker spadajo med strogo za-
upne.
V obljube osmih kandidatov
za predsednika naše majhne
države 100 odstotno ne verja-
mem. Tudi pri prvih volitvah
so obljubljali, pa obljub niso
izpolnili, sicer ne bi bilo 140
tisoč brezposelnih.
Pa pustimo politiko. Volit
bomo šli pa amen! Kdo bo
zmagal, pa ni v božjih rokah,
marveč v rokah državljanov.
Obljubljeno je, da bo pri voli-
tvah navzoča mednarodna ko-
misija. Kar pomnem: Miklavž
nikoli ni bil do vseh enako
pravičen: bogatim zvrhan koš,
revnim pa samo toliko, da je
bilo dno pokrito.
Vprašal sem najbližjo osebo,
ki nosi krilo in z njo že deset-
letja živim, kaj bo šestega
v mojem peharju. Pa se je kar
ljubko nasmehnila: Nič se ne
boj. Vse, kar iščeš, je varno pri
meni. Vse te ima rado, tudi
tvoji dokumenti, čeprav nima-
jo nog.
O bog, mogoče bodo v času
vladanja nove vlade nastopili
tudi zame svetlejši časi!?
DRAGO KUMER,
Prebold
PRITOŽNA
KNJIGA
Preštejte denar!
Preštejte denar - poznejših
reklamacij ne upoštevamo!
Takšno opozorilo si bom za
vedno zapomnil. Dne 5.11.
sem ob 10.30 v veleblagovnici
v Zrečah (tam, kjer prodajajo
časopis) kupil štiri baterijske
vložke za 364 tolarjev. Proda-
jalka črnih las in srednje po-
stave mi je od 5 tisočakov vr-
nila denar, ki sem ga, ne da bi
ga preštel, kar je moja krivda,
dal v denarnico. Doma sem bil
zelo presenečen, saj sem imel
v denarnici le 3 tisočake, vmes
pa enega stotaka. Zaradi
spretnega štetja denarja me-
nim, da se prodajalka ni zmo-
tila, temveč me je ogoljufala.
Če se ji vsaj enkrat tedensko
posreči podoben podvig, ima
lahko vsak dan kruh in mleko
zastonj. Preštejte torej denar,
da se vam ne bo zgodilo, kot se
je meni.
SLAVKO MERLAK,
Zg. Ložnica
Samo do obljub?
Znano je, da smo krajani
Jurkloštra 5.10. tega leta blo-
kirali vse ceste, ki vodijo v ta
kraj, znano je tudi zakaj. Veli-
ko škode je povzročil ta pro-
test, saj zaradi blokade veliko
delavcev ni moglo na delo,
okrnjena pa je bila tudi vsa-
kodnevna preskrba krajanov.
Krajani smo se s svojimi av-
tomobili in tudi brez postavili
pred blokade, da s tem izrazi-
mo svoje želje oz. zahteve, do
boljše in varnejše ceste, ne gle-
de na to, če živimo v odroč-
nem, nerazvitem Jurkloštru.
Toda komu? Morda:
-	novinarjem, ki so se polno-
številno odzvali na naš protest
in s tem zelo dobro opravili
svoje poslanstvo,
-	predstavnikom občine La-
ško, katerih kljub obljubi, da
pridejo popoldan, ni bilo, če-
prav so m^iji poročali, da so
prišli,
-	komu iz republike, ki je od-
govoren za take ceste.
Zaman je bilo naše upanje
in čakanje (nekateri tudi 24
ur) na mrazu in dežju, ki je
neusmiljeno padal skoraj cel
dan, kot da so ga poslali tisti,
ki bi se na naš protest le mora-
li kakorkoli odzvati. Pa se ni-
so, izjema je bil le g. Matek iz
Izvršnega sveta občine Laško,
ki je moral sprejeti vse očitke
in grožnje jeznih krajanov, saj
je le ta prišel okoli 18. ure zve-
čer, pa še to ne vemo ali samo
v svojem ali v imenu občine
Laško, saj so bili tudi njegovi
komentarji taki, da se ni dalo
nič konkretnega sklepati
v prid kraja. In res je tako.
Danes, po enem mesecu od
protesta, se ni zgodilo nič po-
membnega. Da se je v občini
Laško v tem času mudil tudi
g. Krajnc, minister za ceste, za
Jurklošterčane ni nič po-
membnega, le da ima ta kraj le
eno obljubo več in še ta je ne-
napisana in ni podpisana. Vse
skupaj pa je nasprotno tiste-
mu, kar smo se dogovorili na
zboru krajanov v Jurkloštru
4.10.92, namreč to, da v koli-
kor se z delom ne prične takoj
ali v najkrajšem času (10 dni),
protestiramo po planu, ki je
javnosti znan.
Pobudnik opravljenega pro-
testa so bili krajani na čelu
s KS Jurklošter, ki je setavila
tudi odbor za organiziranje in
vodenje protesta, kdo pa bo iz-
vajal plan zbora krajanov vna-
prej, pa je žal neznanka, saj se
sklepi zbora krajanov ne izvr-
šujejo. Ali so predstavniki KS
klonili in nasedli obljubi mini-
stra za ceste in ostalih pred-
stavnikov, kot že nmogim
prej? Morda. Krajani, vsaj peš-
čica tistih, v imenu katerih pi-
šem, pa nismo in bomo vztraj-
no nadaljevali pot do cilja, ki
smo si ga zadali. To ni grožnja
nikomur, ampak dejstvo. Tako
moramo storiti.
Oh, g. minister Kranjc, ko bi
vsaj pogosteje obiskali naše
kraje, da bi cestarji zakrpali
vse večje luknje na tem delu
ceste! Večje kot so obljube,
večje so lu^je!
A.B.
(naslov v uredništvu)
Prevarani
delegati^ krajani
občine Žalec
Na predzadnji seji skupšči-
ne občine Žalec je bil dnigič
obravnavan zazidalni načrt
asfaltne baze v Veliki Pirešici.
V ta sklop spada tudi kalcijev
klorid. Kot je znano, je ta pro-
izvodnja sporna zaradi smra-
du, hrupa ter velike koUčine
C02, ki nastaja pri procesu.
Ker smo krajani želeli, da se
izboljšajo dosedanji pogoji
v obstoječih obratih A.B. in
kamnolomu, nismo pristali na
nov pogon. Ker so bile naše
izjave delegatom dvomljive,
smo se na skupščini zbora
Krajevne skupnosti dogovorili
za meritve v naši prisotnosti.
Te meritve smo zaupali po-
djetju KOVA, ki je pristojno za
te meritve.
Prepričan sem bil v pošte-
nost vodstva občine Žalec, da
bodo opravljene resnične me-
ritve, a so padli na izpitu po-
štenosti. Že pri izhodu iz
skupščine me je zelo arogant-
no ogovoril g. Kranjc predsed-
ZAHVALE,
POHVALE
Odnos do podeželja je odnos do slovenstva
nik IS. To mi je dalo slutiti, da
je zelo močno prisoten še stari
komunistični sistem. Krajani
smo zaman čakali meritve in
vabila za skupščino. Prejšnji
četrtek je bil v obravnavi zgo-
raj navedeni načrt, brez naše
prisotnosti, in bil tudi potrjen.
Javno sprašujemo vse sodelu-
joče, zakaj so se pustili preva-
rati v demokratični državi.
Naj se delegati sedaj postavijo
v naš prostor, pa se b<^o lahko
prepričali, da so nasedli veliki
prevari.
Zahtevamo, da se sklep
skupščine javno prekliče, pro-
glasi za neveljavnega, ter da se
opravijo meritve vpričo nas, te
pa mora opraviti podjetje KO-
VA, kar je bilo potrjeno tudi"
na skupščini. Če to ne bo stor-
jeno, potem smo krajani priča
umazani zvijači, za katero ob-
stojajo tudi napisani dokazi.
Društvo
za varstvo okolja
MIRAN PODPEČAN
Neresnična
zgodbica
Ker sem neprostovoljno po-
stal udeleženec vaše Črne lu-o-
nike ter bil kljub izpuščenemu
priimku zaradi povezave
z drugo osebo nedvoumno pre-
poznan in ker je napisana
zgodbica netočna, nepopolna
in s tem zavajujoča, predla-
gam, da se avtorica in gospo-
dična Sava vsedeta skupaj in
ponovno napišeta zgodbo tako,
da bo vsaj približno ustrezala
splošnemu pojmovanju resnice
ali vsaj objektivnosti.
BOŠTJAN VOLF,
Celje
Uredništvo:
Žal, z novo zgodbico ne bo
nič. Nastala je namreč izključ-
no na osnovi uradnih podat-
kov policijske postaje Celje. Še
to - med tistimi, ki so vas men-
da nedvoumno prepoznali, ni
bilo avtorice sporne zgodbice.
Zahvala agenciji
»Dejvid«
Marsikdo se v teh težkih ča-
sih vpraša, kam bi se dal, ali bi
ga sploh še kdo bil pripravljen
vzeti v svojo družbo. THidi sam
sem se tako spraševal, ko mi je
nekega dopoldneva pismonoša
prinesel pismo. Malokrat mi
kdo piše, zato sem se razvese-
lil, še bolj, ko sem videl, da
sem dobil vabilo za Martino-
vanje. Priložena je bila tele-
fonska številka organizatorja.
Ko sem poklical, se mi je ogla-
sil gospod Jelko Vidmar. Od
do takrat še neznanca sem do-
bil vse potrebne informacije.
Težko sem se odločil, saj je od
tod, kjer živim, do Celja dve
uri vožnje, a vseeno sem se
14. novembra odpravil v Celje.
Že na zbiiališču pred hote-
lom Celeia nas je prijazen go-
spod srednjih let z veliko to-
pline ne le pozdravil, pač pa
tudi pospešil medsebojno
spoznavanje. Skupaj smo se
odpravili na celjski stari grad,
v prijeten ambient. »Ma oštja,«
bi rekli ljudje iz mojih krajev.
Prisrčen večer in jutro je prek-
malu prišlo. Martinovanje je
bilo čudoivito, z veliko plesa
in družbanih iger, z dobro pi-
jačo in jedačo.
S hvaležnostjo se spomi-
njam gospoda Jelka Vdimarja
in njegove agencije, vsem, ki se
počutite osamljene, pa pripo-
ročam in želim tako prijetna
srečanja, kot je bilo naše. Tako
lepo je bilo, da smo si obljubi-
li, da se kmalu spet dobimo.
Za vse prisrčna hvala in
kmalu na svidenje.
Udeleženec Martinovanja
(naslov v uredništvu)
Živeli na deželi,
\bHi podeželan, je v razvitem
svetu privilegij. Toda ne Icalcršnerdoli podeželju.
Danes živi 63 odstotkov pr^ivolstva Slovence no
podeželju. To je prednost, <:/ jo ne smemo
zapraviti. Kajti (e bo podeželje izumrlo, se bodo
mesta zadušila. lato morano okrepiti podeželsko
obmoCja in obnoviti vosi, kar le mogoče doseCi z
bol^mi cestnimi povezavami. Toda les taksnimi,
ki ne bodo preveč škodk oko^u. Telehni, voda m
elektrika moralo biti dostopni pod endumi pogoii
kot v mestu. Le tako bo naša Slovenija
end^omerno poseljena. Le tdco bomo hhko imeli
zeleno mejo. Le foko bomo lahko zdravo jedH. In le
tako bomo lahko zAavo živel
Slovenska ljudska stranka
]je edina, ki jessvo^m
delovaniem dokazala skrb za podeželje. Naš
program za razvoj podeželja ima štiri poghvitne
dlje:
Obdržati in povečati
\raven kmetijske in
gospodarske proizvodnje, ter zagotoviti ljudem
primeren zaslužek v kmetijstvu, kije hhko glavni
di pa le dodatiiipokk
Ohranitev zdravega okolja.
.................................J To pomeni opuščanie intenzivne pridelave na velikih famioh, in usmerjanje v
ekološko sprejemliiveišo pridehvo na dnjžinskih kmetijah. Ta je skladna z živ^ensko HhzoH'io slovenskega
kmeta, da je vse, kar naravi vzmemo, potrebno ustrezno nadomestit
Pospeševanje prenosa znanja in programa
____\za dd)ro gospodarjenie. Ustvariti le potiebno novo študijska
sredBča, do bodo stid^ovnjaki ostiijali na podeželiu. To in pa brezplačen prevoz osnovnošdcev in dijakov v
šoh, bo omogodh znrniševonje razlik v možnostmi za izobraževanie.
Oživitev kulturnih in družabnih delavnosti.
___Hdoč smo Slovenci posedali ob lipah, govorili modre
!, plesaS in se vesdH'. Tega ddia bomo vrnili Slovenci.
Sloveniia potrebuie
_\lepoto negovane in nepoškodovane naravne
krajine, lepoto obdelanih polj in travnikov, lepoto arhitektijrne in
kulturne dediščine, predvsem pa lepoto duha in naših medsd)ojnih
odnosov.
v
Sbvenska ljudska stranka
Slovenija naj bo jutri sreinejša
Št. 48 - 3. december 1992
31
Dvesto slovenskih kilometrov na uro.
Tega ne poznajo nikjer.
Kilometer na uro
je povsod tisoč metrov na šestdeset minut.
Bodimo hitri. Hitre ceste, ja, ampak hitro.
Kjer nismo v pravem trenutku, nismo nikoH, ne čakat.
Vse se odpira, a samo enkrat.
Ena telefonska linija premalo, en faks, ki ga ni,
en zakon, ki je predolgo ležal v predalu - in adijo priložnost.
Zato hoče LDS popoln red v ministrstvih,
v financah, na davčni upravi in v javnih službah.
Država mora vsem svojim državljanom
odpirati najboljše možnosti doma in na tujem;
pravzaprav je to njeno edino pametno delo.
Če ste teh misli, prav. Gremo!
SUn/ENUA.
ZGODBAOUSPEHU
. št. 48 - 3. december 1992
132
LIBERALNA STRANKA
ODBOR CELJE
Zidanškova 17
63000 CELJE
tel. 063/ 29-332
Liberalna
stranka vam
predstavlja
kandidate za
državni zbor
v volilnih
okrajih
1,2,3,4 in 5.
Žreb nam
je določil
22. mesto
na volilnih
listah.
ALBERT LESKOŠEK
rojen 1935 leta na Planini pri Sevnici,
podjetnik
Moja dejavnost je steklarstvo s sede-
žem v Celju, Zidanškova 17. Praznuje-
mo 30 letnico obstoja firme in imam
zaposlenih 25 delavcev. Naša osnovna
dejavnost je proizvodnja TERMO stekla,
izdelava vitražev, tifany, ogledal, uokvir-
janje slik in servisne usluge. Obratoval-
nica v Arciinu 66 je specializirana za
proizvodnjo TERMO stekla, nudi pa tudi
ostale usluge iz proizvodnega progra-
ma. Pripravljamo investicijo za postavi-
tev proizvodne hale, v kateri bo dobilo
zaposlitev v prvi fazi 50 delavcev. Pro-
gram naj bi bil v letu 1993 zaključen.
Vse informacije dobite na telefonski šte-
vilki 29-332 ter 771-063 v Arciinu.
ROMAN GRACER
rojen 1950 leta v Celju,
podjetnik-obrtnlk
Lastnik podjetja MIROTEKS. Ukvarjamo
se s proizvodnjo ženskega, moškega in
otroškega perila. Imamo dobro razvito
prodajno mrežo v Celju, svoje trgovine
in sicer v Zidanškovi 27 in v Rimljanki pri
tržnici. Lahko se pohvalimo, da nosi na-
še perilo vsak peti Slovenec. Za prihod-
nost se ne bojimo, ker smo s kakovostjo
in dosedanjim odnosom do kupcev to
tudi dokazali.
Kaj vam obljubljamo?
Obljubljati vam nimamo kaj dosti, saj je država oropana vseh
dobrin, ki so potrebne za normalno funkcijo pravne države. Za
sedaj zaposlujemo pravi liberalci v Celju precejšnje število delav-
cev, v programu pa imamo, da mora biti vsak Slovenec, ki hoče
delati, zaposlen do leta 1996. Za vse, ki dobivajo plačo za ne-delo
bomo intervenirali, jih poslali na trg delovne sile in jih tal<o prisilili,
da se bodo lahko izkazali. Tu mislimo predvsem na tiste, za katere
trdijo socialisti, da so steber razvoja države Slovenije. V naslednjih
štirih letih moramo liberalci v celoti obvladati trg kapitala, ga
usmerjati v programe kot so obrt, mala podjetja, turizem in trgo-
vina. Sleherni Slovenec mora imeti socialno varnost v toliki meri,
kolikor je k tej varnosti sam prispeval. Krščanska družina mora biti
osnovna celica, ki regulira vse bistvene odnose v državi.
MARJAN MANČEK
rojen 1943 leta na Planini pri Sevnici,
obrtnik
MIRAN BRANCE
rojen 1939 leta v Laškem,
podjetnik-obrtnlk, kandidira v La-
škem
Kandidati izjavljamo, da nismo nikoli
sodelovali s tajnimi službami!
KANDIDATA SOCIALISTIČNE STRANKE SLOVENIJE - LAŠKO STA
ZA DRŽAVNI SVET
ZA DRŽAVNI ZBOR
SLOVENIJA.
ODPRTA IN VARNA.
Vizija socialistov.
Magister Roman Matek, kandidat la-
ških socialistov za Državni svet:
»V predvolilnem obdobju vse stranke volilcem obljub-
ljajo približno Iste programe in jim tako poskušajo uga-
jati. Nobena stranka se v tem trenutku, kar je razumlji-
vo, ne želi volilcem zameriti. Volilcem predlagam, da
dobro proučijo liste In programe, ter se odločijo za tiste
predlagatelje, ki bodo programe tudi realizirali. Pri pro-
gramu gre po moje za tri bistvene stvari: znanje, ki ga
mora Imeti vsak, izkušnje, da ne bomo ponavljali na-
pak iz preteklosti In Imeti je treba veliko volje po
spremembah. Vsakega kandidata, ne samo stranko, je
treba presoditi po teh treh kriterijih In se odločiti. Volil-
cem tudi predlagam, da volilne liste preberejo od spo-
daj navzgor, ne samo od zgoraj navzdol, ter se šele
potem odločijo, koga bodo obkrožili. In stare grehe
pustimo pri miru, začnimo delati na novo.«
socialistična stranka Slovenije
Dr. Jože Arzenšek, kandidat laških
socialistov za Državni zbor:
»Po nekaterih podatkih je sedanji parlament v svojem
mandatu sprejel okoli 200 različnih zakonov, kar je
vsekakor veliko. Večina teh zakonov je bila namenjena
političnemu profiliranju neodvisnosti, samostojnosti In
urejenosti države In splošnega zadovoljstva državlja-
nov. Končno je bil sprejet tudi lastninski zakon, zaradi
tega se bo lahko razreševala vrsta drugih problemov.
V naslednjih letih se bom zavzemal za vključevanje
novih tehnologij, skrb za zdravstveno varstvo, či-
stejše in prijaznejše okolje, kulturo, izobraževanje,
znanost... Moj moto v naslednjem obdobju, če bom
Izvoljen, bo dober In ustvarjalen dialog, strpnost In
upoštevanje strokovnosti In znanja. S tem se da za ljudi
veliko narediti v odprti In varni državi, kakršna mora biti
Slovenija. To bo moja smer.«
Št. 48 - 3. december 1992
331
•	v ponedeljek, 23. no-
vembra popoldne, je na po-
licijsko postajo telefonirala
Angelca, ki je povedala, da
jo je napadel bivši sosed.
Z Angelco in bivšim sose-
dom Matejem so sc potem
policisti srečali in se doko-
pali do spoznanja, ki je že
zelo, zelo staro: da sta za
špetir vedno potrebna dva.
Ker sta Angelca in Matej
kršila javni red in mir v du-
etu, bosta pred sodnika za
prekrške stopila oba.
•	Istega dne zvečer so po-
klicali občani z Gkjriške
ulice in izjavili, da se s pro-
dajalno Kaja nekaj grozne-
ga dogaja. Zgodilo pa se je,
da se je bližnji Kajin sosed
Zdenko P. spri z lastnikom
te zasebne prodajalne in
v navalu besa razbil stekle-
na vrata in lastniku grozil
z nič kaj obetavnimi name-
rami. Zaradi groženj pa je
lastnik Kaje pograbil ka-
men in z njim udaril Zden-
ka po glavi. Zdaj bosta šla
oba na sodrujo in vsak bo
pokasiral svoj delež.
•	V ponedeljkovem večer-
nem času je poklical še Mi-
ro G. in prijavil, da je šel
mirmo mimo Pošte v Celju,
kjer so se štirje korenjaki
tepli. Ko pa se jim je pribli-
žal, sta dva rokoborca na-
padla še njega. Četverica jo
je hitro pobrisala, prestra-
šeni Miro pa je opazil, da je
ostal brez suknjiča.
•	Ponedeljek je bil zares
cvetni. Zadnja cvetka je
pognala ob pol desetih zve-
čer, ko so se policisti od-
pravili na Goriško ulico.
Tam sta se Jožica in Vinko
tepla ter razbijala inventar
ter s tem sosedom odganja-
la spanec. Ker sta bila oba
pretepača slabo krotljiva,
so ju možje postave pripe-
ljali na policijsko- postajo.
Vinko, ki je bil bolj zadet,
je prespal kar tam, Jožica
pa je lahko šla domov. Vin-
ko bo šel k sodniku za pre-
krške, srborita Jožica pa na
sodišče, saj se je izkazalo,
da se je svojega nasprotni-
ka lotila z nevarnim pred-
metom in ga telesno poško-
dovala.
•	V torek ponoči so klicali
stanovalci s Cankarjeve
ulice. Tam je Marjan užival
v jakosti svoje ferštekerije
in se na vsa opozorila sose-
dov ni odzival. Zakaj ne, ga
bo gotovo vprašal tudi sod-
nik za prekrške.
•	V četrtek popoldne je
pred rajnko LIK Savinjo,
zdajšnjo Lesno industrijo,
prišel možakar, ki je na
vsak način hotel v proiz-
vodne prostore. Ker mu
varnostnik vstopa ni dovo-
lil, mu je sitnež grozil in ga
grdo žalil. In zakaj je hotel
Branko na vsak način no-
ter? Kot je povedal polici-
stom, ga je neka nezadržna
sila gnala k svoji ženi.
•	V soboto ob pol štirih
zjutraj so za policijsko po-
sredovanje zaprosili v hali
Golovec. Tam je Darko M.,
Laščan, razbijal steklenice
in prevračal mize, da se je
menda ves Golovec tresel.
•	V nedeljo ob enih ponoči
ni bilo miru v bloku na
Okrogarjevi 5. Brezčutni
sosed je tako zelo navijal
svoje najljubše glasbene
štiklce, da so sosedje pope-
nili. Temperamentni D.J. je
bil Momčilo S., glasbena
strast pa ga bo pripeljala
do sodnika za prekrške.
M. A.
Zavrnjeni očitki o
neprofesionainosti
Karal Turk: tem primeru smo Imeli opravka
z mladoletniki'^
Pred štirinajstimi dnevi smo
na tem mestu poročali o do-
godku, ko so mladi žalski
športni navijači v Žalcu prete-
pli polzelsko šolsko rokomet-
no moštvo, ki je na žalski šoli
odigralo prvenstveno tekmo in
osvojilo zmago. Takrat smo
s tem primerom opozorili na
nasilje, ki je med mladino vse
bolj očitno, obenem pa smo
opozorili, da na ta dogodek ni
nihče prav oziroma pravočas-
no reagiral in ukrepal. Po do-
brih dvajsetih dneh od dogod-
ka je žalska policija uradno še
vedno izjavljala, da osumljen-
cev še niso prijeli, žalska šola
in druge vzgojne in telesnovz-
gojne inštitucije v občini pa so
se obnašale, kot da se ni nič
zgodilo.
Na naš očitek je nemudoma
reagiral Karol Turk, komandir
Policijske postaje Žalec. Ko
smo ga potem obiskali v Žalcu
in želeli, da razjasni policijsko
plat te medalje, je najprej izra-
zil zadovoljstvo, da o takšnih
dogodkih poročamo in s tem
javnost opozarjamo na pojav,
ki je tudi v občini Žalec vse
bolj vsakdanje prisoten in za-
skrbljujoč. Na očitek, da so bi-
li njihovi postopki prepočasni,
pa je takole odgovoril: »Slabe
pol ure po dogodku smo bili
o tem obveščeni. Na osnovni
šoli smo dobili vse informaci-
je, ki smo jih potrebovali in šli
takoj v preiskavo. Opravili
smo vrsto razgovorov z dom-
nevnimi storilci, vendar so bile
njihove izjave nasprotujoče.
Zato v tej fazi ni bilo utemelje-
nega simia, da je prav ta ali
prav oni mladoletnik sodelo-
val v pretepu. Moram poveda-
ti, da smo izprašali okoli štiri-
deset oseb, da bi končno prišli
do ozkega kroga in do storil-
cev, ki smo jih osumili. Treba
je poudariti, da gre pri tem za
mladoletne osebe, katere za-
kon še posebej varuje, zato si
nikakor nismo smeli dovoliti,
da bi se kakor koli prenagUli.
Zato zavračam očitke o nepro-
fesionalnosti, ker smo ravnali
skladno z zakonom.
Na Temeljno javno tožilstvo
v Celju smo poslali osem ka-
zenskih ovadb, med osumljen-
ci pa so tri mladoletne osebe in
pet otrok, starih do štirinajst
let. Kako bo tožilstvo ukrepa-
lo, ni več naša stvar. Po zako-
nu je policija dolžna poročati
le tožilstvu. Menim, da javnost
od nas preveč zahteva in se pri
tem ne zaveda, da smo mi re-
presivni organ te dnižbe, za
vzgojo mladine pa so pristojni,
poklicani in plačani drugi.
Osebno menim, da je za vzgojo
prva poklicana dliižina, potem
pa šola. Zdi se mi, da današnja
šola zanemarja vzgojno funk-
cijo, pa je prav ona tista, ki bi
bila lahko najbolj učinkovita.
Družina in šola sta dva varo-
valna faktorja, ki ju pri nas
zanemarjamo, medtem ko jima
v zapadnem sistemu posvečajo
veliko več pozornosti. Kolikor
manj posvečamo mladini tisto
pozornost in skrb, s katero bi
naš otrok dosegel zrelost odra-
slega človeka, toUko bolj si
pripravljamo bedo lastne pri-
ho^osti. Številke pa govorijo,
da o tej bedi ne razmišljamo.
V naši občini je rast krimi-
nalitete v primerjavi z lanskim
letom skoraj 35 odstotna. Med
mladoletniki smo lani do kon-
ca septembra zabeležili 55 to-
vrstnih dejanj, letos že 73. Med
storilci kaznivih dejanj je bilo
v lani 24 otrok, letos 25. Govo-
rim o kaznivih dejanjih, ki
smo jih mi obravnavali, vemo
pa, da za mnoga sploh ne izve-
mo. Zlasti je zaskrbljujoč po-
jav organiziranja mladoletni-
ških združb in s tem organizi-
ranega in nmožičnega nasilja
in kaznivih dejanj, med kate-
rimi so na prvem mestu tatvi-
ne, sledijo velike tatvine, ta-
tvine motornih vozil in telesne
poškodbe. Če bo šlo tako na-
prej, bomo prav kmalu vsi
skupaj ugotavljali, da smo ne-
močni in da smo zamudili čas,
ko bi s pravilnim ukrepanjem
lahko pojav nasilja in sploh
kriminalitete med mladino za-
jeziU.« MARJELA AGREŽ
Ribji krivolovci
Letošnja ribolovna sezona
v vodah, katerih upravljalec je
ribiška družina iz Šempetra, je
pri koncu. Ob ribiški sreči, ki
je spremljala zagnane športne
ribiče, pa v šempetrski družini
opozarjajo na letošnje žalostne
izkušnje.
Letošnja huda poletna vro-
čina z nizkim vodostajem voda
je šla na roke predvsem krivo-
lovcem. Čuvaji šempetrske ri-
biške družine in drugi športni
ribiči so v letošnjem sušnem
polletju često naleteli na ribe,
ki so poginile zaradi pomanj-
kanja kisika. Žal pa so se sre-
čevali tudi s pogled na ribe, ki
so poginile zaradi poškodb, ko
jih je brezvestni »ribič« preba-
dal z različnimi predmeti. Ve-
liko pa je bilo tudi primerov
klasičnega krivolovstva: z ri-
bolovnico brez dovolilnice, lo-
va na nedovoljene vabe ipd.
Na fotografiji je pribor, ki
so ga v letošnji sezoni odvzeli
krivolovcem, ki so v ribolov-
nih in gojitvenih vodah na ra-
zlične načine izražali svojo ri-
biško strast. Med njimi so bili
pravi ribižki »mesarji«, ki so
svojo ubijalsko strast udeja-
njali s pomočjo različnih har-
pun, vilic, osti, podvodnih
pušk in drugega tovrstnega
orodja. Takšnim in podobnim
»ribičem« bodo člani RD Šem-
peter v bodoče še bolj stopili
na prste, pri tem pa bodo sode-
lovali s policisti, s katerimi tu-
di sicer lepo sodelujejo.
F. PONDELAK
PROMETNE NfZGODE
Vozilo trčilo v drog
v petek, 27. novembra zvečer,
se je pripetila nezgoda na lokalni
cesti v kraju Pod vin pri Polzeli.
Ena oseba je utrpela hude teles-
ne poškodbe, ena lažje, gmotna
škoda pa znaša okoli 200 tisoč
tolarjev.
Bojan Uratnik (26) s Polzele je
vozil iz smeri Polzele proti Pod-
vinu. Ko je pripeljal v desni ne-
pregledni ovinek, je zapeljal na
levo stran vozišča, kjer je trčil
v drog električne napeljave,
v nezgodi se je voznik hudo te-
lesno poškodoval, lažje poškod-
be pa je utrpel triletni otrok kot
sopotnik.
Pešec podlegel
Na lokalni cesti v kraju Ga-
berke pri Šoštanju se je minuli
petek ob 17.05 uri pripetila nez-
goda, v kateri je ena oseba
nmrla.
Po lokalni cesti je iz smeri Šo-
štanja proti Gaberkam vozila
osebni avto 33-letna Sonja Ju-
van iz Gaberk. Pred tem nase-
ljem je dohitela pešca, 68-letne-
ga Maksimilijana Hribemika, ki
ie hodil opotekaje po desni stra-
ni ceste v smeri Gaberk. Vozilo
je pešca zadelo s sprednjim de-
lom in ga zbilo po vozišču, kjer je
bil na mestu mrtev.
Smrtna nesreča
v Vrbnem
Na magistralni cesti v Vrbnem
pri Šentjurju se je prejšnji petek
ob 22.25 uri pripetila nezgoda,
v kateri je en udeleženec umrl,
ena oseba je utrpela zelo hude
telesne poškodbe, tri osebe pa so
bile hudo poškodovane.
Marjan Česar (31) iz Šentjurja
je vozil osebni avto po magi-
stralni cesti s celjske smeri proti
Šentjurju. V bližini stanovanjske
hiše Vrbno 24 je nenadoma zape-
ljal na levi vozni pas v trenutku,
ko je z nasprotne smeri pripeljal
voznik osebnega avtomobila, 25-
letni Andrej Mestek iz Šentjurja.
Vozili sta čelno trčili, pri čemer
je bil voznik Cesar tako zelo po-
škodovan, da je med prevozom
v bolnišnico umrl, voznik Me-
stek pa je utrpel posebno hude
telesne poškodbe. Hudo poško-
dovani so še sopotnika v Cesar-
jevem vozilu, 25-letni Manuel
Leskovšek iz Šentjurja in Petra
Ulaga (21) iz Šentjurja ter sopot-
nica v Mestekovem vozilu, 24-
letna Bernarda Špital iz Velenja.
S ceste v jarek
Na magistralni cesti, izven
naselja Vrhovo, se je minulo ne-
deljo popoldne pripetila nezgo-
da, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
gmotna škoda pa znaša okoli 200
tisoč tolarjev.
Iz smeri Radeč je proti Vrho-
vem vozil osebni avto 27-letni
Marjan Droždan iz Sevnice.
V Vrhovem je v ostrem desnem
ovinku zapeljal s ceste v jarek,
pri čemer je sopotnica, 56-letna
Antonija Vovk iz Sevnice, utrpe-
la hude telesne poškodbe.
Hudo poškodovana
peška
Na regionalni cesti v kraju Tr-
novec pri Šentjurju se je v pone-
deljek, 30. novembra zjutraj, pri-
petila nezgoda, v kateri je bila
hudo poškodovana peška.
Alojzija Gračna (84) iz Blat-
nega vrha pri Laškem je v Tr-
novcu prečkala cesto, v tem tre-
nutku pa je z njene desne strani,
iz smeri Šentjurja, pripeljal 52-
letni voznik osebn^a avtomobi-
la, Ciril Salobir iz Šentjurja. Vo-
zUo je peško zadelo in jo zbilo po
vozišču.
Avtobus v kolesarko
v ponedeljek dopoldne se je
pripetila nezgoda na magistralni
cesti v kraju Mestinje.
Ivan Brezovšek (40) iz Šent-
jurja je vozil avtobus iz smeri
Podplata proti Šmarju. V kraju '
Mestinje je dohitel kolesarko,
17-letno M. K. iz Šmarja. Voznik
je nameraval kolesarko obvoziti
v trenutku, ko je le-ta zavila
v levo. Prišlo je do trčenja, v ka-
terem je bila kolesarka hudo po-
škodovana.
M. A.
mini KRIMIČI
Oblekel se je
v noči na sredo, 25. novembra,
je neznani storilec vlomil v lado
rivo, parkirano v Slovenskih Ko-
njicah. V notranjost vozila je
prišel tako, da je odstranil zad-
nje okensko steklo, ukradel pa je
za okoli 130 tisoč tolarjev različ-
nega tekstilnega blaga.
iVIarljlno Izginotje
Isto noč ne neznani storilec
ukradel kip Marije, ki je bil po-
stavljen v odklenjeni kapelici
v Kačjem dolu. Leseni kip je bil
star okoli sto let, vreden pa je
okoli 600 tisoč tolarjev.
Tatičl
Na Prvi osnovni šoli v Celju so
opazili, da so, najverjetneje v ča-
su od 1. oktobra do 1. novembra,
iz učilnice za biologijo izginili
trije mikroskopi. Ugotovljeno je
bilo, da je za enega »poskrbel«
trinajstletni A. Z., učenec te šole,
ki je mikroskop odnesel domov
in tam vneto raziskoval, druga
dva mikroskopa oziroma tatiča
(verjetno tudi učenca te šole) pa
še iščejo.
Dolgoprsta Romana
Prejšnji teden so razkrili Ro-
mano I., ki je v zasebni prodajal-
ni v Šmarjeti pri Celju ukradla
žensko kremo za obraz in tri čo-
koladne Miklavže. Potem je sto-
pila še do zasebne prodajalne
v Škofji vasi, kjer pa je sunila
otroški kombinezon. Miklavže-
vanje je tako splavalo po vodi.
Pazite na vozičke!
To vam svetuje Željko I. iz Za-
grada, ki je bil 29. novembra do-
poldne nemalo presenečen, ko je
na hišnem hodniku opazil, da je
izginil otroški voziček, vreden
okoli 12 tisoč tolarjev. Zelo jezen
je tudi Željkov malček, ki ne mo-
re verjeti, da so lahko starejši
ljudje do otrok tako zelo brezob-
zirni.
Ima skoraj vse
Katarini H. iz Rogatca je nez-
nanec iz njene stanovanjske hiše
odnesel in odpeljal kavč, kuhinj-
ski element (omaro), pomivalno
korito in preprogo. Storilec ima
zdaj skoraj vse, nima pa sladke-
ga spanca, saj se zanj zanimajo
policisti.
Grenki leasing
Da je treba biti pri leasing po-
slih skrajno prevoden, so se
v minulih dneh prepričali tudi
v Gorenju Finning v Velenju.
Dvanajstega novembra letos
je firmo obiskal neznanec, ki se
je predstavil z osebno izkaznico,
ki se je glasila na ime Rajmond
Č. iz Maribora. Ta neznana ose-
ba je potem z Gorenjem Finning
sklenia štiri leasing pogodbe za:
električni štedilnik, pralni stroj,
sušilnik perila in barvni TV
sprejemnik v skupni vrednosti
355 tisoč tolarjev. Naslednji dan
je isti neznanec prišel po naroče-
no robo in jo odpeljal. Dne
15. novembra pa je firma Gore-
nje Finning izstavila položnice
za obročno plačevanje in jih po-
slala osebi, na katero se je oseb-
na izkaznica glasila. Ta oseba se
je 18. novembra oglasila f)o tele-
fonu in povedala, da z Gorenjem
ni sklenila prav nobene pogodbe.
M. A.
Policisti imajo svoj kodeks
Minulo sredo so slovenski
policisti dobili drobno knjiži-
co, v kateri je 21. točkah zapi-
sano, kako morajo pravično,
humano in vkljudno ravnati
v stikih z občani in sploh pri
izvajanju svojih nalog.
Kodeks policijske etike, ki
so ga pripravili v Ministrstvu
za notranje zadeve, bi ob pre-
prosti razlagi pomenil tudi to,
da se občani ob srečanjih s po-
licisti lahko sklicujemo tudi
na njihov kodeks, seveda če
menimo, da je ravnanje polici-
sta nepravilno in če smo ob
tem mirne vesti, da tudi sami
nismo kršili lastnega moralne-
ga kodeksa, ki bi ga moral
vsak državljan stalno nositi
v sebi.
Za kratko predstavitev Ko-
deksa policijske etike pa nava-
jamo nekaj členov iz te knjiži-
ce, na katero so slovenski poli-
cisti dolgo čakali.
»Policist zagotavlja varova-
nje in spoštovanje človekovih
pravic in temeljnih svoboščin;
pri zakonitem poseganju vanje
mora spoštovati človekovo
osebnost in njegovo dostojan-
stvo.
Človekovo osebnost in nje-
govo dostojanstvo je dolžan
varovati tudi s preprečeva-
njem kakršnega koli nasilja,
nečloveškega ravnanja in dru-
gih dejanj, ki so ponižujoča za
ljudi.«
»Policist varuje in utrjuje
ugled policije tako pri oprav-
ljanju uradnih nalog kot tudi
v zasebnem življenju. Kadar
opravlja uradne naloge, je
osebno urejen, kot to zahteva-
jo pravila, pravičen, vljuden,
strokoven, dosleden in nedov-
zeten do vseh oblik podkupo-
vanja.
Policist nima in ne zahteva
zase ali za koga drugega nobe-
nih privilegijev in drugih
prednosti pred ostalimi držav-
ljani.«
»Moralno odgovornost za
kršitve kodeksa ugotavlja
častno razsodišče, ustanovlje-
no na nivoju republike.
Postopek pred častnim raz-
sodiščem se začne na pobudo
državljana, predstojnika poli-
cijske enote, policijskega sin-
dikata, prizadetega policista
ali čcistnega razsodišča.«
M. A.
Št. 48 - 3. december 1992
34
MODA V ŠOLSKIH KLOPEH
Pripravlja: Valentina Hudovernik
Gimnazija Center - Celje
Kako se oblači Pariz
Današnja modna rubrika bo imela malce drugačno vse-
bino. Namesto mode v šolskih klopeh vam bom predsta-
vila pariško modo. Čeprav nam pariški vetrovi prinašajo
modne zapovedi, je naša moda precej drugačna, veliko
bolj umirjena.
Pariz je v modnem smislu zmeraj prvi, njegovi kreatorji
pa pravi modni diktatorji. Jesenske zapovedi so uvrstili
v nekaj osnovnih modnih smernic. Te so namenjene tistim,
ki so že prerasli najstniška leta, vendar predvsem mladim.
Športni stil je zelo udoben, predvsem pa se morate
v oblačilih dobro počutiti. Debeli tvid, mehak moher,
pletenine, okrašene s kitami, so materiali športnega stila,
med barvami pa prevladujejo nežne, nevtralne. Čevlji
imajo raven podplat, so v barvah naravnega usnja, zelo
pogosto kombinirani s pletenjem.
Ozki kroji, dolga krila, vse to sestavlja slog, ki je izrazi-
to ženski. Poleg kroja dajejo odtenek ženskosti tudi barve,
kot so: črna, rdeča, bela,... Pomemben je tudi nakit iz
umetnih kamnov in veliko zlate barve. Ce pa že nosite
torbice, vam svetujem majhne, v slogu Grace Kelly.
Ponovno se na modno sceno vračajo bele bluze. Parižanke
jih poudarjajo s kravatami in kombinirajo s kratkimi
hlačami. Obuvajo se v čevlje, ki so bili modni hit v 60.
letih. Torej, vračajo se v obdobje Marlene Dietrich in nas
spominjajo na junakinje starih čmo-belih filmov^
In če ste radi nenavadno oblečeni, nekaj posebnega, pa
vendar modni, se odločite za ta slog. Zaupajte Parizu, oni
že vedo, kaj je moda!
Delavski svet
Lesne industrije
»BOR« Laško
razpisuje prosta dela in naloge
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodja proizvodno tehničnega
sektorja
za štiriletno mandatno obdobje.
Na razpis se lahko prijavijo kandidati:
1.	z visoko ali višjo izobrazbo lesno predelovalne smeri
2.	z najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih delih
in nalogah.
Vloge naj kandidati pošljejo na naslov: Delavski svet
Lesna industrija »BOR« Laško, Rečica 100, 63270 La-
ško v roku 8 dni od dneva objave.
PULPAK d.o.o. CELJE
Podjetje za reciklažo papirja
in izdelkov embalaže
v ustanavljanju
Ul. XIV. divizije 14
OBJAVUA PROSTO DELOVNO MESTO
VODJA PROIZVODNJE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev,
določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
-	da ima višjo ali srednjo izobrazbo elektrostrojne smeri.
-	pasivno znanje angleškega jezika
-	da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj, zaželeno v papir-
ni industriji
-	da je državljan R Slovenije
-	tromesečno poskusno delo
Delovno razmerje b)omo sklenili za nedoločen čas s polnim
delovnih časom.
Nastop dela je začetek januarja 1993.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev in s kratkim opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi
na naslov:
ATLAS EXPORT IMPORT d.o.o. CELJE, Ul. XIV. divizije 14,
63000 CELJE
Halo, Cajtngiovers!
Sem Nina M. in sem sedem-
najst years old. Od prvega ja-
nuarja pa dokler se me ne bo-
do naveličali, sem kao uredni-
ca tele strani. Jaz jo torej ure-'
jam in pišem, vi jo pa berete.
In - jasno - tudi pišete in kriti-
zirate.
Torej le imamo nekaj skup-
nega. Se sprašujete what,
srčki?
Smo mladi, zagnani, kritič-
ni, sovražimo šolo. Smo za de-
mokracijo in prepričani, da
nam stari vedno samo težijo.
Pa saj - drugega tako in tako
ne znajo.
Nobenega smisla nima, da
pišem, o čem boste na tejle
strani lahko brali. Brali boste
tisto, o čemer boste pisali. Vi
in vaši frendi... Stran je odpr-
ta za vse in vsakogar (v nor-
malno rosni starosti, jasno).
Najvažnejše stvari pa bom
le omenila. Ena izmed njih je,
na primer, tekmovanje šolskih
glasil (osnovno in srednješol-
skih). Saj si to že dolgo želite,
ne? Torej, pošljite jih čimprej
na naš naslov! Poslušate Teen
val? Oddaja na Radiu Celje,
stara leto dni, ki jo pripravlja-
jo najstniki. Vsako soboto de-
set minut čez dvanajsto na RC
in vsak četrtek nekaj o njej na
tejle strani. Rubrika se bo ime-
novala Teen press.
Ne bomo se pa samo zezali.
■ Glede na to, da smo najstniki,
je seveda jasno, da imamo kup
problemov. Z učitelji v šoli,
s prijatelji, doma, ljubezen-
skih ... Tu smo tudi zato, da se
nam izpovete in da vam po-
skusimo pomagati! Pošljite
nam torej vprašanja, ki vas te-
žijo. Ni se potrebno podpiso-
vati s pravim imenom. Sveča-
no pa obljubljam, da bodo na
vsako vašo težavo vselej (če bo
potrebno) odgovarjali stro-
kovnjaki s področij, ki vas te-
žijo.
Pa še ena pomembna novost,
ki jo na Vrtiljak uvajamo z no-
vim letom. Pazljivo preberite.
Gre za »Vaš Vrtiljak«. »Ja, kua
ji pa je? Kua je pa spet to?«
Preslišala sem, kaj ste vpraša-
li, zato vam bom poskušala vse
skupaj čim bol] mirno in tem
manj zapleteno razložiti. Gre
za stran, ki bo »na sporedu«
enkrat mesečno. »Vaš Vrti-
ljak« boste v celoti pripravili
vi. Kaj, kako, zakaj? Na krat-
ko: objavljali bomo prijavnice
(prva je že tu in najbolje bo, da
jo kar izpolnite). Ce to storite
in jo pošljete na naš naslov
(NT&RC, Trg V. kongresa 3Ja,
Celje), boste lahko Vrtiljak en-
krat mesečno oblikovali po
lastni želji. Na razpis se fahko'
prijavijo razredi ali krožki iz
osnovrdh in srednjih šol. Da
vas ne bo kap od strahu - zra-
ven bom in če vam bo zaškri-
palo, vam bom pri oblikovanju
strani pomagala. Samo težit
mi ne, jasno?! Naj omenim še
to: ob koncu leta bomo pripra-
vili žur vseh ustvarjalcev Vrti-
ljaka. Ne dovolite si, da vas ne
bi bilo zraven! Zato še enkrat:
berite nas in .pišite nam! In:
pošiljajte ideje, spise in pesmi-
ce in sploh vse, če še imate kje
kaj na zalogi!!! Obljubljam,
da bomo objavili vse (kar se
nam bo zdelo objave vredno,
seveda). Zdaj pa gudbaj!
NINA
Deset učiteljskih
zapovedi:
1.	Učitelj ima prav.
2.	Učitelj ima vedno prav.
3.	V primeru, da ima prav učenec (kar skoraj ni
mogoče), glej prvi dve zapovedi!
4.	Učitelj ne zapušča pouka predčasno, ampak ima
opravke drugje.
5.	Učitelj ne zamuja; je službeno zadržan.
6.	Učencu ni treba misliti; namesto njega misli uči-
telj.
7.	V primeru, da ima učenec idejo, velja šesta za-
poved.
8.	Učitelj ne laže in se ne zmoti.
9.	Učitelj ne sprašuje zato, ker ne ve — on preverja
znanje.
10.	Za razredne uspehe je vedno zaslužen učitelj.
Olajševalna okoliščina:
Kogar so bogovi hoteli kaznovati, so ga dali za
učitelja.
(Rimski preg.)
PRIJAVNICA ZA VAŠ VRTILJAK
šola:
Razred ali krožek:
Naslov:
Telefonska številka:
S svojim neizmernim trudom, zagnanostjo in željo po delu (in slavi), se prijavljamo za
stvaritev strani v Novem tedniku. Vaš vrtiljak imenovane.
Našega zastopnika:
lahko pokličete (datum in ura):
da se dogovorita o podrobnostih.
na tel__
Pri polni zavesti izjavljamo, da imamo ful dobre in odštekane ideje (vsaj mislimo tako) in
da se bralci ne bodo kesali, če »Vaš vrtiljak« enkrat naredimo tudi mi.
Podpis mentorja
(ali kogarkoli že) in žig šole
Št. 48 - 3. december 1992
351
THE STONE ROSES so po
tožbi uspeli brez posledic raz-
dreti pogodbo z založniško hi-
šo SUverstone, ki jih je na za-
četku njihove kariere, kot šte-
vilne mlade in uspeha željne
bende, prisilila k podpisu »un-
fair« pogodbe.
Pozitivni izid te tožbe je
opugumil tudi GEORGEA
MICHAEL A (ex Wham!), ki
meni, da multinacionalka So-
ny zavira njegove umetniške
zmožnosti, še bolj pa ga najbrž
moti to, da pri prodaji njego-
vih plošč Sony zasluži trikrat
več kot on sam. Pravni zastop-
nik Georgea Michaela bo priz-
nani advokat John Kennedy,
ki je v podobnem sporu poleg
The Stone Roses pred leti rešil
tudi Frankie Goes To Holly-
wood.
Izšel je tretji solo album ICE
CUBEA. Ta je bil poleg Red
Hot Chili Peppers in The Jesus
and Mary Chain, glavna
atrakcija na letošnji poletni
ameriški alter rock turneji
Lollapalooza II.
JULIAN COPE, vedno po-
pularnejši angleški pevec, je
poleg tega, da je sredi turneje,
zaradi infekcije glasilk ostal
brez glasu, ostal tudi brez za-
ložniške hiše. Po spornemu al-
bumu »Jehovakill«, so se ga
odrekli pri Island records, z iz-
govorom, da je prestar (34 let)
in premalo komercialno zani-
miv. »Life is a beach for Julian
Cope«, pa je eden izmed ko-
mentarjev uradnega tiskovne-
ga predstavnika Juliana
Copea.
Najnovejši singl skupine U2
je precej radikalna priredba
komada »Who s Gonna Ride
Your Wild Horses« z albuma
»Achtung baby«. Poleg tega
komada bo na tem singl CD-ju
tudi priredba skladbe »Fortu-
nate Son«, ki so jo v originalni
verziji igrali Credence Clear-
water Revival.
S človekovimi pravicami se
pri nas ukvarjajo predvsem
politiki, medtem ko so v Bri-
ataniji glavni protagonisti in
borci za tovrstne pravice roc-
kerji. Da bi omejili nasilje dr-
žave in raznih organizacij nad
»drugačnimi« posamezniki, so
ustanovili posebno gibanje
CHARTER 88. Temu gibanju
so se poleg številnih pri nas
manj znanih bendov že pri-
družili Silverfish, The Sha-
men, Happy Mondays, Jesus
and Mary Chain, Peter Gabriel
in New Order.
DAVID BOWIE bo poleg te-
ga, da snema novo ploščo, še
izvršni producent filma, ki go-
vori o avstrijskem zdravniku
Franzu Mesmerju. Glavni pro-
ducent fibna je Lance Reyn-
dols, direktor Australian re-
cords in menadžer skupine Air
Suply.
THE POUGES s pevcem
SPIDER STACEYEM trenut-
no nastopajo po Škotski in
Angliji. Po koncu te krajše
turneje se bodo odpravili
v New York, kjer bodo snemali
nov album. Producent tega
projekta bo Michel Book, ki je
nazadnje sodeloval z Brianom
Enom.
VINCE NEIL bi se rad vrnil
k Motley Crue. Za začetek je
vložil tožbo proti ostalim čla-
nom benda, ker naj bi ti letos
februarja brez njegove vedno-
sti najavili njegov odhod.
HOUSE OF PAIN, irsko-
ameriški hip-hoperji, bodo po
izredno uspešnem komadu
»Jump Around«, izdali nov
singl »Shamrocks and Shena-
nigans«. Na A strani singla bo
rockerski remix te skladbe, ki
ga je naredil Butch Vig, sicer
producent skupin Nirvana in
Pearl Jam. B stran bo zapol-
njena z originalno verzijo tega
komada, ki se ga da najti tudi
na njihovem zadnjem albumu.
STANE ŠPEGEL
Nova kaseta Mira Klinca
Miro Kline iz Liboj'ima
svoj ansambel že šest let,
prav gotovo pa trenutno sodi
med najbolj poslušane sku-
pine vsaj v tem delu Slove-
nije.
Miro je odličen harmoni-
kar, dober pevec, piše sklad-
be, na veliko pa zna poskr-
beti tudi za dober humor, ki
ga tako primanjkuje v našem
vsakdanjiku. Zadnja kaseta
»Poglejte pijančka« bo zara-
di dobrih viž prav gotovo pri
ljubiteljih domače glasbe
naletela na dober sprejem.
Za to bodo poskrbeli Miro
Kline kot avtor skladb in iz-
vajalec, Toni Gaberšek kot
pisec šaljivih tekstov in člani
ansambla.
Večino skladb so lahko po-
slušalci slišali in videli v sa-
mostojni televizijski oddaji,
ki je bila na sporedu 21. in
22. novembra. Miro Kline bo
12. decembra v dvorani Go-
lovec tudi nastopil v finalu
letošnje Loj tree domačih kot
miesečni zmagovalec na valo-
vih Radia Slov^ja.
Čeprav je nova kaseta še
vroča pa nemimi Miro načr-
tuje že novo in sicer z zabav-
nimi melodijami. »Danes
ljudje zahtevajo več, kot ne-
koč,« pojasni Miro. »Pro-
gram mora biti pester in
k domačim skladbam sodijo
tudi zabavne in nekaj hu-
morja.«	TV
Foto: EDI MASNEC
Boris Kopitar je posnel sa-
mostojno kaseto »Žametne
vrtnice« za katero je deset no-
vih viž napisal Laščan Milan
Ferlež, tekste pa Ivan Sivec.
Vzdihovale naj bi predvsem
ženske različnih starosti. Ko-
pitarju so pri njegovi prvi ka-
seti poleg Ferleža pomagali še
Ivo Umek, Irena Vrčkovnik in
Damjana Gola všek.
Letošnji novoletni Vide-
omeh bo znova posnet v Vinski
gori, nastopili pa bodo Alpski
kvintet, Slak, Bratje iz Oplot^ .
nice, Alfi Nipič, Niko Zaje,
Slovenija, Štirje kovači, Na-
gelj, Slovenski muzikantje,
domačina Simon Legner in
Podkrajski fantje, medtem ko
bodo za humor poskrbeli
»strašna Jožeta« iz Velenja,
Simona Vodopivec in Vinko
Šimek.
Finale Lojtrce domačih bo
po letu dni premora znova
v dvorani Golovec v Celju in
sicer 12. decembra. S Celjske-
ga bosta nastopila Miro Kline
in Robi Zupan, voditelj novo-
letnega Videomeha Boris Ko-
pitar pa bo nastopil z ansam-
blom Nika Zajca.
Mesnica in
predeiava mesa
Priljubljena
in izredno obiskana
mesnica FINGUŠT JOŽE,
Cesta na Ostrožno 22, y Celju,
vam v tem času posebno pripo-
roča:
v času kolin ponujamo izvrstne pečenice
za 390 SIT in krvavice za samo 290 SIT.
Ne pozabite tudi na junečje stegno za
499 SIT in na prekajeno šunko brez kosti
za 680 SIT.
Za vas imamo tudi ostale vrste svinjskega,
junečjega in telečjega mesa ter mesnih iz-
dell<ov.
UGODNA CENA VSEH VRST SVINJSKIH
POLOVIC (s kožo, brez kože, guljene).
Cena svinjskih polovic s kožo: 279 SIT.
Pri nakupu nad 5.000 SIT - možnost plačila
na 2 čeka.
Inf. na telefonski številki 411-310.
Lestvice Radia Ceije
Tuje zabavne melodije:
1.	HEAVEN SENT-INXS	(6)
2.	EROTICA - MADONNA	(3)
3.	EBENEEZER GOODE - THE SHAMEN	(5)
4.	KEEP THE FAITH - BON JOVI	(4)
5.	FREE YOUR MIND - EN VOUGE	(1)
6.	HELLO - SHEAKESPEARES SISTER	(2)
7.	WHO NEEDS LOVE (LIKE THAT) - ERASURE	(1)
8.	SLEEPING SATELLITE - TASMIN ARCHER	(5)
9.	BE MY BABY - VANESSA PARADIS	(2)
10. JEREMY - PEARL JAM	(6)
DomaČe zabavne melodije:
1.	NEZMOTUIVI - AVTOMOBILI	(2)
2.	LILI MARLEN - VLADO KRESLIN IN BELTINŠKA BANDA (6)
3.	PRAVUlCA O MAVRIČNIH UUDEH - ŠANK ROCK	(2)
4.	KDO JE TA PUNCA - AGROPOP	(7)
5.	VROČ DAN - ŠUM	(8)
6.	GLAS IZ DALJAVE - BANHOF	(3)
7.	COCA COLA - PRIMARNA	(5)
8.	JESENSKA PESEM - DAMJANA	(1)
9.	FREDI - VERONIOUE	(9)
10. SM-RDEČA PESEM - DUŠAN URŠiC	(3)
Narodno-zabavne melodije:
1.	ZDRAVICA - SIMON LEGNAR	(3)
2.	UUBEZNI CAS - ALPSKI KVINTET	(8)
3.	LAŠKO PIVO - VIG RED	(7)
4.	VSE PASA - TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL	(6)
5.	ŠTAJERC V LONDONU - ŠTAJERSKIH 7	(6)
6.	MOJA ZIDAN'CA - ANSAMBEL LOJZETA SLAKA	(9)
7.	V PARKU - VESNA IN IRENA VRCKOVNIK	(4)
8.	StARA LIPA - AVSENIK	(1)
9.	PRAZNUJMO SKUPAJ - ALFI NIPiC	(2)
10.	POZDRAV Z DEŽELE - FANTJE IZPOD ROGLE	(4)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
FLIP A COIN - BEAT 4 FEET
WHEREVER I MAY ROAM - MATALLICA
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
KO NOC ZAMENJA DAN - DON MENTONY BAND
NA SVETU NISI SAM - ALEKSANDER MEŽEK
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
LEPA NAŠA DOMOVINA - SLOVENIJA
ZIMSKI VECER - SLOVENSKI MUZIKANTJE
Nagrajenca: Ana Zupane, Šempeter 263, Šempeter
Simona Belej, r\/lajnsko 49, Pristava
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij.
izvajalec.
lestvica domačih zabavnih melodij
izvajalec.
lestvica narodnozabavnih melodij
izvajalec---
ime in priimek:
naslov:_
Št. 48 - 3. december 1992
36
Bog živi icraljico
Njeno veličanstvo kraljica
in njegova visokost vojvoda
edinburški sta se zadnji petek
v oktobru udeležila široko za-
stavljene slovesnosti v poča-
stitev prvih štirideset let vla-
danja kraljice Elizabete II.
Celotna prireditev je bila
izredno slovesna in prav goto-
vo so vsi za monarhijo ogreti
Britanci po uri in pol ganljive-
ga programa ožemali robčke,
pa naj so sedeli doma pred te-
levizijskimi sprejemniki ali pa
v areni londonskega Earls Co-
urta.
Vriprave
že sama preureditev ambi-
enta bi bila dovolj, da bi než-
nejšim dušam pričarala v oči
solze občudovanja. Michael
Parker si je vse skupaj zamislil
kot sistem več odrov, ki se ob
pritisku na gumb (in s pomoč-
jo dodelane §odobne tehnike)
spremenijo in gledalcem pri-
čarajo enkrat oder Kraljeve
opere, drugič majhno gledališ-
če v londonskem West Endu,
tretjič spet studio, kjer snema-
jo priljubljeno radijsko nada-
ljevanko. Gospod Parker je tu-
di tokratne odrske copmije iz-
vedel z izredno natančnostjo
in posluhom za svečanost pri-
reditve; sicer pa je pri organi-
zaciji tovrstnih slovesnosti že
star maček: prav on si je zami-
slil tudi parado ob 90. rojst-
nem dnevu kraljice matere in
mogočni kraljevi ognjemet na
predvečer poroke Charlesa in
Diane. Toda tokrat si je izmi-
slil nekaj še posebej imenit-
nega ...
Slovesnost
Točno ob pol osmih se je
kraljica pripeljala v areno
v spremstvu svojega soproga,
sprejela šopek rož, ki ji jih je
izročila lepo počesana deklica,
nato pa zasedla častno mesto
na nekoliko više postavljenem
odru, do katerega je vodilo ne-
kaj stopnic. Potem pa se je za-
čelo ...
Igralec Sir lan McKellen jo
je prvi pozdravil in ji čestital
za štiri desetletja trdega in
uspešnega dela, za njim pa se
je zvrstilo še okroglo štiri tisoč
nastopajočih, med njimi več
slavnih imen iz gledališkega,
športnega in zabaviščnega
sveta, vsi z eno samo željo — da
bi se zahvalili kraljici za dose-
danje vladanje in ji dali vedeti,
kako zelo jo imajo radi. V pro-
gramu so oživeli zmagovito
polpreteklo zgodovino svoje
domovine: na oder so pripelja-
li zlato kraljevo kočijo, ki je
sicer na ogled v londonskem
muzeju in jo prezračijo samo
enkrat letno, ko ustoličijo no-
vega londonskega župana. Ves
program je bil zastavljen kro-
nološko kot prerez dogajanja
preteklih štirih desetletij - od
odlomkov takrat priljubljenih
musiclov rn predstav do radij-
skih iger in pesmi. Prireditev
ne bi bila popolna, če na njej
ne bi nastopila Vera Lynn, ki
je rojakom prirasla k srcu
predvsem med drugo vojno, ko
je s svojimi pesmimi hrabrila
vojake in njihove domače, ki
so jih čakali. Za vse tiste, ki jih
niso ogreli evergreeni Vere
Lynn, je takoj zatem nastopil
večno zeleni, večno mladi Cliff
Richard z venčkom svojih pe-
smi. Nadvse poskakujoč na-
stop je zaključil z znano »Con-
gratulations«, ki pa jo je za to
svečano priložnost nekoliko
priredil, tako da je bo koncu
zapel »Vse najboljše ob
40. obletnici vladanja. Vaše
veličanstvo!«.
Če bi človek sodil samo po
omenjenem spektaklu, bi bil
upravičeno prepričan, da je
Velika Britanija res še vedno
»velika«, kajti ne glede na dra-
matične gospodarske spre-
membe, povečano brezposel-
nost in očitno drsenje domače
valute nekam v temne globine
krize, so se nastopajoči in gle-
dalci delali, kakor da Britanija
še vedno vlada svetu, ta pa bi
se moral brez izjem zgledovati
po njej, ki je edini pravi vzorec
vsega početja, pa naj gre za
gospodarstvo, jezik ali kultu-
ro. Napetost so temeljito stop-
njevali še na druge načine:
nekje proti koncu programa so
na oder pritekli otroci in eden
med njimi je hrabro zakorakal
proti odru, se povzpel po stop-
nicah do vladarke in ji v imenu
vseh otrok Velike Britanije
izročil zelo lepo okrašeno že-
zlo. Res je sicer, da britanski
otroci pred tem z žezlom niso
tekali po vsej državi in niso
krepili bratstva in enotnosti,
podobnost z nekdanjo jugoslo-
vansko štafeto in telovadbo na
proslavi ob dnevu mladosti pa
kljub temu bode v oči.
Tudi konec prireditve je bil
nabit s čustvi: vsa dvorana je
zapela državno hinmo »God
save the Queen« (Bog živi kra-
ljico) in gledalci pred TV spre-
jemniki so lahko od blizu vide-
li, kako na primer princesa Di-
ana na široko odpira usta, ka-
kor da bi hotela vsemu svetu
ponosno pokazati, da zna tudi
ona besedilo na pamet. Neko-
liko manj zagret je bil vojvoda
edinburški, kar pa je spet ra-
zumljivo, saj bi bilo nespamet-
no pričakovati, da bo po vseh
teh desetletjih zakona z mo-
narhinjo padel v trans ob čisto
vsaki himni.
Republikanci
Toda vsi Britanci ob sprem-
ljanju te prireditve niso ože-
mali robčkov. Iz zanesljivih
virov se je izvedelo, da v drža-
vi še nikdar poprej ni bilo toli-
ko republikancev kot zdaj.
Kraljeva družina je predmet
skoraj vsakodnevnih škanda-
lov, vsi trije poročeni kraljiči-
ni otroci so svoje zakone kla-
vrno končali na bolj ali manj
boleč način, čeprav naj bi bila
prav kraljica s svojimi bližnji-
mi sorodniki vzor trdne, tako
rekoč večne britanske družine.
Zahteve po tem, da bi tudi
kraljica plačevala davke, so
vedno glasnejše, pa tudi sicer
je slišati vse pogostejše raz-
prave o tem, kaj vse bi se mo-
ralo v državi spremeniti, če bi
se odkrižali monarhov. Znano
je namreč, da Britanci živijo
z eno nogo v svoji slavni prete-
klosti, ki je nikakor nočejo po-
zabiti in prav ta bogata dediš-
čina jim žene kri po žilah, zato
se bojijo sprememb, ki bi jih
prinesla republika.
»Kraljica in jaz«
Med republikanci, ki najraje
razmišljajo o drugačni prihod-
nosti, so verjetno še najglas-
nejši mojstri peresa, ki lahko
dajo domišljiji zares prosto
pot. Mednje sodi tudi pisatelji-
ca Sue Townsend, ki je pred
nedavnim izdala novo knjigo
z naslovom Kraljica in jaz.
V njej na komičen način opisu-
je, kako so v državi po sploš-
nih volitvah odpravili monar-
hijo in člane kraljeve družine
preselili v solidarnostno sta-
novanje nekje v revni srednji
Angliji. Osiroteli bogataši ta-
ko prvič v življenju trčijo ob
revne in pokaže se prepad, ki
zeva med njimi. V knjigi
Townsendove kraljica ne na-
stopi kot smehljajoča se dama,
ki prejme šopek rož, kamorko-
li pride, temveč je prikazana
kot izredno nepraktična žen-
ska, ki se v normalnem življe-
nju nikakor ne znajde. Še pre-
cej bolj brezupen primer je več
kot devetdesetletna kraljica
mati, ki se je avtorica v roma-
nu zato tudi precej hitro znebi
tako, da jo spravi s sveta. Tudi
usoda prestolonaslednika
princa Charlesa ni prav rožna-
ta: kot poštenjak se pritoži čez
nepravično postopanje lokal-
nega policista in se znajde
v zaporu.
Roman Kraljica in jaz mor-
da ne bi dosegel tako širokega
kroga bralcev, če se na BBCje-
vem četrtem radijskem pro-
giamu ne bi odločili, da branje
odlomkov iz knjige uvrstijo
v prestižni jutranji čas tik
pred novicami ob devetih, ko
velik del poslušalcev spremlja
radijski program na poti na
delo. Dogodivščine kraljeve
družine so tako kar osem de-
lavnikov zaporedoma zabava-
le britanske poslušalce, kar je
hkrati ugodno vplivalo na pro-
dajo knjige. Kdo ve, morda je
jutranji »literarni noktumo«
o komičnih prigodah osirotele
kraljeve družine poslušala tu-
di sama kraljica, saj je znana
po svojem izrednem smislu za
humor, čeprav se njej vse sku-
paj morda ni zdelo tako zelo
smešno...
Piše Mojca Belak
TRTA ŽIVLJENJA
Slovenija, vinorodna dežela
Piše: Drago Medved
4. nadaljevanje
Rimski Dioskurides, ki je ži-
vel in deloval v 1. stoletju na-
šega štetja, je od vinske trte
uporabljal vse dele: liste, veji-
ce, sok iz listov, gumijeve solze
ob deblu, pepel iz vejice in tro-
pin, grozde, posušene jagode
(rozine), sok nezrelih in zrelih
grozdov (vino). Vina je razli-
koval po starosti, barvi, okusu
in po pokrajinah. Poleg narav-
nih vin in njihovih zdravilnih
lastnosti je Dioskurides opisal
tudi farmacevtska vina, ki so
zelo zanimiva za zgodovino
farmacevtskih preparatov.
Pri svojem delu je uporab-
ljal tudi vinski kamen ali bir-
so, ki se je nabiral v sodih sta-
rega vina, Grki so ga imenova-
li tryx (faex vini). Dioskurides
ga je žgal na žareči lončeni
plošči in tako pridobival žgani
vinski kamen, ki ga je uporab-
ljal za različne namene. Danes
vemo, da iz žganega vinskega
H,-;mna nastane kalijev karbo-
nat ali pepelika. Vinski kis pa
je uporabljal kot zdravilo za
notranjo in zunanjo uporabo.
Arabski farmacevti pa so iz
vina destilirali alkohol in ga
uporabljali v zdravilne na-
mene.
V srednjem veku so vinsko
trto uporabljali za zdravljenje
predvsem samostani, ki so
t^eli svoje hospice ali infir-
marije. Sv. Benedikt, ustano-
vitelj benediktinskega reda in
samostana Monte Cassino
v 6. stoletju, je predpisal: »In-
firmorum cura ante omnia ad-
hibenda« - Predvsem skrbite
za nebogljence; ti so bili znani
tudi na naših tleh. Po svoji le-
karniški in zdravilski dejav-
nosti so znani cistercijanski
samostan Stična, pa Žiče, kjer
je bližnji kraj Spitalič dobil
ime po lekarni v spodnjem sa-
mostanu prve kartuzije na na-
ših tleh v 13. stoletju, pa kar-
tuzija Pleterje in še drugi. In
če danes prebirate knjige z na-
sveti cistercijanskega patra
Ašiča iz Stične, boste našli ve-
liko receptov in nasvetov,
v katerih ima pomembno vlo-
go prav vino.
Znano je, da so v srednjem
veku »odkrili« vino kot uspeš-
no zdravilo proti kužnosti, ko
so razsajale hude kužne bolez-
ni in morile cela mesta.
V novejšem času je leta 1892
na Dunaju Alojz Pick dokazal
baktericidni učinek vina tako,
da je vodi, okuženi s povzroči-
telji kolere, dodal tretjino vina
in jo čez pet minut popil. Brez
posledic! A že pred njim je vi-
nogradnikov sin in znameniti
znanstvenik na področju ke-
mije in biologije, utemeljitej
bakteriologije (asepsa), izumi-
telj cepiva proti steklini in pa-
sterizacije (uničevanje mikro-
bov v vrenju vina, piva, mleka)
Louis Pasteur, dejal, da je vino
najbolj zdrava in higienična
pijača!
Današnja medicina gleda na
vino manj togo, kot je bilo še
pred nedavnim. Mnogi zdrav-
niki vedo, da je vino več kot
zgolj alkoholna pijača in že
Hipokrat je dejal, da je vino za
človeka lahko čudovito in pri-
memo, vendar ga moramo uži-
vati preudarno in zmerno, gle-
de na zdravje pač in usklajeno
s posameznikom.
Starejšim ljudem je vino po-
membno poživilo, mladi ljudje
pa bi se morali s pivsko kultu-
ro, ne le vinsko, čimprej teme-
ljito seznaniti, da bi lažje loče-
vali zrna od plev.
Trta, kdo bo tebe
ljubil...
Naše vinogradniške površi-
ne so bile nekdaj mnogo večje,
kot pa so danes. Zlasti po dru-
gi svetovni vojni je bilo opuš-
čenih precej vinogradov. Lepo
so vidne nekdanje lege na hri-
bovitejših predelih, kjer danes
raste vsakovrstna podrast, vi-
nogradi pa so se preselili v do-
lino, kjer jih je bilo mogoče
ceneje obdelovati. Toda v zad-
njih letih slovenski vinograd-
niki namenjajo spet večjo po-
zornost pridobivanju novih vi-
nogradniških površin, pred-
vsem zaradi tega, da bi si za-
gotovili kakovostne sorte
grozdja za kakovostna in vr-
hunska vina, ki so značilna za
Slovenijo.
Samo na Slovenskem Šta-
jerskem je bilo leta 1784 kar
24.000 ha vinogradov. Na
ozemlju današnje Slovenije je
bilo pred dobrimi 100 leti več
kot 50.000 ha vinogradov, leta
1954 jih je bilo že manj, in
sicer 34.000 in leta 1990 le še
19.500 ha, torej manj kot
v drugi polovici 18. stoletja na
Slovenskem Štajerskem.
Vinogradniške površine,
lastninska razmerja in sploh
vsa zakonodaja izhajajo iz od-
nosa vino - človek — država. Dr-
žava iz ekonomskih in politič-
nih razlogov ravna z zemljo
tako, kot ji to kratkoročno
najbolj ustreza. Vinogradni-
štvo rn vinarstvo nista bila ni-
koli deležna posebne pozorno-
sti oblasti na Slovenskem.
Glede tega se je vedno bolje
godilo živinorejcem, ker so pač
delovno ljudstvo preskrbovali
s potrebno hrano, vino pa je
bilo vedno zgolj alkoholna pi-
jača in proizvajalci se bodo že
kako znašli.
Sicer pa je izraz »proizvod-
nja« vina le delno upravičen in
v ozko določenih terminih,
vsaj sam tako menim. Za naše
razmere je bil prav grob izraz
»proizvodnja v vagonih«, pa
čeprav je šlo zgolj za prostor-
sko primerjavo. Veliko ljubši
mi je izraz »pridelava«, ker vi-
no pridelamo in ga je treba
tudi znati pridelati. Saj, tudi
proizvesti ga je treba znati, to-
da vino se mi zdi vendarle bolj
pridelek kot pa proizvod,
kljub sodobni in zahtevni teh-
nologiji. Res je, vino ni nekaj,
kar bi že v dokočni obliki kot
pridelek, torej neposredno kot
sad narave že v vinogradu
»obrali« in spravili v sode ali
celo že kar v steklenice.
Vinogradnik v vinogradu
»pridela« šele grozdje, »suro-
vino« za vino, a tudi to ni na-
stalo samo po sebi. Veliko de-
la, denarja in skrbi mora vlo-
žiti v vinograd, da jeseni lahko
obere grozdje in šele s fazo
smrti grozdja preide v fazo
mošta in šele od tam v fazo
vina.
Različnost teh faz ponazarja
Aleš Gačnik v svoji diplomski
nalogi, vpete pa so v celostnost
njegove opredelitve pojma vi-
nologije kot sinkretične vede
o ljudeh in vinu. Za ta del na-
šega razmišljanja opozarjam
na tole njegovo misel, »da ko
govorimo o vinogradništvu,
sploh ne moremo govoriti o vi-
nu, ker ga ta faza produkcije
še ne pozna. Govorimo torej
lahko le o grozdju oziroma
o sintagmi človek in grozd-
.. .šele smrt grozdja nas prek
smrti in rojstva mošta končno
pripelje do vina. Produkcija in
nega vina sta tako v rokah vi-
narjev, in ne vinogradnikov.
Šele od tukaj dalje lahko go-
vorimo o vinologiji (etnologiji)
vina.«
Zaščititi vinsko trto
že leta 1989 sem v podlist-
ku, ki je izhajal v Delu od
29. oktobra v trinajstih nada-
ljevanjih pod naslovom Spet
trte so rodile..., predlagal, da
bi morali zaščititi vso vinsko
trto, ki raste na naših tleh, ta
predlog pa sem ponovil v pod-
listku, ki je izhajal v istem čas-
niku od 22.10. do 14.11. 1991
z naslovom Trta življenja. Tam
sem v poglavju Država je do
vina mačehovska zapisal:
»Vinsko trto bi bilo treba zaš-
čititi tudi pred neumnostmi, ki
jih počenja država s spreneve-
danjem v odnosu do vina. Uvr-
stila ga je med alkoholne pija-
če, za katere je prepovedano
delati reklamo in kjer so viso-
ke davčne stopnje. To nojev-
sko obnašanje ne more zmanj-
šati neustrezne rabe vina in
drugih alkoholnih pijač. Daleč
od tega, da bi trdil, da je vino
brezalkoholna pijača, čeprav
vsebuje okoli 600 doslej zna-
nih sestavin in le ena od teh je
alkohol. Toda brez pogloblje-
ne obravnave do vseh vidikov,
ki jih pojav vina povzroča
v družbi, ne bi smeli sprejema-
ti enostranskih odločitev.
Te danes spominjajo na rav-
nanje totalitarnih režimov,
kjer »političnega« zapornika
pridružijo kriminalcem in ta-
ko njegovo drugačnost degra-
dirajo na raven kriminala.
Nekaj podobnega je v naši
zakonodaji z vinom. Namesto
da bi spodbujali kakovostno
reklamo, predvsem pa natanč-
no in verodostojno informira-
nje o lastnostih vina in njegovi
povezanosti s prehranskimi
navadami, zdravjem in škod-
ljivostjo ob neprimernem uži-
vanju, ostaja vino v družbi al-
koholne pošasti, ki pa nima
svoje glave v slovenskih vino-
gradih, temveč nekje drugje.
Vino je zaradi neustrezne
zakonodaje v družbi ogroženo
prav tako kot človek. Človeko-
vo nasilno in neodgovorno
ravnanje do naravnih danosti
in okolja lahko močno ogrozi
vinogradniške površine. Do-
bro ime vina ogrožajo tudi ti-
sta podjetja, ki mislijo, da lah-
ko dosegajo uspeh le količino,
torej res s proizvodnjo, in ne
s pridelavo vina. Vinu ne mo-
rejo uničiti ugleda takšne afe-
re, kakršna je bila pred leti
v Avstriji, saj je njegov večti-
sočletni pedigre tako rekoč ne-
uničljiv.«
Tudi »tekmovanje« z drugi-
mi alkoholnimi pijačami ga ne
more ogroziti v tem smislu, da
bi mu odvzele primat najple-
menitejše pijače. Spreminjajo
]p Icnlioinclrorfci vo-^tv^ot.^o
V porabi, to pomeni, da ljudje
kdaj popijejo več piva kot vina
ali pa več drugih alkoholnih,
predvsem žganih pijač. Toda
tudi na tem področju se doga-
jajo spremembe in recimo
v ZDA, ki je bila nedavno tra-
dicionalno velika porabnica
žganih pijač, se obrača k vinu
in njeni vinogradi v Kaliforniji
so že resni tekmeci evropskim,
nekako tako kot so japonski
avtomobili ameriškim in
evropskim. Enako velja za Av-
stralijo_
Nadaljevanje prihodnjič
Št. 48 - 3. december 1992
37
Nagradna križanka
Št. 48 - 3. december 1992
138
Rečičan d. o. o.
Trnovlje 241 b, Celje
(pri Dinosu)
telefon: 063/411-700
tel. & fax: 063/411-701
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI!
iscemo:
-	mladega, dinamičnega frizerja za predstav-
ljanje harologije na terenu in za delo v frizer-
sl(em salonu-studiu harologije Dalex.
-	2 frizerid za delo v studiu Dalex.
Pogoj - dobra ročna spretnost.
v obeh primerih je izobraževanje in nadaljnje
strokovno izpopolnjevanje zagotovljeno v Stu-
diu Dalex.
Sprejemamo samo pisne prijave na naslov Da-
lex d.o.o., Breg 101, 63 313 Polzela.
KONTAKT
ICOMXVICJ.
Zavarovanci ob prijavljanju
nezod zavarovalnicam, kjer
imajo sklenjene police zavaro-
vanj, pogosto ne prijavljajo
dogodkov oz. nezgod, pri kate-
rih je prišlo do invalidnosti.
Pogosta primera sta izguba
zdravih zob ali brazgotine po
telesu, ki so posledica raznih
urezov ali opeklin. Zavaroval-
nice v svojih pogojih upošte-
vajo izgubo zdravega zoba kot
1 odstotek invalidnosti od vso-
te, ki se izplača v primeru traj-
ne invalidnosti. Pri nezgodah,
kjer po končanem zdravljenju
ostanejo brazgotine ali spre-
membe na koži, se prav tako
izplača odstotek invalidnosti,
višina odškodnine pa je dolo-
čena s posebnimi tabelami gle-
de na velikost brazgotin.
V primeru nezgod je potreb-
no zavarovalnici dostaviti
ustrezno zdravstveno doku-
mentacijo, iz katere je razvid-
na posledica poškodbe, v pri-
meru izgube zdravega zoba pa
zahteva zavarovalnica zdrav-
niško potrdilo zobozdravnika.
Razumljivo je, da so upraviče-
ni zahtevki za nezo^de samo
od dne, ko ste sklenili polico
zavarovanja.
Navedene oblike izplačil
premij vsebujejo tako kolek-
tivna kot življenjska zavaro-
vanja in se v primeru nezgode
izplačajo iz obeh polic.
Primer:
Delavec je v podjetju, kjer je
zaposlen, odpiral stranico za-
boja tovornjaka. Stranica se je
zaradi sprememb v materialu
nepričakovano odprla, kljuka
za zapiranje pa je delavca
udarila po obrazu in mu izbila
zob.
Delavcu je bila za čas odsot-
nosti z dela (bolniški stalež)
izplačana dnevna odškodnina.
Za izbit — zlomljen zob pa je
delavec prav tako prejel od-
škodnino in sicer 1 odstotek od
vsote, ki je v polici kolektivne-
ga nezgodnega zavarovanja
navedena za trajno invalid-
nost.
Primer:
V obratu družbene prehrane
je prišlo do nezgode, ko je de-
lavka pri prenosu vrele juhe
padla po mokrih keramičnih
ploščicah in se opekla po ro-
kah in nogi.
Po končanem zdravljenju je
bila delavki izplačana dnevna
odškodnina. Ker pa so kot po-
sledica opeklin ostale brazgo-
tine po opečenih delih telesa,
je bila na podlagi izvedenske-
ga mnenja delavki izplačana
še premija kot odstotek od
trajne invalidnosti.
GORAZD BOKŠAN
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Odštevanje do Novega leta
se je že začelo, in če dobro pre-
mislimo, je kar prav tako, saj
nas do najdaljše noči v letu
ločijo še natančno štirje tedni.
Če si želimo v tem času vsaj
delno obnoviti ali izdelati
kakšen kos oblačil, pa smo ta-
ko ali tako že skoraj pozni...
Zadnjo soboto je naša mod-
na svetovalka Vlasta Cah-Že-
rovnik v radijski mavrici go-
vorila o modi za slovesne pri-
ložnosti, do konca leta pa je
čas, ko se bodo tudi v časopis-
nih Modnih klepetih zvrstili
nasveti, kako z malo iznajdlji-
vosti, znanja, dela in skromni-
mi stroški popestriti oblačila,
namenjena za najdaljšo noč
v letu.
V tem času bomo veseli tudi
vaših vprašanj - priložite jih
lahko kuponu s pravilnim od-
govorom na redna tedenska
nagradna vprašanja, v uredni-
štvu pa jih bomo posredovali
naši modni svetovalki. Zdaj pa
na kratko še o nagrajencih me-
seca novembra - unikaten, roč-
no pleten pulover ali jopico
prejme Mojca Poličnik, Kom-
pole 116 iz Štor, s pravilnim
odgovorom na radijsko na-
gradno vprašanje pa si je svi-
len, ročno poslikan šal prislu-
žila Ksenija Koštomaj, Ulica
Frankolovskih žrtev 15 iz Ce-
lja. Obe nagrajenki naj se
v uredništvo po nagrade ogla-
sita v drugi polovici meseca.
Uredništvo
»Glamour« v domači Izvedbi
Po izdatkih nabolj »krut«,
sicer pa za mnoge najlepši me-
sec v letu je tukaj in gotovo se
prednovoletno vzdušje počasi
loteva tudi vas. Dogovorjeni
smo, da bomo v naših decem-
brskih zmenkih razkrili nekaj
skrivnosti iz sveta večerne mo-
de - predvsem tistih najbolj
všečnih in uporabnih tudi za
lastnice »tankih« denarnic.
Pa pojdimo najprej na ogled
modnih smernic za letošnjo
slavnostno modo kar v modni
svetišči — Pariz in Milano!
Že lani je večerna moda dala
slutiti, da se resno spogleduje
z baročno nobleso XVIII. sto-
letja, letos pa je to navdušenje
obesila na največji modni
zvon. Znova se bo šumelo
v dolgih večernih oblekah,
znova se bo vse bleščalo od
razkošnih vezenin in znova
nas bo prevzemalo romantično
razpoloženje ob pogledu na fr-
fotajoče svilene volančke...
Približno takšen videz daje-
jo pariška in milanska izložl^-
na okna najbolj mondenih
modnih šivankarjev, za »do-
mačo uporabo« pa si oglejte
nekaj poenostavljenih, pa zato
nič manj modnih izpeljank iz
tega visokomodnega razkošja.
Na modelih je včasih opaziti le
diskreten starinski navdih
— bluza, okrašena z drobcenimi
volančki, z baročnimi bižuji
pošit korzet, z zlato nitjo izve-
zen ovratnik...
O nitkah — zlatih, volnenih in
še kakšnih, iz katerih je letoš-
nja moda ustvarila prave
umetnije, pa prihodnjič!
VLASTA
ig JELOVICA
Lesna Industrija Škofja Loka. tel.: 064/631-241, fax: 064/632-261
PRODAJNA MESTA:
CELJE Božičeva 3, tel.: 063/25-881
LIR Velenje, ERA Velenje
Tradicija
treh generacij
ZLATARSTVO
KRAGL
Aškerčeva 3,
CEUE
Med ostalimi izdelki iz plemenite
kovine še posebno priporočamo:
-	kravatne priponke - od 5900
SIT naprej
-	uhane - od 1330 SIT naprej
-	verižice - od 1990 SIT naprej
-	ženske obroče - od 9900 SIT
naprej
od 1. do 31. decembra
, 10-20% POPUSTA
Hiosim mtm l^pcm se zdva^tijm za
zaupanje inpnzelmo t/e^io osM in
tlelM uspcfm v mm ktu 1993
GLASBENA ŠOLA
ROGAŠKA SLATINA
OBJAVUA DELA IN
NALOGE;
- učitelja harmonike,
za določen čas, s polnim de-
lovnim časom
Kandidati morajo izpolnjevati
pogoje, določene z Zakonom
o glasbenih šolah. Pisne pri-
jave pošljite v 8 dneh po ob-
javi na naslov: Glasbena šo-
la, Kidričeva ul. 6, 63250 Ro-
gaška Slatina.
Nagradno vprašanje:
KAKO IMENUJEMO PONAREJEN, A SILNO MODEN
BAROČNI NAKIT?
Št. 48 - 3. december 1992
391
Nissan micra je evropsiil avto leta
Težko je reči, kolikšna je komercialna
vTednost tistega, kar je storila žirija
evropskih avtomobilističnih novinarjev.
Pred dnevi so se namreč odločili, da le-
tošnji, vendar z letnico 1993, naslov
evropski avtomobil leta podelijo nissanu
micri (na sliki).
Nič izjemno presenetljivega, če bi se-
veda upoštevali le to, ali je avtomobil
tudi po avtomobilskih merilih \reden
takšne lovorike. Seveda pa pri tem ne gre
le za to, pač pa preprosto dejstvo, da se je
prvič v dosedanjili 30 letih zgodilo, da so
naslov evropski avtomobil leta prisodili
neevropskemu avtomobilu. Resnici na
ljubo je treba reči, da je micra japonski
avtomobil zgolj teoretično in načelno,
kajti nastaja v britanski tovarni v Sun-
derlandu (ampak je to Nissanova tovar-
na), poleg tega pa je vsaj 80 odstotkov
sestavnih delov narejenih bodisi na Oto-
ku bodisi v evropskih državah. Pa ven-
dar takšna odločitev za čisto evropsko
avtomobilsko industrijo ni posebej pri-
jetna, čeprav je res, da je bilo letos v kon-
kurenci dvanajst novih avtomobilov, od
tega le trije evropski (alfa romeo 155,
renault safrane in fiat cinquecento).
Evropski avtomobilski žurnalizem - če je
mogoče ob žiriji 59 novinarjev tako reči
- se je tokrat odločil za nissana micro in
sedaj je, kar je.
Nissan micra je majhen avtomobil.
Ker je avtomobilska recesija vse hujša,
prostora za vožnjo in parkiranje vse
manj, je micra tudi dokaz določene smeri
v produkciji novih avtomobilov. Napro-
daj bo s tremi in petimi vrati, dvema
motorjema s prostornino 1,0 in 1,3 litra,
ter tremi paketi opreme. V Sloveniji bo
micra naprodaj ob pomoči zastopnika
nissan Adrie, računajo pa, da bodo prve
avtomobile dobavili marca ali aprila pri-
hodnje leto. Maloprodajne cene petih iz-
vedenk micre (torej z vsemi davščinami)
pa bodo naslednje:
micra 1,0 LX s tremi vrati 22.691 DEM
micra 1,3 LX s tremi vrati 23.198 DEM
micra 1,3 LX s petimi vrati 23.762 DEM
micra 1,3 SLX s petimi vrati 27.764 DEM
micra super S 1,3 s tremi vrati 28.738
DEM
VTOKOTIČEK
Citroen xantia namesto BX
Na prihodnjem ženevskem
avtomobilskem salonu (marca
1993) bo francoski Citroen, se-
stavni del francoske grupacije
PSA (skupaj s Peugeotom),
predstavil svoje novo vozilo.
To bo citroen xantia, nadome-
stilo (pa še nekaj več) za precej
ostarelega BX.
Xantia (na sliki) v marsičem
spominja na večjega XM in tu-
di manjšega ZX, v vsakem pri-
meru pa naj bi bila to konku-
renca BMW 3, fordu sierri, to-
yoti carini ipd. V dolžino bo
xantie za 444 centimetrov
(skoraj tipičen srednji razred),
poganjali pa naj bi jo trije
bencinski motorji s prostorni-
nami od 1,8 do 2,0 litra. Xan-
tio so narisali v oblikovalskem
centru v Velizyju, pri čemer je
precej pomagal znani obliko-
valec Bertone, medtem ko bo
avto nastajal v tovarni v fran-
coskem Rennesu. Povsem jas-
no je, da bo xantia (vsaj neka-
tere različice) opremljena tudi
s hidraktivnim vzmetenjem,
znanim že pri XM. Tokrat go-
vorijo o hidraktivnem vzmete-
nju II, kar naj bi pomenilo na-
daljnji razvoj na tem področju.
Izdelali že 250 tisoč mazd IVIX-5
Znova so v ospredju japonske tovarne, čeprav jim letos
tako na evropskem trgu kot tudi doma ne gre najbolje.
Mazda je pred nedavnim izdelala 250.000 MX-5.
Gre za dvosedežni roadster, ki so ga prvič predstavili
leta 1987, navzven in sicer pa obuja spomin na prijetna
šestdeseta leta. Številka o produkciji oziroma prodaji
dokazuje, da je MX-5 izjemno uspešen avtomobil in
zaradi tega ni nič nenavadnega, če je našel veliko posne-
movalcev. Zasnova je sodobna, oblika prav tako, motor
tudi, cena primerna. Tržne raziskave kažejo, da je mazda
MX-5 (tudi miata) marsikje drugi ali celo tretji avtomobil,
saj je s svojo prijetno podobo všeč tako mladim kot malo
manj mladim. Vsekakor je mazda MX-5 dokaz, da ni
avtomobilskega razreda, v katerem ne bi bilo mogoče
s spretnimi potezami (beri: novimi avtomobili) narediti
tisto, kar se je zdelo neuresničljivo.
Center LJubljana in japonsiia Toyota
Japonska avtomobilska tovarna Toyota vse doslej ni imela
predstavnika oziroma konsignatorja v Sloveniji. Vse kaže, da bo
pogodbo s Toyoto oziroma Toyoto Avstrija podpisalo ljubljan-
sko podjetje Center. Pogodba o prodaji oziroma zastopanju
tovarne na slovenskem trgu naj bi začela veljati 1. januarja
prihodnje leto, že pred tem pa bo Center ponujal vse tisto (ali
skoraj vse), kar nastaja v tej japonski avtomobilski tovarni.
Pravijo tudi, da bodo cene ugodnejše kot v sosednji Avstriji - in
to bi bilo ob sedanjih dajatvah povsem logično. Na sliki: toyota
starlet.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na zadnjem sejmu razbljenih avtomobilov pred dvorano Golovec
v Celju je bilo na prodaj 720 vozil, številko obiskovalcev pa se je
povzpelo preko 1000. 47 vozil je zamenjalo lastnika, gre pa pred-
vsem za avtomobile srednjega razreda.
Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne.
MATJAŽ MARKETING
POLZELA, tel.: 721-052
ZASTOPSTVO ZA FORD,
SUBARU IN DAIHATSU
Nekaj cen vozil
SUBARU:
JUSTY102WD	11.600 DEM
LEGACY SEDAN 2WD1,8 19.800 DEM
LEGACY RANGER 4WD 2,8 28.100 DEM
Prvih 20 kupcev atraktivnega
modela Subaru VlVlO ima
600 DEM popusta.
RABLJENI AVTOMOBILI:
JUGO 65 GVX Koral 1.89 5.800 DEM
R-5 Campus 1.90	11.300 DEM
VW1300 351.72	1.800 DEM
GOLF dieselJXD 1.89 15.500 DEM
'ALFA ROMEO 33 4 x 4 L 87 13.100 DEM
NOVOST:
omogočamo nakup in monta-
AVTO
SKORJANEC
Rezervni deli,
avto stekla,
renta car,
odkup poškodovanih vozil
63000 CELJE
Mariborska c. 115,
telefon (063) 38-811
ŠENTJUR.
telefon (063) 741-008.
Tudi vaš avto je rad
dobro obut.
Zato še pred zimo
obiščite
VULKANIZACIJO
PREVOLNIK.
Si želite, da bo vaš
avto zraven še čist?
Pridite v
AVTOPRALNICO
PREVOLNIK
TEHARJE
tel.: 063/32-900
AVTO SOLA
»BRINOVEC«
Gomilsko 18
telefon: 063/726-001
non-stop
Tečaj cestno
prometnih predpisov
8. decembra 1992 ob 16. uri na Hmeljarsl<i 2
v Žalcu (stavba Mestne skupnosti Žalec)
Informacije: 063/726-001 ali na posredništvu:
FOTORIZMAL ŽALEC in
Trgovina AVTO MARKO NOVA VAS '
NOVOST:
omogočamo nakup in monta-
žo MOBITELA.
Št. 48 - 3. december 1992
40
Med Tepanjem in Ljubljano
se bohoti Petroi v Šempetru
z neverjetno naglico so zgradili novo bencinsko črpalko v Šempetru
v Savinjski dolini ob magistralni cesti Maribor-Ljubljana. Sicer so
v Šempetru že prej imeli staro črpalko, ki ni več zadoščala za vedno
gostejši promet na tej že tako obremenjeni cesti. Petrola ni bilo treba
dolgo nagovarjati in se je hitro odločil za nov, sodoben objekt, ki že
služi vsem, ki iščejo gorivo za svoje vozilo ali kakšno drugo uslugo,
ki je povezana z vožnjo z motornim vozilom. Še več: v novem
objektu je vrsta prijetnih novosti, zaradi katerih se bo ob objektu lepo
ustaviti.
Prva prijetna posebnost je v tem, da smo med Tepanjem in Ljub-
ljano dobili še eno bencinsko črpalko, ki je odprta
NON - STOP
od 00 do 24. ure.
Petrolovci se ob tem še radi pohvalijo, da gre za ekološko neopo-
rečno bencinsko črpalko, kjer tudi ne more priti do prelitja goriva.
Merjenje iztakanja goriva v vozilo je elektronsko, komur pa gre za
varčnost in prihranek, pa se bo v Šempetru sploh večkrat ustavljal,
kajti vsako samopostrežno točenje goriva je za
0,30 ODSTOTKA
CENEJŠE!
Na bencinski črpalki v Šempetru tudi ne bo treba skoraj nikoli dolgo
čakati, saj imajo pripravljenih kar petnajst iztekalnih mest za pet vrst
goriva, med katerimi so tudi dve vrsti neosvinčenega bencina,
plinsko in kurilno olje. Devet zaposlenih v sodobno opremljenem
objektu bo kljub samopostrežnemu načinu poskrbelo, da tx)do vsi,
ki se bodo v Šempetm ustavili, postreženi hitro, kakovostno in
zadovoljivo. Šempeterske bencinske črpalke se bodo radi posluže-
vali
TUDI INVALIDI
za katere so pnpravili posebno mesto za nalitje goriva in prilagodili
sanitarije. Te so izredno lepo urejene tudi za vse ostale, ki se bodo
tam ustavili. Invalidom bo omogočen tudi dostop v trgovino, kjer bo
možno kupiti vse, kar nujno potrebujete za vozilo ali sebe osebno,
kot
-	nadomestne dele,
-	avto kozmetiko,
-	dodatno opremo,
-	zimski program,
da ne omenimo tudi igrač, brezalkoholnih pijač, sladoleda, cigaret in
ostalih pomembnih drobnarij. Bencinski servis v Šempetru prav
gotovo ni več takšen, kot smo ga bili navajeni prej, ampak je to
sodoben objekt z vsemi pripomočki za varno in udobno vožnjo ter
dobro počutje šoferjev in sopotnikov. In če bo kdo vprašal, koliko je
stal nov objekt, ki se upravičeno šopiri ob magistralni cesti Maribor-
Ljubljana v Šempetru, mu naj fwvemo, da je predračunska vrednost
celotne investicije okoli 60 milijonov tolarjev.
V celjskem Petrolu so ponosni na novo pridobitev, saj se zavedajo,
da bodo z njo zadovoljni zlasti šoferji, ki jih bodo obiskovali. Petrol
ne misli ostati samo pri tem bencinskem servisu, ampak bo še pred
koncem leta odprl še enega, podobnega, ki ga hitijo graditi pred
vstopom v Laško, na levi strani s celjske smeri.
In tudi to še ne bo vse, vendar naj nekaj skrivnosti ostane za
prihodnje leto.
Bencinski servis v Šempetru je pridobitev in šoferji naj to čimprej
spoznajo.
Št. 48 - 3. december 1992
411
Št. 48 - 3. december 1992
42
Dežurstva trgovin v decembru
Celje
v mesecu decembru je de-
žurna samopostrežna trgovina
Soča v Stanetovi 14, ki je ob
sobotah odprta od 7.30 do
17. ure zvečer, prav tako pa je
od 7.30 do 17.ure odprta sa-
mopostrežna trgovina Savica
na Cankarjevi 1.
Od Potrošnikovih prodajaln
je ob sobotah od 7. do 13. ure
in ob nedeljah od 7. do 11. ure
dežurna tudi prodajalna
Štručka v Prešernovi 16 in di-
skont v Cankarjevi 1, ki je ob
sobotah odprt od 7.30 do
17. ure in ob nedeljah od 8. do
12. ure. Dežurna je tudi trgovi-
na Gala, Blagovnega centra
Celje, ki je odprta ob sobotah
od 7. do 15. ure, ob nedeljah pa
od 8. do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln sta
ob sobotah odprti tudi samo-
postrežna trgovina Otok
v Trubarjevi 55 od 7. do 17. ure
in Diskont Ložnica na Ljub-
ljanski 52 od 7.30 do 16. ure.
Ob sobotah od 7. do 17. in ob
nedeljah od 7. do 13. ure je od-
prt tudi Trafika bar v Gledali-
ški ulici 2, prav tako pa vam je
ob sobotah od 7. do 14. ure in
ob nedeljah od 7.do 11.ure na
voljo celjska tržnica. Vsak dan
ter ob sobotah, nedeljah in
praznikih je od 7. do 23. ure
odprta trgovina Dragstor na
Mariborski 119.
Laško
v Laškem so odprte nasled-
nje trgovine: samopostrežna
trgovina v Debru ob sobotah
od 7.30 do 14. ure in ob nede-
ljah od 7.30 do 11. ure, diskont
Komi ob sobotah od 7. do
17. ure in ob nedeljah od 7. do
12. ure. Market Zlatorog ob
sobotah od 7. do 15. ure in ob
nedeljah od 7. do 12.ure ter
prodajalna Ježek ob sobotah
od 7. do 16. in ob nedeljah od
8. do 12. ure.
Šentjur
Ob sobotah od 7. do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanj šek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, odprta je tudi prodajalna
Kruhek v ulici Dušana Kvedra
in sicer ob sobotah od 7.30 do
17., ob nedeljah pa od 8. do
18. ure.
Žalec
RR trgovina je ob sobotah in
nedeljah odprta non-stop od
5.30 do 23. ure, market Eni pa
ob sobotah od 8. do 19., ob ne-
deljah pa od 8. do 12. ure.
Mozirje
v Mozirju je ob sobotah od
7.	do 14. ure in ob nedeljah od
8.	do 10. ure dežurna Blagov-
nica Savinja na Trgu osvobo-
dilne fronte 3.
Velenje
v Velenju bosta v mesecu
decembru dežurni dve Erini
samopostrežni trgovini in si-
cer Prehrana v Stanetovi 24 in
Živila na Šaleški 2, ki sta ob
sobotah odprti od 7. do 19. in
ob nedeljah od 8. do 11. ure.
Odprta je tudi samopostrežna
trgovina KK Ptuj na velenjski
tržnici, ki je ob sobotah odprta
od 7. do 14., ob nedeljah pa od
8. do 11. ure.
Slovenske Konjice
v Slovenskih Konjicah sta
odprta Merxov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11. ure je odprta samopo-
strežna trgovina Oskrba
Šmarje. Ob sobotah od 7.30 do
18. in ob nedeljah od 7.30 do
14. ure je odprta tudi trgovina
Atomska vas in izmenično
vsak teden market Jelka ali
Prehrana, ti pa sta ob sobotah
odprti od 7. do 14. ure, ob ne-
deljah pa od 8. do 11. ure.
PRIREDITVE
v Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je na
ogled razstava grafik, risb in kolažev akademskega sli-
karja Karla Plemenitaša. Ogledate si jo lahko do nedelje.
V	ponedeljek, 7. decembra pa bodo odprli razstavo Biblij-
ske zgodbe iz zbirke starih grafičnih listov donatorja
Kurta Miillerja iz Švice.
V	Likovnem salonu v Celju je odprta razstava Vladimirja
Makuca, ki razstavlja grafike, risbe, slike in plastiko.
V	Osrednji knjižnici v Celju si lahko ogledate razstavo
z naslovom Imeli smo ljudi..., ki jo je pripravila prof. Bo-
žena Orožen, na ogled pa bo do 31. januarja 1993. Do
konca leta pa bo pred študijskim oddelkom knjižnice na
voljo tudi izposojna razstava O prazničnih idejah in da-
rilih.
V	Slovenskem ljudskem gledališču bodo jutri, v petek ob
15.30, za abonma 1. šolski in izven uprizorili delo J.B.
Moliera Namišljeni bolnik, režiserke Katje Pegan.
V	Stari grofiji Pokrajinskega muzaja v Celju je odprta
razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki
so jo pripravili Štajerski center za umetniško steklo.
Muzej stekla Barnbach in Pokrajinski muzej.
Knjižnica Laško — enota v Rimskih Toplicah vabi na ogled
razstave Rimske Toplice na starih razglednicah, ki so last
domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice v Celju.
V	Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju
bo do 16. decembra na ogled razstava Marjana Dreva.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo danes,
v četrtek ob 20. uri z sibirskimi in kozaškimi plesi in
petjem nastopal Folklorni ansambel Metelica iz Krasno-
jarskega v Sibiriji.
V	Razstavnem salonu pa bo v soboto, 5. decembra ob
20. uri koncert Komornega orkestra Camerata medica
Labacensis z dirigentom Andrejem Ožbaltom. Še vedno
pa si lahko do 18. decembra ogledate tudi razstavo Jožice
Tomazini in Vilijema Zormana, ki razstavljata cvetje na
slikah in cvetlične aranžmaje.
V	Gasilskem domu v Kozjem bo v soboto, 5. decembra ob
18. uri nastop folklorne skupine KD Kozje ob desetletnici
delovanja z naslovom Nocoj je ena luštna noč.
V	avli Muzeja novejše zgodovine bodo v ponedeljek,
7. decembra odprli razstavo Siva kučma, bela brada, ki bo
odprta do sobote, 12. decembra, prav tako pa bodo raz-
stavljena otroška likovna dela občinske Zveze prijateljev
mladine.
V	Zdraviliški dvorani hotela Dobrna bo v ponedeljek,
7. decembra ob 19. uri koncert mešanega pevskega zbora
Cetis Celje, ki ga vodi Pavle Bukovac in ženskega pev-
skega zbora Cetis Celje, ki ga vodi Vida Bukovac. V resta-
vraciji hotela pa bo v soboto, 5. decembra ob 20. uri
Miklavžev ples.
V	Domu upokojencev Celje bo v torek, 8. decembra ob
16. uri koncert umetnih pesmi Mešanega pevskega zbora
Zveze društev upokojencev Celje, ki ga vodi Jožica Soko.
V	Zadružnem domu na Ljubečni bo jutri, v petek ob
18. uri Miklavževanje z Grimmovo pravljico Sneguljčica
v izvedbi skupine Lučka iz Ljubečne, ki jo je režirala
Marjana Komplec.
BORZA DELA
Informacija o prostih delovnih mestih objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, območni enoti
Celje, dne 30. 11. 1992.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri ogranizacijah ali delodajalcih
Delovna organizacija	Poklic	Delovno mesto
Osnovna šola Primoža Trubarja PU likovne vzgoje	učitelj likovne vzgoje
Laško
Osnovna šola Primoža Trubarja PU tehnične vzgoje	učitelj tehnične vzgoje
Laško
Tekstilna tovarna Prebold	ekonomski tehnik ali ekonomist ko- komercialni referent
mericalist
Padečnik Milan, Liptovska 3, S. kuhar	kuhar
Konjice
Adamič Vera, Gornja vas 10a Pre- prodajalec ali kuhar	prodajalec
bold
VELEPRODAJNI in
MALOPRODAJNI CENTER
ALADIN, tel. 741-894
vabi v ipavčevo 17
v Šentjur
(nasproti cerkve), kjer
ponuja:
-	pisarniški material
-	drobno biro opremo
-	domače in tuje didaktične
igrače
-	veliko daril za BOŽIČ in
NOVO LETO
-	mikavna darila
Za trgovce - od 30 do 45
dnevni rok plačila.
Naš moto:
ZAKAJ PLAČATI VEČ?! ,
Center za duhovno kulturo
organizira
tečaj osebne
reintegracije - GAMA
GAMA je metoda za širjenje
zavedanja. Z njo dosežemo
telesno sprostitev, čustveno
umiritev in miselno zbranost.
Tečaj se prične 7. decembra
ob 18. uri v CID (Pionirski
dom), Celje, ul. 29.
novembra 14.
Traja 7 dni po približno
2 uri; od 7. do 9. in od 18.
do 21. decembra.
Vabljeni!
1. decembra je začela veljati nova zelena karta,
ki jo je Triglav izdal po pooblastilu Slovenskega zavarovalnega biroja.
Preden potujete v tujino, staro zeleno karto brezplačno zamenjajte na enem od naših poslovnih mest ali pa nam jo pošljite
po pošti in vam bomo poslali novo. Če ste medtem zamenjali registrske tablice vašega avtomobila,
vas prosimo, da nas na to posebej opozorite.
Zeleno karto lahko seveda zamenjate tudi na mejnem prehodu,
le da bo tam treba plačati.
Št. 48 - 3. december 1992
43
Št. 48 - 3. december 1992
44
Št. 48 - 3. december 1992
45
Št. 48 - 3. december 1992
46
Št. 48 - 3. december 1992
47
Št. 48 - 3. december 1992
48
FRAČ-nice
Ptički letijo ¥ nebo
Slovenski ministri zelo radi letajo po zraku.
Obrambni Janez Janša se je na kozjanske voja-
ške manevre sicer pripeljal s službenim audi-
jem, a po dobri urici, ko je imel vaj zadosti, je
ukazal, naj mu pokličejo najbližji helikopter.
Kljub temu, da naj bi helikopter sodeloval
v vaji, je z Janšo poletel v nebo...
Kakšno uro zatem je imel mraza, pokanja in
vaj zadosti tudi Jelko Kacin (informiranje).
Izvolil si je poklicati zračni stepalec in z njim
poletel nazaj v Ljubljano. Nad prestolnico je
pilotu odredil kar pristanek sredi Tivolija in
s svojim desantom na smrt prestrašil enega
svojih potencialnih volilcev.
Slovenske Konjice,
27. novembra
Dialog dveh akterjev LDS, v katerem Celjan
Borut Alujevič-Lujo išče nasvetov pri pred-
sedniku stranke dr. Janezu Drnovšku
»Prišepni mi no, Janez, kako naj pripeljem
regionalizem skozi državni svet, ko bom postal
poslanec...«
»Plačanega šepetalca imate samo v teatru,
tu pa smo v službi politike, dragi moj Lujo...«
»Ampak moja igralska lučka je dogorela,
zato bi se rad poskusil v politiki...«
»Tudi to se dogaja...«
»Seveda. Ronald Reagan je bil čisto majčken
Igralec, zato pa je potem šel v politiko...«
»Ja, to se je zares zgodilo...«
»Ampak, postal je tako velik politik, da je
bil celo predsednik ZDA!«
»Ja, res je bil predsednik ZDA...«
»Jaz bom pa postal Alu Reagan...«
»Velja poskusiti, moj Lujo, zaenkrat so še vsi
poslanski stolčki prazni...«
Visoko storilni Piano
Brane Piano, svobodni novinar iz Celja, je
bil od lani zaradi svojega novinarjenja sedem-
krat tožen, vendar niti enkrat obsojen. K svo-
jim dveletnim uspehom pripisuje tudi dejstvo,
da ga je celjskemu tožilstvu ovadil sam samcat
minister Janez Janša, tožilstvo pa se je po treh
mesecih prekladanja spisa odločilo razglasiti
se za krajevno nepristojno in zadevo poslati
kolegom v Maribor. Še z eno zadevo se Piano
rad hvali. Januarja je za naš časnik spisal
članek z naslovom Gala lumparija, zdaj pa je
pravna osnovi tega pisanja celjska SDK tožil-
stvu ovadila vodilne delavce Blagovnega cen-
tra oziroma podjetja Gala Trade. In če ga še
sami enkrat pohvalimo - avtor nagrajenega
spota, za katerega je naša hiša v Portorožu
letos dobila Zlati boben, je bil prav tako Piano.
Pred časom pa smo začudeni opazili, da ko-
lega Piano v Celju kandidira na volitvah za
državni zbor na listi Slovenskega ekološkega
gibanja. Ko smo ga pobarali, kako je s tem, je
posebej za rumeno stran izjavil: »Prasic in
lopovov se je treba lotiti z vsemi sredstvi. Sa-
mo pisanje v cajtenge ne zaleže!« Le s čim se
bo hvalil čez nekaj let, če ga bodo volilci v za-
dostni meri podprli in bo res izvoljen?
»Nemogoče Je
mogoče*' bo
preživelo!
Res je, da top management
Kovinotehne skrbi za svojo
psihofizično kondicijo, smo iz-
vedeli. Ne samo na tenis igriš-
čih, ampak tudi v temnih ko-
tičkih plesnih in kvartopirskih
prostorčkov,	mimogrede
- v službo kar pripla vajo v svo-
jih velikih ladjah - vendar tudi
baza Kovinotehne pridno tre-
nira. Teče, kolesari in se uk-
varja z vsemi vzdržljivostnimi
športi. Zakaj? »Zato, da bo
v teh razburljivih časih -kos
spremembam na trgu in svoje-
mu top managementu«, trdijo
poznavalci razmer v Kovino-
tehni.
Podjetje I RS A
in njihova drogerija
PIRAMIDA
v nakupovalnem centru Nova
vas
vam v mesecu pozornosti in
družinske sreče
ponujata:
-	darilni program iz EGIPTA
-	domačo in tujo kozmetiko
(npr. SINGNO)
-	bižuterijo
-	atraktivne italijanske dež-
nike
(od 1000 do 1800 SIT)
tel.: 411-458
...da bodo tako iz srca
pričakovane volitve vse-
eno množično obiskane.
Treba je namreč vedeti,
da bo samo na voliščih ši-
rom po mili Sloveniji (za-
stonj?) delalo nekaj tisoč
ljudi.
...da je bil Mirko
Krajnc preteklo soboto
pri Mlinarjevem Janezu
sicer gost dr. Andreja
Ocvirka in njegovega
Abrahama, da pa je bil
tam tudi poslovno.
Z Walterjem Wolfom se
je namreč nujno moral
dogovoriti o avtocestni
povezavi med celjskimi
parkirišči.
.. .da se zima začenja,
sindikati pa marsikje
sploh še niso organizirali
tetke Jeseni.
So se pa res spremenili
časi. Ja, ja, včasih je blo
lepo, zdaj pa ni več ta-
ko... Sicer pa obstaja tu-
di zgodba o »zadnjih 45
letih«.
...da je Bojan Ekselen-
ski Jelinčičev trojanski
konj.
Že mogoče, čeprav je
bolj podoben celjskemu.
...da je imel Mirko
Fric Krajnc sestanek
z volilci prav v telovadni-
ci Partizana v Gaberjah.
Le kdo bi si mislil, da
se bo tako spozabil? Pa
ravno on, ki najpogosteje
očita »zadnjih 45 let«.
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Na strani šaljivcev NT&RC pričenjamo
z izborom šale tedna, ki prihaj^o na naš
naslov v vedno večjem številu. Salo bodo
izbrali naši bralci z glasovanjem na kuponu.
Vsak teden bomo podelili zmagovalni šali,
kot tudi enemu izmed izžrebanih bralcev,
po eno praktično nagrado. Avtorji šal ne
' Dodo podpisani po vrstnem redu, zmagoval-
no šalo pa bomo v naslednji številki še en-
krat objavili z znakom, ki smo ga že pred-
stavili v zadnji Tednikovi petici.
Brivska
Mož stoji pred ogledalom z brivskim apa-
ratom v roki. Papagaj v kletki pa mu neneh-
no ponavlja: »Urezal se boš, urezal se
boš...«
Mož mu ukaže: »Molči papagaj neumni!«
in ga zapre v WC školjko.
Ko pride žena domov in gre na manjšo
potrebo pravi papagaj: »Saj sem ti rekel, da
se boš urezal, pa še slabo si se obril«
Obljuba
»Dragi, prisegel si mi, da se bova pozimi
'^^ročila!«
»Že, že, draga, toda ali je to sploh kakšna
zima?«
Maščevanje
Nekega moža je povozil vlak in ga precej
poškodoval. Ko so ga po treh mesecih odpu-
stili iz bolnišnice, je šel v trgovino z igrača-
mi, kupil vso zalogo vlakcev, vzel iz torbe
kladivo in vse razbil. Osupli prodajalki je
pojasnil: »Treba je vse pobiti, dokler so
majhni!«
Prometna
»Takoj dol s kolesa, gospod državljan,
mar ne vidite, da vam luč na kolesu ne
gori?«
»Saj sem to že storil, gospod policaj, pa mi
kljub temu ni gorela!«
Hitrejši
»Veš, včeraj smo bili na lovu in sem videl,
kako zajec teče veliko hitreje kot pes.«
»Seveda, saj ni čudno. Zajec teče za sebe,
pes pa samo za gospodarja.«
Šale za današnjo stran so prispevali: Cvetka'
LESKOVŠEK iz Gorice pri Slivnici, Zoran
MIRČIC iz Celja, Milena BUKOVŠEK iz Ka-
lobja, Jakob OGRAJENŠEK iz Galicije in Ivan
STRMOLE iz Celja.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Iz ohceti na ohcet
Na Svetini ima vsaka druga hiša doma
muzikanta. Pihalci so sicer bolj redki in
mogoče je bilo povpraševanje po klarineti-
stu Francu Romihu prav zaradi tega pogo-
stejše. Pravi, da je igral na preko 500 ohce-
tih po vsej Sloveniji in včasih je imel sobote
zasedene tudi po nekaj mesecev vnaprej.
• »Harmonikarjev je res veliko in ker je
>štima< bolj polna s klarinetom, so me seve-
da kolegi zelo radi vzeli s sabo. Z enim od
njih sva nekoč prišla na ohcet z >rukzakom<,
v katerem so namesto harmonike bili >bata<
škomji. Včasih še ni bilo >kufrov< in je pač
v naglici pomotoma zagrabil napačen na-
hrbtnik. Verjetno se redkokateri lahko poh-
vali, da je brez premora igral dve ohceti
skupaj. Jaz sem jih od petka do petka ne-
pretrgoma. Do ponedeljka sem zabaval sva-
te na prvi domačiji, drugo ohcet, ki je bila
izjemoma preko novega leta, pa sem nato
kar nadaljeval do konca tedna. Če je bilo
veselje z našo muziko kje na kmetih, sem si
običajno vzel kakšno uro časa, da sem malo
pobrskal po >štali in dilah<. Jaz imam na-
mreč na grbi srečolov, kjer v koš pripravim
razne stare uporabne in neuporabne pred-
mete in jih v srečolovu razdelim. Ženin in
nevesta imata običajno po moji zaslugi
takšno srečo, da zadeneta telege. Ali pa že-
nin — >štrik<, kuharica kakšen preluknjan
pisker...
Rekel sem že, da sem igral po vsej Slove-
niji in ljudje se kar precej razlikujejo med
seboj. Tako so v okolici Laškega in Svetine
najboljši plačniki, na Kozjanskem ohceti
dolgo trajajo, na Pohorju, če se predhodno
ne pogodiš, lahko ostaneš brez denarja, na
ljubljanskem se hitro utrudijo, v Halozah pa
so najbolj razviti stari običaji. V spominu
mi je ostal običaj, kjer ženina in nevesto
pospremi v zakon vsa vas. Podoben je naše-
mu šranganju, le da tam pridejo na kup vsi,
tudi ženske in otroci, v nošah in maskah. Vsi
nekaj delajo in se s svati besedno pogajajo
za nevesto — vendar brez denarja. Mislim, da
je podobnih ohceti z običaji na žalost vse
manj, kar dokazuje, da je vse manj tudi
pravih kmečkih družin.«
EDI MASNEC
Ena Iz Francljevega rokava
Kmečki fant se je odpravil v mesto, kjer
naj bi si v železnini nabavil novo sekiro.
Trgovka mu je prijazno ponudila sekiro
s štilom.
»Veste jaz imam veliko lesa doma in bi
imel nenasajeno sekiro.«
»Imamo samo sekiro s stilom.« »Potem pa
nič.«
Ko je fant odhajal, ga je trgovka prijazno
ustavila:
»Vi, gospod, ki ste s kmetije doma - imate
morda kaj jajc?«
»Imam. Vendar so s štilom!«
Kupon
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:.
Z NAJVEČJO
POSLOVNO MREŽO
V SLOVENIJI
Št. 48 - 3. december 1992