Poštnina plačan* v
Cena 2S.— lir
■pedic. lit «bb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-S» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. IS. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni račund: Trst itev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto IX. - Štev. 38
Trst - G< rica 23. septembra 1955
Izhaja vsak petek
Padec diktatur
Perona ni več. Z njim je zopet odšel eden izmed listih, ki so gradili svojo oblast za stoletja, pa jih je odpihnilo, ne da bi za njimi bilo komurkoli žal.
Poučni so ti padci diktatur. Peron je imel še po prvem uporu, ki je izbruhnil 16. junija., čas, da se dostojno umakne in da preide v zgodovino kot eden tistih redkih, redkih diktatorjev, ki se zavejo, kdaj jim je odklenkalo ter si sami zgradi most za umik. Ko je bil v stiski, je res podal nekaj pomirljivih izjav, ki so nas napeljale, da smo se vprašali, (tli ne bo morda peronizem sledil zgledu kemuliz-ma, ki se je pustil sam na volitvah poraziti, in to od opozicije, katero je tako rekoč sam vzgojil. Toda čim je Peron mislil, da je že na konju, da ima vajeti zopet v rokah, je namah postal drugačen. Ni več mislil na umik, temveč je podžigal množico, naj zažiga in razbija sedeže nasprotnih organizacij in zbirališča drugače mislečih državljanov.
Morda sam niti ni hotel tega. Morda je bilo njegovo prvotno zatrjevanje, da: ne bo več kandidiral, da se bo umaknil, iskreno. Toda z usodo njegove osebe je bila povezana usoda vseh mogočih hierar-hov in hierarčkov, katere je spreletela zona ob misli na bodočnost, v kateri bi se znašli, če bi v Argentini prišlo do spremembe režima. Demokratični mehanizem, ki prisili vsakega oblastnika, velikega ali majhnega, da je v vsakem trenutku pripravljen na umik, je v Argentini že dolgo nehal delovati. Kakor i;sak diktator, tako je tud; Peron bil v veliki meri suženj svoje okolice, ki ga ni morda niti ljubila, pič pa ga je rabila. Skoro ■osem diktatorjem je to končno postalo usodno. Tudi če je majhen vodilni krog spoznal, da. je nastopil, čas odhoda, so morali vztrajali, kajti imeli so zvezane roke. Tok katerega so od začetka sami vodilU jih je v zaključnem obdobju nosil brez ali celo proti njihovi volji, kamor je hotel. Tako se je dogajalo p preteklosti, včeraj in tako se dogaja danes. Peronov 'primer samo potrjuje to pravilo.
Ko smo nekoč v. našem listu pisali o padcu diktatur, smo podčrtali, da je za njihovo rušenje neizogibno potrebno središče, na kar terega se akcija lahko opre. Tudi v politiki velja znani Galilejev stavek: »Dajte mi oporišče in obrnil bom svet.« Brez sile, ki naj v trenutku prevrata poskrbi za red. ki naj proti fizični sili diktatorskih policij in oboroženih oddelkov postavi druge enako močne ali še rrdnejše sile, je naivno sanjati a preobratih.
V hitlerjanski Nemčiji ni priše! noben resen poskus za rušenje diktature iz političnih vrst, čeprav te niso imele malo pristašev. Realne pogoje za uspeh je imela samo ak cija, za katero je stal generalni štab oboroženih sil. V Italiji je potekla odstranitev Mussolinija sorazmerno mirno, ker sta ga stisni la v precep vojska in važen ustavni činitelj, kakršen je bil takrat kralj. V Argentini, ki zopet ni no bena izjema od tega pravila, je prav tako odigrala odločilno vlogo vojska. Ce se ta v določenem tre nutku ne bi postavila za predstavnico zahtev večine naroda, bi dik tatorska klika lahko še desetletja mašila usta neoboroženim držav Ijanom, jih zapirala v ječe in podila v pregnanstvo.
Pravijo, da je slabo, če se gene rali začno vpletati v politiko, po sebno pa še, če si nadevajo vlogo tolmačev narodne volje. Vsekakor to ni znak normalnih razmer. Hamletom bi lahko dejali, da tq pomeni, »da je nekaj gnilega v de želi Danski«. Toda če je gniloba že tu, če se narodni volji že dela si la, potem je prav gotovo pravilne je, da se izbere manjše zlo. T manjše zlo pa je v takšnih prime rih neredko tudi edina rešitev. Ti strm., ki tvegajo takšne podvige pri katerih gre za razširjenje svobode, za odstranitev stanja, ki je postalo nevzdržno, za odstranitev oseb, ki so se na oblasti obrabile pa tega ne marajo priznati, je treba izreči samo priznanje. Seveda je potem od njihovega zadržanja odvisno, da postavljene ideale in napovedane programe tudi uresničijo. V nasprotnem primeru bi jim lahko očitalo, da so eno zlo za menjali z drugim, da niso ravna iz plemenitih nesebičnih razlogov temveč samo iz osebnega stremu štva.
Zdaj, ko Argentina začenja no vo pot, za katero ji samo želimo, da bi bila uspešna in vredna bogate dežele in naroda, med katerim
Državni udar v Argentini
le
pa
odbor vladnih sil je pozval upor nike, naj pridejo na pogajanja v Buenos Aires, toda uporniki so odgovorili, da morajo vladni pred siavniki priti <ja admiialsko lad«o. Ki je vodila blokado Buenos Airesu, Tudi temu pogoju je bilo ugo deno, saj so pač uporniki gospodarji položaja. V trenutku, ko te pišemo, pogajanja med predstavniki oWh strank ie niso končana, upravičeno pa se pričakuje, da bodo Argentini prihranjene strahote državljanske vojne.
Peron, kateremu je namesto kolikor toliko častnega umika ostal na izbiro samo nečasten tbeg, se je zatekel na neko paragvajsko to-povnjačo, da bi na njej pobegnil v sosednjo državo. Paragvajska vlada pa je ie izjavila, da mu ne b-, dala političnega zatočišča. Tudi argentinska vojna mornarica je na • povedala, da ne bo dopustila, de bi topovnjača zapustila buenosai-reško pristanišče. Ne ve se še, kako bodo rešili ta problem, ko gre vendar za vojno ladjo sosednje in prijateljske države.
Tako je v Argentini končala pe-ronistična doba. Dediščina, katero zapušča, je posebno na gospodarskem področju težka. Zgrajene sc številne nepotrebne industrije, kme • tijstvo in živinoreja, irekdaj gfev-ni vir argentinskega blagostanja sta ra na tleh. Argentina je imela po d:ugi svetovni vojni velike zaloge polnovrednih tujih valut, veliko kredita v tujini, ogromno ne ravno bogastvo v poljedelstvu. Peron pa je hotel tekmovati z Zdru ženimi državami, pritisnil je na poljedelstvo, da bi s pridobljenimi sredstvi čim hitreje industrializira! deželo. Toda kmetijstvo, ki ni kmetom nosilo dobička, je začelo propadati, ob vedno večji revščini in-
Tri mesece po ponesrečenem vojaškem uporu, do (katerega je pri šlo 16. junija, je v noči od preteklega petka na soboto v Argentin; iabruhnil nov, toda tokrat večji in bolj pripravljen vojaški upor. Razlogov zanj ni manjkalo: Peron in njegovi pristaši niso vodili obljubljene pomirjevalne politike, temveč so svojo diktaturo celo poostrili. Množice so podžigali k izgredom In napadom na politične nasprotnike. Napovedali so ustanovitev režimske milice, ki bi prej ali slej pač dobila oblast tudi nad vojsko.
Vsi, ki so bili v Argentini drugač nihi misli, so uvideli, da je nastopil zadnji trenutek, ko se lahko še rešijo okovov totalitarne diktature, katero je, če enkrat združi v svojih rokah' vso oblast, kaj težko zrušiti.
Od sobote do ponedeljka so prihajale iz Argentine v svet nasprotujoče si vesti. Vlada je trdila, do ima položaj trdno v. rokah, da u-pornike uničuje in da je samo vprašanje ur, kda.i jih bo zlomila.
Uporniki pa so trdili nasprotno: da napredujejo, da zavzemajo eno po-krajinsko središče za drugim, dr čete, ki jih vlada pošilja prot! njim, prehajajo na njihovo stran.
Kakor v uporu 16. junija, tako se je tudi tokrat mornarica pridruži-upornikom in je organizirala blokado glavnega mesta Buenos Airesa.
Čeprav ni bilo sigurnih podatkov, je vendar bilo na dlani, da je položaj resen. 16. junija je vlada udušila upor v nekaj urah, tokrat so v ponedeljek boji trajali in etji dan. Uporniki so v tem času celo ustanovili začasno vlado ter so tako postali prava vojskujoča stranke. Mornarica, ki je zaprla dohode v Buenos Aires, je napovedala. da bo začela prestolnico bombardirati. Pozvala je prebivalstvo, naj zapusti določene mestne prede-Peronu in njegovim pristašem je dala ultimat, naj to gor j” preprečijo in se vdajo.
V ponedeljek je nato padla od Bolj ko vsaka značka v gumb j t ločitev. Peron—je uttfmat - spreieH- nici ati ■ paMljska izKafcnfcar v'žept, ‘'
dustrija ni mogla uspe:vati, trgovinska tbilanca je postala pasivna, vrednost domačega denarja je bili vedno nižja, nastala je popolna go spodarska zmeda. Kakor pač ve-? ali manj po vseh diktaturah, ki lastnih napak ne priznajo in se iz njih nič ne naučijo.
Peron je v. takšnih okoliščinah moral iti, ie je argentinsko ljud stvo hotelo dostojno živeti in se razvijati. In prav argentinskemu ljudstvu je treba prizneti, da se ga je tudi znalo rešiti. Ni čakalo na pomoč iz tujine ali na diktatorjeva smrt, temveč je svoje račune z njim samo Unudilo.
* * *
Po najnovejših vesteh je »vojaški odbor« sprejel vse pogoje uporn; kov in odstopil. Včeraj je usodo dežele sprejela v svoje roke provizorična vleda pod predsedstvom generala dona Edvarda Lonardija.
Usoda Perona še ni odločena. Zadnje vesti zatrjujejo, da je še vedno na paragvajski topničarki ki je blokirana j» uporniški mornarici. Pri bojih v Buenos Airesu je bilo pobitih nad 600 Peronovih udarnikov.
Obiski pri Titu
Pretekle dni se je mudil V Jugi>-
islaviji ter je bil sprejet od Tita bivši predsednik francoske vlad:' Pierre Mendes - F.iance.
Enako se je mudil v Jugoslayij' tudi ameriški senator Kelauer, ka terega je Tito sprejel v lovskem dvorcu na Belju.
Oba izjavljata, da sta bila z ob! skom zadovoljne.
Vsi iti obiski z Zahoda in Vzhodu -.naj bi dokazali, da Tito lahko izbira na dve strani. Dva stola pač....
Nemška odiseja
/iz Ženeve smo prejeli nasled nji dopis, napisan v. času sov■ jetsko-nemških pogajanj v Moskvi. Z njim želimo slovenskemu čitatelju prikazati še en> sodbo o tem važnem dogodku.
Ce imamo pred očmi dejstvo, da si Nemčija že nad sto let zaman prizadeva, da bi dosegla svoje notranje .ravnotežje, in da prav ta njena notranja neuravnotežnost v glavnem ni povzročila samo sred njeevropskega obračunavanja v letih 1848 do 1870, .temveč tudi obp svetovni vojni, tedaj nam postane jasno, kako važno je za ves svet da se že končno najde način, po katerem urediti skujiaj z nemškim vprašanjem tudi vprašanje Srednje Evrope.
Ob ženevskem zasedanju smo preteklega junija mogli opazovati, kako živo so se Angleži zanimali za združitev zahodne in vzhodne Nemčije. To zanimanje ni brez zve ze z Warthonovo šolo, ki vzdržuje tesno zvezo s Foreign Officeom angleškim zunanjim ministrstvom, in ki so jo osnovali s sodelovanjem nemških intelektualcev tekom zadnje vojne. Zato brez strahu, da bi nas kdo' demantiral, moremo reči, da je Warthonova sredina — War-thon j» dvorec, oddaljew kakih 10 km od prelivske obale in 70 km od Londona — aktivno posegala tudi v razpravo o tržaškem vprašanju.
In v tej sredini sedaj snujejo pobude zn nemško - sovjetski sporazum.
Ne sme nas v tem pogledu zestra šiti današnji izgled teh pogajanj ;S sovjetske strani naglašajo. da Rusija lahko čaka, verjetno uatr*. ker je Adenauer v svojem 79. letu starosti in bo z leti z vse manjšo odločnostjo zastopal nemško stvar.
Pohod komunističnih smeiauceo
On in njegovi ministri so odstopili, ustanovljen je bil vojaški odbo' treh generalov, ki naj se pogaja uporniki. Obkoljenemu diktatorju pač ni preostalo drugega. Ostal j gospodar samo> v prestolnicf, vse ostalo državno področje pa je bilo glavnem že v uporniških rokah. In še prestolnici je grozilo uniče nje z morja.
'Peronovo izjavo, s katero odstopa, je na radiu prebral genera’ Lucero, ki je rešil Perona 16. juni ja in je bil do nedavnega »vrhovn' poveljnik sil za zatrt je upora«. V svoji izjavi pravi Peron, »da je bila njegova dolžnost zahtevati spoštovanje zakona in. ustave, toda v sedanjih okoliščinah ne smeta bit* ne zakon, ne ustava nad državi-samo«. Potem, ko omenja, kako !e pred nedavnim sam hotel odstopiti, pa da mu to ni bilo mogoče, do daja: »Tudi če borbeni duh kog^ sili X borbo, mu patriotizem in ljubezen do ljudstva nalagata vse o-sebne odpovedi.... Mislim, da je- moje ravnanje pravilno spričo nevar inosti bombardiranja, ki bi povzro čilo škodo nedolžnemu prebivalstvu in državnemu imetju.«
V zadnjem trenutku je torej Peron le našel primerne besede, ki bi imele vse drugačen zvok, če b: jih izgovoril 16. junija, potem ko je formalno še ostal gospodar polo-_ žaja. Njegovo dejanje bi v takš nem primeru res bilo dokaz poli tične uvidevnosti in pripravljen^ sti na osebno odpoved. Ne bi prešel v zgodovino kot človek, ki je do zadnjega, s prsti in nohti gr a bil za oblast. Tako mu pa ostane samo to, da ni hotel tvegati držav ljanske vojne, toda tudi to šele, ko je spoznal, da bi bila zares brez upna.
Ob 17. uri, po krajevnem času (po našem j?ozno ponoči), so nato vladne radijske postaje pozvale vojaške poveljnike, naj ustavijo so vražnosti ter ostanejo na položajih katere trenutno držč. Tudi upornike so pozvale, naj storž isto. Vzpostavljeno je ‘bilo premirje.
Vzporedno s tem so začeli prvi stiki med novimi oblastmi. Vojašk
je tudi veliko naših sorojakov, bi bilo dobro, ko bi se tudi razni evropski diktatorji ozrli na Peronov primer, ki jim kaže, kje in kako končajo režimi, ki mislijo, da imajo vedno in edini prav. Prav tako pa bi se morali na ta primer ozreti tudi vsi, ki takšne režime podpirajo, čeprav jim njihova vest in narodna dolžnost nalagajo, da bi morali ravnati drugače.
ostaja najvidnejši znak partijskega aktivista njegov zunanji izraz. O-blastniški preziir vsega, kar stoj; izven komunističnih zapovedi; globoko zarezane brazde po čelu in licih, temne maroge pod razkuštra-nimi očesnimi vekami; pogled človeka, ki je neprestano skregan z vsem svetom in s samim seboj. To je proizvod stalinskega komunizma; izraz nenehne revolucije duha in nazorov, moreča megla nevoščljivosti, napuha, u strahova Inosti; vzdušje morišč in jetnišnic; okolje vojaških konjušnic. Te značilnosti veljajo za neredniške aktiviste vseh narodnosti, tako na tej, kakor na oni. strani železne zavese. Ta pečat gotovo ni zgolj izra« duše, zrcalo srca, pač pa so to učinki obremenjenosti najstvarnejših vzročnosti....
Te hladne ugotovitve niso proizvod »ameriških in angleških tovarn umetne gnojnice«, kakor bi pri »Delu« radi natvezili nepoučenim č pa 'so to (seveda iz drugačnimi besedami izražene) kritike sodobnih sovjetskih in vzhodnonemških preoblikovalcev zunanjih potez poklicnega komunista. Te značilnosti ki iso bile še do nedavnega »vzvišene čednosti« zgrajenega partijce, so — kot toliko drugih stalinskih pridohitev — novi gospodarji v Kremlju razveljavili, zavrgli In obsodili.
Mesto nadutega ustrahovanja - smehljaj vzhodnjaka
Ze oaekaj mesecev sem se s stalno naraščajočo napetostjo razvija iz Vzhoda protii Zahodu sovjetska ofenziva smehljajev. Ta ofenziva je pričela v, Avstriji, nadaljeval' so jo okrog ženevske konference in tudi v sami Ženevi. Višek svojeg.i začetnega obdobja pa je dosegla ob avgustovskem slavju, ko je kre meljski kolektiv povabil ves diplomatski zbor v Moskvi na veselo rajanje.
Drugi val ofenziive smehljajev se razvija — kakor smo nakazali že v zadnjih številkah »Demokracije« — na duhovnih .in umetniških po pniščih. Za bodočo spomlad pr pravlja sovjetski »Inturist« množic ne izlete v domovino socializma in iz nje. Skratka: Boljševiki so pri šli do spoznanja, da bi s smehljaj morda laže dosegli cilje, ki jih ni bilo moči doseči z ošabnostjo d-n u-strahovanjem. Te taktike se komu nizem poslužuje že vrsto let pr! snubljenju političnih pregnancev in beguncev za povratek v domovino — in ito ne brez uspeha.
Ta sprememba taktike (ne stra-
zornost svobodnega sveta. Dokazu-e, da boljševiki niso brez domišljije in domislic. »Smehljajoče resnice« sprejema človeitvo z večjo vnemo od »nasilniških resnic«, k: so jih širili do sedaj z ognjem in mečem prepričevanja. S to ugotovitvijo pa smo že zadeli žebelj na glavo: Ofenziva smehljajev ne slu-oznanjevanju kakršnih koli resnic! Ta ofenziva je namenjena, izključno političnim ciljem. Tega ne smemo pozabiti! Politika, vsaj tista, ki nam jo predvajajo na odru svetovnega gledališča, stremi za premočjo. Zgolj ea vprašanja sile in moči je šlo, dokler sta se Vzhod in Zahod medsebojno obdeloval* metodami živčne vojne. Za ista vprašanja sile in moči gre tudi danes, ko se vsipajo iz Vzhoda smehljaji vzhodnjakov.
;ije, gg. uredniki »Dela«!) je vse-lpred kratkim zbrali na vsakoletni or zaMmiva in "zasitt«—vso- ^■*--Wst»n»k	Tiega' jvw«
Smehljaj se izplača
To resnico je treba stalno osvetljevati v pravi luči, da nas ne zapelje, da nas ne omami. Ofenziva smehljajev izhaja Iz političnega u-stroja, katerega osrednja misel, pravzaprav malik je »načrt« »plan«. Po komunističnih prepričanjih se ne more ničesar zgodiiti ■brez postavljenega smotra in načrta. Vse in vsakdo mora biti pod rejeno določenemu cilju. Tako zatrjujejo kaitekizmi praktičnega ko munizma. Spričo tega je jasno, da tudi današnjih vistousmerjenih smehljajev ne smemo zamenjati s kakim nedolžnim smehljajem, ka-Icrien je y navadi med svobodnimi ljudmi. Tu gre za načrtne smehljaje, ki tvorijo sestavino velike, premišljene politične akcije. Pri tem me bomo na tem mestu raizmotriva-li, kakšni napotki so nagnali kremeljske gospodarje, da so zamenjali hladno vojno z ofenzivo smehljajev. Eno pa je gotovo: šele čas bo poučil, ali so ti smehljaji del pet-, deset- ali celo dvajsetletke.
Prav tako kakor Zahod in Vzhod vsak zase popolnoma nekaj drugega mislita, ko govorita o »svobodi«, »demokraciji« ali o »človečanskih pra/vicah«, tako mislita vsaic zase tudi, ko pričenjata s smehljaji v politiki. Prav ;zato se bo poli tika smehljajev Kremlju tudi izplačala. Zehod je na to čakal in u-pal. Pripravljen je brez pridržkov odgovarjati na smehljaje s smeh ljajem, dokler bodo v Moskvi razigrani. Kakor je Kremelj sam določil čas smehljajev, tako bo tud: sam določil, kdaj naj v svetovni politiki zopet smehljanje preneha.
Nova metoda prinaša sadove tu di že na Zahodu. V Ženevi so se
Prvič se je tega sestanka udeležil sovjetski pisatelj Ilija Ehrenburg.
tipično dialektiko zakotnega advokata je poskušal pred tem med narodnim forumom zagovarjati sovjetski komunizem. Ugledni švicarski dnevnik »Basler Nachrlchten*; je v nedeljo 11. t. m. o udeležbi tega gospoda napisal tole: »Prav švicarski forum je moral tega najne-značajnejšega od vseh sovjetskih književnikov priklicati Vj sredo poštenjakov — in to potem, ko so se drugje obrnili od njegovih duhov-mih žonglerskih umetnjakarstev. N? zato, ker bi moral zastopati svoj1? pošteno — v trpljenju Izpričano --komunistično prepričanje, pač pa zato, ker nosi v sebi lastnosti, s katerimi se ie izvil vsem notra njim krvavim obračunavanjem: zato, ker mu je uspelo, da se je vedno ob pravšnem trenutku stisnil in nato zojpet dviginil pokonci. Ali je bila res potrebna taka naglica, da so tega umetnika pretvarjanj ix>-vabili v Ženevo?«
Tudi rdeče Kitajska je poslala svoje čete v ofenzivo smehljajev Seveda z majhno varianto: gostovanje pekinške Opere, ki je po po vsej Evropi žela ogromne uspe he, ni nudilo niti sledu po kak! ljudskodemokratični lin še manj po ikaki komunistični umetnosti. Rde či igralci in pevci so prikazoval*, kulturne napore Kitajske iz časov pred komunističnim prekucuštvom Evropa je ploskala stari Kitajski! Verjetno zadnjič.
Takšna je ofenziva smehljajev, ki je zamenjala ofenzivo cestnega velja. Tudi pri nas se bo razbohotila. 'Ne pozabimo: kdor se zadnji smeje, se smeje nad doseženim u-spehom! Smeh je pri zapeljevanju nevarnejši od jeze; smeh vzhodnjaka pa je posmeh sovražnika!
Toda ta dokaj brezobzirna ruska trditev ne more prikrivati dejstvo, da je prav Sovjetski zvezi velik.* bolj ležeče na pomiritvi z Nemfi jo, kot to sme priznali.
Tako Rusija kot Amerike sta na lazpotju svoje zunanje politike. Za eno in drugo je Kitajska predmet največjega zanimanja. Kdor je zadnje čase opazil odločne koreke ze zbližanje med Združenimi država mi in Mao Tse - tungovo Kitajsko v vprašanjih izmenjave ujetnikov, v vzajemnem priznavanju polkon-zularnlh in konzularnih zastopstev, bo lahko razumel, da se Amerik«, vedno bolj približuje likvidaciji Cangkajškove državne zamisli.
Ameriško - sovjetski dvoboj prehaja z evropskega na azijslto pozo-rišče. S kakšnim orožjem vodijo to borbo je razvideti že iz tega, d:-se podzemna sovjttska propaganda vedno bolj občuti na Japonskem in do se tudi za popolnim prevratom v Kambodži čutijo sovjetski vplivi. Naravna posledica te spremembe pozorišča hladne vojne je zanimanje iza rešitev nemškega vprašamja, pri katerem ste na videz dve vpra šanji bili v spotiko, in sicer vprašanje nemških ujetnikov in vpra šanje priznanja vzhodnonemške re publike po bonnski vladi. V vzhodni nemški republiki so Sovjeti izvršili globoke socialne spremembe Izvršili so razlastitev vse fevdalm-posesti in zemljo razdelili mej kmete, ki so jo tudi sicer dotlej obdelovali. Priznenje vzhodnonemške republike bi pa pomenilo priznati tudi socialne reforme, ki so jih tamkaj izvršili. Ta dva kamna spotike pa ne moreta toi: ’ bistvo istega, čemur se hočeta približat; nemški in sovjetski pogejalec.,
Rusi so načelno pripravljeni vrniti vse nemške ujetnike, čim bo do v pogajanjih dosegli to, kar tipajo doseči. Toda tudi Nemci za voljo severo-nemške veleposesti nc bodo tvegali žrtvovati možnosti nemške združitve. Kakor se torej zdi, ti dve vprašanji nista nič dro g*ga .zefetni tipalki. Tudi Adenauerjev! očitki sovjetskim vojakom ne pome-niijo dosti, saj jih j? Hruščev z lahkoto zavrnil, kajti tudi nemška vojska se v Rusiji ni obnašala drugače.
Važno je le, da so razgovori pričeli, kajti ti razgovori so potrebni tem bolj, ker morajo seči globoko in široko. So to s-lovansko-german ska razjasnjevanja in ne prigod nostni prepiri. Ta pogajanje bi morala privesti do končne likvidacije nad tisoč let starega srednjeevropskega nesoglasja.
Kaj čuda torej, če stvari tte potekajo gladko. Prihodnjost nam i* nudila globlji vpogled v dozorevanje usode Evrope in tedaj bomo mogli soditi o tem, ali bo Srednjo Evropo uredil meč ald sporazum.
Mikojan i Jugoslaviji
Da ne bo novo sovjetsko-jugoslo-vansko zbližanje ostalo samo v tr kviru razmeroma hladne resolucije, katero so izdali ob zaključku letošnjega obiska sovjetske delegacije v Beogradu, dokazuje dejstvo, da je 'zdaj prišel v Jugoslavijo na počitnice sam podpredsednik sovjetske vlede, Mikojan. Bil je *e sprejet pri Titu in prav zaradi tega, ker ga spremlja tudi družina, bo imel vrsto neoficialnih, toda za-■to toliko bolj intimnih stikov z raznimi jugoslovanskimi veljaki. Ne ismemo namreč pozabiti, da ge z njimi koncem kancev le druži skupna ideja in skupni namen. V stikih z Zahodom tega ni.
lasne besede Meva
Komaj je zahodnonemško odposlanstvo zapustilo sovjetsko prestolnico, že so prišli tja zastopniki vzhodnonemške vlade z Grot*woh-lom in Ulbrichtom na čelu.
Ta obisk pa jo postal posebno pomemben zaredi tega, ker je na sprejemu vzhodnonemške delegacije Hruščev spregovoril nekaj besed, s katerimi je pdkrito vrgel na mizo tiste karte, glede katerih so si razni naivneži, posebno j?o Ženevi, delali razne utvare. Povedal je nič več in nič manj, kot da je ■politika sožitja za Sovjete le prehodna Stopnja raztegnitve komu nizma na ves svet. Dejal je: »Mi zdaj želimo živeti v miru. Toda strašno se moti, kdor misli, da naši nasmehi pomenijo, da smo se odpovedali Morxit, Engelsu in Leninu. Mi smo za sožitje, hkrati pa za širjenje komunizma. Prej bi se rak naučil žvižgati, kakor pa bi se mi odpovedali komunizmu.«
Besede so odkrite, da bolj ne morejo biti. Z njimi je Hruščev, vsekakor najpomembnejši mož v vodstvu Sovjetsike zveze, jasno povedal. kako si zamišlja mir In »koeksistenco« med narodi. S tena je dobila polno veljavo primera, katero je nekdo zapisal ob ženevski konferenci, za katero je dejal:	»Z vzdušjem, katerega je u
stvarila, se bistveno ni nič izpre-menilo, razen taktike. Ko bi prej Eisenhower predlagal medsebojno letalsko inšpeikcijo med Združenimi državami in 'Sovjetsko zvezo, .bi mu sovjetski tisk in politični prvaki odgovorili s ploho žaljivk ir zmerjanjem, zdaj pa se je na ta predlog 1500 članov Vrhovnega sovjeta samo gromko zasmejalo.«
VES
r i
Slouenske šole tik pred uzakonituijo
Ob letošnjem vpisovanju otrok
v osnovne in dijakov v srednje šole nas je veselo presenetilo uradno sporočilo, da je prosvetno ministrstvo pripravilo zakon za ureditev slovenskih šol.
Nikoli nismo v to uzakonitev izgubili upanja in prav zato nismo nikoli nehdli tdko uzakonitev tudi zahtevati!
Ze letos meseca avgusta, ko se je pri prosvetnem ministrstvu v Rimu zglasil odposlanec Slovenske demokratske zveze iz Gorice, nam. je prinesel vest, da je osnutek o-menjenega zakona že pripravljen. Vest je nato potrdil še sam mini ster Rossi, ko se je nedavno od tega mudil v Trstu. Zdaj pa sta vesi potrdila tudi radio ir. ves italijanski tisk!
Demokratična Italija, ki jo vlad-' predstavlja in vodi, je na tem, do uradno usliši naše pravične želje in zahteve, da nas zaščiti!
Slovenskim staršem v premislek!
Ko nas vest o uzakonitvi naših šol vzradošča, posebno še, ker v parno, da bo zakon človečansko pravičen, vabimo slovenske starše k pametnemu razmišljanju o zade
vi kot taki.
Dosegli smo, kot je videti, šolski zakon, zato je naša dolžnost, da naše šole tudi podpiramo in jih po živimo!
Metlo v roke in ven skozi vrata vsakega šovinista in malodušneža ki bi se še upal zanikati veljavnost in vrednost naših šol v Italiji!
Te slovenske šole so državne in se vodijo po državnem programu Imajo pa. to prednost, da se učenci na teh šolah učijo obeh jezikov slovenskega materinega in italijanskega. Vse ostale predmete pa poučujejo na slovenskih šolah v slovenščini.
Od nas samih je torej odvisno ali bodo naše šole uspevale in se obdržale. Zato vpišimo svoje otro-1 ke le v slovenske šole, ker so u radno priznane kot državne in pol noveljavne in vredne!
Proč torej s nezaupanjem in črnim gledanjem v bodočnost naših otrok. Oni bo do živeli veseli in, v miru; ker jih bo zakon ščitil bolj kot je ščitil nas sedaj že odrasle ki smo se morali vreči z vso silo \ in odločnostjo v borbo za dosego priznanja in spoštovanja naših šolskih pravic!
Svobodno vabite otroke v slovenske šole
Ker so slovenske šole državne, to je tudi z zakonom priznane, smemo vsi Slovenci prosto vabiti
slovenske otroke v slovenske šole.
To pa je ne le samo naša pravi ca, ampak tudi naša sveta dolžnost, ker imamo pravico do življenja in obstanka!
Zato vsi pospešeno na to delo-obiščimo takoj svoje sorodnike, prijatelje. in znance ter povejmo jim, kaj je z našo šolo ter jih pripravimo k temu, da svoje otroke vpiše jo v slovensko šolo.
Doba hujskaškega šovinizma in ustrahovanja je za nami!
Enakopravni smo s sodržavljani italijanskega jezika, zato storimo vse, kar je v naši moči, da opravimo svojo slovensko narodno in svojo državno dolžnost!
In kjer je treba, podpirajmo slo-vev.ske otroke potrebnih ali ubož-nih staršev, da bo Zavest narodne solidarnosti rodila najboljši uspeh!
V
seja
flesti iz Šteuerjana
nedeljo 118. t. m. se, je vršila našega občinskega sveta pod vodstvom župana g. Podveršiča.
Glavna točka dnevnega reda je bila odobritev stroškov za popravo občinskega poslopj", ki so ga do nedavno tega zasedali orožniki. Zdaj pa jim je država zgradila vojašnico in občinski uradi sfe prese-
lijo iz šole v svoje lastne prostore.
Pod fašizmom je bil Steverjan priključen -Sojskemu, zato smo našli našo občinsko hišo zdaj vso v neredu, kar je terjalo veliko stroškov za popravo.
V občinski hiši pa bodo namestili tudi poštni urad, zdravniški am bulatorij in po potrebi še kak urad javne koristi. Prostore pa bodo blagoslovili 16. oktobra t. 1.
* «r *
Brali smo razna časopisna poročila o obisku naših bratov s Koro škega v Steverjanu. V oči pa nam je padlo dejstvo, da je »Novi liste v svojem poročilu od 15. t. m. kratko in malo prezrl lep sprejem, k: so ga bili naši koroški bratje deležni od strani naše Kmetsko - de iavske zveze pod predsedstvom g. Hermenegilda Podveršiča.
Vidi se, da »Novemu listu« ne gre pogodu, kar prihaja s strani naših narodnih organizacij in narodno zavednih mož. Prepričani pa smo, da bi »Novi list« podal točno poročilo, če bi sprejem pripravila kaka rdeča organizacija....
In kako more kdo trditi, da Ste-verjanci niso za obisk nič vedeli1?
Pač pristransko poročanje, ki meče v slabo luč le tistega, ki se ga poslužuje!
lugoslovanstii konzulat
Mnoge stranke S.e pritožujejo, ker je občevanje z milanskim jugoslovanskim konzulatom preveč počasno, včasih pa tudi nemogoče. Ce stranke prosijo za listine neposredno pri oblasteh v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji, ne dobijo nobeneg’ odgovora. Ce se obrnejo na milen ski konzulat, tudi ostanejo često brez odgovora.
Zato je -želja strank, da bi to ob čevanje potekalo hitreje in tudi. da bi konzulat sam iskal listine pri pristojnih jugoslovanskih oblasteh, ne da bi jih moral prositi preko ministrstva.
Izgleda tudi, da je milanski konzulat preobremenjen z delom, zato -bi kazalo, da bi se oddelek preselil po možnosti za stalno v Gorici,. To -bi -bili morali že na videmskin pogajanjih sprožiti.
Zgodovinska proslava
Predpreteklo nedeljo je Gorica proslavila 500-letnico svojih mestnih pravic, ker je leta 1455 grof I-van raztegnit mestne pravice z go-riškega gradu in bližnjega okolja tudi na ostalo prebivalstvo izven mestnega obzidja. Slavnostni govor je imei vseučiliški profesor Pier Silv-erio Leicht iz Čedada, ki pa je seveda tudi on zamolčal vse, kar bi bilo o slovenstvu Gorice vred no povedati in priznati.
Epropeizem p besedah in praiisi
-V petek 16. -t. m. so v So-lnograd-u otvorili deveto letno zborovanje u -stanove Nouvelles Equ-ipes Interna-.tionales, to je Novih mednarodnih pobud, kakor bi ustanovo Sloven ci pravilno imenovali, saj je njen namen prav iskanje novih poti k rešitvi vprašanj za dosego plodnega sodelovanja ali vsaj mirnega sožitji y svetu ali vsaj v Evropi.
Popoldne istega dne je na zborovanju imel besedo tajnik italijanske Krščanske demokracije, poslanec Amintore Fanfani, ki je pou daril »potrebo, da vsi tisti, ki verujejo v veljavnost evropske ideje miru in napredka narodov, ne le, da to svojo vero. samo širijo, ampak, da it> tudi branijo v tistih skupščinah, katerim je zaupana skrb za stopnjujočo blaginjo vseh državljanov in ne skrb za ohranitev privilegijev posameznih uprav.«
Posebno vašnos-t -zadobi v Evropi delovanje krščanskih političnih strank«, je dejal Fanfani. »v prizadevanju za sklicevanje sestankov in v iskanju novih oblik sporazum - in povezave v skupnem stremljenju.«
Besede tajnika italijanskih de' mokristjanov zvenijo lepo in -do-
ŠOLSKE VESTI
Novo šolsko leto
Po ministrski odredbi se nov« šolsko leto 1955-56 -za Nižjo sred* njo in 'za Strokovno šolo prične v ponedeljek 3. oktobra. Dijaki iteh dveh šol na* -bodo točno ob 8.30 vsak na svoji šol, kjer jim bodo profesorji dali mekaj navodil za novo šolsko življenje, nakar jih popeljejo v cerkev k šolski maši.
Za gimnazijo - licej in -za učiteljišče pa se novo šolsko leto prične v ponedeljek 10. oktobra; tudi dijaki teh dveh. šol naj bodo ta dan ob 8.30 na šoli.
Jesenski popravni izpiti
Na drž. Strokovni šoli v Gorici so izdelali v. jesenskem -roku sledeči -dijaki:
Cez 1. razred: Cerv Lucijan, Cev-dek Koman, Codermaz Wal-ter, Crassini Sergij, Gulin Jožef, Nanut Karel, Peteani Marin, Cuk Diana Gorkič Bruna, Mersecchi Luci-ia, Nanut Lavra, Nardin Nerina, Spa capan Albina, Stamta Klara, Tabai Norma.
Cez II. razred: Gergolet Armand Juren Lucijan, Klavcic Emil, Kovic Anton, Novel Silvan, Rosic Viljem, Pahor Aldo, Pahor Oskar. Tcrpin Julijan, Ursic Pavel, Droc Helena, Ersetig Ada, Pisk Marija, Visintln Jolanda. Visimtin Sidon5-ja.
Zaključni izpit: Cra-li Jurij, Devetak Ivan, Florenin Adrijan, G, -miscech Kazimir, Juren Oskar, Ko vic Andrej, Marcocig Stanislav, Mueci Danilo, Sfiligoj Alfred, S-pa capan Bruno, Velušček Ferdinand. Camauli Ana, Gomi-sci Marija, Krapež Ivana, Oitzinger Magdalena. Špacapan Zmaga, Zollia Rojc Zajre.
Na drž. Nižji srednji šoli v Gorici so izdel-ali v jesenskem roku sle deči dijaki:
Cez I. razred: Brambilla Franko. Koršič Rudolf. Lavrenčič Jožef.
din Vojko, Sirk Aleksander, Černič Olga, Erzetič Marija Marto, Koshuta Teodora, Levpuscech Helena, Nardin Nada, Pelicon Jožica, Sfiligoj Leopolda, Uršič Jolanda, Marassi Silva.
Cez II. razred: Macuz Ivan. Me tlika Marjan-, Pahor Ciril, Perso gl-ia Fabij, 'Persolja Adolf, Pettarin Božidar, Cigoj Neva, Di Dio Silva, Leban Anka, Leban Marija, Ličer Suzana, Marassi Eleonora, Polh Marjeta, 'Sossou Ana, Oitzinger Albina.
Nižji tečajni izpit: Anselmi Er nest, Brai-ni Kazimir, Corsi Hadrijan, Cussigh Aleš, Furlan Hadrijan, Paulin Ivan -Pavel, Paulin Marko, Primosig Silvester, Tomšič Jordan, Brescia Klavdija, Comi Marija, Cotič Ida, Cristiani Ivanka, Cvetreznik Marta, Gulin Miroslava, Jach-in Marija, Marinig Ro zana. Marussi Ana, Prinčič Dragica, Sereni Vijolica.
GIMNAZIJA - LICEJ Cez IV. razred gimnazije: Am brosi Marta, Cernic Franc, Gruden Marjan, Marcussa Jožef, Sirca Franko, Svab Konrad, Vižin Marina.
Cez I. licej: Bregant Ivan, Ferle-tic Ivan - Karel, Furlan Silverij, Gruden Aleš, Lutman Maksimilijan, Pauletig Jožef, Rijavec Marija.
Cez II. licej: Cigoi Marija, Cvitkovič Dr-gan, Leban Aleš, Petrič Nada, Stigari Boris.
Sprejemni izpit v I. licej: Budih-na Anamarija, Jarc Jožef. Lovrečič Danilo, Sfiligoj Lionello Savo.
UČITELJIŠČE
Popravni izpit čez l. razred: Cc-sc-hin Wanda. Gomiscech Severina.
Cez II. razred: Cerni-c Emil-ia, Cotič Vir-gilij, Frandoli Maria, Leban Borut. Marussi Bruna. Zida ric Lucijana.
Cez III. razred: Perat Marija,
bro dejo pri srcu. Zato jih tu-di odkritosrčno pozdravljamo kot pametne in umestne!
Pripomniti pa moramo, da smo lakih besed iz ust italijanskih poh tikov in državnikov že več kot va jeni, ter da -bi z njimi mogli napolniti zelo debelo knjigo. Toliko smo jih že slišali in -zabeležili!
Slovencem v. Italiji, ki od leta 1866 do danes občutimo vso trdoto srca italijanskih politikov In dr žavnikov, ki nasproti nam vodijo politiko preziranja, zapostavljanja in odkritega raznarodovanja, lež"* na srce vsaka lepa Izjava o ljubeznivem sožitju med narodi, o spoštovanju človečanskih pravic, o klicanju krščanske strpljlvosti in ljubezni. Hkrati pa se nam poraja bridka slutnja, da gre .zopet za jalove, zgolj formalistične izjave politikov. in državnikov, ki se z njimi le ponašajo kot pav s svojim perjem!...
Naša trda usoda nezaželenih evropskih bratov in celo na narodno smrt obsojenih državljanov stoji v k-ričečem nasprotju z nasveti o pobudah za pobratimijo med -narodi'
Treba je začeti doma, gospod poslanec Fanfani, tajnik italijanskih demokristjanov. Treba je spošto vati krščansko moralo mirnega sožitja med naredi prav tu v tem predelu italijanske republike, ker se prav -tu s. praksi dogaja to, kar bi poslanec Fanfani rad odpravil iz drugih predelov Evrope.
Zbrani ■ zborovalci, ki so v Solno gradu poslušali besede poslanca Fanfanija, tajnika italijanskih demokristjanov, so mu prav gotov*-tudi ploskali, ker so si mislili, da -govori v imenu pravičnih -politikov in državnikov ter zavestne krščan ske politične stranke. Morda «so tisti zborovalci celo zavidali italijanske državljane slovenskega jezika, ki jim je usoda -podelila veliko srečo in čas-t, da jim upravljajo tak' vzorni gospodje in stranke.
Ce pa -bii se v Solnogradu oglasil k besedi kak Slovenec italijanskega državljanstva in povedal, da nima v Italiji niti pravice posluže vati se -svojega jezika v javnih u-radih in niti podeliti slovenskeg.-, imena svojemu rojenčku ter peti ■Slovensko pesem, ko gre na nabo*-, tedaj 'bi, upamo, tudi poslanec Fan fani zardel.
Čudno ravnanje Titovih oblasti
s tem, da se za takega sam naziva.
Ze samo klevetanje nekega vnetega pns-Lša ali celo »javnega de lavca« iz vrst novolistarjev doKa-zuje, kaj in česa so nekateri zmožni.
Biti katoličan in podpi-rati a-li ."'e samo zagovarjati komunistični režim (kot j*e v programu in delovanju novolistarjev), ki sloni na ma terializmu m teži za tem, da uničuje vero u Boga, je dokaz nepravilnega krščanstva ,in torej v.se prej kot zdravega liberalnega m; ■ šljenje, in -udejstvovanja.
Nas poštene demokrate, ki nam je čistost ve.re tako pri srcu kakor čistost vsega narodnega življenje in napredka, neumno podtikanje ■novolistarjev več kot toliko ne zadene, ker javno priznavamo in izpričujemo svojo vero v demokra cijo, ki je plemenita hčerka liberalizma v tistem dobrem in neprecenljivem pomenu besede, - ki ge tudi vsak pošten duhovnik prizna va in zagovarja, in ne v tistem slabem pomenu, ki ga novolistarji med nami in v naših vrstah ne morejo .iztaknili!-
-Praz zato pa lahko naletimo na bolj poštene in vnete katoličane v naših demokratičnih vrstah, kot pa v vrstah -zagovornikov komunističnega režima!
Vedno bolj prihajamo do prepričanja, da videmskim sporazumom glede prostega gibanja in maleg« trgovanja v določenem obmejnem pasu ne bo kaj prida. Ovire prihajajo vedno s strani Titovih oblasti ki ne izdajajo prepustnic svojim ljudem, ne dovoljujejo dogovorje nega avtobusnega prometa in na blokih ljudi s te strani zavračajo.
Tako prihajajo poročila z one strani meje, da se ljudstvo mora kar boriti, da doseže tiskovino za prošnjo prepustnice. Ze ob štirih zjutraj se ljudje zbirajo pred uradi, ki delijo tiskovine. Teh pa kot nalašč ne ra-zdelijo več kot po štirideset na dan, in sicer po eno na družino, namesto da bi dali vsakemu drevi trnu sv-o '■!
Pretekli teden pa so kar dve italijanski osebni korieri na -bloku pri Rdeči hiši v. Gorici zavrnili, češ da besedilo sporazuma ni jasno.
V nedeljo 18. t. m. so na vseh go-riških -blokih, razen na onem pri Rdeči hiši v Gorici. Titove obmejne oblasti zavrnile kakih dve sto italijanskih državljanov, ki so hoteli \z jugoslovanski pas, pa čeravno so imeli na prepustnici razločno napisano ime -bloka, preko katerega smejo potovati.
Za prevoze blaga iz Titovine so ovire še večje, ker ne pustijo prinesti v -Italijo skoro ničesar. Za dvanajst žepnih robcev so -zahtevali 900 dinarjev carine.
Prevladuje vtis, da se tam preko meje Titove ' oblasti nekam kesaio tega sporazuma o obmejnem pasu saj bi drugače morale dogovor vendar pošteno izvajati!
V Titovino je v nedeljo šlo preko goriškega bloku pri -Rdeči hiši kakih štiri sto ljudi. V Italijo pa je prišlo komaj kakih deset jugoslovanskih državljanov. Ze to dej stvo kaže, da je gibanje v Italijo onstran meje nezaželeno!
Ze-leti bi -bilo, da bi se zadeva enkrat razčistila in da bi tudi jugoslovanske oblasti ne delale ljudem velikih in sitnih ovir.
V torek 20. t. m. bi morala pričeti obratovati Ribijeva koriera v Šempeter pri Gorici in- nazaj. Vožnjo pa so odložili, upati je za kratek čas! Zakaj, ni znano. Sicer pa si tudi- italijanska javnost goji preveč rožnato upanje. Saj ljudje ni majo denarja, da bi kar v gručah potovali, se vozili in ... s tri sto dinarji trgovali!!!
padnikom jugoslovanske narodnostne skupnosti na tem ozemlju enakost glede političnih in državljanskih pravic. Doslej — pravi pismo —'- se ni smatralo za potrebno nit: objaviti v zakonski obliki besedila sporazuma in Posebnega statuta.
Ker med drugim še vedno, čelu di samo formalno, obstajata čl. 122 civ. post. in 137 kaz. post., lahko pride do zadrege n. pr. pri izvajanju -besedila čl, 5 Posebnega sta-tu ta, ki je v očitnem nasprotju z gornjima zakonskima določbama.
Društvo »Pravnik« prosi ugledni zbor, da bi opozoril pristojna o-blastva na omenjene obžalovanja vredne neprijetnosti in priporočil, da bi bile odpravljene.
SO milijonov za nova stanovanja
Iz Rima je prišlo sporočilo, da ja pristojno ministrstvo odobrilo -nadaljnjih s-t.opetdeset- milijonov lir za- zgradbo novih stanovanjskih hiš naši provinci.
Krajšanje železniške proge
Železniški inženirji že črtajo smer iz Sv. Ivana ob Nadiži (San Giovanni al Natisone) do Zagrad: (Sagrado), koder bodo zgradili novo železniško progo, da skrajšajo pot iz Vidma v Trst.
Opišite otroke v slovenske vrtce!
Goriški župan sporoča, da se bo vpisovanje otrok v slovenska vrl-v Gorici, ul. Croce št. 3 in, ul.
Ram-daccio št. 22, od 22. do 28. t. m.. 12. ure na sedežu
vršilo vsak dan in sicer od 9. d«, vrtca.
'Vpišejo se lahko otroci, rojeni v letih 1950, 1951 in 1952.
Ob vpisu morajo starši predložiti rojstni list otrok in pa potrdilo o cepljenju proti kozam in proti da vici (vaccinazione antivaiolosa e antidifterica).
Društvo »Pravnik« v Trstu je poslalo predsedniku III. kongresa pravnikov, ki -zborujejo v Trstu pismo, s katerim pozdravlja kon gres in opozarja zborovalce na ne katere določbe memoranduma (točka 6.), ki se.še vedno ne uveljavljajo. -Te določbe zagotavljajo pri-
Marinig Jožef, Mosetti Ivan, Nar-Radetti Virgilij.
Cisti katoliški novolistarji
Se predno so novolistarji začeli -izdajati svoj tednik in so se s krščanskimi socia-lci od Katoliške skupnosti pogajali za sodelovanje, so zadnjim med drugim očitali tudi, da se družijo z »liberalci«, to je z nami, slovenskimi narodnjak' in demokrati.
Kaj i-n kako so jim naši prijatelji od Katoliške skupnos-ti na- tak ) podtikanje odgovorili, nam danes še ni znano, vemo pa, da so ti naši prijatelji vsiljevanje novolistarjev odbili ne le zaradi njihovega prijaznega stališča do komunistič nega režima v Jugoslaviji, ampak tudi zaradi preveč liberalnega živ ljenja in obnašanja nekaterih članov novolistarske skupine.
In tu bi lahko nanizali celo vr ■ s-to dogodkov v dokaz ne le njihovega preveč liberalnega, ampak tudi nekrščanskega obnašanja in življenja, ker ni rečeno, da je nekdo dober kristjan in katoličan že
IZ SLOVENIJE
PRAZNI DOGOVORI
Ze neštetokrat je bilo sklenjeno da se morajo od-kupovalci strog') držati maksimalnih cen, drugače zapadejo kaznim, kot n. pr. odvzem kredita pri Narodni banki, zakonski postopek iitd. Toda vse te grožnje ne zaležejo. Trgovci kupujejo in plačujejo, kakor pač morejo. Bojijo se namreč, da ne bodo dobili zadostne količine blaga in zlasti živine, katero plačujejo precej višje kot določa maksimalna cena.
ZA VSAKO CENO V PRIVATNI SEKTOR
Pred časom je »Ljubljanski dnevnik« pod zgornjim naslovom prinesel članek, v katerem poroča, ka-ko si slaščičarji na vse načine prizadevajo, da bi se zopet osamosvojili, oziroma da bi se rešili zadrug in zopet samostojno delovali.
Najbolj zanimivo pri vsem tem je, da. navajajo brez izjeme vsi prosilci, ki- hočejo zopet kot pred vojno samostojno delati, v svoji-h prošnjah za izstop iz zadrug kot glavni razlog, da bodo potrošniki tako prišli do -boljšega in cenenega blaga!
Nov, neizpodbiten dokaz, da je zadružništvo, kakršno so upeljali Titovi strokovnjaki, obsojeno na propast!
JUGOSLOVANSKI ŠTUDENTJE NA SPECIALIZACIJI V TUJIH DRŽAVAH
V smislu sporazuma o medsebojni izmenjavi št-udentov bo v prihodnjem šolskem -letu več kot sto jugoslovanskih absolventov in abi-turientov odpotovalo v razne evropske in azijske države na študij in specializacijo. Večina izmed njih bodo ištipentisti tamkajšnjih vlad.
N-a-jvečje število jugoslovanskih študentov bo šlo v Francijo. V Grenoblu je sedaj skupina 20 -uči-
teljev francoščine na dvomesečnem izpopolnjevanju, še ta mesec pa bo odpotovalo še 16 diplomiranih štu dentov na večmesečno specializacijo. Konec leta -bo odšlo istotja šle pet ubiturien-tov na' dvomesečno specilizaoijo, eden pa bo šel na u-niverzo v Bordea,uxu kot njen šti pendist.
V kratkem bo odpotovalo v Anglijo U a-bi-turLemtov na 10-meseč no specializacijo. Štipendije jim je podelila britanska vlada. Za- njimi bo šlo tja še sedem študentov kot štipendisti »Sklade srbskega posla nika« in eden kot štipendist »Tri nity College« v Cambridgeu.
Na ponudbo »Goethejevega inštituta« bo odšlo v Muenchen 20 di plomiranih študentov na krajši tečaj, štirje pa ina devetmesečno spe cializacijo kot štipendisti nemške vlade i.n »Urada za izmenjavo študentov«.
Tudi vlade drugih evropskih- dr žav: Avstrije, Grčije, Belgije, Ho landije, Danske. Švedske in Norveške bodo -štipendirale jugoslovanske študente v prihodnjem šolskem letu.
Letos bo prvič odšlo na Kitajsko na specializacijo pet jugoslovanskih abiturientov kot štipendist kitajske vlade, v Jugoslaviji pa bo študiralo enako število kitajskih študentov.
V Indiji in Burmi bo nadaljevalo svoje študije deset jugoslovanskih študentov, ki prejemajo štipendije od tamkajšnjih vlad.
KOMUNE NA GORIŠKEM IN TOLMINSKEM
Ce se ne -bodo še kaj premislili bo v Goriškem in Tolminskem k-raju dvanajst komun, in sicer Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno Idrija, Kanal, Brda, Nova Gorica Šempeter, Komen. Ajdovščine in Vipava.
GOSPODARSTVO
CAS POBIRANJA SADJA Jesensko in zimsko sadje ne dozori na drevesu, kakor spomladan sko in poletno, ampak šele v shram
bi. Pravilno je, da kljub temu pustimo jesensko in zimsko sadje čim več časa na drevesu, da dobi več sladkorja, okusa in lepote. T--sadje lahko ostane na drevesu do konca oktobra, to je' dokler traja lepo vreme.
Samo v ve-trovnih legah je pobirati to sadje pred prihodom jesenskega ostrega vremena, vetrov, slane in mokrote.
Sadje z drevesa pobiramo in ne resemo, da ne dobi ran, ki ga pokvarijo tudi z gnitjem.
Jesensko im zimsko sadje hranimo v kleteh in ne na kaščah, ker se tu preveč posuši, izgubi na teži in na lepoti.
Sadna klet pa bodi zračna ir, snažna, stene -pa pobeljene z a-pnom.
iSadje hranimo na -lesah ali na majhnih kupih, ne višjih od 40 cm n ne na senu ali na slami,.ker j« nevarno, da zadobi ta slab duh.
Ko sadje stavimo v shrambo, ga moramo obrati vsega gni-lega in ranjenega. Ko to sadje v shrambi dozoreva, ga sproti prodajmo!
V SEN02ETI
Izrabimo lepo vreme in -takoj po spravimo drugo seno, to je otavo, da nas ne doleti dež, ki -nam ne bo več dovolil košnje in sušenja.
Pokosimo prav vso sedanjo travo po travnikih, senožetih, poljih grivah itd., ker nam spomladi, ko bo krme primanjkovalo, pride vse prav.
Ce smo pripravljeni spraviti ne prav suho otavo, posolimo jo z živinsko soljo, ko jo mečemo ne senik, in jo dobro stlačimo. Pri tem rabimo 1 kg soli na 3 do 4 stote o tave.
NA VRTU -Ličinke raznih metuljev nam kvarijo -zelenje (vrzote), cvetačo in sploh vse zelje. Poškropimo vse to zelje s sredstvi na podlagi DDT, kot je na primer GESA-ROL.
Tovarna pohištva
PRinčič
Tel. 32
K R Ml N
Cormons
fla najhitrejšem parniku suela
Medtem ko drugi parniki rabijo 6, 8, 10 ali celo 14 dni, da prečkajo ocean med Evropo in Združenimi državami, rabi ameriške potniška ladja »United States« na progi Le Havre - New York štiri dni in pol. Pri tem ne razvija maksimal ne hitrosti. Pri svoji prvi vožnji meseca julija 1952 je parnik potreboval za prevoz po tej progi le 3 dni in 10 ur. Vozil je s povprečno hitrostjo 70 km na uro.
Parnik »United States« ni naj-večji na svetu (britanska potniška la-dja »Queen Elizabeth« je večja), je pa najmodernejše opremljen. Na .krov lahko sprejme 2000 potnikov, katerim je na razpolago 1050 mož posadke. Parnik premore 26 družabnih prostorov, ima 3 orkestre, .2 kinematografa, plavalni bazen, bolnišnico in operacijsko dvorano. Med posameznimi krovi deluje 19 osebnih dvigal. Vsak potniški razred razpolaga s knjižnico, s trgo vino spominov in vsakdanjih potrebščin vseh vrst.
Brivcev in damskih frizerjev ne manjka. Na ladji izhaja ladijski dnevnik, ki prinaša najnovejša poročila. Katoliki, protestanti in Židje imajo svoje kapele in molil.nike. Vsaka kabina ima telefon, s katerim so mogoče zveze z vsemi deželami sveta.
Nekaj številk nas poučuje, kaj potrebuje taka ladja. Namiznega perila imajo s seboj 250.000 kosov. Za vsak obed postrežejo potnikon.' vseh razredov s svežimi prtiči iz platna najboljše vrste. Za eno poi vzamejo s seboj 300.000 kg živil, med drugim 2000 kg surovega masla, 1000 kg sira, 61.000 kg mesa 29.000 svežega sadja, 24.000 kg sveže povrtnine, 9000 1 sladoleda itd V hladilnicah je prav toliko prostora, kolikor ga premore 10.000 velikih gospodinjskih hladilnikov En natakar streže tri mize, vsaki za štiri osebe.
-»United States« je ograjena sko-ro izključno iz ognja varnega .gradiva. Lesa skoro ni na krovu, 'e klavirji so iz lesa. V glavnem so pri gradnji uporabljali alumini5 Notranje stene so prevlečene z a-zbestom. Celo zavese in posteljne prevleke so iz nevnetljivih tkanin. Stene so prepleskane z barvo, zavira, požar. Tudi tla so iz aluminija in prevlečena s posebno mažo, da potnik ne zdrsne. Poleg tega i-ma ladja številne varnostne na prave, ki pri morebitnem trčenju -ali okvarah zunanjih sten preprečujejo vdore vode v notranje prostore.
Kakor večina potniških ladij js tudi »United States« j grajena tako, da jo v slučaju potrebe lahko upo rabijo za prevoze čet. V njej im s prostora polna divizija vojakov z vso opremo, živili in municijo.
komornika Titanic dalje sem stalno sanjal o iznajdbi popolnega rešilnega čolna«, je zatrjeval inženir časnikarjem. »Od tedaj sem zgradil že šest čolnov, vsi pa so imei; manjše nedostatike. Sedaj sem konč no našel to, kair sem iskal desetletja.« Dva modela sta že prestala vse mogoče preizkušnje. Nemogoče je, da 'bi se čoln potopil. Tudi če čoln zajame še toliko vode, osta.ja krov nad morsko površino. S posebnimi napravami je vedno mogoče iztisniti vodo iz čolna, tako d’) vedno ohranja svojo plovno sposobnost.
Coln je zgrajen iz »pleksi stekla«, ki jo nezdrobljivo. Poganjata ga dva motorja po 24 konjskih sil. Coln lahko sprejme 84 oseb. Za izum se zanimajo imeriške in norveške ladjedelnice.
nepotopljiv reiilni čoln
Britanski ladjedelski inženir Ha rold Gaskin je končno skonstruira1
nepotopljiv rešilni čoln. V dokaz svojih .zatrjevanj bo po izdelavi čolna, to je v devetih mesecih, pre plul y. njem Atlantski ocean. Med vožnjo pa ga bodo večkrat s pot niške ladje s čolnom vred vrgli v morje. Prav tako se bo iznajditel, pognal s svojim čolnom po slapo vih N.ia.gare.
Ned 40 let je inženir delal n svojih načrtih. »Od katastrofe pre-
HI imati£iiE naprave v panju
Pri prepihih se nalezemo kvečjemu poštenega prehlada, kar smo v preteklih prvih dneh tege meseca go.tovo ponovno preizkušali. Naši domovi, še nimajo ameriških 'ki; matičnih naprav, čebele pa jih poznajo že 50 stoleti:..
Izven čebelarjev se gotovo ni nihče zanimal, kako se država čebel obvaruje poletne vročine in zim skega mraza. Prof Frisch pa je odkril, da obstojajo poleti v vsakem panju organizirani oddelki čebel • »prezračevalk«, k: neprestano gib ljejo krila in S tem .zračijo in hladijo panj ter preganjajo vlago, ki bi z. naraščajočo vročino fermentirala dragoceni nektar.
Zima je velika sovražnice čebel. Umni čebelarji poskušajo poskrbeti. da ima panj dovolj prehrane in da ga zavarujejo pred mrazom. Zgodi pa se pogostokrat, de se zima zavleče, da se temperatura v panju zniža globoko pod ničlo. Zima ograža življenje 50.000 čebel, ki jih vsebuje panj, in posebno j-graža matico. V hudem mrezu se združijo čebele okrog matice v kolobar in se drgnejo druga ob drugo neprestano. Na ta način vzbu jajo toploto v okolju matice in jo ohranjajo pri življenju, Pri čebe lah je razvit tudi socialni čut. Med kolobarjenjem čebele zamenjuje;.-svoja mesta. Tiste, ki so najbolj iz postavljene naporom, zamenjajo svoja mesta z manj napornimi točkami kolobarje.
Farma metuljev
Na nekdanjem posestvu belgij skega kralja Leopolda II. v Cap Feratu (jugozahodna Francija) je društvo Zoo opremilo orjaški viva-rij, kateremu so priključili največjo farmo metuljev na svetu. Podobno napravo !majo v mestecu Bescleyu na Angleškem.
Francoski vivarij vsebuje vse znane metulje, celo .a' jredkejše pri merke z eno samo izjemo. Najred-kejši metulj je »agria rubra«, ki živi na področjih reke Amaconke. Največji je .»thysaria agrippina«. ki je doma v Braziliji: in meri z razprostrtimi krili dobrih 40 cm. V vi vari ju manjka »elymnias gauroi-des«. ki je doma na Javi. Od tega metulja je znan en sam primerek, ki ga imajo v Fruhstorferju. Nobenemu raziskovalcu se do sedaj '3 ni posrečilo najti nadaljnji primerek. Vrsta ie verjetno že izumrla.
Zanimivo je, da se nekateri metulji kar sami mumificirajo in ta ko »prespijo« desetletja. Gosoa Bognar, voditeljica farme metuljev v Cap Feratu. rada prikazuje obl skovalcem dv? taki »mumiji«, ki sta, prva od 1. 1840 — torej 115 let — druga od 1. 1885 namišljeno mr tvi. Posebnost zbirke je »callima«. Ta vešča se na drevesu pretvori v resnični jesenski list in s tem tolče vse živalske in človeške kameleone.
VVl/um
Fausto Coppi bi verjetno zmagal na svetovnem kolesarskem prven stvu, če ga ne bi skrivnostni telefonski pogovor sredi noči tako razburil. da je popolnoma pozabil nn dirko, meni eden dirkačevih osebnih prijateljev. Govorice o tem telefonu so podtalno krožile že nekaj časa, v liste pa so prišle po -nedeljski zmagi Fausta Coppija n<t dirki po Apeninih. Po-tem velikem uspehu hočejo prijatelji popolno ma opravičiti prvaka tudi za žalostno vlogo, ki jo je odigral ,r.a. cestah Frascatija. Nič ne more biti bliže ljudskemu razumevanju ko; skrivnostni telefon sredi noči. Lju bežen, ljubosumnost, grožnje . . .kaj, vse se lahko skriva za tem?
Ce ni resnična, je ta zgodba, ki so jo dali v svet Coppijevi. prijatelji, vsaj izredno dobro izmišljena * * *
»Avtomobilski šport gre dalje«, je izjavil prireditelj angleške avtomobilske dirke Tourist Troph.v na zaključnem banketu v pedeljo, »kljub temu, da imamo danes za našo mizo tri prazna mesta tekmovalcev, k.i so izgubili življenje.« Strokovnjaki opozarjajo, da bi \ Belfastu lahko zabeležili ob priliki trčenja sedmih avtomobilov še vse težjo nesrečo kot v Le Mansu, če ne bi poskrbeli pred dirko za varnost gledalcev.
* * *
»Zebe me«, je rekel v soboto na beograjskem letališču svetovni te .korder v metu kladiva Mihail KrivnOsov. Kot uvodna izjava pred novim svetovnim rekordom niso besede plahega orjaškega mladen1'-Ča preveč bleščeče. V nedeljo in ponedeljek so v Beogradu zabele ■ Žili tri svetovne rekorde. Kuts v teku na 10.000 metrov (13:46.8). Otkalenko .v ženskem teku na 800 m ter končno Krivnosov v metf kladiva (64.52 m)'.
* * *
»Ce bodo Madžari tako igrali, jih v nedeljo premagamo.« To so bese de sovjetskega športnega funkcio narja, ko je gledal v soboto v Lo-sani nogometni dvoboj Madžarska-Svica.. Pri tem si je mel roke. Madžarska obramba je bila nezadostna. Novi igralci niso mogli nadomesti ti starih. Vsekakor bo tekma Sovjetska zveza - Madžarska na NEP stadionu v. Budimpešti zanimali vse športnik^, saj pomeni lahko začetek zatona madžarskih igralcev.
lllllli:iillllllllllllllllll!!l!lllll!!lllllllillllllllll!l!l!llllllllllllll!!IMIIIIMIIIII!llllllllllllllilll!l!l»IIM
OD TU IN TAM
Pri nedavnem, obisku britanskih časnikarjev na sovjetskem veleposlaništvu v Londonu sc je izkazalo, d". je veleposlanik Jakob Malik strasten ljubitelj vrtnic. V svojem poslaniškem vrtu pa ne vzgaja, zgolj vrtnic vseh vrst, pač pa tud’ še drugo cvetje. Njegove vrtnice so strogo na p<urtijski liniji, kar pi-ičajo že imena posameznih vrst: »mir«, »neodvisnost«, »koeksistenca«, »socialistična gradnja« itd. Demokraciji, svobodi, pravičnosti, e-nakopravnosti, človekoljubju itd pa veleposlanik ni posvetil nobene vrtnice, čeprav jih je na njegovem — kakor sam pravi — »premajhnem vrtu« več sto vrst.
Neka: restavracija v ameriškem, mestu Boston postreže svojim gostom po želji z vinom nebesno modre barve, z rdečo kavo, črnim mlekom in lila whiskyjem. Baristi so bili primorani, da postrežejo muhastim damam z zaželeno pijačo take barve, kakršne je njihova obleka. Pri pošteni žeji pa vemo, da pristoja h kozarcu sveže vode vsaka obleka.
* * *
Med izkopaninami v bližini Ferrare so naišli v nekem etruškem grobu kokošje jajce, ki izvira, po mnenju strokovnjakov, iz četrtega stoletja pred Kr. Jajce je bilo prav tako sveže, kakor da bi ga pravkar potegnil izpod kokoške.
* * *
Pred kratkim je ameriški zunanji minister, John Foster Dulles priznal, da mora vsako leto obnoviti svoj orožni list, pri čemer mu vsakikrat odvzamejo prstne odtise. Priznal je tudi, dn jx>gostokrat nosi - seboj svoj samokres. »Je pa to
star kos železa«, je dostavil, »ki sc mi ga l. 1917 darovali prijatelji, ko sem prvič odšel v Srednjo Ameriko, kjer naj bi bila osebna varnosi precej dvomljiva. Orožje sem si o-hrc:.nil za spomin, prepričan sen: pa, da je uporabno samo še za muzejsko zbirko.«
* * *
Ne le s. prsti na rokah, p<ič pa tudi z obema nogama bodo v bodoče udarjale tipkarice na pisalni stroj. Za uporabo velikih črk, ver-zalk, za spremembo barve traku, za postavitev valja nazaj, za tabu-latorje in presledke bo udarjala noga. Za ljudi, ki lahko uporabljajo le eno roko, bo nova iznajdba vsekakor kmistna.
* * *
Veliko začudenje je nastalo na konjskem dirkališču v Windson-ju, ko se je prikazal W\inston Churchill s cigareto v fiatih. Se nikoli ga nihče ni videl s cigareto. Ta novica je izzvala po vsej Angliji, mnoga prerekanja. Ali so mu zdravniki prepovedali priljubljene težke Havana cigare? Ali bi se rad pomladil? Točnega odgovora nisi-, dobili niti radovedni časnikarji.
* * *
Dve sto ameriških velerazproda/ jalnic in konfekcijskih trgovin prodaja »žarometna oblatila«. Plašče, suknjiče, klobuke in rokavice so izgotovili iz blaga, kateremu so pri-, mešali prah zdrobljene steklovine. Mali drobci se v temi takoj posvetijo, ko jih zadenejo žarki avtomobilskih . svetilk. Da bi svojo. šolsko mladino varovali pred prometnimi nesrečami so nekatere ameriške šole obvezno predpisale nošnjo takih oblačil ob nastopu teme.
* * *
Prof. Karel von Frisch je na mo-nakovskem vseučilišču ugotovil, dn. leti čebela ob popolnoma tihem
vremenu 29 km na uro. Dobra pašu pospeši polet čebele. Slabša pnin na. katero vzletajo čebele, pa znat no zniža hitrost poleta. Ob pičli paši čebele vzletajo bolj lenobno in hitrost letanja znaša komaj 18 km na uro.
* * *
Krik devet dni starega dojenčki je rešil življenje triletnega, bratca. V Detroitu v Ameriki je devet dni star dojenček strahovito razsajal. Mati, ki je prihitela, ga je hotela potolažiti z mlekom, kakor je to navada po vsem svetu. Mleko, pa se je hladilo v ledenjači. Ko jo je odprla., je našla med policami triletnega sinčka, ki se je skril v omaro in ga je nekdo neopazno zaprl. S toplim čajem si je mali F skimo kmalu opomogel.
* * *
Ameriškega indijanskega poglavarja Johna Bigtrecja so obsodili na 150 dolarjev kazni zaradi pijanosti vri šofiranju. Policaji so 80 letnega poglavarja takoj spoznali saj je eden najbolj znanih ljudi v Ameriki: njegova glava je na vseh kovancih za 5 centov. Ameriški predsedniki postanejo slavohlepni šele nekaj desetletij po smrti, za razliko od naših, posebno tistih iz komunističnih držav, kjer visijo slike diktatorjev po vseh zidovih in tudi po higienskih prostorih.
• * *
Ko je v nekem dunajskem stanovanju pred kratkim izbruhnil po žar, je sedemletni muc hitro zavo hal dim in z mijavkanjem in praskanjem Zbudil svojo gospodinjo. S tem je muc rešil življenje : n premoženje vsej družini. Za svoje reševalno delo so muca odlikovali s srebrno medaljo za reševalce Verjetno bi mu kranjska klobasa bolje teknila.
Skrivnosti ptioselivk
Vsako leto ob tem času pričenjajo potovanja ptic - selivk. Se vedno ostajajo mnoge skrivnosti selitvenih poletov dvakrat na leto raziskovalcem prikrite.
Danes vemo, da selitvenega na gona ne zapovedujejo zgolj skrbi za prehrano in temperaturni vplivi. Prav v jesenskih mesecih, ko se številni pokončevalci mrčesa in ljubitelji zrnja odpravljajo na dolgo pot, ostaja za njimi miza narave še bogato pogrnjena. Gotovo je ob tem času mnogo več dobrot za kljuvanje kot pa y mnogih spomladanskih mesecih, ko so selivke ■: spet med nami. Nič drugače tudi ni s toplotnimi razmerami. Zelo redki so spomladanski dnevi, ki b’ jih lahko primerjali z jesenskimi prijetnostmi vremena, ko zemlja izžareva svojo poletno toploto.
Se bolj prepričljivo je obnašanje ■selivk v ujetništvu, v kletki. Teh pevcev se polašča ob časih selitev njihovih1 tovarišev v. svobodi velik nemir. Nestrpno vzletajo proti zamreženim stenam kletke.
Kdo pripoveduje tem krilatcem, da pomeni polet v. neznane kraje za .njih rešitev? Da prihajajo za dnevi jesenskega izobilja časi zem skega pomanjkanja, dnevi hudega mraza in snega? Kdo jih poučuj", da leži na jugu obljubljena dežela?. Kdo jih obvešča, da se je v njihovi rojstni deželi zima umakni!a spomladi? Na vsa ta vprašanja da-‘ našnja .znanost še ne nudi zadovoljivih odgovorov.
.Skrivnosti postanejo še bolj zamotane, če pomislimo, da so polea selivk, ki potujejo v družinah, to je v jatah, kjer mladiči sledijo o-če.tom .in materam, kakor n. pr. pri štorkljah, žerjavih, divjih goseh, tudi letalci samotarji« ki kljub vse mu naj-dejo pravo pot. Mlada ku ■kavica, ki je zrasla v gnezdu pastirice, ki ni selivka, najde sama že sredi avgusta smer poleta in cilj Pa tudi če bi jo vzgojila bobnarska dvojica, ki se tudi sama sel:, se j.i kukavica ne bi pridružila.
Kakor pa so nam pobude in vzroki poletov neznani, tako vemo danes o samem poletu že marsikaj. Jate škorcev štejejo po več sto in celo do tisoč udeležencev. Zanimi ve so pri mnogih pticah - pevkah ločitve po starosti spolu. Mladiči odletijo prvi. nekaj dni ali celo tednov kasneje sledijo samice ma
tere in čez nekaj časa šele samci očetje. Poleti so različni pri posa ■ mezinih vrstah selivk. Lastovke nas navadno zapuščajo okrog 10. septembra. Njeni sorodniki, navadni hudourniki, pa skoraj dva meseca poprej — sredi julija. Škrjanci j<-potegnejo šele proti koncu oktobra.
Velikim nevarnostim se posebne izpostavljajo ptice pevke, i.; letii^o tudi ponoči. Mnoge se pobijejo na brzojavnih in električnih žicah, še več jih pokončajo morski svetilniki, največ pa lovske mreže.
Višine, v katerih letijo selivke, so različne. Žerjavi letijo v višin' 900 metrov, kobilar le 200 metrov. Pri dolgih prekomorskih poletih nosijo veliki male na hrbtu — v sili si tudi živali medsebojno pomagajo.
Svojevrstno ljudsko glasovanje
.Prebivalci groenlandskega nase lja Sukkertoppen so v zgodovini
demokracije .izglasovali svojevrstno ljudsko odločitev. Na Groenlan-diji je v. nekaterih naseljih izbruhnila epidemija noric. To je za tako severnoležeče kraje izredno redek ■slučaj. Zavest higiene in zdravja jr na Groenlandiji zelo visoko razvi ta in tudi zakonodaja je proti epi* demijam neizprosna. Prebivalci .Sukkertoppna so svoje naselje popolnoma zaprli, da bi jih ne preše netila epidemija.
Cez nekaj časa pa so se premi ■ slili. Dejali so: epidemija nas bo gotovo obiskala, če ne prej, pozimi pa gotovo. Takrat pa ne bo .zdravnikov, ne bolničark in nit: zdravil. Bolje je, če noricam tudi k nam odpremo vrata in okna in prebolimo epidemijo sedaj, ko i-mamo pri roki strokovno zdravniško oskrbo. Razpisali so javno glasovanje in 86 odstotkov prebivalcev se je odločilo 'za takojšnje o-kuženje z. noricami.
ŠPORTNI DROBIŽ
Rekli so...
POD ČRTO
SRŠENI
Na Kavčičevem vrtu je bilo poleg obilnega sadnega drevja tud' nekaj orjaških gabrov. Eden izmed njih .je 'bil za nas otroke še prav posebno privlačen. Na starih debelih grčah, kjer se je nabirala voda, je z njo rasla gniloba, ki je sčasoma izvrtala prostorno luknjo. Tako so se v njo naselili sršeni.
Kup vaških paglavcev je morda prav .zato pod gabrom stalno prirejal sestanke, kjer so padale odločitve za vsakodnevne vragolije. Sršeni pa so ostali kljub vsemu središče zanimanja in razpravljanja. Dnevno smo Uh opazovali in si pripovedovali strahotne zgodbice. Sršenov pa smo se pošteno tudi bali. Vsi smo si bili edini, da. so sršeni naši smrtni sovražniki.
Vsakemu podeželskemu otroku dopoveduje kdorkoli že, da so sršeni nevarni. Meni je to Tazodel oče in tudi pristavil, da sedem sršenov umori konja, pet pa da jih je za enega modrasa.
Nekega, vročega jesenskega dne sva s Pavlom ob opoldanskem času sedela pod gabrom in zapičila pogled v črno, grčasto odprtino. Od časa do časa se je pojavila iz sršenske trdnjave .za najine tokratne pojme pravcata zverina — sršen. Tak pojav je vedno dvigal strah, obenem pa tudi krepil zavest junaštva v mladih srcih. Sršenovo telo je prinešalo smrt: število pa. je bilo odločilno.
»Sedem sršenov umori konja« sem dejal potihoma. Pokimal je in
poznalo .se mu je, da mu nisem povedal nič novega. »Trije umorijo človeka«, je dostavil.
V tem trenutku je vzletel takle brecelj in jo v cikcakastem poletu urezal naravnost proti nama. Hipoma sva se vrgla na trebuh itn zarila svoji butici v visoko travo. Nisva si upala pogledati niti tedaj, ko je brenčanje že davno prenehalo. V resnici prava prispodoba poznejših letalskih napadov. Sonce je pripekalo in znoj in strah sta z e-nako silo pritiskala na čelo. Končno sem le tvegal pogled navzgor. Nevarnost je minila.
Med vaško otročadjo je vladal takrat, v tistih dobrih, starih časih značajnosti, častni zakonik, ki je prepovedoval, de bi kdo bežal pred enim samim sršenom. 2e to, kar sva pravkar storila, je bilo sramotno. Sreča, da naju nihče ni videl. Nečastno dejanje .pa je bilo vsekakor. Za slehernega, ki ni pobil vsaj enega sršena, je bilo nemogoče, da bi za daljšo dobo lahko uveljav Ijal spoštovanje in ugled ostale o-tročadi. Se več: to junaštvo je bilo nekak častni predpogoj za vstop v prvi razred ljudske šole, čeprav tega nadučitelj ni zahteval. Zahtevala pa je to čast vaških paglavcev.
iS Pavlom sva pohajala že od prvega septembra dalje v prvi razred, to ie že cele tri tedne, in nisva pobila še nobenega sršena. Najini sovrstniki pa so imeli za seboj že vsak po kakršno koli pustolovščino s sršensko trdnjavo; vsaj v besedah so bili vsi izredno bogati. Pri Slavku smo šele po dveh letih ugotovili, da nas je nalagal.
Seveda smo ga po tem odkritju prezirali. Se danes, po petdesetih letih ga v šali kdo izmed nas rad povpraša, lcako se je plazil v g<a-brovo duplino in opazoval sršene, kako prijetno spijo. Takrat smo mu verjeli, da jih je obiskal, ker nismo mogli še doumeti, da je bila njegova glava tudi že takrat dvakrat debelejša od odprtine v du plino.
Ozračje se ie torej pomirilo. Poškilil sem h gabru navzgor in tud; Pavel je obračal oči proti sršenski trdnjavi.
»Trije umorijo človeka«, je ponovil Pavel še enkrat, sam pa sem takoj dostavil: »Eden pa umori o-troka!« S tem sem hotel najino junaštvo samo še povečati. Pavel me je presenečeno pogledal. »P.rav zares, en sam!« sem dejal. Iztegnjeno dlan sem si vodoravno položil pod grlo, jo hitro premikal proti levi in desni in izustil: »r-*r-sk!« S tem sem posnemal starega kovača. ki (je služil pri topničarjih v Bosni in rad pripovedoval, kako je rezal turške vratove leta 1878.
»En sršen umori otroka do šestih let«, sem poizkušal omiliti svojo prejšnjo trditev. .Da bi ga še bolj prepričal, sem hitro nadaljeval: »Potem .bi morala biti že kar dva, in od štirinajstih let naprej so potrebni že trije, da umreš.«
»Za naju sta torej potrebna dva«, je dejal Pavel. Nekaj tednov pred tem sva dor>olnila šesto leto starosti. Nevarnost je bila torej jasm; začrtana. Odločena sva bila, da da • nes padeta vsaj dva sršena.
V trdnjavi je bilo vse tiho in mirno. Niti en sršen ni vzletel, ni-
ti eden se ni vračal. Cas pa je hi tel.
»Morava jih izbezati«, je dejal Pavel. Ampak s čim naj jih izbezava? »Izgnati«, .sem ge popravil. In Pavel je dostavil: »Seveda, pognati, ampak kako?«
Rešitev sva kmalu našla. Pavel je nosil s seboj debelo povečevalno steklo od stare, zavržene žepne svetilke. I.z čevlja sem potegnil u-snjeno vrvico. Sršene je treba na vsak način pognati iz trdnjave....
Sonce je vroče pripekalo in s povečevalnim steklom sva kmalu prižgala usnjavo vrvico. Smrdelo je, da naju je kar dušilo. Pogas^a sva jo. Zdaj je bilo treba inajti dovolj dolgo preklo. V bližnji plan*1' jih ni manjkalo. Z veliko težavo se mi je posrečilo izrlti najdaljšo, čeprav se ml je čevelj stalno sezu val. Ceiz nekaj sekund je stel Pa vel že .pod gabrom. Na konec pre kle sva privezala usnjeno vrvico in jo ponovno zapalila s povečevalnim steklom. Skupno sva vrtela preklo. da se je vrvica odtrgale od nje in padla naravnost v votlino. Odvrgla sva preklo in čakala, kaj se bo zgodilo. Prepričana sva bile, da bodo sršeni zletali drug za dru gim iz gnezda. Nekaj časa se n! zgodilo ničesar. Mislila sva že, d" je vrvica ugasnile, zato sva se junaško približala gabru. Sedaj sc pa nenadoma pričeli vreti iz dupline sršeni, in se zbirali v močan ro>. Pavel jo je ucvrl kolikor so ga nesle nose, jaz pa ze njim. Nisem pa prišel daleč, ker se mi je čeveli sezul in sem telebnil na tla. Na^l menoj pa je brlizga.l roj sršenov.
Nekdo mi je pripovedoval, da
sršeni ne napadejo človeka, če se uleže na trebuh in se ne gane. Prosil sem Boga, da bi se tudi ti sršeni ravnali po tem pravilu. Znojno glavo sem zaril v travo in si jo za varoval z obema rokama.
Pa se je le zgodilo. Eden izmed sršenov se je moral usesti na travo in verjetno sem ga pritisnil l golo roko. Pik je bil strahoten, mrzel in vroč istočasno. Zdelo se mi je, da mi nekdo s koščkom ostrega stekla drsa po tilniku. Prsti so mi kar odreveneli. Strah mi je zaprl goltanec. Gotovo je trajalo dve do tri sekunde, predno sem pognal iz sebe pretresljiv krik.
Pevel je drvel kakih trideset metrov pred menoij. 'Slišal je moj krik in obstal. Videl sem, kako se je brnil in se mi nato korakoma bli žal. Okrog njega so divjali sršeni z vseh strani. Nobenega dvoma ni bilo, da mi Pavel prihaja na pomoč. Nenadoma pa je odskočil in zaslišal sem njegov strašni krik. Vedel sem, da je tudi njega pičil sršen. To je konec, sem si dejal Nihče mi ne more več pomagati. Krog mene so brenčali sršeni ‘n mi napovedovali smrt....
Sršen me je pičil v roko. Pritisnil sem ustnici na rano in vlekel na vse pretege. Pik je bil boleč in za nekaj časa sem popolnoma pozabil ne brenčanje okrog meni. Sesal sem roko. Nenadoma pa sem zaslišal korake. Polagoma in predno sem dvignil glavo.
Pred menoj je stal Pavel. V roki je držal preklo in kot divji mahal krog sebe v sršenji roj. »Udari! Bij! Tolci!« sem ga vzpodbujal in stisnil glavo med obe roki.
Ne vem koliko časa sem tako ležal. Vem samo to, da me je bilo strašno sram. Sramoval sem ?e pred Pavlom, ki je stal pred menoj in silovito tolkel s palico po sršenih Ravno sem se hotel dvigniti, ko sem zaslišal nov Pavlov krik. Vedel sem, da ga je pičil š? en sršen. Skočil sem pokoncu. Sršeni so odleteli, kakor da bi prav na ta krik čakali. Obnašali so se tako, kakor da sva tako in tako že pokončana.
Pavel je bil ves bled. Po tleh se je plazilo kakih sedem ali osem sršenov. »Mene sta kar dva . . . « je dejal Pavel. Bil je ves iz sebe. Vedel sem, kaj to pomeni. Z vso naglico sem si obul Čevelj, zagrabil Pavla za roko im zakričal: »Takoj k zdravniku.«
Odšla sva. Ravel ie stiskal zobe. Po obrazu so mu polzele debele solze. Vse do zdravnikovega stanovanja ni spregovoril besede. O-pazil sem, da je svojo desno nog,' vlekel za seboj — posledica za strupljenja
.Zdravnik mu je nekaj vbrizgn'1 nato je Pavel zaspal na zdravnikovem kavču. Tudi meni je dal zdrav nik injekcijo. Nanjo sem bil še prav posebno ponosen, čeprav z menoj ni bilo tako hudo.
Novica je drvela po vasi z vso hitrostjo. Vse otročad se je zbrala pod starim gabrom in postala vs;i v očeh tudi višjih razredov junaka.
Skoro točno petintrideset let zatem, 21.. septembra 1941. je Pave' padel pri Ribnici na Dolenjskem, ko je iz goreče hiše z dvema streloma v prsih poskušal rešiti težk > ranjenega prijatelja.	F.	L.
VESTI s TRŽAŠKEGA
Trst za svoj obstoj
Sejna dvorana tržaške mestne palače je -bila .v ponedeljek zvečer polno zasedena, ina galeriji je bilo veliko občinstva. Slo je za izredno sejo, sklicano, da mestni tržaški svet v borbi proti pohlepnosti bolj srečnih pomorskih mest brani pred italijansko javnostjo svojo pravično zahtevo, da ladji »Asia« in »Vic-j toria«, ki ju je Rim sklenil dati Trstu, tudi v Trstu ostaneta. Kakor znano je Genova vstala proti sklepu rimske vlade. Med drugimi govorniki je govoril tudi obč. svet. dr. J. Agneletto. Tu podajamo glavne misli njegovega govora.
Govornik je konstatiral soglasnost obč. tržaškega sveta v vprašanju dviga tržaške trgovske mornarice.
Pri vseh onih, ki so se borili za Ohranitev in neodvisnost STO, je bil eden glavnih razlogov njih borbe ravno strah, da bo nalete! Trst po ponovni združitvi s. Italijo, na nasprotstva drugih italijanskih pristanišč pri delu za izpopolnitev trgovske mornarice in za dvig njegovega gospodarskega stanja. Da je bil ta strah upravičen, kaže na stop Genove. Zato je sedanji nastop Genove proti pravičnim trži škim zahtevam izraz popolnega nerazumevanja funkcije, ki jo Trst ima v italijanskem gospodarstvu, v katero je bil vključen. Med Trstom in Genovo ne more biti konkurence. Interesna sfera Trsta ne spada v interesno sfero Genove, ki dobiva dotok prometa iz industrijske severne Italije. Trst pa je na vezan na inozemstvo, na Srednjo Evropo, na Avstrijo, južno Nemčijo, Češkoslovaško in Ogrsko. In če hoče Trst zadovoljiti trgovino in industrijo teh dežel, mora imeti na razpolago zadostno število ladij, da lahko privabi .v svoje pristanišče promet, ki po geografskih zakonih gravitira na Trst, od koder ga pa odvrača huda konkurenca drugih. Tržaško pristanišče mora zato zlomiti konkurenco, ki jo delajo nemška severna pristanišča in v zadnjem času tudi Reka. Toda odpor Genove proti tržaškim življenjskim interesom tega ne razume. Njen odpor ne izvira iz zdravega, naravnega egoizma, ampak izvire iz egocentrizma, to ie iz superegoizma in iz pohlepnosti. Zato se pri napadih Genove ma Trst vsiljuje slika velikega, sitega volka, ki ima pred seboj v izobilju divjačine, ovc in koz, pa noče, da bi ubog lačen pes niti muh lovil.
Visoka financa in industrije imata svoje interese v centrih kot Genova, Milan, Turin, -Neapelj, in zastopata predvsem svoje koristi. Zato so proti Trstu. To pa po krivem, ker ne razumejo, da ko Trst zahteva več ladij, dela to ne samo v svojem, ampak v interesu vsega italijanskega gospodarstva.
Za dvig tržaškega gospodarskega
stanja je potrebna trgovska mornarica, toda ne pozabimo, do so takoj potrebni tudi rotacijski fond. prosta cona, uprava avtonomije, zato da Trst zaživi bolj prosto življenje, da si lahko sam daje zakone, ki so potrebni za njegov raz voj. Tu je dr. Agneletto omeni! predvsem anonimnost (brezime-nost) vrednostnih papirjev in delnic, kajti samo s tem se bo privabil v Trst tuji kapital. Tu je treba, da Trst posnema Sicilijo. (Opomba
uredništva: Nek bivši neodvisni, sedaj komunistični list je zato napisal, da je -bil govor dr. Agneleltn neskladen in preobširen!) H koncu je dr. Agneletto pozdravil resolucijo, za katero mora glasovati vsak predstavnik tržaškega prebivalstva, resolucijo, ki je zopet enkrat združila vse občinske svetovalce v bo ju za tržaške življensko važne koristi.
Resolucija je bila pri glasovanju soglasno sprejeta. Ona se glasi:
SaglasK« zahteve
Tržaški občinski svet, VZNEMIRJEN zaradi stalne gospodarske krize mesta in zaradi hude zamude pri izvajanju osnovnih ukrepov, ki so bili najavljeni že pred letom dni in katere še vedno proučujejo;
OPOZARJA na resolucije in memorandume o pomorstvu in tržaškem pristanišču, sprejete 18. nov. 1952, 3. dec. 1954 in 18. fcbr. 1955. ki so bile potrjene s strani beneškega občinskega sveta z resolucijama, sprejetima 19. februarja in 17. maja 1955, in katere so soglasno potrdili tudi župani jadranskih mest, parlamentarci, predstavniki gospodarskih kategorij in gospo darskih ustanov na zasedanju 18. junija 1955;
UPOŠTEVA, da zahteve, formulirane v omenjenih resolucijah, predstavljajo nujni minimum, da
se vrne jadranskim pristaniščem in pn-edvsem tržaškemu pristanišču sposobnost za življenje;
z zadovoljstvom jemlje na znanje obnovo redne potniške proge Trst - Severna Amerika z motornima ladjama »Saturnia« in »Vulca-nia« in okrepitev proge Trst - Južna Amerika s štirimi tovornimi ladjami;
upošteva izraženi namen pristojnega ministrstva, da se ustanovi trgovska piroga Jadran - Daljni vzhod, okrepiijo proge Jadran - Severna Evropa in Jgdran - Južna A-frika ter da se takoj premestita v Trst motorni ladji »Asia« in »Vic-tovia«;
spodbujen spričo zagotovil pred sednika vlade glede tega vprašanja izrečenih predstavnikom tržaškega občinskega sveta;
ugotavlja, da je razpolagalo trža-
ško pristanišče leta 1939 s 316.798 tonami linijskega ladjevja državnih pomorskih družb, sedaj pa razpolaga le s 56.046 tonami, medtem ko so se odhodi znižali od 1939. do 1944. leta s 650 na 240, v celoti potrjuje vse prejšnje sklepe in
ZAHTEVA, da se takoj ustanovijo oziroma okrepijo sledeče piroge, ki bi ustvarile pravično ravnotežje v trgovski dejavnosti italijanskih pristanišč: a) Proga, Trst - Daljni vzhod Z najmanj i hitrimi motornimi tovornimi ladjami, tako da bo imela reden mesečni odhod in se bo dotaknila različnih piristanišč Indije in Daljnega vzhoda.
,b) Proga Trst - Južna Afrika z najmanj 3 hitrimi tovornimi motornimi ladjami, ki naj zamenjajo počasne in neodgovarjajoče Liber-ty.
c) Proga Trst - Severna Evropa s podvojitvijo sedanjih odhodov druž be »Tirrenia«.
d) Okrepitev pi-oge proti Siriji z dvema novima 3000 do 3500-tonski-ma ladjama, da bo. proga dvakrat mesečna.
e) Proga Trst - vzhodna obala Jadranskega morja, in to mešana tovorno - potniška.
Občinski svet izraža prepričanje, da bodo pri bližnji obnovi konvencij za dr,užbe PIN poklicani lokalni strokovnjaki, ki lahko dajo dejanski prispevek za rešitev vprašanj, od katerih je odvisna krepitev tržaškega gospodarstva.
PojasniSa MPelu“ in Slouencem
Komunistično »Delo« je v svoji zadnji številki prineslo odgovor na članek »Demokracije« od 9. t. m.: »Utvare o skupnosti in enotnosti«.
V tem članku smo postavili teme’i-no vprašanje: ali so ljudje, ki so komunisti in pod disciplino komunističnih strank, ki so v rokah dru-■gorodcev, v. stanju resnično in stvarno vzbujati in gojiti v (zamejskih) Slovencih nerodno zavest?
V svojem odgovoru trdi »Delo«, d» bi bilo enotno kulturno delovanje, tako, da ne bi gospodovala nobena stranka, nobena skupina, niti en človek in zato, da bi bila taka skupnost za vse Slovence priporočljiva in potrebna. K temu samo nekai ugotovitev.
Slovenski narod je spoznal ko munistično partijo med vojno in po vojni. To je ona stranka, ki je javno nastopila med Slovenci med zadnjo svetovno vojno, po spopadu med bivšima zaveznikoma Hitlerjem in Stalinom. Tedaj je komunistična stranka slovesno obljubljala
TRŽAŠKI PREPIHI
PlinrlM la firiziliB
Potovka v hlač'-h, ki tedensko pobira poročevalsko kramo »Primorskega dnevnika«, poskuša v nedeljski številki svojega glasila s komunistično dialektiko zakotnega advokata braniti' številne in usodne polomije KP. Po starih preizkušenih načelih partijske morale je treba za vsako partijsko svinjarijo poiskati in najti grešnega kozla — in tega so po desetih letih našli tudi v Cerovljah. Mi pa pravimo popu pop in bobu bob. Tako v Cerovljah, kakor v Vižovljah, Mavhi-njah, v Komnu, na Gorjanskem (v našem dopisu je tiskarski škrat kraško vas zamenjal z Gorenjskem!) in drugod niso obnovi slovenskih vasi nasprotovali posamez niki — današnji grešni kozli — ppč pa prepptenca partije. Posa mezniki so bili vodilni organi krajevnih odborov, ki jih je postavljala in jim komandirala partija. Fe-torica .iiz Cerovelj je storila isto, kar so storili v Vižovljah proti direktivam partije. Naj nam potovka jasno in 'brez dialektičnih zavijanj odgovori, ali so ali niso l. 1946 v Kcrginu ugrabili inž* Engelmana samo zato, ker je proti volji partije obnavljal r zavezniško pomočjo pogorele slovenske domove?
Ze samo v tem vprašanju in odgovoru tiči jedro resnice o popolni in neovrgljivi krivdi partije tudi v vprašanju obnove slovenskih vasi. Ta -resnica marsikomu res gloda kosmato vest in mu jo bo tudi izglodala. Kdo škoduje »naši skupni stvari«; kdo je to našo skupno stvar izdal in prodal, tega edinega in glavnega-krivca ne -bodo izbrisala iz spomina še tako hinavska zavijanja in še tako hrupne klevete, podtikanja in piškave obrambe komunističnih dninarjev.
Javno razpravljanje o koristih in škodah »naši skupni stvari« je s strani SOZ še vedno odprto in veljavno! Prav tako pa ostajajo stisnjeni repki med nogami poklicnih politikantov, ki so od ponudbe javne razprave že večkrat menjali svoje firme in programe. Pred sodbo javnosti pa si ne upajo.
»Kupov nedemokratičnih smeti tik pred našim pragom« nam ni treba pometati, ker jih razen komunističnih obrekovalcev in jezikavih podtikovalcev nihče ne vidi, ker jih videti ne more. Celo vohuni, ki so nam jih infiltrirali ali pa jih podkupovali določeni poštenja-koviči, niso našli teh namišljenih smeti, pa čeprav -bi jih po naročilu in zapovedi odzgoraj morali — če treba — tudi iz palca izcu-zati. Poskušali so nam jih celo podtakniti, pa ni uspelo. Podtikanj pa se še niso naveličali....
Z a življenje in trpljenje lastnih bratov v matični državi pa se bomo trudili tudi v bodoče - — in to prav v interesu delovnih ljudi. Kdor nima za lastnega brata bodrilne besede n nesreči; kdor z njegovim izkoriščevalskim gospodar jem Ij-ubimkuje, namesto da bi ga karal in odvračal od namernega, zapravljanja in uničevanja ljudske ga premoženja in človečanskih pravic, je gospodarjev hlapec ali pa cinični hinavec. Lahko pa je tudi oboje. Bahavosti s takimi »čednostmi« so za poštenjaka odvratne in bi se jih morali značajni ljudje sramovati! Danes — po deseth letih — bi bil že skrajni čas, da se iztreznijo tudi notorični revolucio na-rni pijanci.
Pa še nekaj. »Demokracija« rer. nima sredstev za honoriranje po deželskih, poročevalskih romanj, i-ma pa požrtvovalne sodelavce, ki so glasniki javnega mnenja.
vsem Slovencem, da -bo po končani zmagi zgrajena skupna država na pravi demokratični podlagi, s sodelovanjem vseh demokratičnih po -litičnih strank in na načelih, človeškega dostojanstva kot pravna država. sloneča ma pravici in enakosti.
V zahvalo in priznanje pa je komunistična partija slovenskemu 'narodu naprtila nejhujšo diktaturo. Ta je odpravila svobodo združevanja, govora in mišljenja, je odpravila svo-bodo prepričanja in političnega organiziranja ter svobodo človeka in njegovega kulturnega in gospodarskega delovanja in snova cnja. Vpeljala pa je brezpravnost državljanov, ugrabljanja, -tajna administrativna ubijanja, nemoralnost, prelome besed, obljub in priseg in ovaduštvo ceio y družinskem krogu.
To bridko razočaranje Slovencev je šola za vse, ki niso komunisti, kaj veljajo komunistične besede in obljube. Mi poznamo komunistično -taktiko in metode. V začetku je vse lepo in gladko. Komunist je pripravljen vse obljubiti, odvreči celo komunistično ime, da se le vrine v družbo nekomunistov.
Komunistična partija je nadalje ona, ki je po zadnji vojni s svojo nesrečno politiko kriva današnjega stanja tržaških Slovencev. Ne moremo delati razlike med titovci in vidalijevci, ki so -bili do julija 194,1 eno in ki so idejno zopet eno. Pogreške komunistične partije po 15. septembru 1947 in pogreške, ki jih je počenjala pozneje in zlasti pogreške, ki jih je komunistična partija titovske veje zagrešila v odločilnih mesecih pred londonskim sporazumom so za tržaške Slovence tako usodne, da ni mogoče preko njih. Danes kličejo komunisti obeh barv na skupno delo vse Slovence — za obrambo naših narodnih pravic. Ko pa je šlo v Londonu za našo usodo in naše pravice, so pristali na oni dokument, ki nosi ime posebnega narodnostnega statuta.
Veselje in težave v Borštu
»Hladma jesen že prihaja.«. Tako nekako bi lahko sedaj zapeli, ko so zaveli prvi jesenski vetrički. Letos ni bilo tiste -uničujoče s-uše, ki nas je obiskovala skoraj vsako leto in nas neusmiljeno prikrajšala za tež-kč> prislužene pridelke. Nič čudnega, da je marsikdo v preteklosti izgubil veselje in ljubezen do zemlje.
Letos pa vidiš vse zeleno. S pridelki smo lahko -tudi zadovoljni. Tisti, ki so s pridnostjo in umnostjo postregli zemlji in njenim darovom, niso bili razočarani. Vsega smo pridelali. Ta bogato poplačan trud blagodejno vpliva na ljudi. Naše ženske prihajajo nasmejane s trga. Češplje so bogato obrodile na vsakem grmu. Dnevno jih od nas odvažajo na trg tudi po 1,2 stotov. Tudi trta je dobro obrodila Vidiš prenapolnjene vinograde žla-
htnega grozdja. Da bi naši kmetje ob teh sončnih in toplih dneh odložili s trgatvijo, pa bi imeli res dobro kapljico. Drugače bo kakovost vina trpela.
V tem dobrem razpoloženju pa se je nekaj pripetilo, kar je vaščane upravičeno raizburilo, posebno še živinorejce sredi vasi. Oblast je namreč ukinila napajališče, ki je služilo našim dedom in pradedom in vsem priložnostnim voznikom. Kljub splošnemu protestu vseh va ščanov, so korito odstranili in se za pritožbe niso zmenili. Čudna -demokracija! Ce so tak enostranski ukrep narekovali higienski razlogi ali morda tudi skrb za olep-šanje vasi, čemer bi se mi ne upirali, potem bi po vseh božjih in človeških zakonih morala oblas: preskrbeti v bližini za primerno drugo napajališče, ki bi ustrezalo potrebam vaščanov. Najprej torej zgraditev novega napajališča in potem šele odstranitev starega! Popolnoma prazni in neutemeljeni sn izgovori, ki govoričijo, da imajo prizadeti ‘vodo doma. Taiko obnašanje pomeni, da odgovorni ne podpirajo živinoreje, pač pa jo načrtno zatirajo.
Se eno vprašanje nas skrbi, to je vprašanje »torklje« za stiskanje oljk v Bregu. V naši vasi so kmetje nasadili precej oljčnih dreves, ki so se lepo razvila in letos dobro obrodila. Sedaj, ko smo z novo državno mejo odrezani od Plavij, kjer imajo modernizirane -ter v tehničnem oziru dobro opremljene oljarne, smo mi na Tržaškem ozemlju ostali brez oljarne, ki bi ustrezala današnjim zahtevam. Imamo nekaj, starih naprav, ki pa sploh ne prihajajo v poštev. Po naših izkušnjah se s takimi napravami izgub; tretjina pridelka in še tisto, kar ostane, ni prvovrstne kakovosti.
Obrnili smo se na Kmetijsko inad-zorništvo v Trstu s predlogom, da bi na Tržaškem ozemlju zgradili in opremili moderno oljarno, saj je naravnost nezaslišano, da v vsej tržaški okolici nimamo ene same take naprave, čeravno se že od nekdaj gojijo oljke. Kakšno veliko škodo trpijo kmetje in država zaradi tega nedostatka. Na Kmetijskem nadzorništvu je vse ostalo le pri obljubah. Da bi si sami vaščani napravili oljarno, ni niti misliti. Kje naj vzamejo potrebna sredstva? Končno pa ni med nami tudi potrebne sloge.
Ce zadeve že ni mogoče drugače urediti, naj poskuša občina s po močjo države im kmetov uresničit' to veliko -potrebo našega Brega! Za to pa je skrajni čas!
DIJAŠKA MATICA
Dijaška Matica sporoča vsem poverjenikom, članom in prijateljem, da bo letos tradicionalni »Teden zc našega dijaka« od 2. do 9. oktobra Dijaška Matica naproša vso slovensko javnost, da bi izpolnilo svojo narodno dolžnost ter podprla njeno plemenito delovanje.
Slovenski otrok
v slovensko šolo!
Prosvetni minister Paolo Rossi je izjavil, da morejo slovenske šole Izpolniti kočljivo in važno opravilo v cilju boljšega medsebojnega poznavanja obeh sosednih narodov na tisti visoki ravni kulturnih in duhovnih izmenjav, ki so najboljši temelj vsakemu prizadevanju za zbližanje narodov.
Slovenska šola je pred uzakonitvijo. Njen obisk je narodna in državna dolžnost.
Zato slovenski otrok v slovensko šolo?
V čigavem interesu?
»Resnično ne vemo, zakaj se je Demokracija zaletela v naš članek o izvajanju čl. 8. Spomenice o so glasju« začenja »Primorski dnevnik« svoj članek pod gornjim naslovom, katerega je objavil v svoji številki z dne 18. t. m.
V čigavem interesu? Saj človeku kar sapo vzame, ko se v okoliščinah, ki jih vsi prav dobro poznamo, edini tukajšnji slovenski dnev nik sploh upa postaviti takšne vprašanje. Saj je jasno kot na dlani, da je članek napisan v interesu vseh tistih, ki so vkljub drugačnim tolmačenjem »Primorskega dnevnika«, danes na tem, da izgubljajo svoja mesta na šolah, da dobivajo tu in tam pozive, naj v določenem roku zapuste tukajšnje ozemlje.
Ne izdamo- prav nobene tajnosti, če povemo, da gre v večini prime rov za tukajšnje domačine, ki so pa med obema vojnama pridobili jugoslovansko državljanstvo; še več, da gre v mnogih primerih za pristaše tukajšnjega titovskega gibanja. Tudi zanje smo se torej zavzeli, ker smatramo, da se jim godi krivica.
Ti ljudje se seveda ne morejo braniti. »Primorski dnevnik«, ki <mora zagovarjati 'vse, kar današnje jugoslovanske oblasti ukrenejo in kar so ukrenile, ne bo priob čil nobenega njihovega protesta proti dejstvu, da je Spomenica o soglasju na, vsaj zaenkrat, tako neučinkovit način poskrbela za ljudi, ki so v času fašističnega preganjanja morali zapustiti svoje tukajšnje domove.
V imenu in interesu vseh teh ljudi smo se torej oglasili. Tega nismo storili zato, ker bi želeli, da naj ne velja tista širša in širokogrudnega razlaga, člena, 8., kakršno je v zadnjem času postavil »Primorski dnevnik«. V našem u-vodnikiu smo izrecno poudarili, da bi širokogrudno tolmačenje bilo e-dino pravilno. Toda obenem smo pa opozorili na stvari, takšne, ka kršne dejansko so. Ob vsem, kar se dogaja, in po vsem, kar vemo, nas namreč en sam nepodpisani članek tukajšnjega slovenskega dnevnika ne more prepričati, dc ne bi rabil člen 8, Spomeince o soglasju kompetentno tolmačenje, brez katerega dejansko nima »tako rekoč nobene veljave«.
In to je tisto, kar je raztogotilo urednike »Primorskega dnevnika«. Videti je, da jim ne gre v glavo, kako da je v Trstu sploh nekdo, ki se ne zadovolji s protest m in navodilom v. obliki anonimnega članka, temveč zahteva, da se poskrbi za obvezno in uradno tolmačenje Spomenice o soglasju.
To je bil glavni namen našega članka. Kakor vidimo so ga na drugi strani prebrali in zdaj je na njih, da ukrenejo potrebne korake. Brez njih bo pa članek ostal samo članek, tako kot tudi protestiranje zasebnikov, ki jih tukajšnje oblasti pozivajo, naj zapuste Tržaško o-zemlje, ne more nadomestiti urad nega koraka, ki bi ga morala v njihovo zaščito storiti Jugoslavija. Doslej se pa niti njen tukajšnji zastopnik ni glede tega prav nič pre maknil. Ni nam znano, da bi lju dje, ki so se zatekli k njemu, do bili tolažbo, ki bi bila vsaj od daleč podobna tisti, » kakršno streže te dni »Primorski dnevnik«. Kajti, če člen 8. Spomenice o soglasju res velja v smislu, kakor mtu ga pripisuje »Primorski dnevnik« in kakor bi tudi mi želeli, da bi ga imel, potem ne bi bilo nič enostavnejšega kot zahtevati njegovo iz-v d jan j e in spoštovanje. Toda Jugoslavija, njeno veleposlaništvo in konzulat doslej molčita.
Ta okoliščina je bolj zgovorna kot vse kričanje in pisarjenje. Ce smo opozorili, da je treba ta molk prekiniti, da je treba zavzeti neke stališče, katerega časopisna polemika in razne zasebne akcije ne
morejo nadomestiti, potem smo storili samo svojo dolžnost.
In še nekaj. Nikjer nismo rekli, naj ljudje ne. sporočijo vladnemu generalnemu komisarju, da se hočejo poslužiti vseh pravic, ki izhajajo iz člena 8. Spomenice o so glasju. Dejali smo samo, da bodo-takšne izjave imele presneto majhen pomen, če ne bo na drug način poskrbljeno skl njihovo učin kovitost. Tega mnenja smo še danes.
ŠOLSKE VESTI
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča:
Vpisovanje in popravni izpiti na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom se bodo vršili od 11. d-> 27. septembra t. 1.
Dne 1. oktobra t. 1. bo šdTska sv maša in 3. oktobra bo, redni pouk
Vsa tozadevna pojasnila dobe starši pri didaktičnem - ravnatelju doti-čnega okrožja.
* * *
Vpisovanje v srednje in strokovne šole traja do 25. septembra. Starši, pohitite!
Glasbena Sola SPNI
VPISOVANJE NOVIH IN LANSKIH UČENČEV V GLASBENE TEČAJE JE PRIČELO 20. SEPT. OD 10. DO 12. URE V UL. MACHIAVELLI 22-11. POUČEVALO SE BO VSE INSTRUMENTE -IN PRIPADAJOČE TEORETIČNE PREDMETE.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
ponovno sprejema y Barkovljah, ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 16. do 18. ure. - Tel. 32-537
Vespa
125, 150 in 150 G. S. KUB. CM. NA OBROKE IN PROTI T A -KOJSNJEMU IZROČILU.
Vespe
RABLJENE
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI » E I A G G l O «
PRODAJNA AGENCIJA:
TRST, UL. S. FRANCESCO 46 TEL. 28.940
M 1 Z 9 P j I I Deske nfirgleo. Kmetovalci f
ve, macesnov* ^ in trdih lesov,
podjetnih!
trame i* parket« nudi najugodneje
TEL.
90441
C ALEJI
TRST
Vlal* Sonnlno, 2 4