806. štev. /Pcsamezna šlev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno tolilio posamezna številka „Bodeče Neže*. \,DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah, in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljansko naročnike stanc »Dan" s prilogo dostavljan na dom celo-Irfno 20 K, mesečno 1*70 K: brez priloge eelo-letno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje n.. ko stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1 90 K. — Naročnina se pošilja ::: upravništvu. r: Telefon številka 118. ::: V Ljubljani, nedelja dne 15. marca 1914. Leto Hi. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“ Tiho mesto. Iz Trsta prihajajo poročila o hurnih dogodkih. Pokali so tudi streli Mladina se bori. — Ta boj ni namenjen samo za eno šolo, to ni boj učencev med štirimi stenami — ta boj pomeni več — to je boj za slovensko in slovansko svobodo ob naši Adriji. pa tudi boj za naše najvišje kulturne zahteve — za vseučilišče. Tega so se takoj zavedla dalina-tinska in hrvatska mesta in so izpre-govorila. Tega se jo takoj zavedla jugoslovanska mladina in je izprego-vorila. Zavedla pa se ni tega bela Ljubljana »kulturno središče slovenskega naroda« niti njena mladina. Ljubljana je tiha mrtva. Edino nacionalistična mladina, ki je vzra-stla pri nas v zadnjih letih, se je oglasila in je protestirala... Ljubljana pa je ostala tiha. mirna... Ko sc je Jugurta vračal iz ko-rumpiranega Rima, kjer je bilo vse za denar na prodaj, ie vzkliknil: »O mesto, ki se prodajaš in boš kmalu propadlo ako boš našlo kupca...!« Tako bi marsikdo lahko vzkliknil nad današnjo Ljubljano. I-juMjana je pozabila, da je pred nekaj leti nje srce utripalo ob vsakem pojavu, ki se je tikal usode slovenskega naroda. In ta Ljubljana naj čez dva dni praznuje SOOletnico od-nar je padla slovenska samostojnost na gosposvetskem polju — ta Ljubljana naj proslavi letos s slovenskim vsesokolskim zletom SOletnico Sokolstva in slovenskega narodnega prebujenja. O, Ljubljana!.. Nečemo nikomur delati krivice: vemo, da bije v Ljubljani še mnogo vročih narodnih src, vemo. da mnogi z bolestjo gledajo propad Slovenstva. ki se vrši pred našimi očmi — toda Ljubljana molči. Ona ne reagira več na dogodke, ki se gode na slovenski meji, ne protestira, ne manifestira — brezbrižno gleda, kako £rcdo drugi svojo pot naprej. Težka pest, ki leži nad njo, ki, Zaduši vsak njen glas. klerikalno efi-Jalstvo jo ubija. Vsi vemo, kje je zlo — toda onih par tisoč slovenskih poštenih ljudi, ki še žive v Ljubljani, so danes brez sile. — Ljubljana ■nolči. Toda pod tem molkom se skriva hud protest, ki bo izpregovoril nekoč odločno besedo. V teh temnili časih je edino svetlo upanje naša mladina. Ta je zlata. — Ona edina bo prinesla v tiho mesto novega življenja in bo premagala smrt, ki pada sedaj na nas. L^ana bi morala biti kakor srce, ki čuti vsako najmanjšo bolest, vsak najmanjši dogodek, ki se zgodi na slovenskih tleh. Ako Ljubljana tega ne čuti — ni več središče ampak mrtva točka, ki ni vredna svoje Posamezna it e v. „Dnevaa stane 8 vin.; ravno, f toliko posamezna številka »Bodeče Neže* £ ■-.i' * Uredništvo In upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska dira št. 6f Dopisi se pošiljajo uredništvu. NefranJdrana pisma' so ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plača: petit vrsta IS v, osmrtnice, poslana in< zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po* pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ts| ::: Odgovorni nrednik Radivoj Korene. s: ::: Last In tisk »Učiteljske Tiskarne". .v nekdanje slave in svojega važnega stališča. Tiho mesto — mrtvo mesto. Na severu in jugu se dogajajo hrupni dogodki. Ljubljana molči. Srce slovenskega naroda je bolno. Železna pest leži nad njim in rana Izdajalca še ni zaceljena. Zato hira, hira in je čim dalje bolj slabotno. — Ne veruje več v lastno moč, zato propada, molči in trpi... Drugod pa se bije boj za zmago. Živel boj, ki dviga življenje in vodi k zmagi! Slovenska zemlja. TRBOVLJE. Dopisnik »Dneva« sc zdi rudniški nemški gospodi ravno tako nevaren kakor »Baucrnschreck« srednje-štajerskim kmetom; zaradi tega so baje razpisali nagrado na njega. Trbovci, le poglejte kako stikajo za njim. Vlogo biriča s pasjim bičem v roki igra rudniški nemški inšpektor Ferencz, zadnje čase, odkar ima avstrijsko državljansko pravico, se imenuje tudi Franc. Obsodili so dopisnika na smrt, in mu že pripravljajo zadnji dan. Zemljišče mu je odmeril zemljemerec Vitzcr, načrt za dan napravil stavbenik Hans Dornes, nagrobni govor bode držal filozof Kil jan, zahvalno pesem mu bodo zapeli pevci »Siingerbunda« in h koncu konca zatulili trikratni Iieil imd Sieg. Takšen je njihov načrt, katerega hočejo baje kmalu izpeljati. Za dopisnikom »Dneva« pridejo na vrsto vsi ostali volilci, kateri so se drznili voliti slovenske kandidate in nastopili proti prlvandrani rudniški nemški gospodi. Slovencem se mora zaviti vrat, Nemci in Nemčurji priti na površje, to je njihovo načelo. Pri rudniku morajo zasesti vsa boljša mesta Nemci in po naročilu inšpektorja Ferencza, samo take osebe, ki imajo talent za tulenje nemških pesmi. Zmožnost v službi je postranska stvar. Zadostuje samo, zabavljanje čez Slovence, izzivanje z ncihSkhni znaki in popivanje po gostilnah, katere so »deutschfreundlich«. V rudniško restavracijo, katero ima v najemu Dolničar, katerega se obišče samo takrat, kadar je nemška veselica, čeravno je volil pri občinskih volitvah z Nemci, drugače sc mora zahajati h delikatesarju Jos. Bergerju, kateri je znal na dan nemške zmage imenitno postreči odrešenike vesoljnega nemštva. Baje so njegovi lokali najbolj akustični za nemško pesem in heil-tulenje. Nekateri Slovenci so mu zelo hvaležni, da jc volil z Nemci, kar je dokaz, da ga prav pridno podpirajo. Kadar se dovolj na-srkajo sladkega poljaka, so tako navdušeni, da prav po zidarsko polagajo roke na obraze svojcev, i e »vlij« ga! Štajersko. Dr. Leop. vit. pl. Link t. V Gradcu je umrl v četrtek dež. odbornik, član gosposke zbornice itd., dr. vit. pl. Link v 75. letu svoje starosti. Z Linkom je legel k počitku mož, ki je pomenil našemu Nemštvu več, kot samo osebo. Umrli je bil rojen 1. 1840. in sin dež sod. nadsvetnika V Gradcu. Muransko volilno okrožje ga je leta 1890. poslalo v dež. zbor, a leta 1903. je bil z veliko večino odposlan v dež. odbor, koder so mu bili dodeljeni referati za uk, umetnost in žc-fezništvo, kojim sc je po dr. Deršato-vem odhodu pridružil še oni finančno in deželnoboluiške stavbe. Stranke večine so mu izročile tudi pogajanja za volil, (deželnozb.) reformo, ki jih je tudi ugodno zaključil. Vit. pl. Link jc bil več let sem član gosposke zbornice in predsednik akcij, družbe »Leykam« in uprav. svet. štaj. eskompt. banke. L. 1908. je dobil komturni križ Fran-Josipovcga reda. Svečana 1913. mu jc podelil cesar dedno viteštvo. Svoje mandate kot dež. posl. in dež. odbornik je odložil pred prilično enim letom. Sledil mu jc v dež. odboru dr. pl. Kaan. K izvolitvi najnovejšega »Schul-vereinskega« predsednika. Iz učiteljskih krogov smo prejeli: Notica »Sl. Nar.«, da je postal Slovenec in učitelj slovenske ljudske šole v Račjem tik Maribora — Makso Smole rene-gat in predsednik tamošnjega Schul-verina, nas ni prav nič presenetila. Za nas je veljal Smole že nekaj časa kot izgubljen. Že kot dijak je v IV. letniku nekoč dela! svojim slovenskim kolegom ncpriličnosti. Le njih energija je preprečila, da ni že takrat uskočil. Proti njgmu in nekemu drugemu tovariš*; Kf pa jc bil nedolžen, kot se je pozneje pokazalo, je vladalo od takrat splošna tiezaupnost. Dečko je rad igra! kavalirja — kar zahteva dosti denarja; uobii ga je od Nemcev. Prvič mu morda še ni bilo lahko, sedaj, drugič, pa je prostodušno pljunil na grob svojega očeta in zataji! svojo mater. Naj uživa svoje izdajalske sadove! K tatvini draguljev v Mariboru. V četrtek popoldne je bil zaslišan postajni mojster Muzek od uradnika juž. železnice, v graški, dežel, sodniji. Muzek trdovratno zagotavlja, da je šel 7. t. m. zvečer proti polu 10. uri skozi mestni park in videl pod nekim papirjem na poti, nekaj bliščati. Ko se je sklonil je našel ukradene stvari, jih vzel s seboj in skril, oziroma zakopal. Muzek jc imel na leto do 3000 K dohodkov. Na ta izgovor mu seveda ne verjame nikdo. »Kmečki strah«. Kot smo že poročali, je baje pri Sv. Nikolaju nad Lipnico, zopet raztrganih več glav domačih živali. Koliko je na tem res- LISTEK. M. ZEVAKOr Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Ko je bil stari Momnoransi gotov, je zapazil prvorojenca, ki je bil stopil v sobo, in žarek radosti je razsvetlil njegovo obličje, zaznamovano že s pečatom smrti Prišel je kanonik od Naše Gospe, ki ga je dal v poslednje olje. ( In ko so popadali služabniki na kolena ter napolnili sobo z jokom, jih Je opomnil smehljaje, da utegne njih tarnanje motiti gospoda kanonika. Skoraj nato takoj je sprejel odposlanca, ki mu je prišel sporočit živo-sočutje kraljevo in Marije de Medi-čis. In ko ga je hotel ta odposlanec tolažiti, niti je odgovoril: »Mari menite, da se v vseh osemdesetih letih svojega življenja nisem naučil umreti v desetih minutah ?« Nato je odslovil vse, le sinu rrancu je mignil, naj ostane pri njem. *°Aa se je bližal smrtni boj. Konetablovo dihanje je postalo žvižgajoče. Umirajoči je moral napeti vse sile, da je izpregovoril par besed in Franc se je moral skloniti tesno k njemu, da jih je slišal; »Moj sin,« je deial. »kadar se bliža človeku smrt, gleda stvari drugače nego prejšnje čase... Morda je res. da v nekaterih slučajih nisem vpošteval dovolj tvoje sreče... Odgovori mi po pravici: ali si srečen?« »Pomirite se, oče. srečen sem, kolikor mi je dovoljeno biti.« »Pa tvoj brat...« Franc se je mahoma zdrznil in prebledel. »Ali se nočeš spraviti z njim?« »Nikoli!« je odgovoril Franc z zamolklim glasom. Konetabel je napel iznova svoje moči, boreč se, da bi odrinil minulo smrti. »Poslušaj... morda ie njegova -krivda manjša ... nego misliš.« Franc je stresel glavo. »Kaj se je zgodilo,« je povzel konetabel, »s tisto mlado žensko?« »O kom govorite, oče?« »Hčer... gospoda de Pjen ... Ah, umiram! Franc.« »Pomirite se, oče. mrtvo zame!« »Franc! Pravim ti. poiskati... njo ... in Konetabel ni imel časa, da bi iz rekel besedo, ki mu je bila na ustnicah. Smrtni boj mu je zasenčil um. Zajecljal je par brezmiselnih besed in izdihnil dušo. Tako je ostala tajnost Ivane de Pjen skrita Francu Monmoransiške-mu, ki si ni belil glave z vprašanjem. .. Vse to je .. treba jo ie njenega...« zakaj je hotel oče, da naj poišče Ivano... Smatral je to zahtevo za turobno kaprico duha, potapljajočega sc v nebitje. Konelabiov pogreb ie bil skoraj kraljevski. Toda od Giških, ki so se bali njegove moči. pa do Katarine de Medičis, ki je le z nestrpnostjo prenašala njegovo veličino, je bilo vse veselo te smrti. Franc edini je žaloval odkritosrčno za tem možem, s katerim je izginila cela doba zase. Po bitki pri SeiTDeniju sc je Franc' Monmoranski umaknil z bojišča. Ko mu je kraljica mati ponudila nekega dne poveljstvo proti hugenotom, je odklonil, češ da vidi v reformiranih svoje brate, ne pa sovražnikov. proti katerim bi se trebalo vojskovati, To ravnanje mu jc nakopalo su-mnjo in sovraštvo Katarine de Me-dičiš, ki je poizkusila zaman prodreti v njegove skrivnosti s tem, da mu je poslala Aliso de Luks. Znano nam jc. da Alisa pri njem ni imela sreče. Sicer pa tudi Franc ni imel skrivnosti; umaknil se je le iz sporov, katerih sc ie udeleževal prej samo iz pokorščine do konetabla. S tem vedenjem pa je obrnil nase tudi pazim nadzorstvo številne stranke, ki se je tvorila takrat in je videla v njem moža. kakor ustvarjenega za njenega poglavarja. niče, se še ne ve. V sredo so tamoš-nji prebivalci priredili pogon, ki je bil dokaj komičen. Kmetje so se oborožili ,s prastarimi puškami, koli, gnojnimi vilami in nek hlapec celo z neko staro zarjavelo — sabljo. Zver jim jc seveda fige pokazala. Pravijo, da ima kratko glavo gornjo plat temno, spodnjo pa svetlo in da je mačjega plemena. Nekateri pa menijo, da je to le ušel in podivjan pes. Roparico jc baje videl tainošnji krčmar. Razno. V Maribor u jc, kot smo poročali, pred par večeri napadel učiteljico Šet nek možki na Rei-serjevi cesti in je izstrgal taško ter pobegnil. Policija je prijela nekega Enčiča, ki je prodajal zlat ščipalnik, lastnina Setove. — V Mariboru so tamošnji klerikalci in ateisti razbili »Adventistom« drugo predavanje. — V Šmarju pri Jelšah jc šel pred dnevi, zarana, hlapec Jesenko na pod po krmo. Spodletelo mu jc, da je padel v hlev in z zlomljenim vratom mrtev obležal. Bil je star 70 let. — V občini I m eno so našli v Sotli utopljenega berača Korena iz Zagore na Hrvaškem. Naj-bržc je v pijanosti zašel v strugo. — V Trbovljah je dne 10. t. m. snažil 471etni hlapec Forte konje. Ena živali ga je s kopitom sunila v senci, da je na mestu izdihnil. — Blizu Brežic so prijeli nekega Hrvata Krčana, ker je dvema posestnicama ukradel za 300 K živil. — V Mariboru je bil pred poroto obsojen v smrt na vešala delavec Petrena, ki je zastrupil svojo ženo in dete. — V G o r i c i pri Sevnici so zaprli posestnika Pimpolška, ker je iz jeze in maščevalnosti zažgal klet posestnika Romiha. — V Spodnji Polskavi pri Mariboru so našli obešenega, v stanovanju, posestnika Ivana Ifratnika. Vzrok samomora ni znan. Dnevni pregled. Nemec se boji, ta vtis ima človek iz dolge 14dncvne pisarije raj-hovskih listov o ruskem oboroževanju. Nemec se boji — to je treba pribiti, pa če ie komu ljubo ali pa ne. Rusija ie mogočno okrepila svojo obrambo. Nemci ugibajo, kdaj bo vojna in pri tem kriče, kakor paglavci, če jim palico pokažeš. Še ni ternu dolgo, ko so čisto drugače govorili. Lansko leto se je usajal celo Betlimann-Holhveg in mogočno grmel v svet o neizogibnem spopadu slovanstva m germanstva. (Nekateri so na to zatrjevali, da je Bcthmann-HolKveg filozofiral.) No, če je vojna tako neizogibna, zakaj pa sedaj rajli tako kriči? Ali ie mar spopad samo tako dolgo neizogiben, dokler Rusija ni pripravljena? Ako nemško Danes priloga „BODEČA NEŽA". kričanje ni politika, tedaj ie strahopetna. Utegne biti pa tudi politika. Morda hočejo Nemci postrašiti rusko vojno upravo, ca bi prenehala z oboroževanjem, ali pa hoče nemški tisk napraviti v Avstriji razpoloženje, da se bodo lažje sprejeli in odobrili vsa nova vojaška bremena. Toda, tako prvi. kakor drugi namen se bo ponesrečil. Ruski »borzni list« jc jasno govoril, tako, da jc morda nemškemu kanclerju celo slabo prišlo. Kar se tiče druge namere (da sc omogoči sprejetje vojnih bremen v Avstriji), bo pa ta namera povzročila v Rusiji nove priprave, priprave v svrho samoobrambe. Zbližanje med Srbijo in Črna Goro. Intrige, o katerih smo pred par dnevi pisali, in ki so šle za tem, da vržejo med obe srbski državi kal nezaupanja, se ne bodo obnesle. Črnogorski poslanik v Belgradu Mi-juškovič je izjavil, da so vse vesti, ki pravijo, da je črnogorska vlada nasprotna kar najtesnejšemu zbliža-uju med Črno Goro in Srbijo, neresnične. Črnogorska vlada in kralj želita takšnega zbližan ja. Temu dokaz je črnogorska prestolna beseda in tiskani program črnogorske vlade. Z c črnogorsko vojsko bo nad 100 srbskih častnikov aktiviranih. — Tako so vabe mažarskih grofičev. ki sc Črnogorcem obetali zlate gradove-padle na nerodovitna tla. — Po črnogorskem ozemlju bo tekla tudi srbska železnica, ki bo vezala Srbijo z Jadranskim morjem. Zaman izzivanje. Te dni ie dunajska krščanska »Reichspošta« prinesla naduto notico, v kateri pravi, da, če se bo sklepal konkordat med Srbijo in Vatikanom, se bo sklepal v avstrijskem smislu. Pa še potem tudi, če se sklene, bo imela Avstro-Ogrska protektorat nad katoliki v Srbiji. Po tej notici bi seveda Srbijr izgledala kakor vazal Avstro-Ogrske. Vladin organ »Samouprava« dementira te nadutosti in pravi, da se more z zadovoljstvom konštati-rati, da so pogajanja med Srbijo ir. rimsko kurijo v dobrem razvoju in da se Vatikan postavi na srbsko stališče. Politični proces proti gališkiir Rusom. »Času« se poroča iz Lvova*. Pri obravnavi je obtoženi Benda-sjuk zanikava!, da bi bil z darovi z Ruskega izdal rusko gramatiko za širše sloje v Galiciji. Ta gramatika je izšla na njegove stroške preie, predno ie on obiskal Rusijo in pred no so Rusi obiskali Galicijo. Rusko-gališko podporno društvo in grot Bobrinskij nista imela na izdajo gra- Ta stranka je zrla ogorčeno na toliko krvoprelitje v imenu vere miru in ljubezni ter sanjarila, kako bi napravila mir med vsemi otroci Francije, pa naj bodo hugenotje ali katoliki. Imenovali so jo stranko politikov.« Franc je postal v resnici njen poglavar, dasi ne baš rade volje; zapeljala ga je samo misel o trajnem in odkritosrčnem miru. ^ V takih okolnostih in v takšnem duševnem stanju ga je posetil nekega dne grof de Marijak. Prišel je k njemu po naročilu Ivane d’Albret; dosegel je pri maršalu obljubo, sestati se s kraljem navarskim. Henrik Bearnski je prišel v Pariz skrivaj, v spremstvu princa Kon-deškega in Kolinjija, ter naznanil Francu Monmoransiškemu sestanek. Napovedani dan, ob dogovorjeni uri, je prišel maršal v dvorec v Betiziški ulici. Videli smo. kako je učinkovala vest o njegovem prihodu na viteza de Pardajana. Pustimo viteza, naj razloži svojemu prijatelju Marijaku vzroke svojega razburjenja, in sledimo maršalu, zakaj njegov sestanek s Henrikom Bearnskim je velcvažen za nadaljnji razvoj naše povesti. Bearnec je sprejel maršala z nekakšno resnobo. Izborno si je umel nadeti krinko, kakršna je prijala člo- veku, s katerim je govoril, žalostne ali veselo. »Pozdrav,« je dejal, »slavnemu branitelju Ternana.« Ta beseda je bila umestna, boljše ni bilo moči najti. Med bojnim* čini maršalovimi ni bilo niti enega, ki bi mu bil dražji, bodisi, da ie bila obramba Ternana delo njegove mladosti, bodisi, ker je družil z njo tako intimne spomine. Franc se je poklonil mlademu kralju. »Sir,« je dejal, »počastili ste me z vabilom, naj pridem na razgovor o splošnem položaju verskih strank. Čakam, da mi blagovoli vaše Veličanstvo razložiti svoje namere; odgovarjati mu hočem po pravici in po vesti.« Ta malce suha jasnost je spravila Bearnca s tira, kakor je bil pretkan in spreten. Nadejal se ie namig-ljajev in dvoumnosti, pa se ie znaše! mahoma pred možem, ki ie hotel govoriti brez okolišev. »Sedite tu.« je deial, hoteč sl pridobiti časa za premislek. »Grdo bi bilo, ako bi moral maršal Monmo-ransiški stati, dočim iaz sedim, ki sem šele novinec v boievništvu.« »Sir. spoštovanje mi brani...« »Hočem,« je rekel Henrik in se nasmehnil. Monmoransi je zdaj ubogal. (Dalje prihodnjič.) matike nobenega vpliva. Bendasjuk je izjavil ponovno, da si je prizadeval poglobiti v vrstah rusinske mladine rusko narodno misel in je zatrjeval. da je za Rusine označba »ruso-fil« absurdna in nedostojna. Dalje se je Bcndasjuk zavaroval tudi proti onemu delu obtožnice, kjer sc ga dolži, da je tajno deloval na odtrga-nje Galicije ali enega njenega dela od enotnega državnega ozemlja. On je deloval javno in nikdar ni hodil po skritih cestah. Kazniiva propaganda, katere se ga dolži, bi bila popolnoma protismiselna. Rusinsko ljudstvo je vedno konservativno in za državo. Pravil je: »Prepričan sem, da bi tudi Rusinom mogle biti dane jezikovne in politične pravice, katere jim gredo«, jn je nadaljeval jokaje: »Tako kakor jaz so se morali tudi drugi visoki možje, med njimi tudi dr. František Smolka. v tej sodni dvorani zagovarjati zaradi svojega političnega prepričanja.« Sreča v nesreči. Dne 12. t. m. se je zbrala pod balkonom neke enonadstropne hiše v Novem mestu gruča otrok. Osemletni deček gospoda Strajnarja ie gledal z balkona na otroke. Nenadoma je izgubil ravnotežje in je padel kakih pet metrov globoko. Padel je na hrbta dveh dečkov tako srečno, da se ni niti njemu niti onima dvema dečkoma ničesar pripetilo. Samomor. Pred nekaj dnevi je skočila 401etna slabotimna Terezija Mase! iz Šumnika pri Polšniku v samomorilnem namenu pri Bevkah v Savo in je izginila v valovih. Njenega trupla doslej še niso mogli najti. Iz zapora pobegnili. Pri okrajnem sodišču v Žužemberku so se nahajali trije cigani. Gregor Hudoro-vič, Janez in Simon Brajdič. V noči na 8. t. m. so vsi trije pobegnili iz zapora. Tatinska ciganka. Te dni je prišla v hišo posestnika Franceta Av-šiea iz Zgornje Zadobrove, kjer je bila doma samo desetletna Avšičeva hčerka, neka ciganka in je ukradla srebrno uro-remontirko z dvojuatim pokrovom, z vrezanimi cvetlicami in s pozlačenim robom, na kar je izginila iz ondotnega kraja. To ciganko so videli ljudje pozneje v družbi ciganske tolpe, ki je štela osem glav in ki se je potikala okrog Hrastja. Predrzen tat. Med tem ko je spala dne 11. t. ra. posestnica Terezija Novak iz Škofljice bolna v postelji, se je splazil neki tat v njeno stanovanje in ji je odnesel 500 kron, ki jih je imela Novakova shranjene v postelji. Storilca, nekega italijanskega delavca, je orožništvo drugi dan aretiralo v Velikih Laščah in ga izročilo sodišču. ( Priporočljiv vajenec. 15letm Boltežar Košmerl iz Vrhnike je bil v zadnjem času uslužben pri nekem tamošnjem mesarju kot vajenec. Pred štirinajstimi dnevi pa je nenadoma zapustil svojo službo, ne da bi kdo kaj vedel o tem. Pretekli ponde-liek je prišel k gostilničarju Francu Severkarju iz Brezovice in je izvabil od njega pod pretvezo, da kupuje za svojega gospodarja teleta in da mu je že ves denar pošel, šestdeset kron, na kar je izginil. Košmerlj se sedaj klati okrog, pa nihče ne ve, kje se nahaja. Mrtvega so našli. Pretekli torek so našli ljudje v listnici posestnika in branjevca Franceta Bizanta iz Žleb 57letnega posestnika Petra Košenino mrtvega. Kakor se sodi. je moralo truplo že dva dni ležati v omenjeni listnici. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Presko. Vzrok smrti doslej še ni znan. vendar je obče mnenje, da je Peter Košenina, ki je bil strasten žganjar, umrl na za-strupljenju z alkoholom. Občinski »ubožec« in vendar ne ubožec je Vesel Karol, doma iz Ribnice. Te dni so ga izpustili iz bolnišnice usmiljenih bratov v Kaudiji. Vesel ni imel denarja in se jc napotil zato v občinsko pisarno v Kandiji. kjer se ie prav surovo obnašal in zahteval denar. Poklicali so stražnika, ki ga je pa Vesel začel zmerjati. Stražnik ga je slednjič z velikim trudom spravil v zapor, kjer je pa Vesel vse razbil. Strgal je tudi raz sebe obleko. Razume se. da so ga 'kaznovali. Ko so ga izpustili, se je potikal po tamošnji okolici in je zga- njaril. „ „ , Že zopet cigani. Dne S. t. ni. te šzročilo okrajno sodišče^ v Novem inn^stu v prisilno delavnico sledeče Čigtme, ki so bili že neštetokrat kaznovani zaradi vlačuganja in tatvine: Matijo Brajdiča, Janeza Levakoviča. Valentina Hu-loroviča in Janeza Tropšiča. V zaoore v Ribnici so izročili te dni Goloba Alojzija, hlapca, ki je bil uslužben pri parni žagi M. Tschinkla 'iz Goriče vasi pri Ribnici. Golob je [ukradel svojemu gospodarju več denarja in več drugih stvari. Gostilničarja. kjer je bil na hrani. ie opeharil za ves račun, odpeljal mu kolo in ukradel tudi nekaj žganja. Alojzij Golob je na sumu, da je izvršil še več drugih goljufij in tatvin. Poročili so se v Ameriki. V Pittsburgu sta se poročila Fr. Bole. doma iz Koč na Notranjskem, z gospodično Ivanko Oražen iz Selc pri Postojn*. — V Roundupu sta se poročila Vencel Oset iz Spodnjega Štajerskega z gdč. Heleno Mcnci. Umrli so v Ameriki. V Westonu, Colorado, je umrl Franc Vertačnik, po domače Erjavec, rodom iz Spodnje Krušne pri Gor. Gradu na Spodnjem Štajerskem. — V So. Chicago. Illinois, je umrl Franc Novak v starosti 28 let. — V Clevelandu je umrl John Budan v starosti 72 let. Pokojnik jc živel v Ameriki nad 22 let, doma je bil iz Žužemberka. — Umrl je v Clevelandu Fr. Hruška, star 39 let. — Umrla je v Clevelandu Jela Vidovič, stara 22 let, samska. — V Aliquipi je umrla žena Jožefa Žagarja v starosti 30 let. Rojena jc bila v Hrušici pri Ljubljani. — V Fayette City je umrla žena Trentelja, stara 23 let. — V Johnstowmt je umrl v 40. letu svoje starosti Matevž An-zelc, rodom iz Iga na Kranjskem. — V Davisu je umrl Fr. Hiti. Pokojnik je bil rodom iz Kožleka pri Cerknici. Bival je v Ameriki osem let. Spopadi slušateljev na dunajski visoki živinozdravniški šoli s policijo. Pri demonstracijah, ki so jih uprizorili veterinarci na Dunaju, je prišlo dne 13. t. m. do krvavih spopadov, pri katerih jc bilo pet dijakov nevarno, več pa lahko ranjenih. Tehniku Weyringeriu je stražnik preklal s sabljo čekfvsled česar so ga morali takoj odpeljati na kliniko. Zaprli so 36 oseb. Vojno ministrstvo je ukazalo zapreti višjo živinozdrav-niško šolo. Rektor njen je deinisijo-niral. Ljubljana. zameno puflikacij. — Pri poročilu iz gospodarskega odseka se razvije debata o povišanju članarine. — V smislu pravil imajo na skupščini dne 15. marca volilno pravico le tisti, ki so plačali članarino za 1913 ali za 1914. — Glavna skupščina »Matice Slovenske« bo danes, v nedeljo ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani na magistratu v Ljubljani. — Avstrijska skrb za italijanske regnikole. V pondeljek 15. t. m. bo prepuščen k skušnji za zidarskega mojstra neki regtiikolo iz Vidma na Laškem in sicer pri tukajšnji c. kr. deželni vladi. Pripomniti je, da sc je omenjeni že šolal v Celovcu na tamošnji c. kr. drž. obrtni šoli na račun avstrijskih davkoplačevalcev. Izda se mu gotovo potem tudi koncesija, da bo delal našim podjetnikom nadlego in vozil na delo same pristne regnikole, domači delavci naj pa gredo v tujino s trebuhom za kruhom. Pripomnim samo, da omenjeni ni niti avstrijski državljan (ime na razpolago.) — Poziv vinorejceai. Podpisani prosimo vinorejce na Dolenjskem. Bizeljskem, Vipavskem, Goriškem in Istri, da nam sporočijo sedanje cene vin. Več zasebnikov hoče naročiti vino pri njih, toda ceno jim niso znane. Najboljše je, ako inserirajo v malih oglasili v »Dnevu«, kar stane ma-, lenkost. — Več ljubljanskih zasebnikov. — Občni zbor Ljubljanske kreditne banke. Včeraj dopoldne ob 10. uri se je vršil občni zbor Ljubljanske kreditne banke. Predsednik ravnatelj g. Ivan Hribar je konštatiral pravilno sklicanje in sklepčnost občnega zbora. Začetkom seje je bilo navzočih 21 članov, ki so zastopali 36 delničarjev, s 542 glasovi na 5488 delnic. Predsednik predstavi c. kr. vladnega svetnika g. Krcmcnška ter imenuje za zapisnikarja c. kr. notarja Plantana, za overovateba zapisnika pa gg. Avgusta Jenka in Vaclava Hcynica. Predsednik g. Ivan Hribar je podal nato poročilo predsedstva: Avstro - ogrska banka je znižala svojo obrestno mero na 4 odstotke, zato je prepričan, da sc bo delovanje Ljubljanske kreditne banke v tem letu lepo razvilo. Vsled političnih razmer na Balkanu, se je gospodarsko stanje v monarhiji silno poslabšalo. Šele koncem novembra 1913 je znižala Avstro-ogrska banka oficijalno eskomptno mero na 5 in pol odst., dočim jc bila celo leto v veljavi God-stotna obrestna mera za eskont menic in 7 odst. za lombard vrednostnih koliko na bolje m Avstro-ogrska banka je znižala obrestno mero na 5 odstotkov prvič in na 4 in pol odst. drugič. Čisti dobiček Ljubljanske kreditne banke za leto 1913 znaša 557.103 kron 88, vin. kar odgovarja 7odstot-neiriu obrestovan ju delniške glavnice per 8,000.000 K. Čisti dobiček leta 1913. je za 73.984 K 53 v manjši od lanskega. Agencijo v Gradežu je kreditna banka v seziji 1913 opustila ker za 2 slovanski banki v Gradežu ni prostora. Za nadzorstveni svet je poročal g. dr. Fran Černe o revizijah nadzorstvenega sveta, o udeležbah pri sejali upravnega sveta in revizijah pri podružnicah ter predlagal odobrenjc poročila, pritrditev k razdelitvi čistega dobička in absolutorij upravnemu svetu. Na inicijativo primarija g. dr. de Franceschija se je vršila podrobna razprava o posameznih točkah računskega zaključka. V debato so poleg g. dr. de Franceschija posegli predsednik g. Hribar. ravnatelja Pečanka in 'I ykač, dr. Kokalj, dr. Kuhar m dr. Triller Debata se je vršila o splosneni banč nem stanju v Avstriji, o »Kreditni banki« posebej s posebnim ozirom na druge banke na slovenskih in slovanskih tleh. Nato so bili predlogi nadzorstvenega sveta spiejeti in se je upravnemu svetu podelil absolutorij. Odkazala se jc: 5odstna dotacija rednemu rezervnemu zakladu pravi v znesku 27.118 K 96 v, 3odstotna dotacija zavarovalnemu zakladu za bančne zadolžnice v znesku 16.271 kron 37 v, 5odstotna dividenda m 1 odstotna superdividenda od 20.000 delnic po 400 K 480 tisoč kron,, 10-odstotna tantiema upravnemu svetu — »Bodeča Neža« prinaša danes sledečo vsebino: prizor iz iiaj-novejših razmer na Kranjskem. Ilustrirano pesem: Albanska komedija. Štajerjevo satiro na dr. Švihovo afero. Vlada in doklade. Mihec Posedač pripoveduje o avdijenci pri Wicdu. Zadnja stran nam kaže »Kranjska nebesa«. Kupujte »Bodečo Nežo«. Stane samo G vin. — Od več strani prihajajo nam pritožbe od naših naročnikov, da ne dobe »Bodeče Neže«. Ker sc te pritožbe od istih oseb ponavljajo, in smo vse pritožbe v upravi preiskali — smo prišli do prepričanja, da »Neža« izginja na — pošti. NM bomo tc*sm* čaje zasledovali. Tudi sicer imamo glede poštnih uradov mnogo pritožb. Zahtevamo red! — Klerikalna nevoščljivost pač ne privošči nikomur kakega priboljška, ako ni tisti iz njegove srede. Zato so v novem šolskem zakonu .udi postavili paragraf, ki naj vzame učitelju priboljšek, ki mu ga jc naklonila dobrohotna duša ter jc napravila ustanovo njemu v korist. Saj so redke tiste šole, ampak dobi pa se vendar tuintam kakšna, ki ima njivico, katera naj služi učitelju v po-boljšek. § 116 novega šol. zakona pa mu jemlje tiste njivice, ker dohodki te naj se precenijo in v plačo zara-čunijo! Par krone le bo to znašalo, a značilno pa je, da je to sklenila tista stranka, katere faktični voditelji — to so duhovniki — žive dostikrat kakor graščaki in veleposestniki. Vse kar je lepega sveta in rodovitne zemlje, mora biti farovško — učitelju pa ne privoščijo niti njivice, ki naj služi v to, da si občina pridobi lažje dobrega učitelja in ga tesneje priveže na svojo vas! Gospodje -- ali ni ta nevoščljivost preočita? Ah se vam ne povesi oko sramu? — Trg. obrtna zbornica je imela v petek svojo sejo. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Knez, ki jc podal temeljit pregled trgovskih m obrtnih razmer na Kranjskem. Za podpredsednika je bil izvoljen Pam-mer. Sprejela se je regulacija plač za uslužbence trg. in obrt. zbornice in se je podelilo nekaj podpor. O predlogu g. Rohrmanna govorimo na drugem mestu. G. Franchctti je podal predloge glede informacijskega .......................... kurza, glede dom. delavcev in post- 9593 K 90 v, nagrada nadzorstvene- z vzklikom izvoljeni dosedanji člani gg. dr. Alojzij Kokalj. Fran Crobath, dr. Fran Černe, Ivan Mejač in Nikola Novakovič, nakar jc predsednik ravnatelj gosp. Ivan Hribar, izrekel posebno zahvalo nadzorstvenemu svetu, ki je z vestnostjo, kakoršne je težko najti, vršil svojo nalogo. — Kdor plača, lahko zahteva, in zahteva kupovalec gotovo samo tako blago, ki mu ugaja. Gospodinjam uganja med vsemi kavnimi pridatki najbolj Kolinska kavna primes, ki jo zato tudi zahtevajo pri trgovcih. Napravi jim najboljšo kavo, zato jo imajo najraje. —■ Najzanimivejša in najlepša točka na vzporedu ljudskega koncerta »Lj. Zvona« bo velika Vilharjeva balada »Matija Gubec«. Snov ji je zajeta iz zgodovine kmečkih vojsk in puntov. Na Markovem trgu v Zagrebu kronajo z razbeljeno krono kmečkega kralja Matijo Gubca. Gin-ljivo besedilo F. 2. Milera je v glasbi mojstrsko ilustrirano. Partije solistov 111 zbora so precej težke, a sila lepe. — Zc samo ta skladba zasluži, da občinstvo v sredo zvečer napolni dvorano Mestnega doma do zadnjega kotička. Vstopnice in besedila skladb so naprodaj v trafiki gdč. J. Dolenčeve. (Prešernova ulica.) — Danes ob pol 12. bo koncert v »Zvezdi«. — Železniška nesreča na dolenjski progi. Ko je ob 11. uri po noči revidiral po Poljanski cesti stražnik I. ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje, slišal je klicanje na pomoč. Stražnik jc hitel na mesto in našel nekega neznanega moža, katerega je povozil dolenjski vlak. Naznanil jc to nesrečo policiji, katera jc odredila, da se jc ponesrečenca, kateri baje stanuje v Novem Vodmatu odpeljalo v deželno bolnico. — Radi tatvine je zaprla policija na Kongresnem trgu neko deklo in jo izročila tukajšnjemu okrajnemu sedišču. ... — Nesreča. Delavec na zagi pn firmi Scagnetti, Jožef Ovijač, je prišel med delom z desno roko v dotiko s cirkularno žago in se jc težko poškodoval. Moral jc iskati pomoči v deželni bolnici. O kavarni »Balkan« v Trstu smo dobili pritožbo, ki stavi gospodarja te kavarne v slabo luč. Tako postopanje je obsodbe vredno in bi .tilo prav, da se gostje poženo za one, ki se jim je zgodila krivica. — »Milijonska mina«, velezani-miva detektivska drama v treh delih je žela včeraj obče priznanje. Krasni in presenetljivi prizori se menjajo iu x napetostjo 'Sicotmo rnzvttKn delanja. — V resnici fina je veseloigra v dveh dejanjih »Komtesa Ursel«, v oateri igra znana Heny Porten vpr-vič v veseloigri. V torek »Ljubimkanje«, ljubavtii roman v treh dejanjih v glavni vlogi Valdemar Psylander. — Loteriiske številke. Dunaj: 34, 15, 61, 39, 43. Trst: 66, 15, 29, 27, 9. ne filijalke za dvorski okraj. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Popoldanska predstava »Naši bahači« vsled nepričakovanih ovir odpovedana. — Odborova seja »Matice Slovenske« z dne 6. marca 1914. Predsednik se spominja t viteza 1 Sabladolskega, enega izmed redkih beneških Slovencev, ki so aktivno posegli v razvoj slovenskega naroda ter poroča, da je bila Matica zastopana na Njegoševem slavju v Zagrebu. Prof. Anton Funtek je pristopil kot ustanovnik. »Zemljevida« druga korektura je definitivno ure jena. »Šolska Matica« je prevzela še preostalo zalogo RoBmuBlerjevih »Štirih letnih časov«. S krakovsko akademijo in s »Towarzystvom Slajanskim« v, Krakovu stopimo. mu svetu 2500 K, dotacija pokojninskemu zakladu 10.000 kron, prenos na novi račun leta 1914 11.314 K 65 vin., skupaj 557.103 K 88 vin., s čitner je ves čisti dobiček za leto 1913 porabljen. Vršile so se nato volitve. Izžrebani so bili, da odstopijo iz upravnega sveta: gg. Josip SpitaJ-sky, Karel Ježek in Alojzij Vodnik, odpovedal se je g. dr. Pertot. Skruti-natorja gg. dr. de Francesclu m dr. Kuhar. Oddanih je bilo 27 glasovnic za 598 glasov tel-so bili izvoljeni soglasno gg. Josip Spitalsky, I. nam. gener. ravn. Živnosteuske banke, Karel Ježek, cesarski svetnik Bian-sko na M. in Alojzij Vodnik, kamnosek in posestnik v Ljubljani. Četrto mesto odstopivšega člana upravnega speta jc ostalo za letos nezasedeno. V nadzorstveni syet so bili soglasno. Trst. KRVAVI SPOPADI NA REVOL-TELLI. K včerajšnjemu poročilu bodi povedano, da je bilo aretiranih 7 ita lijanskih dijakov. Italijani so napadli Slovane s palicami in gorjačami ter tako ranili 4 Hrvate. Od strani slo vanskih dijakov sta bila sprožena dva strela skozi okno v zrak, to pa zato, da bi s tem opozorili na pomoč, ker Italijani, ki so bili v veliki večini, so z vso podivjanostjo planili po njih. Hrvat Sisgoreo pa je obstrelil Italijana Sangulina v roko, da bi se ubranil pred njim, ker bi ga bil ta surovež sicer pobil. Storil je to v silobranu. Pri ostalih slovanskih dijakih policija ni našla orožja, pač pa so bili oboroženi vsi Italijani z železnimi palicami in gorjačami. To v pojasnilo k včerajšnjemu telefoničnenm poročilu kamor se je vrinilo pomotoma par malenkostnih netočnosti, kar se pri telefoničnem poročanju pač lahko pripeti, poleg tega pa se na policiji niti ob pol 10. zvečer ni se izvedelo, za natančni rezultat, pač pa samo za glavnejše točke. Slovanskim poroce-valcem pa. delajo sitnosti, zlasti na rešilni postaji, kjer se šopirijo zagrizeni italijanski hujskači. V tem oziru bo treba napraviti red. pri krvavih spopadih na Revol-telli je bilo videti tudi nekega italijanskega agenta, katerega odjemalci so tudi slovenski peki. V bodoče naj se z njim postopa kakor nam veleva narodna dolžnost. Jugoslovansko ljudstvo! To kar počenjajo Italijani v zadnjem času, presega že vse meje. Slovan ni več varen korakati po ulici. S silo nas hočejo udušiti. Nastati mora po vseh jugoslovanskih pokrajinah velikanski odpor. Jugoslovansko ljudstvo se mora vzdramiti iz spanja, vse mora na noge, da odbijemo barbarske naskoke. Zdaj je čas, da obračunamo z našimi stoletnimi nasprotniki. Našega potrpljenja mora biti konec, to pa tem prej, ker se ničesar ne stori v naše varstvo, ampak se mirno gleda, kako divjajo Italijani. Kdor sedaj ne odpre oči, ni naš prijatelj. Uprizarjajmo po vsem Jugoslovanskem ozemlju shode, da ljudstvu živo razodenemo, kakšen je naš položaj. Ne odlašajmo več, teh razmer mora biti konec! Ali mari ne trpimo že predolgo časa, je li mari to še premah? Ali naj čakamo na to, da n»s pokoljejo in postrelijo? Vzdramimo se, spoznajmo, kaj je naša dolžnost! Meč visi nad nami, vsak čas pripravljen, da pade z vso silo na nas in nas popolnoma pokonča. Protestirajmo v imenu zakona, ker bo sicer prepozno. Posebno pa naj ob priliki sedanjih razmer vstane slovensko ljudstvo, ker to je največ prizadeto. Slovenci v središču Slovenije in drugje, nastopite, zganite se! Hrvati in Srbi že store svojo dolžnost, da bi pa mi Slovenci zaostali, ko smo vendar največ prizadeti, to vendar ne gre! Pokažimo, da smo bratje in da se znamo z združenimi močmi in v bratovski edinosti braniti pred napadalci! Ce storimo vsak svojo dolžnost, mora se naš glas upoštevati in nam zavarovati naše pravice. • Kmetič, ki je hotel Igrati vlogo gospoda. Predvčerajšnjem se je pripeljal v Trst na enem izmed istrskih parnikov kmet Salvator Berce. S seboj je pripeljal tudi vrečo sira in sicer 7 majhnih koles. Ko je stopil s parnika, se mu je ponudil neki neznanec, da mu ponese vrečo, ako mu da kako majhno odškodnino za to. Kmet se jc udal. Kmalu sta korakala drug za drugim skozi mesto. Pa ne dolgo. <0 se je ozrl kmetič blizu Velikega trga, je zapazil na svojo veliko ža-ost, da je sam. Težak je z vrečo iu sirom izginil v gneči. Berce je prijavil tatvino na policiji. Sir je vreden takih 20 K. Goreti je pričelo v četrtek v novi palači zavarovalnice »Riuuionc Adriatica«. V pritličju je namreč počila cev acitelenovega plina, ki se jc vžgal. Prihiteli gasilci so pogasili ogenj na ta način, da so nasuti na počeno cev nekoliko vreč peska. Skoda jc zelo malenkostna. Tržaško porotno sodišče. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se jc pričela v četrtek razprava proti dr. Gvidu Levi, starem 4.4 let, ki jc tožen po Jožefu Calligarisu, učitelju na gluhonemnici v Trstu, in sicer zaradi razžaljenja časti potom tiska. Razprava je bila odgodena zaradi zaslišanja novih prič, ki sta jih predlagala toženec iu tožitclj. — Ko pride zopet ila dnevni red, bomo poročali. Utopiti se j’e hotel. V petek zjutraj, okrog 8. ure, se je splazil neki možna ograjo pri »Vel. kanalu« pred cerkvijo sv. Antona in od tam sc je vrgel v morje z namenom, da se utopi. Prihitela pa sta dva stražnika, ki sta skočila v čoln in potegnila moža na suho. Nato sta ga odnesla v bližnjo lekarno, kjer so mu pomagali k življenju s pomočjo umetnega dihanja. Pozneje je bil prepeljan neznanec v bolnišnico. -— Izvedelo se je, da se imenuje nesrečnež Jožef Bergoč, star 43 let, železničar na južni železnici. Bergoč jc poskušal izvršiti samomor že dvakrat. Vzrok neznan. Dve deklici z zraščenitua glavama. V ulici Aqucdotto št. 36, si lahko ogleda vsakdo proti vstopnini redkost, namreč dve deklici, ki sta zraščeni skupaj pri glavi (temenu). Deklici sta rojeni v januarju 1. 1912 in se imenujeta Emilija in Eliza Stoli. Rojeni sta v vasi Vielbel ob Frankfurtu. Deklici sta si tako podobni, da ju je težko razločevati. Obe sta zdravi; imata razdeljene možgane, črepinja pa je ena sama iti se ju tedaj ne more ločiti z operacijo. Deklici se že smehljata in se igrata z igračami; sedaj jima ni hudo; a pozneje. Pd svetu ju vozi kazat njuna teta. Srečni tatovi. Pred par dnevi se je posrečilo tatovom vlomiti v tvor-nico Ivana Mayerja v ulici Luigi Ric-ci 2. Tatovi so prišli srečno do blagajne, katero so navrtali in izpraznili. Odnesli so srečno 230 K. Na mestu pa so pustili stare ključe in ve-trihe ter mnogo vlomilnega orodja. Zanimivo je, da se nahaja tvornica tik policije, na policiji pa se jim ni niti sanjalo o tatovih. Kje so ti, ni znano. Na zdravniški postaji je iskalo pomoči v petek od jutra do večera 23 ljudi, ranjeni večinoma na rokah, Najhujše je bila poškodovana Marija Fabris, stara 60 let. Zlomila si je prst na levi roki. r„ , V petek ie bilo v Irstu zopet prekrasno toplo vreme. Sneg, ki je zapadel v sredo zvečer po zgornji okolici, je skopnel takoj naslednje jutro, ki je bilo precej hladno. To je bil menda zadnji poskus. Iz Devina. Na občnem zboru br. in pevskega društva »Ladija« v Devinu, dne 25. januarja 1.1. so bili izvoljeni v odbor: g. Ivan Pecikar, predsednikom; g. Rud. Gašperin, podpredsednikom; g. Leop. Ples, tajnikom; g. Angelj Gabrovec, blagajnikom; gg. Emil Weiseitl, Fr. Skrabar, iu Lcgiša. odbornikom. Pri nakupu obuval ni treba iskati trgovin s kričečo reklamo. Pri meni dobile isto ravno tako Poceni pa vsekakor boljše, za kar jamči moj strolzo-vnl polrlic. Popravila čevljev, četudi niso bila kupljena pri meni, izvršujem vestno in poceni. Edina primorska tovarna dvokoles „T r it u n a“ Gorica, Tržaška ulica št. 26, prej pivovar Gorjup. Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd. (GROZOVITA KATASTROFA NA RUSKEM. Jekaterinodar, 14. marca. Petro-grajska telegraf, agentura poroča: V provinciii Kubau je razsajal strahovit orkan, ki je vrgel vodovje Azavškeea morja 3 m visoko, vsled Cesar ie 'a v trenotku cela pokrajina nopmvljena. Stefanica Ačujev-skaja je pod vodo, in tu je zgubilo 1000 ljudi življenje. V Jasenskaja je poginilo nad 150 'judi. Črnomorska železnica je čisto razdejana in lokomotive so odplov-Ijene. V Ačujevskaji je valovje razdejalo 380 poslopij. SRBSKI KMETOVALCI NA MORAVO. Belgtad, 14. marca. Osrednja zveza srbskih gospodarskih zadrug je sklenila napraviti ekskurzijo srbskih kmetovalcev na Moravsko. Iste priprave dela tudi bolgarska vlada. OA JIM PRIPOMOREJO DO RAZUMA. London, 14. marca. Sodišče je absodilo 6 sufražetkastlh babnic, ki so danes zjutraj pobile okna ministra Kenna, na 2 meseca ječe s tešklm delom. (Delo, delo, to bo za nje.) ŠE EN ŠV1HA? Praga, 14. marca. Centralistični soc. dem. dnevnik poroča, da je en soc. dem. avtonomistični poslanec tudi v službah policije. Ime ni navedeno. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. Dunaj, 14. marca. Komisija, ki je Imela doseči kompromis med Nemci In češkimi agrarcl, danes še ni dosegla nobenega uspeha. Na uspeh tudi ni upati, zato bo najbrže parlament zopet odgoden že v pondeljek ali torek. Gorica, Stolna ulica štev. 2—4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Proda se dve dobro ohranjeni Najboljše čevlje po meri dobile v novi čevljarni# Antona Ja vernika, Trst, -ulica Fametc 33 Prevzamejo se tudi vsakovrstna popravila. Namesto K 12*—, samo K 5’50 KS 20.000 parov usnjatih jgaLjp., čevljev na zadrgo z \ »o«. vX0/»> Gostilna >^/r ‘1 Florljaiiska ulica št. 6. Kako se pljučne bolezni, dušljivi kašelj in naduho popolnoma ozdravi, poročam vsakomur brezplačno. Posilile za odgovor kuverto z znamko na gospo B. KOLENSKA, Vršo vice štev. 383 pri Pragi (Češko). Kadilna garnitura! Eleganten, izborno vporaben vžigalnik s 6 rezervnimi kamni, ki zadoščajo za 1 leto in 1 imit. jantarjeva cevka za smodke ali svalčice, kakor tudi moderna šarnir verižica, vse skupaj za reklamno ceno le K 1 50, kateri znesek se vpošlje v znamkah. Pošilja se franko. Esport ERNOLD WE1SS, Wicn VI., Gumpendorfersti-assc 130/25. Od danes naprej vedno sveže pivo Vs lit. vrček po 20 vin., steklenice ’/»lit. čez ulico ravno tako 20 vin., tudi dobro vino vedno na razpolago po nizki ceni, priporoča Anton Maver, hotel „Vega“, Spod. Šiška 26. Trgovina papirnate oziroma mešane stroke, na dobrem mestu v Ljubljani, pripravna tudi za damo, se vsled družinskih razmer pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj proda. Ponudbe na »Anončno ekspedicijo* Josip Hočevar v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6. Ižsče se stanovanje v sredini mesta z 4—6 sobami pripravnimi tudi za pisarniške prostore v pritličju ali kveejem v I. nadstr. za 1. avgust. — Poleg tega se išče v isti hiši na dvorišču en skladiščni -- - prostor. Ponudbe pod „N. S.“ na „Anončno ekspedicijo** v Ljubljani. Krasne moderne hlače za samo K 6’50 iz najboljšega jesenskega ali-spomladanskega ševi-jola, najnovejši kroj, elegantne in zajamčeno trpežne, v pristnih angleško pisanih vzorcih, oddam za slepo ceno, da vpeljem mojo firmo povsod in v vseh krogih priporočim. Hlače so priklndnc, zdelane od prvega krojača hlač. Naročite si takoj ene take hlače za poskušnjo za samo K 6’50 in 30 h zavojnina. Pri naročilu zadostuje mera trebušnega obsega in notranja dolžina noge. Pošilja proti naprej vplačilu ali po povzetju. Delo po meril Ešport ARNOLD WEISS, Wien VI., Gumpendorferstrasse 139 25. li ( Otvoritev cvetlične trgovine. Slavnemu občir.slvu uljudno naznanjam, da sem olvoril dne 1. marca na Mestnem trgu št. 11 cvetlično trgovino. Priporočam se za izdelovanje vencev, šopkov ter sploh za vse v to stroko spadajoča dela. — Solidna postrežba. — Zunanja naročila točno. Z velcspošlovanjeni AATOJST JPKRAAT, umetni in trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. SE Slovenci! v.. Kupujte in zahtevajte M povsod edino-le Pr:/na no m najboljše! ■ Dobijo se povsod! vžigalice!! S Glavna zaloga ri IVAN PERDAN-u v Ljubljan J »Zdravnik želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. posebnost Ciril-Metodove Plošče- ,Angelj‘ .Zonoplan* Homskord ,0veon‘ ,Tumbo* .Favorit* ■ a : s :: ■ ■ ■ a Slovenske ,Pathe‘ plošče in ,Pathe‘ aparate, igle. : Tovarniška zaloga pravih gramofonov in godbenih avtomatov, j 5 j!A. RASBERGER, Ljubljana!! :: Sodna ul. 5. Poleg c. kr. dež. sodnije. Sodna ul. 5. :: ■ ■ ■ ■ ■ ■ Popravila gramofonov m avtomatov strokovno m ceno. :: : s :: ....................................................^...........r....*..........:.: "1,- Modistinia Minka Horvat, sSTti. Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše. Ljubljana Mizarstvo: Manje Terezije cesta 13-18 (Kollzej) Zalogi pohištva in tapetniškega blaga V Sedaj je zadnji čas, da se vaša kolesa temeljito presnažijo, ee treba tudi emajlirajo in ponikljajo, za kar se priporoča domača tvrdka, ki bo izgotovila v vsakem oziru dobro in solidno po primerno najnižji ceni. Ana Goreč, Ljubljana Specijalna trgovina s kolesi in deli Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Koiizeja.) J. GROBELNIK * Mestni trg št. 22 prci Franc Souvan sin .. ,, _ 1 J _ . _.. m nasproti lekarne. Ljubljana naznanja, da ima tudi v svoji nanovo urejeni manufakturni trgovini posebno bogato zalogo sukna za moška oblačila. Nekaj kar še ni bilo: Na novo došlo 600 najnovejših vzorcev po brezkonkurenčnib cenah. Zahtevajte vzorce! 4000-m različnih ostankov sukna za hlače in obleke sem nakupil v veliki tovarni za polovično ceno! Prej lm K 6—7, sedaj le K 3 60. — Cela obleka 3 m stane K 10-80. Prodaja se samo, dokler je kaj v zalogi 1 Sprejme se takoj kot sostanovalec k osmošolcu gospod na Naslov v „Anončni ekspediciji". Zaloga spalnih ter je- dilnih sob v različnih : najnovejših slogih.: Zaloga otomanov, di-:: vanov, žimnic :: in otroških vožičkov. Spalnica v amerikanskem orehu 350 kron. Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. .*. Spomladne novosti so tukaj. Najmodernejši raglani, obleke za gospode in dečke v najnovejših fasonah — dospela je ogromna izbira pariških in berolinskih modelov za dame v modernih barvah in krojih. Velika partija damskih kostumov po 10 K, katere ni bilo dosedaj za dobiti. Ogledati si žamorete le v trgovini Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 132. Nihfe ne more ponarejati Kathreinerieve Kneippove sladite kave 8; Vendarle se mnogokrai varljivo slično posnema; povsod znana zavoinina« s sliko iupnika Kneippa.! Žatorel m pri nakupu ne dajte premotiti in zavrnite ^ wse posnemite 1 Vse drugo kot Kathreiner, zlasti odprlo,« odtehtano blago, Je, češe tako1 ceno, večinoma mnogo predrago plačano. Sin. w.i e.