PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. oostaie I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXD. Št. 247 (9552)
TRST, sobota, 23. oktobra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK Je začet izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarna «Doberdob» v oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
V OKVIRU VLADNE POLITIKE VARČEVANJA IN BOJA PROTI INFLACIJI
Povišanje električnih in Sedemodstotni davek na
Z višjo ceno električnega toka in telefona bodo potrošniki plačali 1100 milijard več - Priprava ukrepa o obdavčitvi dohodkov zakoncev
telefonskih tarif
nakup tujih valut
RIM, 22. — Vladu je na današnji seji sprejela nove ukrepe v okviru svoje politike o varčevanju in o boju proti inflaciji. Sklenila je uvesti zaclisni 7-odstotni davek na nakup tujih valut in na pla-č'la v tujini. Novi posebni dhvek bo obremeni! vse valutne posle in vsa plačevanja v valutah za štiri mesece. Obenem se je vlada obvezala, da bo omenjeni ukrep predčasno preklicala, če se bo polo-2aj izboljšal. O tem ukrepu, ki se naraša na zaostritev omejitve poslovanja s tujimi valutami, kar zna imeti tudi posledice na izme-niBvo fciaga v okviru gospodarske skupnosti, je vlada obvestila izvršno komisijo EGS v Bruslju.
Omenjeni ukrep je vlada spre-lela, da prepreči morebitni večji
padec vrednosti lire, ki je v tem tednu zaključila z uradnim me-ojamim tečajem 868 lir za dolar. Današnji ukrep je povezan z u-Rfepom, ki ga je vlada nujno spre-jela 1. oktobra, ko je vrednost lito nenadoma padla. Tedaj je vla-a uvedla 10-odstotni davek na vse Valutne posle in plačevanja v •oiini za 10 poslovnih dni. Zaklad-ni in finančni minister sta pouda-r'la, da je bilo nujno zavarovati vrednost lire in po možnosti ome-I'1' Primanjkljaj plačilne bilance, da se zmanjša pritisk popraševanja po tuji valuti v Italiji, kar škodljivo vpliva na menjalni tečaj lire.
Vlada je poleg tega odobrila današnje sklepe medministrskega odbora za cene o podražitvi električni in telefonskih tarif s 1. januarjem prihodnjega leta. Vlada meni, da so te tarife znatno pod poprečno ravnjo v ostalih evropskih državah m da je treba električni in telefonski ustanovi omogočiti, da povečata svoje denarno premoženje, da bosta lahko v stanju posodobiti in povečati svoje naprave. Minister za industrijo Donat Cattin je
bodo potrošniki s povišanjem električnih in telefonskih tarif v prihodnjem letu plačali okrog 1100 milijard več kot sedaj. V tej zvezi se je vlada obvezala, da bo v prihodnjem letu sestavila program za elektroniko in telekomunikacije, ki naj bi se pridružil obstoječemu programu za razvoj telefonskega o-mrežja.
Člani vlade so nato poslušali poročilo ministra za finance Pandolfi-ja o pripravi osnutka ukrepa, ki se nanaša na ureditev vprašanja obdavčitve skupnih dohodkov moža in žene, ki mora biti v skladu z nedavno razsodbo ustavnega sodišča v zvezi s skupno obdavčitvijo dohodkov zakoncev. O tem ukrepu bo vlada odločala na prihodnji seji.
Vlada je na seji sprejela tudi zakonski osnutek o preureditvi varnostne službe. Osnutek predvideva združitev vseh varnostnih služb, ki bodo neposredno odvisne od predsednika vlade, ki bo sprejemal sklepe sporazumno z obrambnim, notranjim, pravosodnim in zunanjim ministrom. Obveščevalni službi SID in SAS bosta vključeni v eno samo organizacijo, ki se bo imenovala
izjavil, da
""'"‘mu        iiimm i ■■iiinin iiimi 11
Z GLASOVI DEMOKRISTJANOV
Zbornica je odobrila proračun za leto 1977
Stranke ustavnega loka, razen radikalcev in proletarske demokracije, so se vzdržale glasovanja
n 22- — Po dolgi razpravi je j lanska zbornica danes z glasovi emokristjanov odobrila državni pro-cun za prihodnje leto. Za prora-, n J® glasovalo 205 demokristjani ■ 62 Poslancev (MSI, PR, DP) je
Ste211 posj-. (k.?1 psi’
:	• PH m neodvisni) pa se
je vzdržaio glasovanja. Z današnjim e sovanjem je bila ponovno izreče-zaupnica Andreottijevi vladi. J***» . sedanjega gospodarskega dn 23ia ukrePov. ki jih je vlada va-/, j sPrejela v okviru svoje o k-uV? ne- *n deflacijske politike, vscwc fI ^.e živahna razprava med lami*1-^k^Pirni in družbenimi si-k. ’ -le oda razprava v parlamen-Kli, Proračunu nekoliko zasenčena. lifi*„,kteTu pa so predstavniki po-šče strank povedali svoje stali-čim’ 1-,s ‘..pa še dali predloge za kri?«	rešitev gospodarske
linci Vsi pa so izrazili zaskrblje-se hn tS'danil Položaj, ki grozi, da Dra,, . kr:za zaostrila, če ne bodo Pravočasno sprejeti učinkoviti u-
izSaS°Va!n.e .'ziave so se začele z ki ie voditelja radikalcev Pannelle, PrnH spor°čil, da bodo glasovali rale P1'0r«c!Jnu- Za njim so libe-glasrvv^?-e<daP’ da se b°do vzdržali letarskn Jri na,kar je Poslanec pro-ril da n dem.°kracije Gorla pouda-Ea’ sian?r0racifn ne izraža dejanske-proti Ja 10 da zato glasovali
blikrniBo k° sta . Predstavnika repu-tovila ^ *n socialdemokratov zago-v” držalih. Se basta njuni skupini liščp ® as°vanja, je podobno stavil ml261 Predstavnik neod-
Sril £ Spinelli’ ki obenem
de za rpcif8 S? ?edanji napori vla-dostni teV krize še vedno neza-
kiZfe de1aaìÌSdaje ^OVOri, Di Vagno’
proučevanju vprašanj in prevzemanju odgovornosti. Izrazil je zadovoljstvo, da je parlament sprejel vlado, ki predstavlja edino rešitev po 20. juniju.
RIM, 22. — Na pobudo Confin-dustrie je bil danes sestanek med tajništvom sindikalne federacije CG IL, CISL in UIL in predsedstvom Confindustrie. Proučili so obstoječi gospodarski položaj ter morebitne rešitve za izhod iz krize. Sindikalisti so na pogovorih odločno zavrnili katerokoli razpravo o dra-ginjski dokladi. Na sestanku so sklenili, da se bodo ponovno srečali in razpravljali o vprašanju cene dela, ki naj bi ga znižali z delno fi-skalizacijo socialnih dajatev, o povečanju proizvodnje.
«Služba za informacije in varnost» (SIS), ki ji bo načeloval predsednik vlade. O delovanju varnostne službe bo predsednik vlade poročal parlamentu vsakih šest mesecev. Nova varnostna služba bo zaposlovala vojaško in civilno osebje. Del osebja bo stalno zaposleno pri organizaciji SIS, del pa bodo sestavljali funkcionarji zaposleni pri prizadetih ministrstvih, Zakonski osnutek tudi predvideva, da bo morala vlada, ne glede na šestmesečno poročilo predsednika v parlamentu, poročati zbornicam o delovanju varnostne službe, ko bo parlament to zahteval.
Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je nocoj objavila svoje stališče do vladnih ukrepov, tako v zvezi s povišanjem telefonskih in električnih tarif, kot z medlimi zagotovili o skorajšnjem izvajanju programa o elektroniki in telekomunikacijah, ki naj bi povečal število zaposlenih in okrepil proizvodnjo, o čemer se je vlada včeraj obvezala na sestanku s sindikati. Sindikati ugotavljajo, da tudi železniški program se ne izvaja in da morajo delavski sindikati z vso svojo težo pritiskati na vlado, da bo spoštovala svoje obveznosti. V prihodnjih dneh se bodo sindikati ponovno srečali z vlado, s katero bodo obravnavali vprašanje «pravične stanarine», ljudskih gradenj, zaposlitve mladine, posebnih načrtov za kmetijstvo, naložbe v industrijskih podjetjih z državno udeležbo in zlasti na Jugu. Sindikati poudarjajo, da so uspeli doseči pri vladi, da je omejila podražitev električnega toka in telefona za porabnike in naročnike z nizkimi dohodki.
Sindikalna federacija zagotavlja, da bo prihodnji teden predočila vsem parlamentarnim skupinam u-stavnega loka stališče, ki je bilo sprejeto na zasedanju izvršnega odbora.
Nove telefonske in električne tarife
RIM, 22. — Medministrski odbor za cene je na današnji seji sklenil povišati telefonske in električne tarife. Podražitev je vlada že odobrila. Nove tarife, ki stopijo v veljavo 1. januarja 1977, bodo take:
TELEFONSKE TARIFE
KATEGORIJA A (državna uprava) — naročnina se poviša za 25 odst., in sicer od 1.500 na 1.875 lir;
KATEGORIJA B (stanovanja) — simplex 25 odst. — od 5.500 na 6.875 lir; naročnina duplexa ostane nespremenjena;
KATEGORIJA C (poslovne ustanove in uradi) — 25 odst. — od 14.500 na 18.125 lir; (poslovne ustanove z znižano tarifo) 25 odst. — od 9.375 na 11.720 lir.
Gornje tarife veljajo za omrežja, ki imajo več kot 500 naročnikov. Za omrežja, ki imajo manj kot 500 naročnikov, pa se bodo vse tarife povišale za 25 odst.
KRAJEVNE TELEFONSKE ZVEZE: enotna cena posameznega poziva se poviša od 40 na 50 lir. Za revnejše družine ostane dosedanja tarifa, 30 lir za poziv. Naročniki, ki imajo telefone duplex bodo še naprej plačevali 30 lir za poziv za prvih 150 pozivov; za naročnike s telefonom simplex pa se število pozivov z ugodnestno tarifo poviša od 70 na 100 za trimesečje.
Cena telefonskega žetona ne bo spremenjena in bo še naprej veljal 50 lir.
NAVADNI IN AVTOMATSKI MEDKRAJEVNI TELEFONSKI PROMET: povišanje znaša 25 odst.
Prav tako se poviša za 25 odst. prispevek za namestitev novih telefonskih naprav. Enaka podražitev velja za premestitev telefonskih naprav kategorije A in B, za kategorijo C pa povišanje znaša 14,3 odst.
CENE ELEKTRIČNEGA TOKA
ELEKTRIČNE TARIFE: splošno povišanje znaša 15 odst. na sedanje tarife, kakor tudi na prispevke za nove napeljave in na vse ostale stalne pristojbine.
Omenjena podražitev ne velja za vse tiste, ki porabijo manj kot 150 kVVh mesečno.
DODATNA TERMIČNA CENA
POVIŠAJO SE VSE DOSEDANJE DODATNE TARIFE: za potrošnike, ki porabijo manj kot 150 kWh mesečno znaša povišanje 3,15 lire za kWh, za ostale potrošnike za domačo porabo pa znaša povišanje 4,45 lire na kVVh. To pomeni, da bo dodatna termična cena za potrošnike, ki porabijo več kot 150 kWh mesečno, povišana od 11 na 15,45 lire za kVVh.
REAKCIJE NA IZJAVE AVSTRIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V OZN
Jugoslavija pričakuje od A vstrije uresničitev mednarodnih obveznosti
Gre predvsem za čl. 7 državne pogodbe in spoštovanje pravic hrvaške in slovenske manjšine v Avstriji Protest prekomorcev: preštevanje manjšine groba kršitev sklepov sprejetih na helsinški konferenci
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 22. — «Z zanimanjem smo sprejeli na znanje izjavo avstrijskega zunanjega ministra, toda želeli bi in pričakujemo, da bo Avstrija brezpogojno uresničila mednarodne obveznosti, ki izvirajo iz 7. člena državne pogodbe, kajti šele potem bo njegova izjava praktičnega pomena.» To je na današnji tiskovni konferenci izjavil glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič, ko so ga časnikarji vprašali kako komentira nedavno izjavo avstrijskega zunanjega ministra Wi-libalda Pahra v generalni skupščini Združenih narodov, da «Avstrija podpira predlog Jugoslavije o' sklenitvi mednarodne konvencije o zaščiti pravic manjšin». -
«Sedanji dogodki v tej državi — je nadaljeval Mirko Kalezič' in pri tem mislil predvsem na nedavno zborovanje pripadnikov Heimatdien-sta v Celovcu — pa opravičujejo našo.zaskrbljenost, saj Avstrija dovoljuje ' dejavnost šovinističnih in neonacističnih sil, ki si prizadevajo odvzeti slovenski in hrvatski manjšini manjšinske pravice, kar. je, v nasprotju z državno pogodbo in kar zastruplja jugoslovansko - avstrijske odnose.»
Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je dogovor voditeljev petih arabskih držav in palestinskega osvobodilnega gibanja, ki so zasedali v Rijadu ocenil kot «pomemben prispevek k ustavitvi spopadov in prelivanja krvi v Libanonu ter k iskanju politične rešitve libanonske krize».
«Menimo — je dodal Kalezič — da je zelo pomembno, da so ob tej priložnosti dosegli tudi sporazum o
normalizaciji odnosov med Egiptom in Sirijo in da so znova potrdili stališča arabskih držav glede priznanja Organizacije za osvoboditev Palestine kot edinega zakonitega predstavnika palestinskega ljudstva
Danes v Sežani osrednja proslava ob 50-letnici smrti Srečka Kosovela
SEŽANA, 22. — Jutri ob 11. uri bo pred sežansko osnovno šolo osrednja proslava z odkritjem spomenika ob 50-letnici smrti pesnika Srečka Kosovela. Po pozdravu predsednika skupščine občine Sežana Borisa Bernetiča bo imel slavnostni govor predseduik republiškega zbora za počastitev 50-letnice smrti Srečka Kosovela Ciril Zlobec, ob odkritju spomeni-ka pa predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič.
V kulturnem programu bodo nastopili otroški in mladinski pevski zbor osnovne šole Srečka Kosovela v Sežani, mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Izole ter dramski recitatorji Mira Sardo-čeva, Poide Bibič, Rudi Kosmač in Rado Pavalec v režiji Jožeta Babiča.
Svečanosti se bodo poleg uglednih družbeno - političnih in kulturnih delavcev iz Slovenije udeležili tudi številni predstavniki siovenskega javnega življenja v sosednjem zamejstvu.
RIM, 22.-— Predsednik senata Fan-fani je sprejel francoskega ministra za ozemeljsko ureditev Jeana Leca-nueta, ki se je udeležil zasedanje evropskega sveta.
V ponedeljek začetek 24-urne stavke železničarjev
RIM, 22. — Sindikati železničarjev CGIL, CISL in UIL so proglasili enodnevno stavko vseh uslužbencev železniške uprave, ki bo od 21. ure v ponedeljek do 21. ure v torek. Sindikati niso zadovoljni, s pogajanji, ki so jih imeli danes na ministrstvu za promet, kjer jim niso hoteli dati nobenega zagotovila, da se bo stvarno začela izvajati prejšnja delovna pogodba in da bo državna uprava začela z njimi razpravljati o novi delovni pogodbi. Ministrski podtajnik, ki je bil na pogajanjih, ni hotel nič slišati o zahtevi po izplačevanju 25.000 lir predujma mesečno na račun bodočega povišanja.
..     mm,itimiiiiiiiiiiimitmm,nimin,,m,,,n,,,,,   „„„„„„„„„„„„„„„„„„„„„„„„„„„„„   „„„„„„„„„
K PREMOSTITVI NASPROTIJ GLEDE VPRAŠANJA PREKINITVE NOSEČNOSTI
Tajništvi SPI in PSI na skupnem sestanku ocenili gospodarski in družbeni položaj
Skupna strategija levice do gospodarske krize, ki pesti Italijo, cilj prizadevanj obeh strank
Postarmi—,se b(xk) socialistični čakni J • Vzdrzab glasovanja v pri-
strahu Trib()l^. basov ,ne zaradi zaradi p ed. .slabšimi dnevi, temveč vesta P!epj’ic?n-ia' da politična ravno-ieva tari.Jlh Je uresničila Andreotti-n?gloh!a’ predstavlJajo Po eni strali °b?ko D°V0St v Političnem živio istnvpfrVe’ P° drugi pa se morato horin 1 1 S P°litičnimi pobudami, k' bodo ustrezale resnemu položaju!
JGi Giuli0’ ki je prav ta-sovanta ’ da ,se bodo vzdržali glavo ni U5?tovi1, da med razpra-rač,maP 'if ? toliko do proučitve pro-£o-umri ' do obširne obravnave o tettatoci P°litikk ki 'je v zadnjih stnfeiii Zajela vse ljudske sloje na
skupšSnah. h “ Strankinih
Zadnji je
govoril demokristjan
H'za01’’ kÌ j-e dejal’ da bodo glasova-da nnm°taacun-' obenem pa ugotovil, l^1(;na ln gospodarska linija
ontw 6 stranke ne sloni na «lažnem
optimizmu», temveč na resnem
iiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiuiifitiitiiimiimiiiMiiiiiiiitiiiiiiitmiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiti
POLITIČNA BORBA ZA NASLEDSTVO MA0CETUNGA
Milijoni Kitajcev na manifestacijah proti «izdajalcem»
PEKING, 22. — Ljudske manifestacije, množične kot so lahko samo na Kitajskem, proti ' «revizionistični tolpi» iz Šanghaja se nadaljujejo že od včeraj. Doslej je na Trgu Tien Anmen manifestiralo vsaj dva milijona Kitajcev. Ti protesti bodo dosegli svoj više v nedeljo popoldne, ko bodo obenem izzveneli kot zaključek ljudskih slavnosti po uradnem sporočilu o imenovanju Hua Kuo-fenga za predsednika kitajske partije in predsednika poseku- odbora za vojaške zadeve.
Zadevni komunike je kitajski tisk objavil komaj danes, čeprav je vsa Kitajska za to vedeta, že nekaj tednov, saj je na milijone Kitajcev med tem časom vzklikalo k imenovanju Hua Kuo-fenga. Politični opazovalci v Pekingu menijo, da so izbrali to obliko, da bi poudarili ple-biscitarnost podpore novemu voditelju kitajske partije, ki . moral nadomestiti legendarno osebnost Mao-cetunga.
Pri tem pa preseneča naglica, s katero so obvestili ljudstvu o primeru štirih «izdajalcev iz Šanghaja» saj se je o poskus- državnega u-dara Lin Piaa zvedelo komaj dve leti. po dogodkih, šanghajsko skupino dolžijo, da se je hotela polastiti o-blasti tako v-partiji kot v-državi.
Zadnjič se je ta skupina pokazala v javnosti 30. septembra. 7. oktobra pa so jih baje že aretirali. V zvezi z Wang Hung-wenom, čang Čingovo, Čang čung-čaom in Jao Wer.-juanom, katerih imena omenjajo v komunikeju, s katerim so sporočili uradno imenovanje Hua Kuo-fenga za predsednika KPK, je rečeno, da so bili proti proletarski revolucionarni liniji predsednika Maocetunga tako glede vprašanj notranje kot zunanje politike.
V komunikeju izrecno omenjajo poslednje želje predsednika Maocetunga, ki je baje posvaril svoje sodelavce pred čang dingovo in pred šanghajsko skupino. S tem v zvezi so že dalj časa krožile govorice, kot tudi, da je Maocetung sam zbral Hua Kuo-fenga za svojega naslednika (in v resnici so Hua Kuo-fenga imenovali za prvega podpredsednika partije prav na zahtevo Maa, s čimer je Hua prehitel v partijski hierarhiji mladega Wang Hung-we-na, enega od štirih «izdajalcev»).
Medtem ugibajo, koliko oseb je vpletenih v sedanjo čistko, saj govorijo v Kitajski o frakciji, kar naj bi dajalo razumeti, da grt za večjo skupino, ne samo za četverico, o kateri se že govori.
RIM, 22. — «V bistvu smo začeli z izdelavo zasilne platforme, čeprav tega ne smemo reči, da ne bi spravili v težavo vlado»: to je komentar, ki gu je ob koncu sestanka med tajništvi KPI in PSI, ki je bil včeraj na sedežu poslanske zbornice, dal eden od članov socialistične delegacije. Komunisti pa razlagajo, da ta spremenjen odnos do vlade sodi v okvir predloga, ki izhaja iz zadnjega zasedal ja centralnega komiteja, o posvetovanjih med vlado in Strankami pred sprejetjem pomembnih sklepov.
Oba tajnika, Craxi in Berlinguer, ki sta vodila delegaciji svojih strank, sta komentirala srečanje mnogo bolj diplomatsko, šlo je za koristen sestanek, ki nam je omogočil, da preverimo obstoj soglasja glede mnogih perečih vprašanj, je dejal Bettino Craxi. Je torej mogoče govoriti o skupr.i strategiji levice gledi gospodarske krize, so gt. vprašali. Naša prizadevanja stremijo prav za tem, je dejal, resnosti gospodarskega položaja pa ne podcenjujemo niti mi, niti komunisti.
Berlinguer je potrdil, da so obravnavali predvsem gospodarski in družbeni položaj ter njun vpliv na politični položaj. Poleg tega smo govorili o številnih drugih vprašanjih, je dejal Berlinguer kot so krajevne ustanove, vprašanja na dnevnem redu parlamenta ter zakon o prekinitvi nosečnosti. Srečanje tajništev dokazuje po njegovem mnenju, da so odnosi med komunisti in socialisti dobri. Srečanje je bilo zelo koristno tako zaradi vzdušja, v katerem je potekalo, kot zaradi konstruktivnega pristopa do posameznih vprašanj.
Že prihodnji teden se bodo sestali gospodarski izvedenci PSI in KPI,
za pravosodje in zdravstvo v poslanski zbornici, je dodal Berlinguer.
Ena točka sestanka je bila posvečena tudi konkordatu. PSI in KPI sta za revizijo, ne pa za odpravo konkordata in se strinjata, da je treba počakati 18. november, ko bo vlada sprejela svoje stališče o tem vprašanju.
CANDIDA CURZI
MOSKVA, 22. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin se je sestal v Kremlju s poljskim ministrskim predsednikom Piotrom Jaroszewiczem, za kale. rega se sploh ni vedelo, da je v Sovjetski zvezi. Kot looroča sovjetska tiskovna agencija TASS sta oba ministrska predsednika razpravljala o nadaljnji okrepitvi odnosov med SZ in Poljsko.
Enrico Berlinguer
Bettino Craxi
,„„I„„I„„,„»IU,II„„,..„„„111111,1.1.........................„„„„„,	..
PROSLAVA 25-LETNICE DELOVANJA KOPRSKE ZALOŽBE
Založba «Lipa» uspešno nadaljuje tradicijo primorskega založništva
Na svečani seji delavskega sveta je govoril direktor ZGP Primorski tisk C Kolenc
Sklep o ustanovitvi literarne nagrade Srečka Kosovela ■ Ubran kulturni program
bi izdelali skupne popravke
—	l,; z:u	----—il ~ ; l „	. .1
da
ukrepom, ki jih je predložila via da. Šlo je za izredno konkretno razpravo, je dejal Signorile, ki je z Manco, Landoifijem in Aniasijei . bil v socialistični delegaciji. Srečanje sc je začelo z ugotovitvijo sedanjega političnega stanja, nakar se je začela razprava, v katero so posegli vsi. Za KPI so bili prisotni poleg Berlinguerja, Bufalini, Chiaro-monte, Napolitano, Cossutta, Natta in Cervetti.
Kot kaže so zabeležili pomemben korak naprej glede novega zakona o prekinitvi nosečnosti. Obe stranki se strinjata glede osnovnega načela, da namreč mora o prekinitvi nosečnosti odločati samo ženska. O-stanejo odprta še nekatera vprašanja, ki zadevajo vprašanje «kje» bo lahko prišlo do prekinitve nosečnosti (samo v bolnišnici ali tudi v posvetovalnici) in «kdo» bo lahko operiral. Naš cilj; je dejal Craxi, je priti do premostitve teh nasprotij.' O tem bodo še razpravljali tovariši, ki delajo v okviru- komisij
KOPER, 22. — Danes je koprska založba Lipa praznovala 25-let-nicoc svojega obstoja. Praznovanje sovpada s 50. obletnico Kosovelove smrti in Kako je založba Lipa sklenila počastiti svoje delo in Kosovelovo podobo, kot se za založbo spodobi: s kulturno akcijo, ki naj da pečat kulturni politiki same založbe ir* Kosovelovim proslavam. V jutranjih urah je bila v Kopru predstavitev treh pesniških zbirk, ki
jih je ziaiožba Lipa pravkar izdala. Goste je na predstavitvi pozdravil direktor TOZD Lipa Slavko Sušnik, prof. Jože Hočevar pa je predstavil tri knjižne novosti: Kosovelo-lo zbirko «Moja pesem», zbirko Cirila Zlobca «Kras» in zbirko Miroslava Košute «Pričevanje».
Na vprašanja so odgovarjali dr. Anton Ocvirk, ki je uredil Kosovelovo novo zbirko ter pesnika Ciril Zlobec in Miroslav Košuta. Razvila se je zanimiva razprava, v kateri so diskutanti izrazili svoje misli predvsem o delu in pesniški usodi Srečka Kosovela. Prisotnim je bilo jasno, da imajo Kosovelove pesmi čudovito moč, ki še danes navdušuje in tudi razburja slovensko kulturno javnost. Po 50 letih naš kra-ški mladenič še vedno očara in provocira.
V popoldanskih urah je bila v dvorani Pokrajinskega muzeja svečana , seja- delavskega sveta TOZD
založbe Lipa v počastitev 25-letnice delovanja založbe. Med številnimi gosti so bili tudi akademik Josip Vidmar, Beno Zupančič. Mitja Rotovnik, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko. Ivan Bratko. Ciril Zlobec, Ivan Potrč in di'ugi. Prisotni sta bili tudi sestri Srečka Kosovela.
Po pozdravu delavskega sveta TOZD založba Lipa Djure Cvetiča-nina je imel slavnostni govor direktor ZGP Primorski tisk Črtomir Kolenc. V uvodu je dejal:
«V preteklem letu so nekatere večje slovenske založbe slavile 30-let-nico svojega obstoja. Nastale so neposredno po osvoboditvi in zmagoviti revoluciji, ko je potreba po napredni knjigi narekovala naglo ukrepanje.
Čisto drugače je bilo takrat na Primorskem. Tudi tukaj je oboroženo ljudstvo prevzelo oblast v svoje roke, vendar so nasprotujoči si interesi velikih sil začrtali nove me-
je tako, da sta ostali tradicionalni slovenski kulturni središči Trst in Gorica na drugi strani, usoda obalnih krajev pa je postala predmet dolgoročnih diplomatskih bojev, in čeprav je bilo vprašanje cone B za nas dokončno urejeno z Londonskim memorandumom, bo šele bližnja ratifikacija osimskega sporazuma pometala dokončni formalni zaključek mejnega vprašanja z Italiio-
Zato se je začetek povojne založniške dejavnosti na Primorskem, zlasti v primerjavi z Ljubljano in Mariborom. zakasnil za šest let, čeprav ne smemo pozabiti poskus- Gregorčičeve založbe v Trstu, ki je hotela nadaljevati delo Goriške matice, pa jc žal kmalu utihnila. Zato si Lipa lahko upravičeno prilašča vlogo nadaljevalca tradicij primorskega založništva.»
Črtomir Kolenc je nato na kratko spregovoril o zgodovini založniške dejavnosti na Primorskem, predvsem pa v središčih, kot so bila Trst, Gorica in Celovec. Pri tem je omenil znamenito založbo Andreja Gabrščka v Gorici. Najtežje dni je založništvo na Primorskem doživ-
A. M.
| ter stališča o njegovih pravicah in položaju v Libanonu.»
Kalezič je izrazil tudi jugoslovansko prepričanje, da bo bližnji arabski sestanek na vrhu korak naprej pri iskanju možnosti za rešitev libanonske krize in pri premostitvi sporov med arabskimi državami.
Jugoslavija — kot je na današnji tiskovni konferenci sporočil glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve — podpira predlog Sri Lanke naj bi bil prihodnje leto ministrski sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih držav, na katerem bi podrobno določili potek nadaljnjih akcij neuvrščenih v Združenih narodih. O tej pobudi so te dni razpravljali in jo podprli stalni predstavniki neuvrščenih držav — članic koordinacijskega biroja na sedežu svetovne organizacije v New Yorku.
Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministra Mirko Kalezič se je na današnji tiskovni konferenci dotaknil tudi sprememb na Kitajskem in naglasil, da je to kitajska notranja zadeva, ob tem pa je pristavil, da se odnosi med Jugoslavijo in Kitajsko dobro razvijajo.
VLADO BARABAS * * #
Osrednji odbor prekomorcev — borcev NOVJ, ki predstavlja več kot deset tisoč v Sloveniji živečih nekdanjih prekomorskih udeležence!' narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov, je na svoji letni skupščini v Ljubljani najostreje obsodil nameravano nasilno preštevanje slovenske in hrvaške narodne manjšine v sosednji republiki Avstriji, ki pomeni grobo kršitev sedmega člena avstrijske državne pogodbe in sklepov, sprejetih na helsinški konferenci.
Nekdanji prekomorci — borci narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, ki so leta 1945 aktivno sodelovali tudi pri osvobajanju Avstrije izpod nacizma, ogorčeni spremljajo nehumano in nedemokratično ravnanje avstrijske vlade, ki dopušča ponovno oživljanje nacističnih in nem-škonacionalističnih pojavov v Avstriji, kar se kaže zlasti v delovanju nacionalistične organizacije Kamtner Heimatdienst. Borci prekomorci izrekajo svojo odločno podporo slovenski in hrvaški narodni manjšini v Avstriji, hkrati pa avstrijsko vlado opozarjajo na posledice, ki jih utegne povzročiti njeno ravnanje. Osrednji odbor prekomorcev — borcev NOVJ bo skupaj z vsemi preživelimi prekomorci dajal tudi v prihodnje slovenskim in hrvaškim rojakom v Avstriji vso svojo podporo v pravičnem boju za njihove temeljne človeške in narodne pravice.
Svoj protest je Osrednji odbor prekomorcev — borcev NOVJ sporočil veleposlaništvu republike Avstrije v Beogradu, sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu in republiški konferenci SZDL Slovenije v Ljubljani.
Novi razpleti v preiskavi o umoru sodnika Occorsia
RIM, 22. — Na ukaz florentinskega preiskovalnega sodnika Santini ja so v Rimu aretirali 51-letnega pripadnika zloglasne fašistične organizacije «Ordine nuovo» Giuseppa Pugliesi ja. Dolžijo ga, da je pomagal fašistu Mariu Tutiju. ki je trenutno v zaporu v Porto Azzurro na otoku Elbi, kjer bo moral odsedeti dosmrtno kazen zaradi uboja dveh policijskih agentov. Zaslišali so ga v zvezi s Tutijevim begom v Francijo. Kot kaže so preiskovalci prišli na sled pred dvema njegovima pajdašema o katerih trenutno vodijo preiskavo. Govorijo, da bi novi elementi, do katerih so prišli florentinski preiskovalci po zaslišanju Pugliesija in drugih dveh oseb, u-tegnili povezati dejavnost toskanskih fašistov z umorom sodnika Vittoria Occorsia, O poteku zaslišani ter o nadaljnjih razpletih vse zadeve vlada v Rimu stroga tajnost.
(Nadaljevanje na zadnji strani j
Zaskrbljenost v SZ zaradi izvoza orožja iz Italije v Južno Afriko
MOSKVA. 22. — Sovjetska tiskovna agencija TASS izraža danes zaskrbljenost moskovske vlade ob čedalje večjem izvozu orožja iz Italije. TASS citira pisanje italijanskih dnevnikov, ki so se pred kratkim ukvarjali s tem vprašanjem. Industrija orož.ia je ena od redkih, ki v Italiji ni zašla v krizo. Sovjetska agencija trdi. da se italijanski izvoz veča iz leta v leto in danes desetkrat presega podatke, ki jih je uradno posredovalo italijansko zunanje ministrstvo, še zlasti zaskrbljujoče pa je dejstvo, da Italija izvaža velike količine orožja v rasistično Južno Afriko, Rodezijo ter eskrbuje tudi libanonske falangiste.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Uvod v koncertno sezono
Glasbene matice
Glasbena matica začenja z nocojšnjim koncertom v Kulturnem domu svojo novo redno abonmajsko koncertno sezono. Predstavil se nam bo oktet «Gallus» iz Ljubljane. ki smo ga v Trstu že poslušali, ki pa bo tokrat izvajal povsem nov program pesmi od renesanse preko priredb narodnih do modernih slovenskih avtorjev.
Koncerti Glasbene matice so postali v zadnjih letih nepogrešljivi sestavni del našega kulturnega življenja. Brez njih bi bilo naše glasbeno življenje osiromašeno za vrhunsko instrumentalno in vokalno poustvarjalnost in tudi ustvarjalnost, saj nam prav ti koncerti mnogokrat nudijo prvo priložnost, da se seznanimo tudi z novimi deli slovenskih in zlasti še naših zamejskih glasbenih ustvarjalcev. Tako bo tudi tokrat, ko bosta na sporedu tudi drugi primorski avtorji od Danila Švare, do Karla Pahorja, Rada Simonitija in Marjana Gabrijeleca, med avtorji besedil izvajanih pesmi pa sta na sporedu tudi Marij Kogoj in Marko Kravos.
Če pa se ozremo le bežno na koncerte, ki bodo sledili, potem vidimo, da bomo v teku sezone lahko poslušali tudi take primorske in zamejske izvajalce, kot so dirigenti Marko Munih, Boris Švara, Anton Nanut in Oskar Kjuder ter soliste, kot so Mojca šiškovič. Črtomir šiškovič, Neva Merlak in celotni orkester naše Glasbene matice.
Toda pomen abonmajskih koncertov Glasbene matice ni le v tem, da nam dajejo priložnost za seznanjanje z našo domačo tvornostjo. V njih okviru se nam predstavljajo tudi najbolj renomirani slovenski in jugoslovanski ansambli in solisti in v manjši meri, zato pa načrtno, tudi solisti in ansambli iz tržaškega in splošno italijanskega glasbenega sveta. Tako zadobivajo ti koncerti tudi vlogo posrednika glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti dveh sosednih narodov in se zato tvorno vključujejo v poslanstvo medsebojnega. kulturnega oplajanja, kar je zgodovinska vloga kulturnih in u-metniških inštitucij na takih stičiščih, kakršno je naše.
In še na nekaj je vredno opozoriti ob tej priložnosti: Slovenci v zamejstvu dajemo v tem prostoru v marsikateri kulturni veji pomemben prispevek, pa naj gre za gledališko, likovno, literarno ali glasbeno udejstvovanje. To je dejstvo, ki ga nihče ne more zanikati in ki nas uveljavlja kot enakopraven subjekt tudi na tem področju. Družba, ki to dejstvo že priznava in tudi ceni, bo morala končno priznanju dati tudi materialno zadoščenje z ustrezajočo podporo iz javnih sredstev.
Naša Glasbena matica je bodisi z vzgajanjem mladega glasbenega naraščaja, bodisi s svojo koncertno poslovalnico že davno in več kot zgovorno dokazala, da ji taka podpora pritiče.
j- k.
J DEMOKRSCANSKfl «TRZflSKfl SREČANJA» V ROSSETTIJU
POSL GRANELLI 0 EVROPI DANES RAZPRAVA 0 OSIMU
Veliko zanimanje za drevišnjo debato o industrijski prosti coni na Krasu - Zaccagnini jutri v Trstu
Poslanec Luigi Granelli, član vsedržavnega vodstva KD in eden najožjih sodelavcev tajnika Zaccagnini-ja, je bil protagonist včerajšnjega drugega «tržaškega srečanja» v mali dvorani Rossettijevega .gledališča. V okviru demokrščanskih dni, Ì ki se bodo zaključili jutri z nasto-' pom samega Zaccagninija, je Granelli govoril o aktualni temi evropske integracije v pričakovanju prvih neposrednih volitev v evropski parlament, ki so predvidene za leto 1978.
Demokrščanski voditelj je razvil predvsem tezo, da morajo biti prihodnje volitve priložnost za razmišljanje o vlogi Evrope v sedanjem svetu in v prvi vrsti o tem, kakšna naj bo nova, integrirana Evropa. Pri tem je izhajal iz dosedanjih izkustev Evropske gospodarske skupnosti in po kritičnih in samokritičnih ugotovitvah prišel do za ključka, da sedanja zasnova združene Evrope prav gotovo ni taka, da bi lahko navduševala mlade generacije za evrepeistične ideale. Nova Evropa, ki naj se ustvari tudi s pomočjo novega, direktno izvoljenega evropskega parlamenta, mora biti ne toliko Evropa gospodarstev, pač pa Evropa ljudi. Njene izgradnje ne smemo prepustiti samo vladam in diplomaciji, kot je veljalo doslej, je zaključil Granelli pač pa morajo postati protagonisti te izgradnje narodi sami. Končni cilj pa ne sme biti samo gospodarska ekspanzija, pač pa predvsem kulturna in demokratična rast starega kontinenta. Govornika je v kratkih besedah predstavil predsednik tržaške pokrajine Zanetti, ki je postavil poudarek na evropski in sredozemski dimenziji našega mesta
Danes bo na vrsti tretje in morda najzanimivejše «srečanje», ki bo posvečeno temi: «Odnosi med Vzhodom in Zahodom: noVa industrijska prosta cona na italijansko-jugoslo-vanski meji». V razpravo, ki jo bo vodil deželni odbornik za industrijo Stopper, bo poleg sindikalista CI SL Marinija in predsednika Ustanove za tržaško industrijsko cono An-toninija posegel tudi generalni ravnatelj ministrstva za industrijo Eugenio Carbone, ki je vodil italijansko delegacijo na pogajanjih z Jugoslavijo. Tržaški nacionalistični in reakcionarni krogi so napovedali množično udeležbo v znak protesta proti osimskim sporazumom: vsekakor bo to ugodna priložnost za KD, da javno in odločno odgovori na napade teh krogov in da tudi razkrinka kampanjo okrog tako i-menovane «integralne proste cone», katere značaj je sicer velik del tržaškega prebivalstva,, že pravilno ocenil.	' ■
«Tržaška srečanja» se bodo , zaključila jutri "ob 10.30, ko bo politični tajnik KD Zaccagnini govoril v Rossettijevem gledališču. Navzoča bosta tudi predstavnika španske KD Anton Canellas in Gii Ro-bles.
Pred ukinitvijo obalne proge z Istro?
župan Spaccini je včeraj popoldne sprejel člane notranje komisije pomorske družbe Alto Adriatico, ki so mu predočili zadnji razvoj dogodkov v zvezi z vzdrževanjem o-balnih zvez z. Miljami in z Istro. Člani komisije so poudarili, da preti resna nevarnost, da bi družba ukinila omenjeni progi že konec tega meseca, kolikor ne bi pristojni ministri pravočasno podpisali ustrezne konvencije.
Ing. Spaccini je članom notranje komisije zagotovil, da se bo zavzel za nujno srečanje z ministrom za trgovinsko mornarico, da bi pregledali možnost o predčasni vključitvi obalnih prost z Miljami in Istro med redne pomorske zveze, ki jih vzdržuje Tržaški Lloyd.
SINOČI OTVORITEV V DVORANI PROSVETNEGA DOMA
Fotografska razstava na Opčinah zgovorna priča razmer na Koroškem
Razstavo prireja prosvetno društvo Tabor - Pozdravni nagovor predsednice društva Hrovatinove in priložnostni govor Mirka Kaplja - Nastop openskega moškega zbora
'	J
• Zaradi izrednega zanimanja občinstva bo razstava o tržaškem pomorstvu odprta do srede, 27. t.m.
Oo govorniku Kapiju znani fotoreporter Edi šelhaus, ki je s svojimi dokumentarnimi posnetki pripomogel k u-
spehu razstave
limili..
V HOTELU «ADRIATICO PALAČE» V GRLJANU
Tridnevno študijsko srečanje na temo finansiranja podjetij
Srečanje organizira( Vsedržavni center za socialno zaščito . Razprava se bo zaključila v nedeljo
V hotelu «Adriatico Palače» v Grljanu se je včeraj začelo tridnevno študijsko srečanje z naslovom «Finansiranje podjetij», ki ga organizira Vsedržavni center za socialno zaščito s sedežem v Milanu. Pri
Giannattasio in prof. Giannini z rimske univerze. Srečanje se bo zaključilo v nedeljo z razpravo in povzetki.
Ob včerajšnjem začetku del so s pozdravnimi nagovori nastopili
^	-“-“.o jJUiiUi o. v umil uaguvuii uabiupm
zbiranju argumenta, o katerem bo I predsednik centra sen. Gonella, tr-tekla razprava na grljanskem sre- j žaški župan Spaccini, prorektor tr-Čanju, so organizatorji upoštevali i žaške univerze Rondini, predsednik predvsem gospodarski zastoj, ki je | kasacijskega sodišča Stella Richter, v zadnjem času zajel vrsto podjetij j predstavnik ministrstva za pravo-in družb v Italiji (po podatkih, ki j sodje Brancaccio in predsednik tr-
šo jih navedli na včerajšnjem zasedanju, so italijanske družbe, katerih delnice kotirajo na borzi, v lanskem letu zabeležile skupno bilančno izgubo v višini 426 milijard lir) ter spore, ki jih je kriza porodila pred sodišči in izven njih. Problem finansiranja podjetij — so poudarili — predstavlja le eno plat širšega problema sedanjega gospodarskega zastoja, družba, ki noče zaostajati. za splošnim razvojem gospodarskih dejavnosti v svetu, pa nikakor ne more mimo njega.
Včeraj sta nastopila prva dva predavatelja, in sicer prof. Filippi s turinske univerze («Problem zadolževanja») in prof. Minervini z neapeljske univerze, («Italijanski..sistem finansiranja podjetij»). Danes pa bodo spregovorili prof. Pivato iz Milana, prof. Scogr.amislio iz Padove, predstavnik kasacijskega sodišča
niiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiimMimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiumimimiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiimiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiii
ZAKAJ SE ZAVLAČUJE PGIMHXVAME TREBSNSKE ŠOLE
Samo malomarnost ali kaj hujšega?
Trebensko združenje staršev je v stalni pripravljenosti, oziroma je bilo še do pred nekaj dnevi v pripravljenosti. V zvezi s poimenovanjem vaške osnovne šole, namreč. Za to priložnost bi bilo treba seveda pripraviti slovesnost, kakršne so v navadi ob vseh takšnih priložnostih. Že pred dobrimi tremi leti (ali celo nekaj več) je združenje mobiliziralo domala vso vas, s prosvetno in športno organizacijo na čelu, da bi se skupno dogovorili o vsem, kar zadeva poimenovanje. Izbrali so znamenito ime narodnega junaka in mučenika, ki simbolizira upor slovenskega primorskega ljudstva proti naci-fašističnemu zatiralcu in zasužnjevalo! — to je Pinka Tomažiča.
Namesto ustreznega dovoljenja za poimenovanje, je v teh dneh prišlo v Trebče razočaranje: slovesnost, za katero so menili, da bo še v tem letu, so spet odložili v nedogled. Poglejmo, kako je do tega prišlo.
Ko je bila vsa dokumentacija za poimenovanje šole že davno od tega pripravljena, jo je šolski svet julija lani dokončno odobril in poslal z ustrezno prošnjo šolskemu skrbništvu. Postopek za poimenovanje je, kot znano, birokratsko dolg in zapleten. Prošnjo mora poleg šolskega skrbništva odobriti tudi občinski svet, nakar odroma vse skupaj v Rim.
No, upoštevajoč vse težave birokratskega značaja, bi si sedaj, po skoraj poldrugem letu, pričakovali, da se bo odgovor vsak čas vrnil iz rimskih ministrskih uradov, saj je tudi občinski svet že zdavnaj, (to je 5. novembra lani), pozitivno odgovoril na predlog Trebencev. Vendar ni bilo tako. Na odgovor bi trebensko združenje staršev lahko še dolgo čakalo, saj prošnja sploh še ni. dospela v Rim. Obtičala je na kupu ‘ številnih aktov, ki najbrž tudi že dolgo čakajo na kak odgovor.
Birokratski zapletenosti se je pridružila očitno tudi malomarnost, če ne celo kaj hujšega.
Kaj se je pravzaprav pripetilo? Ko je radovednost v teh dneh spet
Danes se poročita NIVES MARŠI in
BORIS KOCJAN Obilo sreče na nov življenjski poti jima želijo člani PD Pran Venturini.
gnala Trebence na šolsko skrbništvo, so iz ust funkcionarja presenečeni izvedeli, da so se akti za poimenovanje trebenske šole po pomoti pomešali v mapo z akti za poimenovanje nekaterih slovenskih šol v nabrežinsko-devinski občini, o katerih se mora tamkajšnji občinski svet še izreči (in izrekel se bo najbrž na svoji seji, to je prihodnji torek, kot nam je zagotovil sam župan).
Papirji so se torej pomešali in vsa zadeva je obtičala za nekaj mesecev. Težko si sicer predstavljamo, kako se nekaj takega lahko pripeti, vsekakor pa lahko upravičeno sumimo, da vlada potemtakem na šolskem skrbništvu precejšen nered. Po vsem tem bi sedaj pričakovali, da bodo prošnjo z dokumentacijo vendarle čimprej odposlali v Rim ter se tam hkrati odločno zavzeli, da bi se iz Rima čimprej vrnila s pozitivnim odgovorom.
Nadaljuje se posvet KPI o šolstvu
Danes ob 16.30 se v dvorani «Rinaldi» v Ul. Madonnina 19 nadaljuje posvet o šolstvu, ki ga prireja komisija KPI za šolstvo. Prof. Ste-lio Spadaro bo vodil razpravo o šolskih gradnjah, o okrajih, o šoli s celodnevnim poukom in o drugih vprašanjih.
• O zadevi ukinitve tretjega razreda učiteljišča «Carducci» je komunistični svetovalec Monfalcon naslovil na tržaškega župana vprašanje, če je občinska uprava obveščena o dogodku ter o posledicah ukinitve. V pismu svetovalec ugotavlja, da je treba rešiti vprašanje ustanovitve šolskih o-krajev, da bi tako krajevne, ustanove lahko sledile podobnim dogodkom ter ustrezno posegle.
• Sekcija KPI na Opčinah prireja v ponedeljek, 25. oktobra, ob 20. uri. delovni sestanek o programu festivalov tiska v letu 1977 in o kampanji včlanjevanja v partijo. Sestanek je za vse aktiviste gornje tržaške okolice. Poročala bosta Tonel in Canciani.
# Pokrajinsko vodstvo sindikalne federacije CGIL, CISL, CCdL-UIL je proučilo sporazum med ministrstvom za delo in vsedržavnim sindikalnim vodstvom trgovske stroke o zdravstve-
nem skrbstvu. Ker sporuzum predvideva, vsaj kar zadeva Trst, slabše pogoje za delavce, ga sindikati zavračajo in zahtevajo sestanek na ministrstvu za delo, da skupno proučijo to vprašanje.
žaškega prizivnega sodišča Zumin.
Razpečaten^ naprave v tovarni «Alder»
Včeraj so v tovarni «Alder» v industrijski coni razpečatili naprave za pretakanje etilakrilata, ki jih je dal p-retor -Jrampus , ?apečatL-i ^ t.m. zakaj, uhajanja plina.. Razpe-čatenju so prisostvovali tehniki in zdravstveni funkcionarji, ki so preverili, da je lastnik podjetja popravi okvare, zaradi katerih je uhajal plin.
Tržaški obrtniki nezadovoljni z ESA
Izvršni odbor tržaškega združenja obrtnikov je na zadnji seji zavzel kritično stališče do delovanja Deželne ustanove za razvoj obrtništva ! (ES.'., na območju tržaške pokraji- ! ne. Odbor je med drugim ugotovil, da so tržaška obrtniška podjetja v ! lanskem letu prejela le 3,75 odst. j kratkoročnih posojil, ki jih podelju-1 je ESA, medtem ko so prejela pod-1 jetjà v videmski pokraji. ' 60,34 odst., | v pordenonski pokrajini 25,75 odst. j ii. v goriški pokrajini 10,34 odst. j vseh priznanih posojil. Odbor je na- ; dalje poudaril, da v tehničnem posvetovalnem odboru, ki se ukvarja s podeljevanjem posebnih kreditov za razvoj obrtništva, ni nobenega predstavnika tržaških podjetij. Končno je odbor kritiz:ral delovanje pristojnega deželnega odbornika Dal Masa, ki že štiri mesece zavlačuje z izdajo zakonske norme o pokrajinskih konzorcijih za jamstvo nad obrtniškimi krediti.
1 «Besede Andreja Kokota — koroškega pesnika in kulturnega delavca in fotografije Edija Šelhausa so najbolj prepričljive priče pretresljivih razmer, v katerih živijo Slovenci v Avstriji.» S temi besedami je predsednica prosvetnega društva «Tabor» z Opčin Stanka Hrovatinova odprla sinoči v dvorani openskega Prosvetnega doma fotografsko razstavo «Koroški Slovenci v boju za pravice», ki jo je pripravil znani fotograf šelhaus ob pomoči slovenskih časopisov in organizacij na avstrijskem Koroškem ter Inštituta za narodna vprašanja v Ljubljani.
Dejansko so se pred očmi številnih obiskovalcev zvrstili utrinki življenja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem od znamenitega plebiscita in predvojnih ter medvojnih let, ko je zmagovita partizanska vojska osvobodila te kraje, do težkih povojnih let, ki so prinesla nova nasilja nad slovenskim življem. Ta fotografska dokumentacija zgovorno ponazarja vso tragiko hudega položaja koroških Slovencev predvsem v tem zadnjem obdobju, ko nad njimi grozeče visi siva senca preštevanja, istočasno pa je iz teh dokumentov razbrati trdno voljo koroškega slovenskega življa, da se tudi tej novi resni preizkušnji upre z vsemi svojimi močmi. Razstava se začenja z ges’om, ki so ga koroški Slovenci natisnili ob plebiscitu: «Slovenci, Slovenke! Ostanemo na Koroškem! Videli boste, da bomo še Slovence na Kranjskem preživeli.» Zaključuje pu .se s pogledom na množico današnjih mladink in mladincev, ki ponosno dvigajo v nebo transparente, s katerimi odločno terjajo svoje pravice. V tem zadnjem. posnetku, se jasno zrcali vera, da bodo koroški Slovenci res preživeli.
pesnika Andreja Kokota, ki jih je prebral Marko Sosič in ki ravno tako govorijo o trpljenju Korošcev, o krivicah, ki jim jih dan za dnem delajo nemški nacionalisti in same avstrijske «demokratične» oblasti in istočasno o njihovi neuklonljivi veri v zmago.
Po pozdravnem nagovoru Stanke Hrovatinove je o boju koroških Slovencev proti vsakodnevnemu nasilju in proti podlim namera' preštevanja, s katerim bi slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji radi zadati smrten udarec ter o trdni odločenosti Slovencev, da bodo tn preštevanje bojkotirali, je obširno spregovoril podpredsednik S'ovenske prosvetne zveze Mirko Kapelj. Žal, se si-nočnjega prisrčnega in pomembnega srečanja ni mogel udeležiti predstavnik koroških Slovencev, kakor je bilo najavljeno, kar so si vsi iskreno pričakovali. Večer je zaključil domači moški pevski zbor «Tabor», ki je pod vodstvom Ubal-da Vrabca zapel vrsto pesmi.
Prijava škod« zaradi poiresa
V zvezi s potresom z dne 6. 5. je dežela Furlani ja-Julijska krajina izdala dne 25. 9. 1976 poseben zakon št. 56, ki poči členpm. Z. daje možnost vsem lastnikom od-potresa poškodovanih zgradb, da prijavijo nastalo škodo in d&nzeprssijo za dodelitev deželnega prispevka.. Čeprav dejansko ni bilo na Tržaškem takih primerov, pa im?jo morebitni lastniki poškodovanih poslopij možnost, da vključno do 25. t.m. predložijo tajništvom ustreznih občin (Nabre-
žina, Zgonik, Repentcber, DMina, Z govorne fotografske posnetke so I Milje in Trst) prijavo in prošnjo za dopolnili verzi mMdega koroškega I prispevek.
GLASBENA MATICA - TRST
KONCERTNI ABONMA
Sezona 1976-77
Kulturni dom v Trstu
23. 10. 1976: OKTET GALLUS - 13. 11. 1976: KOMORNI ORKESTER «PRO MUSICA» iz Beograda, dirigent Djura Jakšič, solist Vladimir škerlak violina - 2. 12. 1976: PEVSKI ZBOR RTV LJUBLJANA, dirigent Marko Munih - 20. 12. 1976: KOMORNI ORKESTER «F. BUSONI», dirigent Aldo Belli, solist Mojca šiškovič - klavičembalo - 19. 1. 1977: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent Boris Švara, solist Neva Merlak - klavir — 12. 2. 1977: Marjan Kozina: Ekvinokcij - opera v 4. dejanjih. SOLISTI, ZBOR IN ORKESTER LJUBLJANSKE OPERE, dirigent Ciril Cvetko - 8. 3. 1977: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solist Irena Grafenauer - flavta - 23. 3. 1977: JANEZ LOVŠE, klavirski recital - 16. 4. 1977: SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER, dirigent Anton Nanut, solist Črtomir šiškovič - violina
Cene abonmajev
Parter redni Parter znižani
12.000	lir
10.000	Ur
Balkon redni Balkon znižani
10.000 lir 8.000 lir
Mladinski in invaUdski 4.000 lir
Vpis in dvig abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ulica R. Manna 29 - tel. 418-605 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
FHm o prof. Černigoju v galeriji «Lo Squero»
Danes ob 17. uri bodo v občinski umetnostni galeriji «Lo Squero» v Miljah, kjer razstavlja prof. Avgust Černigoj, predvajati film o njegovem ustvarjalnem delu. Film je
namenjen dijakom miljske srednje @ Anarhisti naše dežele bodo prire-šole, vendar bo vstop drvoljen tudi • dih danes od 16. do 20. ure na Trgu drugim. Sledil bo obisk razstave, ki Goldoni manifestacijo v znak proteso bo razlagal kvalificiran umetno-1 sta proti obsodbi dveh mladih Ircev stni kritik. Jutri od 10. do 12. ure na smrtno kazen. Priredili bodo infortì razstavljena dela komentu J. prof. mativno razstavo, ob 18. uri pa bo
Sergio Molesi.	I zborovanje.	_____________________________________
aiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii<iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|>lllllllllll|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiil||ii|l|||||l|||||iii|llll||||||||||l|ll||,|
Na sej'i pokrajinskega vodstva
Sindikati ocenili gospodarsko stanje
Pokrajinsko vodstvo sindikalne federacije CGIL - CISL . CCdL UIL je včeraj razpravljalo o zasedanju vsedržavnega vodstva, o katerem je poročal pokrajinski tajnik UIL Fa-bricci. Pokrajinsko vodstvo sindikalne federacije v celoti soglaša s kritično oceno sedanjega gospodarskega stanja in odobrava sklepe, ki jih je sprejelo vsedržavno vodstvo. Sindikati torej odločno- odklanjajo politiko reševanja problemov v «dveh časovnih obdobjih», po kateri zahteva vlada takojšnje odpovedi, medtem ko bo o investicijah razpravljala kasneje. V naši deželi je stanje zaradi potresa še mnogo bolj pereče, vendar so sindikati mnenja, dà katastrofa, ki je prizadela Furlanijo, zadeva vso državo in ne lé Furlanijo . Julijsko krajino. Zato se mora vlada zavzeti za premostitev tega stanja.
Pokrajinsko vodstvo sindikalne federacije je tudi sklenilo, da bo sklicalo posvet sindikalistov vseh tržaških obratov, da na pokrajinski ravni prouči trenutno stanje in posreduje pri vseh krajevnih upravah, med katerimi je na prvem mestu dežela.
VČERAJ NA KRIŽIŠČU TRBIŠKE CESTE
Huda prometna nesreča pri Trebčah: avtomobil do smrti podrl domačina
Že sedma smrtna prometna nesreča na tem križišču - Žrtev nesreče je 58-letni Mario Carli
Na križišču pri Trebčah, kjer tr-biška cesta zavija v dolgem ovinku, se je včeraj, v prvih večernih u-rah, pripetila nova smrtna prometna nesreča. To je že sedma smrtna nesreča, odkar so tod speljali to hitro cesto, pravijo domačini. Tokrat je nevarni ovinek zahteval življenje domačina, 58-letnega Maria Carli ja s številke 1 v Trebčah: ko je prečkal cestišče, ga je podrl videmski avtomobil.
Do tega tragičnega dogodka je prišlo okrog 18.30. Mario, ki je že dolga leta živel sam in v precejšnji revščini, se je ob tisti uri, kot večkrat prej, napotil k starinarju, ki odkupuje staro železo na drugi strani ceste, v smeri mesta. Pod pazduho je nosil torbo s starim železom, ki ga je mislil prodati. Pri križišču je naglih korakov stopil na cesto, a istočasno je v smeri Opčin
privozil avtomobil lancia beta UD 298699 in ga zadel. Voznik, 36-letni inž. Francesco Accordini iz Vidma, ga najbrž zaradi teme in oslepljen od žarometov nasproti vozečih avtomobilov, ni pravočasno uzrl in čeprav je naglo pritisnil na zavore, se ni mogel izogniti trčenju. Nesrečni Mario je z glavo trčil v vetrobran ter ga razbil, sunek pa ga je nato vrgel več metrov naprej, kjer je negibno obležal na asfaltu.
Takoj je bilo očitno, da za ponesrečenca ni več nobene pomoči. Na kraj so prispeli agenti prometne policije ter namestnik državnega pravdnika dr. Brenči, ki je izdal dovoljenje za prevoz trupla v mrtvašnico. Tudi Accordini se je moral zateči po prvo pomoč v bolnišnico, ker so ga razbitine vetrobrana porezale po desni roki.
Na sliki žrtev nesreče.
m
GLASBENA
MATICA
Koncertna sezona 1976-77
Prvi abonmajski koncert
Danes, 23, oktobra 1976, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu.
OKTET GALLUS
Rezervacije, .prodaja vstopnic in abonmjskih izkaznic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418-605) in eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma
Gledališča
SLOVENSKA SKUPNOST TRST
sklicuje
danes, 23. oktobra, ob 16. uri in jutri, 24. oktobra, ob 9. uri na sedežu v Ulici Machiavelli 22
OBČNI ZBOR
Vabljeni člani, kandidati in podpisniki Ust Slovenske skupnosti.
Predsedstvo občnega zbora
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo z novim šolskim letom od 5. novembra dalje na zavodu deloval tudi peti dopolnilni letnik. Informacije daje in vpisovanje sprejema tajništvo.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU gostuje danes, 23. t.m., ob 19.30 v Mariboru (Borštnikovo srečanje) s predstavo F. Wedekinda «Pomladno prebujenje» ter s predstavo A. Nicolaja «Stara garda» jutri, 24. t.m., ob 20.30 v Mariboru; v ponedeljek, 25. t.m., ob 16. uri v Šoštanju in ob 20. uri v Velenju.
SPD TABOR — OPČINE priredi
SOLIDARNOSTNE DNEVE S KOROŠKIMI SLOVENCI
na fotografsko
Vabimo vas razstavo
KOROŠKI SLOVENCI V BOJU
ZA SVOJE PRAVICE
Razstava bo odprta danes, 23. oktobra, od 9. do 12. in od 16. do 20. ure.
Jutri, 24. oktobra, od 9. do 12. in od 16. do 20. ure.
Jutri, 24. oktobra, ob 17. uri: Prežihov Voranc
SAMORASTNIKI
(zadnja ponovitev)
Razstave
V umetnostni galeriji palače Co-stanzi je razstava del Edoarda De-vette, ki jo je pripravil muzej Re-voltella.
m
&

MLADINSKI KROŽEK TRST
Ulica Ginnastica št 72
vabi na
PLES
ki bo danes, 23. oktobra, ob 20.30 v prostorih mladinskega centra.
Vstop je dovoljen samo s člansko izkaznico ali novim članom z dvema slikama.
Včeraj - danes 1 Kino
Danes, SOBOTA, 23. oktobra
. SEVERIN
Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 17.06. — Dolžina dneva 10.34. — Luna vzide ob 6.40 in zatone ob 17.17. Jutri, NEDELJA, 24. oktobra RAFAEL, ELKO
Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 15.8, najnižja 9.3, ob 19. uri 13. stopinj, zračni pritisk 1020 mb u-staljen, vlaga 47-odst., nebo jasno, veter vzhodnik 5 km na uro, morje skoraj mirno, temperatura morja 18.8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 21. oktobra se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrle pa so štiri osebe.
UMRLI SO: 79-letna Adele Zannute!, 64-letni Quinto Gorissino, 57-letna Margherita Cosmina vd. Bergamasco, 70-letni Bruno Scoffi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Salute, Ul. Giulia i : Picciola, Ul. Oriani 2; Al!Annunziata, Trg Valmaura 11.
nočna služba lekarn
(od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1; Alla Croce Verde. Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telet' št 732 627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14 ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, EN PAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel 226 165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se slian: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milie: tel 271-124
	lllll
TEČAJI VALUT V	MILANU
DNE 22. 10.	1976
Ameriški dolar: debeli	868.—
drobni	835.—
Funt šterling	1433.—
Švicarski frank	353.75
Francoski frank	174.—
Belgijski frank	22,35
Nemška marka	357.—
Avstrijski šiling	50.—
Kanadski dolar	860.—
Holandski florint	336.—
Danska krona	142.20
švedska krona	197.—
Norveška krona	158.—
Drahma: debeli	18.30
drobni	18.30
Dinar: debeli	41.-
drobni	41.-
La Cappella Underground 19.00 —21.30 «Elettra amore mio». Madžarski barvni film Miklosa Jancsa.
Ariston 16.15 «Sotto il selciato c’è la spiaggia».
Mignon 15.30 «La pattuglia dei dobermann al servizio della legge».
Nazionale 16.00 «Caccia al montone». Barvni film, živahna komedija.
Grattacielo 15.30 «Police Python 357». Barvni film. Igrajo Y. Montand, S Signoret in S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 15.30 «Barry Lyndon». Igrata Marisa Berenson in Ryan O’Neal.
Excelsior 16.00 «Il grande Jack». V glavni vlogi igra Jack Lemmon.
Eden 15.30 «Taxi driver». Barvni film Igra Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00-—19.00—22.00 «Novecento -atto L». Igrata Robert De Niro in Gerald Depardieu. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Aurora 16.30 «II trucido e lo sbirro». Barvni film. Igra Tomas Milian.
Capiiol 16.00 «Robin e Marian». Barvni film. Igrata Sean Connery in Au-drey Hepburn.
Cristallo 16.00 «I sepravissuti delle Ande». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Bluff». Barvni film. Igrata Adriano Celentano in Anthony Quinn.
Filedrammatico 16.00 «La prima notte di nozze». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.00 «I quattro dell’ Ave Maria». Barvni film. Igrata Terence Hill in Bud Spencer.
Vittorio Veneto 16.30 «Amore amaro». Barvni film Florestana Vanciniia. Igrata Lisa Gastoni in Léonard Man. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «Quel pomeriggio di un giorno da cani». Barvni film. Igrata Al Pacino in James Broderick.
Abbazia 16.00 «Vivi, ragazza vivi». Barvni film. Igrata Aldo Reggiani in Pilar Velasquez.
Radio 16.00 «Le quattro piume». Barvni zgodovinski film.
Astra 16.30—21.45 «L’uomo che volle farsi re». Barvni film. Igrata Sean Connery in Micael Caine.
Volta 17.00 «La pantera rosa colpisce ancora». Barvni film. Igrata Peter Sellers in Catherine Schell.
MENJALNICA
-..■v. : V, • . ri. <\£.;	- '	.	. V '
vseh tujih valut
Izleti
SPDl priredi 3. ui 4. novembra dvodnevni avtobusni izlet na otok Cres z ogledom Malega in Velikega Lošinja. Prenočevanje s polpenzionom v Malem Lošinju. Vpisovanje v uradu ZSŠDI. Ul. Geppa 9, tel. 31-119 do 26. oktobra.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Nede Mijot Sosič daruje Sveto Grgič z družino 5.000 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah.
V	počastitev spomina Nede Mijot • Sosič darujeta Ivana Colja 2.500 lir in Slava Slavec 1.500 lir za SPDT.
V	počastitev spomina drage Nede daruje Dragica Blaževič 10.000 lir za Dijaško matico.
SPD Tabor izreka iskreno sožal Atiliju Kralju ob smrti drage man

Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša draga mama, nona,, sestra in teta
MARIJA SORČ vd. ZIDARIČ
Pogreb drage pokojnice bo danes, 23. t.m., ob 15. uri izpred šempolajske cerkve na domače pokopališče.
Žalujoči otroci: Luciana, Ivo in Romano, zet Dominik, snahi Marica in Valerija, vnuki, brata ter drugo sorodstvo
Praprot, Cerovlje, 23. oktobra 1976
GORIŠKI DNEVNIK
VČERAJŠNJI SKLEP NA PRIZIVNI RAZPRAVI 0 PETOVELJSKEM ATENTATU
Sodišče bo preverilo resničnost poročila o izvoru razstreliva
Po začetnih besednih spopadih umirjen konec razprave - V torek sodni zbor v Petovljah
Včerajšnja razprava na procesu proti obtožencem petoveljskega a-tentata je bila nedvomno odločilnega pomena za nadaljr. i razvoj pri-
to, ko je odv. Maniacco napovedal, c.a so zagovorniki vložili takojšen priziv na kasacijsko sodišče proti predsednikovemu sklepu o vključitvi
entata. če bodo priče, in tu misli o predvsem na švicarske, potrdile so ze izjavile beneškemu držav-i t>raVdniku. se bo zrušil eden ■ ed stebrov obtožnice, izvor raz-, le iya- Brez razstreliva pa, seve-• atentata ni bilo mogoče izvesti... azprava se je začela s kratkim tožilca Ballarinija, ki je Jj. 6V^ zaslišanje nekaterih dodaten *)r,c' razživela p- se je že med t	^govornika Pedronija, ki
poudaril nujnost, da se preveri, ji-rA® ,esen prešel s tovornjakom . lansko - švicarsko mejo. Dejal p.i,* ,emo' da na meji zabeležijo p"c"e tablice vseh tovornjakov.» Jredsedmk Marši: «Tega
V^n?nÌ:u<<PredSednÌk’ S£>j v mestu ob meji!»
stonlfn Sfdr‘lk : <<V tem sodnem postopku tega he vemo.»
zracje je postalo še bolj nape-
sodnika o arhiviranju dela preiskave proti preiskovalcem in sodnikom, med uradne akte procesa. Odv. Maniacco je hotel narekovati zapisnikarju utemeljitev priziva, predsednik Marši pa ga je ostro zavrnil, češ da bo utemeljitev lahko predložil v kancliji. Odv. Maniacco se s tem ni strinjal, in zahteval vključitev v zapisnik, predsednik pa ga je zavrnil in privolil le v kratko izjavo. Odvetnik Maniacco je nato zahteval, naj bi sodišče zaprosilo ministra za pravosodje, da razreši službene tajnosti nekega podčastnika obveščevalne službe SID, ki ve za pismo, ki ga je SID poslala polk. Mingarelliji, v zvezi s petpyeljskim atentatom. Imena seveda ni povedal, da bi ne škodoval podčasniku, če bi sodišče to zahtevo zavrnilo (kar se je seveda kasneje tudi zgodilo).
Končno pa je odv. Maniacco začel brati daljšo izjavo, v kateri očita predsedniku, da pristransko vodi
živa. Sodni zbor tržaškega prizivne- i odloka beneškega preiskovalnega ga porotnega sodišča je namreč skoraj sedem ur v posvetovalnici razpravljal o zaslišanju dodatnih prič in o drugih številnih zahtevah zagovornikov, tožilca in zastopnikov zasebnih strank. Teh zahtev je bilo nad trideset.
Sodniki so sprejeli le šest zahtev, od katerih kar štiri zadevajo izvor eksploziva T4. ki naj bi ga bil po mnenju preiskovalcev pripeljal s svojim tovornjakom Romano Resen iz Pedrinateja v Švici. Zagovorniki Pa so, nasprotno, vseskozi trdili (in preiskava na državnem pravdništvu v Benetkah je baje1 ugotovila, da v celoti drži), da je poročilo, ki sta ga sestavila karabinjerska častnika Chirico in Farro neosnovano in neresnično: Med drugim je temu poročilu priložena fotografija s skladiščem, v katerem naj bi Resen dvignil razstrelivo, in s smerokazom «Pedrinate»«, pred katero je stal eden od obeh častnikov. Zagovorniki so si ogledali ta kraj in ugotovili, da gre za fotografijo ppsneto v Ghiassu in da je pri napisu «Pedrinate» častnikova glava pokrivala oznako «3 km». Skladišči, kajti šlo je za dve večji baraki, sta bili torej v Chiassu. V njih ni bilo nikoli razstreliva, saj je eno last švicarske električne družbe, drugo pa last nekega sodnika. Sodišče je v zvezi s tem vprašanjem sprejelo štiri zahteve: pri poveljstvu finančne straže bodo preverili, če je omenjeni tovornjak decembra 1970 ali januarja 1971 prešel italijansko - švicarsko mejo na enem od dveh prehodov, kjer je dovoljen tovorni promet, sodišče pa bo zaprosilo švicarsko sodstvo, da lahko zasliši tri policijske funkcionarje, Casanovo in Bonaci-no, kot so zahtevali zastopniki prizadetih strank, ter Medicija, ki so ga predstavili zagovorniki. Na tem zaslišanju bodo ugotovili, če sta bila karabinjerska častnika res v svini in na katerih okoliščinah je o-snovano njuno poročilo.
Ostali dve zahtevi, ki jih je sodišče sprejelo, zadevata zaslišanje Priče Giuseppa Drusiana in ogled krajev, kjer se je pripetil atentat ln ki so, po mnenju preiskovalcev tesno povezani z atentatom sa-niim. V torek dopoldne se bo tako sodni zbor zbral ob 9. uri pred gorskim sodiščem, nakar' si bo ogledal gostilno v Ul. del Brolo, pred katero je bil ukraden avto. skladi; sče. v katerem je bil po mnenju preiskovalcev skrit avto do atentata. motel ACI, kjer je bil tedaj zaposlen Resen in kraj atentata v Petovljah. V četrtek bodo zaslišali pričo Drusianija, ki je bil v celi-ci skupaj s «superpričo» Walter jem di Biaggiom. Drusiana bi morali zaslišati že na prvostopenjskem pro-P?Su- a ga niso izsledili, ker je .* zaprt v tujini, švicarske funkcionarje bo odšel zaslišat svetnik ■Bel Conte, spremljali, pa ga bodo državni tožilec, zastopniki obrambe 111 zasebnih strank.
,ruge zanteve pa je sodišče zannilo. Gre za nekatera vprašanja, kl tesno povezana z možnostjo, aa di bili za atentat odgovorni pripadniki videmske nacifašistične ce-‘pe, za številne obrobne priče, ki Pi verjetno ne imele kaj posebnega Povedati in za zahtevo po vključitvi v ^ ta proces vseh aktov z beneške Pieiskave o dejavnosti karabinjerjev m sodnikov.
Včerajšnje zasedanje prizivnega Porotnega sodišča se je torej končalo z odlokom, ki je zadovoljil sko-aj vse, saj je sodišče dejansko Prejelo tiste zahteve, ki so bile naj-esneje povezane z možnostjo sode-
atentafn
razpravo. Po nekaj stavkih pa ga je predsednik Marši prekinil z besedami: «Če želite imeti volilno zborovanje, vam bom to preprečil,» nakar mu je odvzel besedo in mu dovolil, da izloči izjavo zapisnikarju, ne da bi jo prej prebral. Medtem pa je še posegel v besedo tožilec Ballarmi, ki je odgovoril na Maniaccove obtožbe. Gdv. Maniacco jé ugotovil, da zagovorniki nimajo pravice do besede in je v znak protesta zapustil dvorano. Odv. Bernot pa je ogorčeno izjavil: «Gospod predsednik, vi sedaj dovoljujete državnemu tožilcu, da odgovarja na očitke, ki jih odv. Maniacco ni mogel dokončati, ker ste mu to preprečili!». Dr. Marši je vključi tudi to izjavo v zapisnik, nato pa dejal odv. Bernotu v patemalističnem tonu: «Tukaj gre za zelo resno zadevo, od katere je odvisna osebna svo^ hoda večjega števila ljudi., Obravnavamo tragično dejanje, pri katerem so tri osebe izgubile življenje in zato svetujem zagovornikom, naj bodo resnejši». Prav zanimivo bi bilo ugotoviti. po kakšnem ključu določa predsednik Marši stopnjo resnosti.
Bojan Brezigar
•iasiiaii«i«ivaii«iiiiiiitiaa*B«MiiiBaiiiiiaiaiiiiMiii««mjiiiita>«iiiaiiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiimaaiiiiiiiiiaiiiiiita*iiiiiaiiii*tMi
STALIŠČE IZSELJENSKIH ORGANIZACIJ
Nova deželna norma ne upošteva zahtev izseljencev in sindikatov
Na drugi deželni konferenci se Lo treba soočiti s številnimi odprtimi problemi
Koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki izseljenskih združenj ALEŠ, Ente Friuli ne] Mondo, Eraple in Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine, je te dni podrobno analiziral vsebino zakona štev. 255 o problemih izseljenstva, ki ga je deželni svet izglasoval 7. oktobra letos. Žal je treba tudi to pot ugotoviti, da so deželni odbor in politične sile, ki sestavljajo večino, še enkrat negativno odgovorile na enotne zahteve, ki so jih izseljenska društva in sindikalne organizacije postavile s predložitvijo enotnega dokumenta na seji deželne konzulte za izseljenstvo, ki je bila 13. junija lanskega leta.
Deželni zakon je namreč bistveno pomanjkljiv že v svoji programski zasnovi, saj ne upošteva važnih dejavnikov, kakršnim smo v zadnjih časih priča na področju izseljenstva in v delavskem gibanju naše dežele, poleg tega pa je njegova osnovna struktura preskromna, da bi lahko zadostil dejanskim potrebam izseljencev, ki so se še povečale po majskem in septembrskem potresu.
Nova deželna norma ne priznava politične in operativne vloge izseljenskih društev in prepušča novemu deželnemu odboru za izseljenstvo le obrobne pristojnosti Praktično je bila sprejeta le zahteva, da se dosedanja konzulta preimenuje v odbor za izseljenstvo, re da bi novemu organu zaupali pomembnejše naloge in ne da bi v njegovem okviru zagotovili izseljencem zahtevano večino. Poleg tega postavlja zakon kot pogoj za priznanje predvidenih pomoči, da prosilci dokažejo, da so v gmotni stiski, kar je po eni strani žaljivo za izseljence, po drugi pa dokazuje, da deželna uprava ni upoštevala diskriminacij, katerim smo bili na tem področju priča v preteklih letih. Ta pogoj je treba zato črtati iz zakonskega besedila.
Zakon nadalje ne upošteva nekaterih zahtev, ki se nanašajo na posege kulturnega značaja. Norma je prav tako pomanjkljiva kar zadeva letovanje otrok izseljenskih družin na deželnem območju, organizacijo poletnih dopustov za izseljene delavce in njihove družinske člane ter predlagano revalvacijo deviznih nakazil.
Izseljenske organizacije ne podcenjujejo dejstva, da so bile nekatere njihove zahteve vendarle sprejete v novo normo. Tako na primer uvedba šestmesečnega zavarovalnega kritja, ki so ga izseljenci zahtevali že med razpravo o prvem de-ne ve-jželnem zakonu o izseljenstvu pred i šestimi leti. Ali pa uvedba posebnih olajšav za nove gospodarske pobude, za katere se bodo odločali izseljenci po povratku v domovino, doiočitev višje starostne dobe za sodelovanje na deželnih natečajih
živimo
in določitev denarnega prispevka za potovanje ob volitvah v deželno skupščino.
Deželni odbor in večina Da so sprejeli le del zahtev, ki so jih glede posameznih vprašanj postavila izseljenska društva in sindikalne organizacije. Pri tem nikakor ne gre za kvantitativna vprašanja, temveč za to, da so pristojni deželni krogi zamudili novo priložnost, da bi izdelali napreden in organski zakon, ki bi upošteval tudi bogate izkušnje prizadetih izseljencev. Zakon bi lahko bil neprimerno boljši, ko bi se v okviru pristojne komisije odločili za združitev odborove ga osnutka z zakonskim predlogom KPI - PSI. Slednji je namreč vseboval praktično vse zahteve, ki so jih izseljenska društva in sindikalne organizacije -nanizale v omenjenem skupnem dokumentu. Prav tako so bile zahteve izseljencev v glavnem zajete v številnih popravkih, ki so jih med razpravo v deželni skupščini vložili svetovalci KPI, PSI, Furlanskega gibanja in Slovenske skupnosti. Toda večina — razen manjše ugodnosti glede priznanja socialnih prispevkov za delo, opravljeno v tujini — teh popravkov ni sprejela.
Pač pa je bila sprejeta zahteva o organizaciji druge deželne konference, in sicer najkasneje do 31. marca 1977. Konferenca bo pomembna priložnost za vse izseljence in delavstvo iz Furlanije - Julijske krajine, da ponovno postavijo z vso težo svoje zahteve in izrazijo svoje mnenje tudi o novem deželnem zakonu o izseljenstvu. Konferenca bo torej pomembno torišče za krepitev boja organiziranega izseljenstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
ADO KONT
Ilalijansko-švicarsko združenje nasprotuje zaprtju švicarskega konzulata
O napovedanem zaprtju švicarskega konzulata v Trstu je včeraj razpravljalo tudi italijansko-švicar-sko združenje. Vsi člani so bili mnenja, da bi premestitev konzulata iz Trsta v Benetke pomenila za naše mesto veliko izgubo, saj je konzulat že dobro ukoreninjen v tukajšnje življenje. Neprestano namreč deluje v Trstu že od leta 1802.
Vodstvo je po razgibani razpravi izrazilo nezadovoljstvo in zaskrbljenost zaradi napovedane zapore konzulata ter upanje, da švicarska vlada ne bo izvedla te napovedi prav v tem trenutku, ko se opaža v Trstu znake novih pobud.
HOTEL
u

j
NOVA GORICA
1- TRADICIONALNI DAN ARGONAVTOV danes, 23. oktobra ob 20. uri v prireditveni dvorani hotela
Družabni večer z zgodbo o argonavtih in družabnimi igrami — Zabavna glasba s plesom — Žrebanje vstopnic
REZERVACIJE sprejema recepcija hotela, telefon 28812 — CENA: 20 din po osebi
PO SKORAJ POLDRUGEM MESECU
Usposobljena proga Videm - Trbiž Prvi vlaki speljali v četrtek
Zaenkrat promet samo popoldne - V prihodnjih dneh bodo začeli voziti tudi potniški vlaki - Lažje bodo zadihali tudi na goriški železniški postaji
ZAPUSTIL NAS JE ANTON KOVIČ STAROSTA NOVOGORIŠKIH LOVCEV
Osebje državnih železnic je ob pomoči pionirskih enot vojske in gasilcev uspelo delno usposobiti za promet železniško progo Videm - Trbiž, ki je bila prekinjena od 15. septembra. Tako so nujna dela — predvsem čiščenje in odstranjevanje skal in zemlje — uspeli dokončati nekaj dni pred predvidenim rokom. V četrtek popoldne so na progi že vozili prvi vlaki, čeprav z zmanjšano hitrostjo. Peljale so štiri kompozicije v vsako smer. Ker pa vsa dela še niso končana, bodo vlaki vozili samo v popoldanskih urah, med 14. in 21. uro, zjutraj pa bodo progo še nadalje urejevali, da bo v čim-krajšem času lahko sprejela normalen potniški in blagovni promet. Zaenkrat je namreč steke, le blagovni promet.
Kakor je znano je največjo oviro podstavljalo nekaj velikih usadov med Huminom in Mužcem, kjer je proga vpeta v strma pobočja zahodnih Julijcev.
Usposobitev proge bodo z zadovoljstvom in olajšanjem sprejeli v gospodarskih krogih naše dežele, kakor tudi v sosednji Avstriji. Blagovna menjava bo lahko spet stekla v ustaljenem ritmu, kajti pri začasni rešitvi preusmerjanja potniškega in blagovnega prometa na druge, zlasti pa na bohinjsko železnico, je prišlo do velikih zamud. Zlasti se bodo oddahnili avstrijski trgovci z lesom, ki jir.. tržaško pristanišče pomeni eno glavnih oken v svet. Končno pa bodo lahko v nekaj dneh od-premili približno petsto vagonov, ki že ves čas čakajo na pontabeljski železnici.
Oddahnili pa se bodo tudi na goriški železniški postaji, ki je po potresu prevzela dobršen del potniškega in blagovnega prometa in ga preusmeri! ■ v Novo Gorico. Pri tem velja omeniti, da so preko bohinjske železnice pošiljali tudi blago namenjeno v druge države in ne samo v Avstrijo, za kar sicer goriški železniški mejni prehod ni usposobljen, oziroma nima dovoljenja. Ob takem položaju je prišlo seveda večkrat do prave gneče na goriški postaji, ki z obstoječimi napravami ni kos tolikšnemu prometu.
Na sestanku «Federbraccianti»
Sprejeli ukrepe v korist kmetijstva
Na sedežu delavske zbornice v Gorici se je sestal novoizvoljeni glavni odbor sindikata kmetijskih delavcev CGIL. Tajnik pokrajinskega sindikata «Federbraccianti» Giuliano Bon je uvodoma ocenil krizo v kmetijstvu, ki je tesno povezana s splošnim slabim gospodarskim položajem v državi. Poudaril je, da obstajajo v kmetijstvu številna odprta vprašanja, ki jih vlada v zadnjih letih zaradi zgrešene politike v tem sektorju ni znala rešiti.
Položaj, ki obstaja danes v kmetijstvu. je privedel, da smo leta 1975 uvozili kmetijskih pridelkov v vrednosti 4.800 milijard lir, izvozili pa smo blaga samo za 1.900 mili jard lir. K temu naj dodamo, da se iz leta v leto krči število poljskih delavcev, tako da veliko po vršin ostane neobdelanih.
Bon je ugotovil, da obstaja za premostitev sedanjega položaja samo ena rešitev: korenita sprememba kmetijske politike. Kmetijstvu je namreč treba odmeriti pravo mesto v gospodarski proizvodnji. Obe nem se je treba zavzeti za nove poti v gospodarski politiki, ki naj upoštevajo tudi smernice, ki jih nakazujejo sindikati.
Korak k premostitvi sedanjega položaja pomeni s strani vlade sprejeti sindikalne predloge, ki jih vsebuje nova delovna pogodba. V njej se namreč zavzemajo, naj pri izdelavi programov za razvoj kmetijstva upoštevajo mnenje sindikatov in vseh organizacij, ki so tesno povezane s kmetijsko stvarnostjo.
Sestanka se je udeležil tudi po krajinski tajnik CGIL Gianni Petra-li, ki se je zavzel za večje sodelovanje sindikatov v gospodarskem in socialnem življenju.
V razpravi, v katero so posegli številni delegati raznih kmetijskih podjetij v pokrajini, so prišle na dan številne težave v tem sektorju. Kmetijski delavci so ostro obsodili početje nekaterih kmetijski!) podje tij, ki so uničila veliko kmetijskih pridelkov. Najhujši je primer podjetja SATCA iz Angorisa, ki je uničilo 5.000 stotov grozdja.*-
mestitvi na novo službeno mesto v Videm, ki ga bo prevzel 25. oktobra, se zahvaljuje za sodelovanje oblastem in vsem državljanom.
V okviru reorganizacije vojske odhaja iz Gorice polkovnik Pietro Grandinetti, namestnik poveljnika mehanizirane brigade Gorizia, ki bo prevzel nove dolžnosti v centru za visoko vojaško šolanje v Rimu. Na njegovo mesto pride polkovnik Lucio Innecco, ki je po rodu iz Gorice.
ležba vzbuja zanimanje v glasbenih krogih, saj je igral domala po vsem svetu, v Beogradu, Moskvi ter na i koprski televiziji.
Gospodarska konferenca KPI
Pokrajinska federacija KPI prireja danes v pokrajinski palači v Gorici drugo gospodarsko konferenco, na kateri bo o gibanjih v gospodarstvu in o problemih, ki se pojavljajo na tem področju, govoril deželni svetovalec Spartaco Zorzenon. Razpravo, ki se bo pričela ob 9. uri, bo sklenil senator Napoleone Colajanni, predsednik s natne proračunske komisije. Shodu bo predsedoval pokrajinski tajnik KPI Tullio Paiza.
Zamenjave v vodstvu karabinjerjev in v vojski
Iz Gorice odhaja poveljnik karabinjerske skupine iz Gorice polkov-' nik Pietro Delfate. Ob svoji pre-
Podaritcv dveh harmonik za Furlanijo in Posočje
Danes ob 17. uri bodo v okviru odprtja stalne razstave glasbil (harmonik in električnih harmonijev) v Ul. 9 Agosto podelili dve harmoniki za potresno področje v Furlaniji in v Posočju. Firmi Vaipadana in Ex-celsior sta namreč sklenili ob tej priložnosti podeliti po eno harmoniko glasbeniku, ki mu je potres uničil glasbilo. Ob odprtju stalne razstave glasbil, na kateri bo prisotno večje število povabljencev, bo nastopil svetovno znani harmonikar, dobitnik Oskarja za igranje harmonike Pepine Principe. Njegova ude-
□ STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU □ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI □ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
Repertoarna obveznost iz pretekle sezone Predstava veljavna za lanski abonma
JOSIP TAVČAR
IGORJU UGAJA BACH
igra v dveh delih
Glasbena oprema Anton Natck Lektor	Majda Križajev»
Scena	Demetrij Cej
Jože Babič
Kostumi	Marija Vidauova
Režija JOŽE BABIČ
V četrtek, 28. oktobra, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (goriški abonma).
Bo komisarska uprava v tržiškem občinskem svetu?
V	tržiškem občinskem svetu obstaja nevarnost komisarske uprave. Na zadnji občinski seji. ki je bila v četrtek, je namreč neodvisnež Labile, odrekel podporo socialistom in komunistom, ki so v odboru. Brez glasu Labileja nima namreč odbor večine (15:15).
V	svojem posegu je Labi’.e povedal, da odreče podporo občinskemu odboru zaradi nekaterih neizpolnjenih obljub. Labileju — tako jc dejal — naj bi komunisti in socialisti obljubili predsedniško metto v u-pravnem odboru tržiške bolnišnice. Na njegovo mesto pa so pred kratkim izvolili komunista Zanollo.
V ponedeljek, 11. oktobra, smo se v mirnem jesenskem dnevu tiho in skromno poslovili na solkanskem pokopališču od enega najstarejših občanov v Novi Gorici, tov. Koviča Antona. Zapustil nas je v svojem 90. letu. Še pred tremi leti sta s svojo soprogo Cecilijo obhajala 60-letnico skupnega življenja.
Rodil se je v Sovodnjah, kjer je preživel tudi svoja mlada leta. Že zgodaj so ga vpoklicali v službo «cesarju», in tako ga je pot vodila po mnogih frontnih poljanah v prvi
iiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiHuiiiiimiuiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA SEJI, KI JO SKLICUJE AGATI
V ponedeljek bodo izvolili tudi pokrajinske odbornike
Zapora KI) na občini v Tržiču bo imela za posledico zaostritev odnosov na pokrajini
Predsednik pokrajinskega sveta Giuseppe Agati je za ponedeljek j ob 18.30 sklical sejo, na kateri bo-j do izvolili stalne pokrajinske od ! bornike in namestnike. Njihova izvo-j litev je bila nakazana že na zadnji j | seji, vendar je za dejansko izvoli- j j tev potrebna navadna večina, kvo-j rum. ki ga bodo dosegli šele pri ' drugem krogu glasovanj. Odbor bodo sestavljali sami pripadniki KD. Še več: v njem bodo iste osebe, ki so bile na vodstvu pokrajinske uprave ob prvi Agatijevi izvolitvi. Razlika med prvim in sedanjim odborom je v tem, da je prvi odbor užival podporo dveh laičnih strank, PSDI in PRI, sedanji pa te podpore ______________________________________________ ne bo imel. Pač pa bo imel širšo
iiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiM
POSVETOVALNI ORGANI SO PRIČELI DELOVATI
n-TJ.TčVfVI
Stiri novi predsedniki mestnih rajonskih konzult
Po dva predsednika imajo komunisti in demokristjani, po enega pa republikanci in socialisti
bra sprejemalo prijave za podelitev odlikovanja za delo v letu 1977.
Predloge za odlikovanje, ki ga podeli ministrstvo za delo, lahko pošljejo podjetja, sindikalne organizacije, patronažne službe, kmetijsko nadzorništvo in delavci, ki sodijo, da takšno odlikovanje zaslužijo. Prošnji morajo priložiti rojstni list, državljanski list, nravstveno spričevalo, potrdilo o zaposlitvi pri enem ali več podjetjih kakor tudi o upokojitvi, potrdilo o upravičenosti zahte-, ter življenjepis. Prejšnja leta vložene prošnje niso več veljavne in jih je treba vložiti znova.
Ta teden so v mestu bile štiri u-mestitvene seje rajonskih konzult, na katerih so izvolili predsednike teh organov. Prejšnji teden so že izvolili predsednike v treh konzul-tah, na Oslavju, v štandrežu in Podgori, kjer živi večina Slovencev. Tako na Oslavju kot v Podgori so za predsednika izvolili komunista (Davida Sošola na Oslavju, Edija Maligoja pa v Podgori). medtem ko je v štandrežu predsednik socialist Valter Reščič.
Prejšnji torek sta bili umestitve-ni seji v Stražicah ter na Rojcah. Za izvolitev predsednika v Stražicah je bilo treba štiri glasovanj, saj v prvih treh ni noben kandidat dobil zadostnega števila preferenc. Po četrtem glasovanju so za predsednika tega organa izvolili Vittoria Olivo. Na Rojcah pa ni bilo večjih težav, saj so že po prvem glasovanju izvolili demokristjana Elia De Mar-cliija.
V petek zvečer pa sta bili na sporedu še dve umestitveni seji, in sicer v sveiogorski četrti — Placu-ti in v Podturnu. Predsednik prve konzulte je demokristjan prof. Giorgio Massi, prof. Sergio Lutman predstavnik društva za zaščito in ovrednotenje ljudskih tradicij v Podturnu, pa bo načeloval podturnski kon-zulti.
Na vseh umestitvenih sejah sta bila prisotna župan De Simone ter občinski odbornik za decentralizacijo Marijan Cefarin.
V ponedeljek občinska seja
V ponedeljek, 25. oktobra, bo občinski svet v Gorici nadaljeval razpravo o točkah dnevnega reda, o katerih je bila beseda na poprejšnjih sejah, ter o zadevah, ki jih je občinski odbor naknadno dodal, med katerimi so tudi vprašanja svetovalcev. Nadalje so na dnevnem redu sklepi, ki jih je odbor sprejel na ' podlagi pooblastil in ki se v pretežni meri nanašajo na zaposlovanje. Razpravljali bodo še o konvenciji za prevoze šolarjev in o namestitvi inženirja, ki bo nadomestil inž. • Angela Pontella, načelnika občinskega tehničnega urada, poslanega na potresno področje za potrebe deželne uprave.
Prošnje za podelitev odlikovanja za delo
Deželno nadzorništvo za delo v Furlaniji - Julijski krajini, Trst, Ul. sv. Frančiška 27, bo do 30. novem-
• Goriška občinska uprava je v sodelovanju z ustanovo ICM (Srednjeevropska kulturna srečanja) priredila samostojen koncert pianistke Marcelle Crudeli, ki se bo predstavila nocoj ob 18,30 v prostorih goriške glasbene šole. Na sporedu so dela Malipiera, Caselle, Petrassija, Dallapiccole. Mozarta, Beethovna in Brahmsa.
posredno podporo s tem, da se bodo komunisti in socialisti ter ostali dve stranki pri glasovanju odbornikov vzdržali.
Izvolitev odbornikov z vzdržanjem levičarjev bi lahko pomenila začetek kvalitetno novih odnosov, če ne bi KD prav na seji občinskega sveta v Tržičii predvčerajšnjim zvečer ponovno pokazala svoje popolne zapore do demokratičniu sil. Nasprotovanje krščanskih demokratov na občini v Tržiču bo zato imelo kot nujno posledico ostro soočanje med večino in levico na pokrajini, z vsemi posledicami, ki bodo najhujše prav ob sprejemanju proračuna, ko bo enobarvnemu krščanskodemo-kratskemu odboru spet zmanjkala podpora večine, razen, seveda, če se do takrat stvari drugače ne u-redijo.
Do ponedeljka prijaviti škodo
V ponedeljek 25. oktobra zapade rok za prijavo škode, ki so jo občani utrpeli ob majskem potresu letos. Prošnje za prispevek v smislu deželnega zakona št. 56 čl. 2 z dne 25.9.1976 je treba nasloviti na občinsko upravo, ki je tudi na razpolago za podrobnejša pojasnila.
OBVESTILO VZPI -ANPI
Vozni red avtobusa za izlet na Koroško
Pokrajinsko vodstvo VZPI - AN Pl sporoča udeležencem jutrišnjega izleta na tovariško srečanje v Robe-žu pri Apačah na Koroškem, kjer bodo odkrili spomenik padlim, urnik odhoda avtobusa. S Travnika bo av tobus odpeljal točno ob 5.30, nasled n ja postajališča pa so: gostilna Pav lin, Pevma (pri spomeniku), Oslavje (pred gostilno pri Pepiju in «na bor jaču), Števerjan (na Dvoru, na Bu kovju, pred gostilno Terpin v Groj ni), Podgora (pred zadrugo), trg štandrežu, trg v Sovodnjah, Dol (pr Devetakih, ter na križišču za Vrh) Poljane, Palkišče, Jamlje in Dober dob.	Odbor
•liiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiMiiiuum m............................u
IZ GORIŠKIH SODNIH DVORAN
Leto dni zapora zaradi nesreče v kateri je ena oseba umrla
Lucianu Pinzaniju so za 1 leto odvzeli vozniško dovoljenje
Na goriškem sodišču (predsednik dr. Costa, stranska dr Bassi in dr. Marinelli, javni tožilec dr. Laudisio, zapisnikarka Kogoj) so včeraj zjutraj obravnavali zadevo 34-letnega Luciana Pinzanija iz Coseana pri Vidmu, ki je bil obtožen, da je 9. septembra 1971 zakrivil prometno nesrečo, v kateri je ena oseba umrla, dve pa sta utrpeli hujše poškodbe.
Dogodek se je pripetil v Špetru ob Soči, na cesti, ki pelje v Foljan. V smeri proti Foljanu je fiat 1100 vozil 71-letni upokojenec Guido And-lovitz iz Gradeža, Ulica Morosini, ki je s precejšnjo silo trčil v nasproti vozeči avtomobil, v katerem sta se vozila 46-letni Sergio Lou-vier iz Gorice. Svetogorska cesta 54, ter prav tako 46-letni Ennio De Rocco iz Ulice Morelli 28. Andlovitz je zaradi hudih telesnih poškodb, ki jih je utrpel v nesreči, umrl, ostala dva pa sta se v bolnišnici zdravila 40 dni. Po mnenju oči vid ca. Paola Visintina, je nesrečo po vzročil Pii.zani, ki je. ne da bi spo štoval prednosti, privozi' s stranske ceste na glavno in tako zaprl pot Andlovitzu, ki je bil prisilje.. zavo ziti na levo stran ceste.
včerajšnji razpravi je obto-
ženec odločno zanikal krivdo, ki mu jo pripisujejo, ter dejal, da je na glavno cesto privozil že ko je bilo Andlovitzevo vozilo kakn 150-200 m za njegovim avtomobilom. Pinza nijeve trditve pa so bile v nasprotju s pričevanjem Paola Visintina, ki je dejal, da je obtoženec izsiljeval prednost.
Javni tožilec je za Pinzanija zalite val 10 mesecev zapora ter odvzem vozniškega dovoljenja za dobo dveh let. Branilca Larice in Cossa pa sta skušala dokazati, da so bile Pinzali) jeve trditve resnične ter da je ne srečo treba pripisati nespretnosti Andlovitza, ki je zaradi prevelike hi trosti izgubil nadzorst'o nad vozilom in zapeljal na drugi del cestišča.
S temi trditvami se ni strinjalo sodišče, ki je Pinzanija obsodilo na 1 leto zapora ter na odvzem vozni škega dovoljenja za dobo ene leta. Obenem bo moral osebam, ki so u-trpele poškodbe v nesreči, plačati vsaki 3 milijone lir.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, tel. 72-701.
svetovni vojni od Soče do Tirola. Ko pa je «državna tvorba», ki so ji pravili tudi «ječa narodov», razpadla in so na njenih razvalinah vstali tlačeni narodi, so si mnogi primorski rojaki izbrali pot v novo domovino. Tudi naš Anton se je tedaj odločil in se preselil v Maribor. Tedaj je v Mariboru general Maister bil težak boj za dokončno osvoboditev proti nemčurstvu, ki je skušalo s pomočjo priseljenih uradnikov in plačancev zadržati pozicije v mestu. Med mnogimi Primorci, ki so se skupaj z zavednimi Štajerci udeležili teh akcij, je bil tudi Anton Kovič. O teh dogajanjih je vedno in s ponosom rad pripovedoval, Številni primorski rojaki, ki niso hoteli več služiti še drugemu okupatorju, so se odločili in tako so v Mariboru nadomestili na izpraznjenih mestih odhajajoče nemške uradnike in uslužbence. Naš Anton se je zaposlil v mariborski kaznilnici, našel pa je tudi vedno dovolj časa za delo v lovski družini. Toda, ko je videl, da so se tedaj v vodstvu mariborske lovske zveze vgnezdili nemško misleči člani, ki niso bili pripravljeni na sodelovanje s slovenskimi, je dosegel, da so sestavili novo upravo lovske zveze. Tako so imeli prvič v zgodovini (leta 1923) tudi v Mariboru dobro vodstvo, ki je s slovensko večino znalo pravilno usmerjati številne naloge tamkajšnje lovske zveze.
Vsa leta po vojni so živeli Kovičevi v Mariboru skromno, saj časi niso bili za drž. nameščence rožnati. Po končani drugi svetovni vojni se je družina Kovičevih priselila bližje, Sovodnjam - v Novo Gorico. Tudi tukaj je naš Anton pomagal s svojimi bogatimi izkušnjami v vodstvu lovskih družin na Goriškem. Lovstvu in lovski družini v Novi Gorici .je ostal zvest član do svoje smrti. To so tudi znali ceniti njegovi lovski tovariši, saj so se prisrčno poslovili na njegovi zadnji poti. Žalostno so odmevali lovski rog in svinčenke iz lovskih pušk, ki so oznanjale po sabotinskem hribu, da smo na solkanskem pokopališču položili k zadnjemu počitku moža. ki je bil vse svoje življenje zvest sin svojega naroda. Ohranili ga bomo v častnem spominu!
B. F.
Pogreb Marinke Ribičič danes ob 15. uri
Pogreb Marinke Ribičič, požrtvovalne družbenopolitične delavke, bo danes ob 15. uri iz Vipave na tamkajšnje pokopališče, kjer počiva tudi njen pred nekaj leti umrli soprog.
Odkritje plošče bratoma Koilin
Jutri, 21. oktobra, ob 15. uri bodo v Biljani odkrili spominsko ploščo bratoma Ignaciju in Izidorju Kož-linu; prvi je bil glasbenik, drugi pa zborovodja. Slovesnost, ki bo združena s kulturno prireditvijo, prireja Klub starih gorišlc študentov.
ROD MODREGA VALA
vabi vse člane, bivše člane in prijatelje na
OBČNI ZBOR
ki bo jutri. 24. oktobra v domu Andreja Budala v Štandrežu s pričetkom ob 10.00.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «L’ultima donna». O. Muti in G. Depardieu. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 16.00—19.00—22.00 «Novecento». R. De Niro in D. Sanda. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO	16.30—19.15—22.00
«Nashville». D. Orkin. Barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 «Costnos: anno 2.000». S Bondarčuk. Barviti film.
VITTORIA 17.00-22.00 «L’adùltera». B. Bouchet. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 «La bestia». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Drum, ultimo Mandtngo». Barvni film.
Kova Gorivu in okolica
SOČA «la čudovita bitja», ameriški borvni film ob 18.00 in 20.00.
S\ OBODA «Gold». ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Reka brez vrnitve», ameriški barvni film oh 19 30
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Ivan Zerial. Alfredu Vii la. Lorenzo Marega. Francesca Coi citto. Christian Ceglia. Michele Po telli Valentina Basso. Adriano Corba to, Nadir Gregorutti. Nicola Not Sirio Federico. Loris Usopizza.
SMRTI: 80-letni upokojenec Fran Rakušček, 81-letna upokojenka Marij F.rgavee vd. Visintin.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC
Danes ves dan in ponoči je Gorici dežurna lekarna Pontoni Bassi, Raštei, tel. 83-349.
V ČETRTEK M BORŠTNIKOVEM SREČANJU V MARIBORU
Socializem niso le tovarne pač pa tudi več humanosti
Franc Šetinc je podčrtal tudi zavzetost gledališčnikov za bogatitev človeka s sadovi duhovne ustvarjalnosti-Ožigosal je nakane Avstrije do koroških Slovencev
V četrtek je na odprtju letošnjega «Borštnikovega srečanja» v Mariboru, kjer se, kot smo včeraj poročali, že dolgo let zapored, dela obračun nad gledališko umetnostjo in dejavnostjo v Sloveniji, imel otvoritveni govor Sekretar izvršnega komiteja CK ZK Slovenije Franc Šetinc, ki je svoj govor začel:
«Smo v času kritičnega, raziskujočega, ustvarjalnega prizadevanja za temeljito preobrazbo družbe. Človek mora zagospodariti nad pogoji in rezultati svoje materialne in duhovne produkcije. V imenu možnega mora sprostiti krila svoje ustvarjalnosti. Tudi kultura se ne more povsem otresti spon svoje razredne omejenosti, dokler delavski razred ne osvobodi tudi samega sebe. Pa tudi delavski razred — z umetniki v njem — se bo zavedal svo^e moči in svoje v’oge le, če se bo okrepila njegova samoupravna, socialna in kulturna zavest, da bi bil kos svojim nalogam.»
Nato je poudaril, kolikšen pomen ima v našem času kultura, «kajti socializem niso samo tovarne in ceste, temveč je predvsem tudi združevanje ustvarjalnih ljudi, ki bodočo družbo in svojo dejavnost zanjo že v marsičem izenačujejo s kulturo. Socializma ni mogoče izraziti samo s številkami, kajti to je predvsem problem novih odnosov, to pomeni uknitev oblasti nad ljudmi, to je na višji ravni vzpostavljena celovitost človekovih hotenj kot pogoj in temelj za preseganje zgodovinsko nastale delitve dela. To, skratka, pomeni več svobode, več kulture, več humanizma, več ustvarjalnega zadovoljstva.»
Nato je Franc Šetinc podčrtal, da resnični umetnik ne smrejema lažne razlage svobode ustvarjalnosti kot bežanje pred družbeno zavzetostjo, kajti umetnost ni v službi dnevno političnih interesov in ne more biti navadna ilustracija ali kopija življenja, toda kultura v socialistični družbi ne sme biti niti privilegij določenih slojev, temveč «je njen cilj, je nenehna bogatitev materialnih tvorcev s sadovi duhovne ustvarjalnosti.»
Ko je govoril o že tradicionalni gledališki manifestaciji, «Borštnikovem srečanju» v Mariboru, je Franc Šetinc podčrtal, da je to srečanje pomembna družbena ter kulturna akcija, hkrati pa možnost za oceno enoletne ustvarjalne bere, kajti gledališki delavci se morajo vedno znova vpraševati, ali je slovenski gledališki oder dovolj vznemirljiv in privlačen, poln najvišjih vrednot neminljive lepote, dovoli, aktualen in živ in ali zmore ljudi pritegnili, jih zdramiti in združiti ob skupnem doživljanju umetniškega dejanja.
Na ta svoja vprašanja je Franc Šetinc pozitivno odgovoril, ker da si «slovenskega gledališkega sveta brez poslanstva, ki ga uspešno o-pravlja Borštnikovo srečanje, ni mogoče več zamišljati». «Ta čudovita vsakoletna prireditev je pognala trdne korenine v slovenski kulturi nasploh.»
Sicer pa govorijo o rezultatih na tem področju tudi nekateri konkretni podatki, saj «slovensko gledališče je doživljalo po osvoboditvi svo-
je vzpone in stranske poti, uspehe in krize ter vihravost, umirjenost in poglobljenost, rezultat tega razvoja pa je osem poklicnih gledališč, ki so nam v minuli gledališki sezoni dala kar 1502 predstavi s 530 tisoč obiskovalci.» Dodal pa je, da «med 92 izvedenimi deli, med katerimi je bila skoraj polovica slovenskih avtorjev, pa se nekatera niso povzpela v umetniški vrh. V svoji služnosti modi in okusu so se podredila blagajni ali obtičala v hibridnem eksperimentu.»
Potem ko je Franc Šetinc podčrtal, da je v slovenskem gledališkem svetu čutiti napredne tokove in vedno več ustvarjalnih hotenj po humanizmu, je dodal, da se kulturni delavci vedno odločneje zoperstavljajo podpihovalcem teorije duhovnega razpada, pa tudi klanstvu in monopolizmu ter lažnim nadomestkom, s katerimi skušata potrošništvo in komercializem zasenčiti ali celo zadušiti resnične kulturne vrednote.
Ko je nato ugotovil nekakšen prerod kulturno - umetniškega amaterizma in povedal, da je lani 66 slovenskih amaterskih gledališč dalo nad 1000 predstav, ki si jih je ogledalo 225 tisoč obiskovalcev, je izrazil priznanje in zahvalo tistim gledališčem in gledališčnikom, ki i-ščejo nova pota in pristne stike z delovnimi ljudmi, da bi sčasoma pokrili bele lise na zemljevidu slovenske kulture. Nato je nadaljeval:
«Kje drugje, če ne v kulturnem hramu, kjer vedno gori ogenj človeškega, humanega, plemenitega, smemo izraziti bolest in povzdigniti glas protesta proti nasilju nad Slovenci in Hrvati v Avstriji. Prešteti jih hočejo, da bi laže izmerili sadove svoje stoletne raznarodovalne politike. To odštevanje je po logiki nacionaVsovinizma takšno: najprej deset let pritiskajo na manjšino, nato pa jo prešteje-jo, da lahko rečejo: «Vidite, kako malo vas je že!» Nato spet znova do naslednjega štetja, ko se spet razburijo: «Le kaj hočejo tam v Ljubljani, saj na Koroškem teh čušov tako ni več!»
«Toda koroškim Slovencem ne more do živega niti najhujše nasilje. Na svoji domači zemlji so pognali korenine, ki jih nihče ne more izruvati. Z bofkotom jezikovnega štetja bodo preprečili spet nov, že tisoči atentat na pravico do njihovega narodnostnega in kulturnega življenja.
«Kdo bo pihal v vročo kašo, ki bo skuhana zaradi preštevanja? Šovinisti bodo brž poiskali novo in pripravnejše orožje, ga dobro ošilili in namerili zdaj proti manjšini zdaj proti «nevarnemu komunizmu» onkraj Karavank. Da, nevarnosti za obstoj naših manjšin bodo tudi poslej hude! Toda tudi pozivi k trdnosti in reševanju dejanskih problemov, ki naj zamenjata slepo gonjo proti Slovencem in Hrvatom, bodo vsak dan številnejši, prihajali bodo iz vseh dolin in višin, odločnejši bodo in preu-darnejši, bolj temeljiti, vztrajni, četudi bi trajali desetletje. Odpošiljali jih bodo na vedno isti naslov — republiki Avstriji, ki želi imeti vstopnico demokratične in
nevtralne države — delavci iz tovarn in s polj, umetniki, profesorji z univerz in znanstveniki z akademij — z vseh celin sveta. To je in bo trajna opora vitalnosti slovenske in hrvaške manjšine, njuni odpornosti in odločenosti, da vztrajata v svojem boju za biti ali ne biti.
«Avstrijski nacionalšovinisti si zaman prizadevajo, da bi na Koroškem umolknila slovenska beseda, ugasnila slovenska narodna in kulturna zavest. Se večinski narod ne bo nekoč sramoval tega kanibalstva? Bo kmalu sprevidel, da gre s tem ne le proti državni pogodbi kot temelju nastanka nove Avstrije, temveč tudi proti lastni kulturi in demokraciji, proti človeškemu ponosu in dostojanstvu? Se bo zavedal, da se brati s težnjami, ki so v Evropi domala že preživele — da ponuja roko o-stankom hladne vojne?
«Slovenci v Avstriji bodo 14. novembra dokazali, da jih ni mogoče numerirati. Nekoč so jih hi-tlerjevci že oštevilčili, da bi jih za vedno izgnali, vendar so s tem le sami sebe obsodili na poraz!»
Motiv iz Dalmacije
(Foto M. Magajna)
rmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiuiiiiiiiiiiniiiiii
TOKRAT JE O AVTOMOBILU SPREGOVORIL SOVJET
Vplivi energetske krize na razvoj avtomobilizma
Da bi poraba goriva bila manjša, bo treba napraviti manjše in lažje vozilo
MOSKVA, 22. — Sovjetska zveza ima sicer razvito industrijo, njena tehnologija pa na nekaterih področjih sega celo v sam svetovni vrh tehnoloških dosežkov. Kljub temu sloni sovjetska avtomobilska industrija na tujih tehniških dosežkih, saj je n. pr. tovarna osebnih avtomobilov v To-gliattigradu le nekakšna filiala tu-rinskega podjetja Fiat, nova tovarna tovornjakov pod Uralom pa filiala nekega ustreznega nemško-francoskega velikama, za starejše sovjetske tovarne avtomobilov pa vemo, da so izdelovale in še izdelujejo le sovjetskim klimatskim razmeram prilagojene ameriške tipe vozil. Do pred nekaj leti so Sovjeti posvečali skoraj vso pozornost in veliko naporov tako imenovani bazični industriji in so tudi avtomobilsko industrijo upoštevali le v tem smislu, ker so avtomobil smatrali za nekakšno razkošje. In osebni avtomobil je v SZ še danes razkošje in še dolgo bo razkošje, kajti težko je poprečnemu državljanu do njega priti.
In vendar se je sovjetska avtomobilska industrija v zadnjih letih toliko razvila, da v Moskvi že računajo z izvozom svojih vozil celo na zahodno tržišče. Toda to zahteva tudi ustrezno kakovost, ustrezne kvalifikacije vozil. Tudi če ne upoštevamo novejšo zako-
....umum......................................................................■■•■■ni................................................................
Pogovori o davkih
Davke na nepremičnine bodo tokrat podvojili
Pravkar je prišla vest, da bodo nepremičninske davke najmanj podvojili. Stvar je vzbudila precejšen preplah zlasti skromnih lastnikov, ki ukrep povezujejo z drugimi potezami, ki jih vlada snuje zaradi sedanjega obupnega, če ne brezupnega gospodarskega položaja. Videli bomo, da nova obremenitev nepremičninskih dohodninarjev nima s tem pravzaprav nobenega opravka.
Vsem prizadetim je verjetno dobro znano, da so dohodki od nepremičnin podvrženi, kakor vse drugo dohodnine, davščini na dohodke fizičnih in juridičnih oseb na eni strani, poleg tega pa še ILOR t. j. davku, ki je namenjen krajevnim u-stanovam (občinam, pokrajinam, deželam, trgovinskim zbornicam in turističnim ustanovam).
Če so dohodki sestavljeni iz najemnin, se, kot znano, davki pobirajo na osnovi lanskega zneska. Če pa so zemljišča in zgradbe v uporabi lastnika, se obdavčitev naslanja na katastralni dohodek. Katastralni dohodek ni nič drugega, kakor čista dohodnina ki so jo pred skoraj štiridesetimi leti prisodili nepremičninskim objektom po njihovi razvrstitvi obdelovanja in izkoriščanja, če gre za zemljišča in v razne kategorije (razkošna, «gosposka», ljudska stanovanja, poslovni prostori, če gre za stavbe itd.). Vsakomur je jasno, da takratni dohodki ne ustrezajo več današnji vrednosti denarja in da ,so prav zaradi tega predvideni razni množitelji ali koeficienti, ki nam s .omnožitvijo izvirnega katastralnega dohodka dajejo današnjo, posodobljeno kata-stralno vrednost. Vsem dohodninar-jem, ki so prijavili nepremičninske dohodnine z zadnjima dvema prijavama 740, bo dobro znano, da ro n. pr. morali pomnožiti stanovanjski katastralni dohodek, kakršen izhaja iz izsledkov, ki so jih lahko prejeli na mestnem katastru, s 60, tako
da odgovarja 100 lir originalnega karastralnega dohodka današnjim
6.000	lir.
Povišanje koeficient»*' je v pristojnosti finančnega ministra. Po sedanjih pravilih se morejo namreč spremembe vršiti z dekretom finančnega ministra vsaki dve leti. Zadnja poostritev katastralnih dohodkov je bila opravljena za dve-letje 1974-75; za zgradbe so takrat povišali katastralne dohodke in s tem zadevo obdavčevanja za 50 odstotkov. Očitno je, da bo novo obdavčevanje začelo . .-ja. za dohodke v letu 76, ki jih bodo morali davkoplačevalci prijaviti do 31. marca 1977 z obrazcem 740. Koeficienti bodo ostali v veljavi tudi za leto 1977, če, seveda, ne bodo spremenili sedaj veljavnih zakonskih pravil.
Ko finančni minister izdaja spre-minjevalne dekrete, se mora vsekakor opirati na mnenje posebne dvanajstčlanske komisije, ki se u-kvarja s katastralnimi zadevami («commissione censuaria centrale»), Komisija se, kot kaže, ni o-zirala na predlog, da bi katastralne množitelje potrojila ali početverila, kot se je do nedavnega govorilo.
Na dnevnem redu je seveda še vedno možnost, da bodo uvedli posebno izredno začasno nepremičninsko obdavčitev za eno ali dve leti. Navsezadnje, zatrjujejo med drugim tudi leve stranke v opoziciji, bi bilo prav, da bi porazdelili žrtve, ki jih zahteva konjunktura, na vse in ne samo na nekatero kategorije predvsem iz vrst davkoplačevalcev s fiksnimi prejemki. Pravična bi bila n. pr. strožja obdavčitev počitniških hiš.
Naši b-alci se bodo spomnili, da so svoj ča„ že predlagali «una tantum» na stanovanjske prostore. Ta ukrep ni bil odobren tudi zaradi nasprotovanja tedanjega finančnega
ministra Visentinija, ki se je zavedal, kakšnim težavam bi šli v tem pogledu nasproti. Pripomniti je, da vlada na katastrskih uradih velik nered. V zaostanku je danes najmanj 4 milijone tako imenovanih nepremičninsikih voltur, (t. j. sprememb lastništva, zaradi kupoprodaje ali dedovanja). V deželi utaj, kakršna je naša država, bi bile le-te prav gotovo množične, kot se to dogaja pri avtomobilskih taksah (patenti, «una tantum» pristojbina za kroženje vozil in drugo).
Zopet smo pred staro hibo nesposobnosti državnega aparata. Nekatere operacije katastralnega značaja ne zahtevajo posebnih profesionalnih vrlin, gre v bistvu za preprosto prepisovanje i.i registriranje. Na vseh področjih državne uprave je na drugi strani ogromno odvečnega in torej brezplodnega osebja, ki žre milijone in milijarde. Žal veljavni pravilniki — menda se to dogaja le v Italiji — ne dopuščajo premestitev uradni-štva iz enega resorja v drugi, niti v istem sektorju administracije, v istem kraju in v istih uradih.
Naše bralce bomo seznanili novimi katastralnimi koeficienti, brž ko jih bomo razbrali
Na koncu opozarjamo zemljiške lastnike, ki se doslej morda zaradi nizkih davčnih tarif za zadevo niso posebno zanimali, naj vložijo ustrezno prošnjo za morebitno spremembo donosnejših kultur v slabše obdelovalne vrste in s tem za znižanje katastralnega dohodka. Rok za tako opravilo poteče vsako leto na koncu januarja. Za letos je torej prepozno. Prav tako opozarjamo lastnike stanovanj, ki so prazna in niso v njihovi uporabi, da najkasneje tri mesece po izpra; nitvi s strani najemnika, to okol-nost sporočijo finančni upravi (prip. pismo okrajnemu uradu za neposredne davke — Ufficio distrettuale delle imposte uirette). Če bodo stanovanja prazna ali neuporabljena čez vse naslednje leto po letu prijave, bodo deležni ka 80 odst. popusta na zadevnem davku na dohodke fizičnih oseb (IRPEF).
St. Oblak
nodajo nekaterih dežel zahodnega sveta o tako imenovanem «čistem» motorju v zvezi z onesnaževanjem zraka, obstajajo v zahodnem svetu določeni tržni in drugi ekonomski zakoni, ki jih bo morala sovjetska industrija upoštevati. V zvezi s tem je zanimiva študija, ki jo je sovjetski izvedenec J. Karpov objavil v sovjetski agenciji Ectotass. Sovjetski avtor pravi:
Energetska kriza je v precejšnji meri spremenila razmere v avtomobilski industriji in v avtomobilizmu nasploh. Nekoč so se pri avtomobilu upoštevale njegova cena, njegova kakovost in njegove tehnične «vrline». Po nastopu avtomobilske krize pa je med glavnimi elementi vozila — njegova porabit: - In pri tem ne gre le Za trenutno «prekvalifikacijo», pač pa za nekaj trajnega, kajti energetska kriza oziroma pomanjkanje goriva bo trajno in vedno hujše. Zaradi tega so tovarne avtomobilov začele z novimi in tehnično zelo obsežnimi deli, kako skrčiti porabo goriva. Samo v lanskem letu je ameriška industrija porabila v ta namen 668 milijonov dolarjev, kar je 30 odstotkov vseh stroškov, kar jih je celotna ameriška avtomobilska industrija porabila za raziskovalna dela.
V	prihodnjih letih bo eden glavnih «momentov» za skrčenje porabe goriva tudi zmanjšanje teže vozil, seveda predvsem osebnih avtomobilov. Z zmanjšanjem teže pa se bo zmanjšal tudi obseg avtomobilov. Težnja avtomobilske industrije po zmanjšanju teže vozilom se kaže v vedno večji uporabi lažjih surovin, na primer aluminija in določenih smol, to se pravi plastike. V letu 1974 n. pr. so z uporabo 37 kg aluminijskih novih delov v nekem ameriškem o-sebnem avtomobilu zmanjšali celotno težo vozila za 81 kg. Ameriški načrtovalci pravijo, da bo ameriški avtomobil iste kakovosti do leta 1985 «izgubil na teži» o-koli 500 kg. To pa bo privedlo do letnega prihranka 50 litrov bencina na vsak avtomobil. 50 litrov bencina je sicer malenkost toda pri sto milijonih vozil, kolikor jih kroži po ameriških cestah, veliko nanese.
Sovjetski strokovnjak Karpov govori nato o najnovejših elektronskih napravah, ki prav tako prispevajo k varčevanju goriva in po njegovih trditvah elektronski vžigalni pripomočki pripomorejo k temu, da vozilo prihrani od 10 do 15 odstotkov goriva. Na tem področju, kaže, je sovjetska avtomobilska industrija v zaostanku.
V	lanskem letu je bil v ZDA izglasovan poseben zakon, ki predvideva progresivno krčenje porabe goriva v daljšem razdobju. Do leta 1978 bo poprečen ameriški avtomobil moral skrčiti porabo goriva na 13,1 litra bencina na 100 km, leta 1980 bo smel porabiti že samih 11,7 litra goriva, pet let pozneje pa že komaj 8,4 litra. To se zdi že nemogoče krčenje, ki pride še posebej do izraza, če upoštevamo, da je lani poprečje znašalo nič manj kot 18,1 litra goriva na 100 km.
V	dobi, ko je energetska kriza že kroničen pojav, je bilo tudi logično, da je prišel še bolj do veljave Dieslov motor, ki troši manj in slabše gorivo. Res je, Dieslov motor ni tako «živ», vozilo je torej počasnejše, toda Dieslov motor porabi od 15 do 20 odstotkov manj goriva kot bencinski motor, nafta, ki jo troši, pa je dvakrat cenejša od bencina. Nekoč so i-meli Dieslov motor le težji tovornjaki in avtobusi. Danes pa je vedno več osebnih avtomobilov z Dieslovimi motorji in po nekaterih ameriških računih bo leta 1990 krožilo po svetu že najmanj 50 odstotkov vozil, tovornjakov in o-
sebnih avtomobilov, z Dieslovimi motorji, vtem ko jih je danes le 10 odstotkov.
Energetska kriza je privedla tudi do pospešenih raziskovalnih del, da bi ustvarili nove vrste motorjev. Govor je o električnem avtomobilskem motorju, kjer so Sovjeti, kot kaže, dosegli lep rezultat, saj so ustvarili že avtomobil, ki doseže 250 km na uro, le da je njegova avtonomija omejena na dve uri vožnje, nadalje se preizkušajo spet z motorjem na paro, na plin itd.
Energetska kriza, ki je privedla do vedno višjir stroškov za gorivo, vodi tudi k recesiji avtomobilske: industrije. Res je, da se je ta industrija nekoliko opomogla, ker je v letu 1974 in 75 zabeležila hud padec, vendar pa ocene ekonomistov in posebno strokovnjakov za tovrstno dejavnost govore, da se bo proizvodnja avtomobilov v Zahodni Nemčiji, Angliji, Franciji, ZDA ter Italiji zaradi energetske krize v razdobju 1977-1985 večala le za 2 odstotka.
Končno je sovjetski strokovnjak poudaril, da se bo v prihodnjih letih pokazala nova zelo pomembna tendenca, da bo vedno bolj v rabi in veljavi majhno vozilo. Že dolgo let smo bili priča čadelje višji poprečni kubaturi, ki se je opažala po vsej zahodni Evropi. Po kalkulacijah sovjetskega strokovnjaka pa bomo v najkrajšem času priča preobratu na tem področju, kar je tudi povsem v soglasju z v začetku omenjeno novo težnjo v avtomobilski industriji, težnjo po lažjem in manjšem vozilu.
Na filmskih platnih
Jean-Marie Pallardy:
L’amour aux trousses
Uspeh pojava «Emmanuelle» še nima konca. Pred leti se je v 1-taliji skoraj neopaženo pojavil film «lo Emmanuelle» z Eriko Blanc in Millo Sannoner, ki bi ga bilo danes zanimivo primerjati s toli-kerimi deli, ki jih je rodil uspeh francoskega filma po romanu Ar-sanove. Medtem smo imeli priložnost gledati prvi film «Ema-nuelle Nera» režiserja Adalberta Albertinija (Albert Thomas) z i-gralko Lauro Gemser (ki se je tu še anonimno nazivala «Ema-nuelle Nera»), poleg katere igrajo Karin Schubert, Isabelle Mar-chall in Angelo Infanti.
Pojav pa je privedel tudi do uvoza filmov, ki se jim italijanski naslovi adaptirajo «ad hoc». Francoski film Jean - Mariea Pal-lardyja «L’amour aux trousses» (1974) je tako dobil naslov «Le calde labbra di Emanuelle», čeprav v izvirniku nobena oseba ne nosi tega imena. Film, ki so ga v Trstu predvajali z dodanim pornografskim prizorom, ima za protagonistki Willeke Van Ammel-rooy in Corinne Marchand. Gre za zelo slabo delo, v katerem se kriminalna zgodba pomeša z erotičnimi scenami.
Eriprando Visconti:
La orca
Čeprav z zamudo borno zabeležili predvajanje filma Eripranda Viscontija «La orca», ker je njegov uspeh privedel avtorje do tega, da bodo pripravili nekakšno nadaljevanje tega prvega dela, kjer bo seveda protagonistka spet lepa Rena Niehaus. Kako je mogoče razlagati velik uspeh tega filma? Nedvomno s spretnim, kolikor neproduktivnim mešanjem in-telektualizma (med drugim se odkrito citira knjiga «Horcynus Orca»), «angažiranosti» in perverzne erotičnosti. Videli bomo, katera komponenta bo v drugem delu prevladala.
Howard Zieff:
Hearts of thè West
Bili smo med redkimi, ki smo upoštevali prvo delo Američana Howarda Zieffa «L’inseguito». Od režiserja smo sedaj dobili novo delo, film «Hearts of thè West» (Pazzo, pazzo West! — Hollywood Cowboy, 1975; igrajo Jeff Brid-ges, Blythe Danner, Donald Plea-sance. Alan Arkin idr.).
V novem filmu se jasno vračajo značilnosti prejšnjega; «klasična» zgradba, ki se vendarle sprevrača v odmaknjenost. Dodaja se tokrat «nostalgično» obujanje 30. let ameriškega filma. lial je nov film manj živ in manj kompleksen, kot bi bilo potrebno za popoln uspeh.
Waris Hussein:
Quackser Fortune Has a Cousin in thè Bronx
Ob uspehu komika Gena Wilder-ja se je pojavil v italijanski (zelo prosto sinhronizirani!) verziji njegov starejši film, Warisa Husseina delo «Quackser Fortune Has a Cousin in thè Bronx» (Che fortuna avere una cugina nel Bronx!, 1970). v katerem igra tudi lepa Margot Kidder. Film je le redkokdaj zabaven; Wilàerjeva osebnost sama se nam zdi premalo vsiljiva za komika.	S. G.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTI razpisuje ABONMA za sezoao 1976-1977
VRSTA ABONMAJEV V TRSTU
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (sindikalni — druga sobota po premieri)
CENE ZA
Parter I. (sredinski sedeži) Parter II. (ostali sedeži) Balkon
Red G (okoliški — popoldanska predstava nr. dan praznika
Red H (mladinski)
Red I (mladinski)
Red J (mladinski)
ABONENTE
premiera
17.000	lir
14.000	lir
5.000	lir
ponovitve 9.000 lir
5.000 lir
Stalno slovensko gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 lir. Okoliški abonma (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane 6.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno.
Vpisovanje abonentov do 23. oktobra od 8. do 14. ure pri glavni blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734265 ter od 26. do 30. oktobra v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732487. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 23. oktobra od 8. do 14. ure v Kulturnem domu.
ABONMA V GORICI
Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slovensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (EMAC). Vpisovanje abonentov do 10. novembra na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, tel. 2495 ter v Katoliškem domu, Dre-vored XX. septembra 85, tel. 81120. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 30. oktobra. Abonmaji se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev.
CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAA
I.	sedeži
II.	sedeži
SOBOTA, 23. OKTOBRA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
13.00	Poljudna znanost: Obiskujmo muzeje
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
15.00	Rim: Rugby
Tekma med Algido ti Metalcromom
18.00	Igra fantazije
19.05	Izžrebanje loterije
19.20	Posebna oddaja o parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45 POZABITI NA LIZO
V današnjem, tretjem, zaključnem nadaljevanju bomo torej prišli do konca. Iz današnjega nadaljevanja bo razviden tudi smisel samega naslova dela «Pozabiti na Lizo». Gre za zgodbo angleškega starinarja, brata znanega angleškega umetnika, ki se po naključju sreča z lepo mlado Američanko, ki naj bi bila po naključju vdovela in v katero se je starinar zaljubil. ..
22.05	DNEVNIK
22.15	Posebna oddaja dnevnika 1 - OKTOBER ’56
VESTI DNEVNIKA 1, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
18.30	RUBRIKE DNEVNIKA 2
19.00	športna sobota, Tedenska oddaja
19.30	MAGNETSKI VALOVI
Ne gre za tako tehnično zadevo, pač pa za zgodbo, ki jo je napisal O. Henry: župan nekega naselja Divjega zahoda postane žrtev zelo lepo pripravljene goljufije. Nekdo pride k njemu in se izdaja za zasebnega agenta. Prosi ga, naj bi mu pomagal razkrinkati nevarnega goljufa. In župan na to pristane ...
20.00	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.45 Inteligenca — tretje nadaljevanje
PRIRODA, INTELIGENCA IN MERA
Konec osemnajstega in v začetku devetnajstega stoletja je iz odnosov blaznost — inteligentnost nastalo raziskovalno gibanje, ki je privedlo do zanimivih ugotovitev.
21.50	DNEVNIK 2 — DRUGA IZDAJA
22.00	V spomin Jouveta: KNOCK OZIROMA: ZMAGA ZDRAVSTVA Naslov te oddaje bi kazal kot da gre za neko visoko znanstveno zadevo. V resnici je to naslov predzadnjega filma, v katerem ima glavno vlogo Louis Jouvet. Hkrati je to tudi naslov komedije, ki jo je napisal Jules Romains in ki jo je leta 1950 spremenil v filmu Guy Lefranc, ki tedaj še ni bil nek znan filmski mojster, ki pa se je kmalu razvil v pomembnega filmarja. Pravzaprav mu je ta film utrl pot k nadaljnjim uspehom
Ob zaključku DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
10.00, 11.05, 12.05 TV V ŠOLI:
Umetnost, Risanka, TV izbor, Vzgojna posvetovalnica, TV galerija, Splošni ljudski odpor, Skupnost narodov in narodnosti v BiH
14.25	Nogomet: PARTIZAN — ŽELJEZNIČAR 17.40 EGIPT 76 — dokumentarec
Sodelavec ljubljanske TV Silvo Brus je pripravil pestro in zanimivo reportažo s poti v Egipt. Oddaja obravnava počutje tujca - turista v tej nekoč tako visoko kulturno razviti deželi, kjer pa danes ne vladata niti vojna, niti mir.
18.05	Obzornik
18.25	T. Hughes: ŠOLA TOMA BROWNA, nadaljevanka
Šest sobotnih večerov zapored bodo mladi gledalci lahko sledili angleški mladinski nadaljevanki — verjetno bo pritegnila tudi nekoliko starejše gledalce — oziroma glavnemu junaku Tomu Brownu in vsem njegovim težavam, s katerimi se srečuje med svojim šolanjem. Zgodba se dogaja v devetnajstem stoletju ter kaže na težke razmere, v katerih so posamezniki skušali doseči prepotrebno reformo šolstva 19.30 DNEVNIK
19.50	Tedenski zunanjepolitični komentar
20.00	LJUBEZEN — zabavna oddaja
Ljubljanska televizija je še za letos pripravila štiri zabavne oddaje, ki bodo na sporedu ob sobotah. Nakazana zgodba povezuje vse oddaje, ki združujejo v sebi skeče, pesmi in plese. V prvi oddaji «Ljubezen» se naš junak znajde v zakonskem jarmu — in seveda kot je že nujno za zabavno Oddajo — ne gre brez žene in tašče. Ko začne iskati zgubljene mladostne sanje, (početje skoraj vsakega poročnega moškega!) odroma z vso družino (da ne bi tega storil) v mesto zaljubljencev, v Verono...
20.50	DESETA ŽRTEV, film
22.20	DNEVNIK
Koper — barvna
14.25	Nogomet: PARTIZAN — ŽELJEZNIČAR
20.15	DNEVNIK
20.35 Maščevalci: POVRATEK OTROŠTVU
21.25	Veliki raziskovalci: Alexander von Hunbolt
22.15	LJUBITI, celovečerni film
Zagreb
17.50	Salaš v malem ritu
20.00 Zabava vas ansambel Smak
21.05	Spomin iz Gibraltarja, film
TRST A
7.00, 10.00, 12.45, 15.30, 19.00 Poročila; 7.20 — 12.45 Dom in izročilo: Dober dan po naše; Glasba in kramljanje; Koncert; Jazz; Družina v sodobni družbi; Lahka glasba; Pratika; Glasba po željah; 13.00 — 15.30 Za mlade: Sestanek ob 13. ; Kulturna beležnica, Z glasbo po svetu; Mladina v zrcalu časa; Glasba na našem valu; 15.45 — 19.00 Kultura in delo: Poslušajmo svet; Diskoteka; Radijska igra; Glasbena panorama. KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.00, 7 40 Glasba za dobro jutro; 8.35 Odmor z glasbo; 10.15 Glasbeni portret; 10.35 Koledar; 10.40 Glasba in nasveti; 11.45 Poje Oto Pestner; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Tržaške pesmi; 14.10 Plošče; 14.35 Plošča LP; 16.50 Primorski periskop; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Vročih 100 kW; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30, 20.35 Glasbeni week-end; 22.00 Plesna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.30, 8.30
Kronike; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Pripoved; 11.30 Drugi zvok; 13.35 Preizkušajo se diletanti; 15.20 Jazz za mladino; 17.10 Planinske pesmi; 20.00 Filmski trak iz filma My fair lady; 21.15 Lirična komedija.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6. 20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači napevi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.25 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 S knjižnega trga;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 Gremo v kino; 18.45 Ansambel Mojmira Sepeta; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko .noč, o-troci!; 19.45 Ansambel Mladi levi;
20.00	Glasbena panorama; 21.00 Za razvedrilo; 21.30 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden; 1.03 Zvoki iz naših krajev; 2.03 Glasbena skrinja; 3.03 Sam ob radiu; 4.03 Lahke note velikih orkestrov.
Horoskop
10.000 lir	(parter in balkon)
7.000 lir	(parter in balkon)
)et°s. razPisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji elan doplača po 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5.000 lir.
OVEN (od 21, 3. do 20. 4.) Če se ukvarjate s finančnimi zadevami, je današnji dan vaš. Odločilen sklep glede bližnje bodočnosti.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Čemu podcenjujete sposobnost tekmecev, ko veste, da so boljši od vas. V nevarnosti je družinska harmonija.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Srečanje poslovnega značanja, ki vam bo koristilo. Znašli se boste v prijetni družbi.
RAK (od 22. 6. do 21. 7.) Z vztrajnostjo vam bo uspelo doseči to, kar vam ni uspelo s sposobnostjo. Razčistili boste družinsko zadevo.
LEV (od 22. 7. do 22. 8.) Ne zaupajte svojih načrtov nikomur. Popolno razumevanje z osebo, ki jo imate radi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne ugibajte česa po nepotrebnem. Zelo prijetno razpoloženje v družbi komaj spoznane osebe.
TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Preden se lotite novih poslov, razčistite stare račune. Izkoristite prosti čas za razmišljanje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Z neko novo iniciativo si boste utrli pot v boljše dni. Iskrenost bo najboljše orožje, proti tistim, ki vas žalijo.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Novi predlogi bi bili vredni pozornosti. Upoštevajte želje ljubljene osebe.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Uveljavili se boste in to vam bo pomagalo tudi za jutrišnji dan. Bolje bo, če se ne vmešavate v tuje zadeye.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Držite besedo, da si ohranite ime. Nekoliko več takta ne bi škodovalo. Z ljubljeno osebo vse v redu.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nepričakovan dogovor, ki bo marsikaj spremenil v vašem življenju. Razgibano razpoloženje v družini.
23.oktobra 1976
Le ptič sme peti po svoje
Trd boj gradiščanskih Hrvatov v Avstriji za osnovne narodnostne pravice — Pravo ime za odpadnike: asimilanti — Kje je dvajset tisoč Hrvatov?
ŽELEZNO, 20. oktobra — Gradiščanski Hrvati v Avstriji, ki jih avstrijska uradna statistika priznava danes vsega nekaj več kot trideset tisoč, še nikoli niso tako vneto odkrivali svojega porekla kot v zadnjem času. V svoji burni zgodovini, po naselitvi pred 350 leti, se namreč doslej še niso v tolikšni meri zavedli trpke resnice, da jih je po vsakem preštevanju (takšne ali drugačne vrste) vedno manj. Na razpotegnjenem pasu avstrijske dežele Gradiščanske je ostalo od 179 hrvaških vasi danes še vsega 65 krajev, ki jih Avstrija uvršča med naselja s prevladujočim hrvaškim življem.
Za svoj narodnostmi razkroj pa gradiščanski Hrvati, ki so del hrvaškega naroda, m so tu našli svojo novo domovino na begu pred Turki v 16. stoletju, ne krivijo samo avstrijske zvezne in deželne vlade, ter vseh treh strank, ampak tudi odpadnike v lastnih vr-stah.
»Poturice so nam v tem odločilnem o-bdo ju našega boja za narodnostni obstanek prizadejali toliko zlega, da Fritza Robaka, prvaka socialistične stranke med gradiščanskimi Hrvati, kot vse njegove somišljenike, upravičeno primerjamo s Heimatdien-stom na avstrijskem Koroškem.«
Tako nam je pred kratkim predstavil asimilamte in njihovo razdiralno vlogo dr. Ivan Miiller, predsednik hrvaškega kulturnega društva v Železnem (Eisenstadt), ki je s svojimi dvanajst tisoč prebivalci najmanjše deželno središče v republiki Avstriji.
Takšnega mnenja je velika večina gradiščanskih Hrvatov, ki so preveč ponosni na svoje narodnostno poreklo, na svojo zgodovino in predvsem tudi na bogato kulturno dediščino, ki jo kljub zemljepisni odtrganosti od dežele svojih prednikov skrbno neguj ek), da bi podlegli vplivu omahljivcev.
Bivši član avstrijskega parlamenta Fritz Robak, ki je danes župan neke zakotne vasi na avstrijskem Gradiščanskem, zato zaman meče pesek v oči tako svojim rojakom kot napredni avstrijski javnosti, češ Avstrija ne dolguje gradiščanskim Hrvatom prav nič takega, česar že ne bi imeli.
Prav te dni je dobil Robak poduk tudi na seji zveze hrvaških županov, katerih predsednik je, saj se je večina med njimi opredelila za bojkotiranje preštevanja.
Poznavalci zgodovine gradiščanskih Hrvatov, med katerimi je tudj tajnik hrvaškega kulturnega društva Alfonz Komfeind iz Trajštofa pri Železnem, označujejo sedanje obdobje kot najbolj usodno za svoj narodnostni obstoj.
»Položaj gradiščanskih Hrvatov je pogojevalo vsako obdobje boja za narodnostni obstanek različno, vendar za n-'beno ni bil tako značilen proces raznarodovanja, kot
za sedanje, ki je dobilo zlasti po znanih odločitvah avstrijske vlade in vseh treh strank novo razsežnost«, trdi Komfeind.
V življenje Hrvatov pa se, po njegovih besedah, vse bolj usodno vrivajo tudi drugi vplivi. Med temi ne gre zlasti podcenjevati novih možnosti komuniciranja med ljudmi, višje življenjske ravni, vse večjega števila mešanih zakonov in predvsem tudi usodne premoči večinskega naroda na področju tiska, radia in televizije.
»Mi smo tu tako rekoč goloroki, saj nam Avstrija kljub dolgoletnim zahtevam ni zagotovila niti v deželnem, kaj šele v zveznem merilu, da bi dobili vsaj malo svojega radijskega in TV sporeda, da o skopi gmotni pomoči našemu tiskarskemu društvu in našim kulturnim organizacijam ne govorim,« utemeljuje svojo jezo in pristavi, da delujejo danes le še trije pevski zbori, petnajst (!) tam-buraških orkestrov in komaj omembe vredno število dramskih skupin.
Mož ima prav: po odhodu starejše generacije se bodo vrste narodnostno zavednih izobražencev še bolj zredčile. Pa ne zategadelj, ker mladina ne bi bila vneta za narodnostno stvar, ampak zato. ker je tudi razseljevanje mladih izobražencev v avstrijska središča sestavnj del načrtnega raznarodovanja v današnji Avstriji. Tu, pravijo gradiščanski narodnjaki, najdejo vse tri avstrijske stranke vselej skupni -jezik.
S hrvaškim življem naseljeno območje današnje Avstrije, zahodne Madžarske, Moravske in Slovaške so še pred nekaj desetletji uvrščali med največje strnjene etnične otoke v tem delu Evrope. Obe svetovni vojni, zlasti še zadnja, sta prinesli nove meje. ki so razcepile ta živelj na več delov.
še bolj usodno pa je vplivala na kulturni razvoj gradiščanskih Hrvatov zemljepisna oddaljenost od matične dgjie-le, saj postaja narečie vse hujša jezikovna pregrada tudi za sprejemanje literature, ki jo dobivajo naši rojaki iz Hrvaške. Razvoj jezika, ki se spreminja in vseboli naglo razvija, ubira namreč med gradiščanskimi Hrvati svojo
pot, čeprav velja poudariti, da zlepa ne bi našli narodnosti, ki se, kljub takšnim razmeram, postavlja s tako bogato lastno kuiltumo dediščino in s tako pestro zakladnico stvaritev domačih Umnikov.
Seveda pa — na zdaj že močno izčrpani kulturni njivi — gradiščanski Hrvati v Avst- j riji ne bodo mogli več dolgo negovati, kaj šele dalje razvijati kulturno dediščino svojih prodnikov.
Nevarnost je tem večja, ker nova avstrijska zakonodaja za manjšine še bolj poudarja že prej veljavno prakso avstrijske službene statistike, ki v svojih popisih ne upošteva narodnosti prebivalcev, ampak vselej postavlja za merilo pripadnosti rabo jezika in to povezuje z njihovo opredelitvijo v kulturi.
Kako bi sicer bilo mogoče, da je po s—'stiki iz leta 1934 živelo na območju avstrijske Gradiščanske še 57 tisoč Hrvatov, danes pa jih uradna statistika priznava vsega 30 do največ 35 tisoč. Kam je torej skopnelo več kot 20 tisoč Hrvatov v tem sorazmerno kratkem obdobju?
Ta ugotovitev ni le v nasprotju z zakonom o razvoju populacije, ampak tudi ne vzdrži izgovorov o naravni in prostovoljni asimilaciji. Tembolj, ker gradiščanske Hrvate odlikuje zelo razvit narodnostni čut. Razen tega jih živi večina v strnjenih naseljih od Velikega Medveša pri Jen-nersdorfu blizu naše meje, pa vse do Bjelega sela na meji s Češkoslovaško, kjer so že dokaj neenakomerno razporejen] Stoji, Vlahi, Doline:, Poljanci in Haoi.
Med gradiščanskimi rojaki je v svoji nepopustljivosti do raznarodovalnih nakan avstrijskih oblasti in asimilant-ov še posebno dosleden dr. Ivan Miiller, predsednik hrvaškega kulturnega društva, ki združuje več kot 3500 aktivnih članov. V lepo urejenih društvenih prostorih v Železnem, na cesti dr. Lorenza Karalla 23. kjer z,aljša sejno sobo lepo stilno pohištvo, darilo hrvaške izseljenske matice v Zagrebu, mu .ni žal -časa za izčrpen pogovor.
Kljub visokemu položaju —-mož je generalni direktor gradi ščanskega elektrogosoo-darstva — ne izbira besed,
ko zastopa življenjske interese svojih rojakov.
»Predvsem naj poudarim, da smo odločno proti preštevanju posebne vrste, ker avstrijske oblasti še kako dobro vedo, koliko nas je tu Hrvatov in kje živimo,« odločno de dr. Miilier. »Iz izkušenj namreč vemo, da popisovalci še pri nobenem ljudskem štetju niso vprašalj mojih rojakov po narodnosti, ampak so se zanimali zgolj za tako imenovani »kontaktni« jezik. Kakšen, za božjo voljo, pa naj bo ta »kontaktni« jezik za veči-! no naših ljudi, če ne nemški, saj v javnem ž.ivljenj-u širom po Avstriji ni masta, kjer bi lahko naš človek urejal svo-je stvari v materinem jeziku!«
Za povsem nevzdržne ocenjuje dr. Miiller tudi sedanje razmere v šolstvu. V višjih razredih, pravi, nima hrvaščina, po reorganizaciji osnovnega šolstva, niti položaja tujega jezika, kot ga imata na primer angleščina in francoščina. Tudi otroški vrtci na Gradiščanskem da so še zmeraj ograjeni pred tolikanj zahtevanim hrvaškim jezikom.
»Zato odločno zahtevamo vse te in druge osnovne pravice, ki nam gredo in ne bomo popustili, čeprav menim, da so razprave okrog dvojezičnih krajevnih napisov preveč čustveno obarvane,« ugotavlja Ivan Mtil-ler. To utemelji z bojaznijo, da bi asimilanti, ki opravljajo po njegovih besedah na Gradiščanskem vlogo Hei-matdiensta, s svojimi pokrovitelji vred, potlej vsemu svetu razkazovali to »čudo«, češ glejte, saj so dobili, kar so želeli.
Medtem posebni odbori hrvaškega kulturnega društva m mladi okrog svoje študentske organizacije načrtno obiskujejo vas za vasjo, kjer na množično obiskanih zborova-n:ih z argumenti širijo resnico in hkrat] kreo'jo zavest med svojimi rojaki, ki se v vse večjem številu odločajo za bojkot ob bližnjem preštevanju posebne vrste.
Kmalu zatem nas je peljala pot čez hrvaške vasi, ki jih sicer razredčene, vendar še zmeraj dokaj strnjene, skriva v nedrih valovita pokrajina te lepe dežele gradov in vinogradov. V vaški gostilni v Trajštofu dà po ubrano odpeti hrvaški pesmi domačinov duška svojim čustvom krepak možak-. »Svaka ptica si svoju pjesmu spiva, svaki čovik svoje mis-i i svoje čuti naipriie u materinskom jeziku izreče.«
BORO BOROVIC
DR. IVAN MtILLER — »Preveč nas je, da bi nas iztrebili ...«	Poto: Boro Borovič
Oprezne skušnjave
Brazilija: vse več komentarjev o »južnoatlantskem paktu« — Strah pred posledicami povezave s Pretorio?
OD NAŠEGA BRAZILSKEGA DOPISNIKA
BRASILIA, oktobra — V brazilskem tisku je vedno pogosteje zaslediti komentarje o ustanovitvi južnoatlantskega pakta. Vojaški pakt, v katerem bi poleg Brazilije sodelovali še Argentina in Južna Afrika, naj bi bil organiziran podobno kot severnoatlantski pakt. Medtem ko Južna Afrika še ni uradno komentirala ugibanj o paktu, pa sta tako Buenos Aires kot Brasilia uradno zanikala ustanovitev pakta.
Uradno zanikanje pa še zdaleč ne pomeni, da ni možnosti za ustanovitev vojaškega pakta. Pravzaprav se zdajšnje novice samo ponavljajo, saj je bil že pred leti govor o ustanovitvi vojaške zveze med Brazilijo in Južno Afriko. Z zadnjimi dogodki na afriški celini pa je potreba po paktu, vsaj tako mi-
slijo nekateri brazilski opazovalci, dobila nov prizvok in težo.
Ce najprej pogledamo, kakšen je položaj »partnerjev«, ki govore o povezavi, vidimo, da je precej podoben, čeprav južnoafriški režim ni vojaški kot argentinski in brazilski, pa je tako kot oba južnoameriška režima
protikomunistično usmerjen. Vse tri države imajo izredno dobre stike z Združenimi državami Amerike. Gospodarska stopnja razvoja vseh treh režimov je približno enaka, čeprav je verjetno Južna Afrika dosegla višjo stopnjo razvoja kot, denimo, Argentina, ki ima težke politične in gospodarske probleme.
kovičev »intervju« za »Chicago Tribune« - Zahtevek poslanke Holzmannove
OD DOPISNIKA OSLOBODJENJA ZA DELO
NEW YORK, 19. oktobra — Mnogi Američani se sprašujejo, kako da je njihova dežela zatočišče vseh tistih, ki so obtoženi vojnih zločinov, seveda pa na svoje vprašanje ne dobe zadovoljivega odgovora. Med vojnimi kriminalci je tudi Andrija Artukovič, nekdanji notranji minister tako imenovane NDH, ki ima na vesti na tisoče nedolžnih žrtev med vojno
v Jugoslavi ji.
Po podatkih ameriškega urada za imigracijo in naturalizacijo vsaj 85 takih ljudi uživa status »stalnih rezidentov«, kar je zadnja stopnica do popolnega ameriškega državljanstva. Več kot 30 let po vojni dokumentirani zahtevki za njihovo izročitev, ki prihajajo iz držav, kjer so zagrešili zločine, obtiče v mreži administrativnih, pravnih in političnih zank, na koncu pa jih zavrnejo. Edina izročitev vojnega zločinca iz ZDA je bila tista leta 1973 na zahtevo zahodnonemške vlade; šlo je za Hermino Braunstei-ner-Ryan, obtoženo smrti več zapornikov, ko je bila med vojno stražarka v koncentracijskem taborišču na Poljskem.
Ameriške oblasti sporočajo, da je 85 ljudi v preiskavi, ker so obtoženi, da so zagrešili zločine. Prejšnji teden so tudi uradno izjavili, da so proti trem — enemu Litvan-cu in dvema Latvijcema — uvedli postopek za deportacijo, ker so ob prihodu v ZDA prikrili podatke o vojnih zločinih. Zaslišanje je napovedano za 15. november. Napovedujejo tudi bližnjo zvezno preiskavo še proti- šti7. rim naturaliziranim ameriškim državljanom, obtoženim vojnih zločinov. To naj bi bil postopek za odvzem državljanstva, ki ga praviloma uve-
dejo pred izročitvijo zločincev državam, ki to zahtevajo. O teh ljudeh, ki se že dolgo skrivajo s pomočjo nekaterih ameriških krogov, pa tudi zapiranje oči vladnih oblasti, pravijo, da so »prvi, ki nosijo ameriško zastavo ob državnih praznikih, ki redno hodijo v cerkev, žive mirno in sami zase, goje cvetlice in na splošno zbujajo vtis, da še mravlje ne bi pohodili«.
Artukovičev primer je Jugoslovanom dobro znan. Po toliko letih ga spoznavajo v pravi luči tudi Američani. List Chicago Tribune je pred dnevi objavil vrsto podrobnosti iz Artukovičevega zloglasnega dosjeja in zaključil članek z izjavo funkcionarja iz urada za imigracijo in naturalizacijo ZDA, ki se je zelo kritično spravil na dosedanje zavračanje zahtevkov naše države, naj ji izroče Artu-kovida. »Gre za načela,« je rekel funkcionar. »Mar hočemo doseči, da bo Amerika kraj, kamor se vojni kriminalci lahko vselej zatečejo in žive imuno pred posledicami zagrešenih zločinov? Mar bo Amerika Meka za vojne zločince? Mislim, da tega ne bi smeli dovoliti .in zato taki primeri ne morejo zastarati.
Odgovorili so na že večkrat omenjeno trditev nekaterih ameriških krogov, da je Artukovič zelo star in da bi
morali pustiti, da bi z njegovim življenjem ugasnila tudi vsa ta zadeva. Baje »že tako živi prestrašen in stran od ljudi, obdan z visokim zidom in skrit očem vseh, razen svoje družine in advokatov, ki ga branijo, torej jetnik svoje preteklosti«. Reporter chicaškega lista »Tribune« je poskušal intervjuvati Artukoviča, toda vse, kar je dosegel, je bilo to, da se je nekdanji ustaški minister oglasil po telefonu in odvrnil, »da je njegovo vprašanje že urejeno in da ni kriv«. Artukovič ni bil pripravljen sprejeti novinarja v svoji dobro zavarovani hiši in reporter se je z njim pogovarja) po telefonu iz stražarnice.
Med tistimi, ki zahtevajo, da bi spet prelistali Artukovičev dosje, je tudi članica predstavniškega doma ameriškega kongresa Elizabethe Holzmann iz New Yorka. 2e večkrat je sprožila to vprašanje in ameriški javnosti postregla z vrsto podrobnosti o jugoslovanskih žrtvah, ki so prišle v roke Artukovičevim ustaškim enotam. Opozorila je na drastičnost ravnanja z nedolžnimi žrtvami.
»Artukovič ni le vedel za te pokole, temveč jih je še spodbudil,« je rečeno v obtožbi. »Med vojno je bil jugoslovanski Himmler, zdaj pa mimo živi v sončni Kalifor-
niji.« Nekateri menijo, da so Artukovičevi zaščitniki ugledni ljudje na pomembnih položajih. V Washingtonu se govori, piše »Tribune«, da so Artukoviču morda obljubili imuniteto za njegove vojne zločine v zameno za podatke CIA o dogodkih v Vzhodni Evropi.
O tem list piše: »Kot se je odkrilo, je Artukovič dopotoval v ZDA že leta 1948 pod lažnim imenom Alojz Anic, Naselil se je ob pacifiški obali v Kaliforniji in se zaposlil v bratovem gradbenem podjetju. Artukovičev brat John je živel v ZDA že pred vojno in ustvaril si je močno podjetje za gradnjo cest. Ko so leta 1951 odkrili njegovo pravo identiteto, je vlada zahtevala od Washington, da ji izroče Artukoviča in pri tem navedia 1239 usmrtitev civilistov, kar imajo na vesti ustaški oficirji pod neposrednim Artukovičevim poveljstvom, šele leta 1959 je ameriški funkcionar Theodor Hooke razsodil, da Artukoviča ne morejo izročiti, ker so jugoslovanske obtožbe »politične narave« in temelje na »golih špekulacijah.«
»Od takrat pa so vsi podatki in zapisniki o sodnem postopku v zvezi z Artukovičevim primerom skrivnostno izginili iz zveznega arhiva v Los Angelesu. Ostalo je le gradivo obrambe, tam, kjer naj bi hranili obtožno evidenco, pa je v dosjeju zapisano: »pogrešano«. Kdo je vzel te fascikle z obremenilnimi podatki, ne ve nihče.
Vse tri države menijo (še posebej pa Južna Afrika), da so ogrožene z nastankom novih, socialističnih držav na atlantski obali Afrike. Po pisanju brazilskega tiska le Angola »na moč nevarna« za to veliko južnoameriško državo. Brazilski tisk je nemalokrat zapisal, da bo Angola postala vojaško oporišča Sovjetske zveze. Večkrat so poudarili, da bodo raketne baze v Angoli uperjene proti Braziliji, je pa tudi Angola geografsko najbližja Braziliji od vseh afriških držav.
Novice o vojaški in gospodarski pomoči Sovjetske zveze Angoli so prestrašile sicer previdne brazilske vojaške kroge. In morebiti je prav strah pred »sovražnikom pred vrati« pripeljal do novih načrtov o možnosti vojaške povezave. Argentinski režim se zaradi domar &&i problemov ne ukvarja z zunanjimi nevarnostmi, vendar je takoj po državnem udaru z odprtimi rokami sprejel brazilskega ministra za mornarico. Ni znano, o čem so tekli razgovori, vendar so upravičene domneve, da so govorili tudi o že omenjenem paktu.
Ostaja le še vprašanje, zakaj povezava z Južno Afriko, ko pa se brazilska diplomacija prav zadnje leto oddaljuje od Pretorie. Diplomatski odnosi med državama so skoraj zamrznjeni. Vendar bi bila vsaj z brazilske strani odločitev o ustanovitvi takega pakta predvsem vojaška. Tesnejša povezava s Vorsterjevim režimom lahko Brazilijo stane veliko več kot jo je stala zveza s propadlim režimom Marcela Caetana na Portugalskem. Tega se Brazilci zavedajo, hkrati pa čakajo na razvoj dogodkov v Angoli — predvsein so pozorni na navzočnost kubanskih čet ;n seveda na razvoj dogodkov v Pretorii.
BOGDAN ŠALEJ
NEKATERE SLOVENSKE KULTURNE IN GOSPODARSKE USTANOVE
NA NACIONALNO MEŠANEM OZEMLJU AVSTRIJSKE KOROŠKE
)krce-~~ >ggersdorf
CELOVEC
Grab št an j Graffenstein
BELJAK VI LLACh
Hodiše
idiše
idsberg
Dobrta vas" Eberndorf
Holmec
Sp. Vrata
HOTELI, PENZIONI, PRENOČIŠČA i GOSTILNE
Koren
O Rohez
DENARNI ZAVODI
—..- DRŽAVNA MEJA
TRGOVINE
■---- GLAVNA CESTA
OBRT
• • • MEJA DVOJEZIČNEGA OZEMLJA
PROSVETNE USTANOVE
SEDEŽ CENTRALNIH KULTURNO POLITIČNIH IN GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ	®
Jezersko
POMEMBNI SPOMENIKI KULTURE
gradnjo hotelov. V takih neugodnih pogojih pa je kljub temu uspelo pripadnikom slovenske narodne skupnosti skromno preusmerjanje njihovih kmetijskih obratov v tako imenovane mešane obrate kmečko-turistične, k meč k o-trgovske in kmečko-obrtniške na vsem narodnostno mešanem ozemlju. V večje neagrsrne obrate trgovskega, obrtniškega, gostinskega ali turističnega značaja se je lanko preusmerilo le malo slovenskih družin. Število slovenskih lastnikov takih obratov je v primerjavi s številom obratov tujih doseljencev — podjetnikov neznatno.
Člani slovenskih družin, ki so razvili neagrarne gospodarske dejavnosti, so pri uporabi svojega jezika diskriminirani, saj slovenščino lahko uporabljajo le doma. ne morejo pa z njo komunicirati v javnem življenju. Mladi naraščaj teh družin pa je diskriminiran tudi v tem, ker se ne more šolati na ustreznih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za poklice lastnih obratov. Slovenska narodnostna skupnost lahko uporablja svoj jezik le pri poslovanju s slovenskimi zadrugami ter v posojilnicah in v kulturnem življenju v okviru svojih prosvetnih društev. Slovenska društva se morajo financirati iz lastnih sredstev, medtem ko v kulturnih domovih, zgrajenih iz javnih sredstev, in s tem tudi iz sredstev slovenskih davkoplačevalcev, koroški Slovenci za svoje kulturno udejstvovanje ne dobe prostora.
Razporeditev in položaj gospodarskih obratov ter kulturnih ustanov, zadrug in hranilnic kažeta na gospodarsko prisotnost slovenske narodne skupnosti na vsem narodnostno mešanem ozemlju. Sama struktura teh obratov pa kaže na očitno zaostajanje za razvojem gospodarskih obratov pri nemško govorečem prebivalstvu.
Slovenska narodnostna skupnost je na Koroškem zapostavljena v vseh oblikah gospodarskega, kulturnega in političnega življenja. To se najbolj izraža v gospodarstvu slovenskega prebivalstva, ki je okrnjeno in enostransko usmerjeno na mešano delavsko-kmečko strukturo, na tak tip družinskih obratov, ki so vezani na tradicionalno posest zemlje in s kmetijstvom povezani turizem, drobno trgovino in obrt. Prav omejevanje slovenskega življa na tak družinski tip gospodarstev, ki še daleč ni v sorazmerju s povprečno stopnjo gospodarske razvitosti celotnega narodnostno mešanega ozemlja Koroške, kaže na splošno diskriminiranost gospodarstva slovenske narodnostne skupnosti. Instrumenti zaviranja gospodarskega razvoja slovenske narodnostne skupnosti so: zapostavljanje slovenskega jezika v javnem življenju, slovenščine kot izobraževalnega jezika v sistemu šolstva, slovenskega prebivalstva pri zaposlovanju in v gospodarskem zapostavljanju narodnostno mešanega ozemlja.
Slovencem je zaprta pot do vrste družbeno, gospodarsko in politično pomembnih poklicev Ne najdemo jih na vodilnih delovnih mestih v javnih in upravnih službah v deželni vladi, v okrajnih glavarstvih, na poštah, v varnostnih službah, gospodarskih združenjih In prometu. V nekaterih od omenjenih dejavnosti so Slovenci zaposleni le maloštevilno, njihova delovna mesta niso v nobenem sorazmerju z delovnimi mesti, ki jih zaseda nemško govoreče prebivalstvo, predvsem tisto prebivalstvo. ki ima srednjo in visokošolsko izobrazbo. Med več kot 200 pravniki ki so zaposleni v uradih deželne vlade in na okrajnih glavarstvih, najdemo enega samega Slovenca. Slovenska mladina ima zelo skromen izbor poklicev, saj jim šolanje na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom nudi zelo ozek izbor delovnih mest. Prav
odsotnost specializiranih slovenskih strokovnih šol je ovira pri ustvarjanju pogojev za dvojezičnost v javnem življenju. Za delovna mesta v javnih službah, ki bi morala biti zasedena z delavci oziroma uradniki, ki obvladajo jezik in tehniko dvojezičnega uradovanja, namreč niso dani Slovencem nobeni pogoji.
Gospodarsko zapostavljanje narodnostno mešanega ozemlja pa je izraženo na več načinov. Ozemlje je infrastrukturno slabo opremljeno, slabše je industrializiran tisti del Koroške, na katerem živi slovensko prebivalstvo. Industrija je tod mono-strukturna in nudi delo večinoma manj kvalificiranim delavcem. Ker prevladuje na ozemlju južne Koroške drobna posest, pri subvencijah za gospodarska vlaganja v turizem in industrijo pa je odločilna kreditna sposobnost, je domače prebivalstvo za-virano pri enakopravni udeležbi pri razvijanju turizma, obrti in industrije. Medtem ko je tuje, nemško govoreče prebivalstvo iz Avstrije in inozemstva, kreditno močnejše od domačega prebivalstva in je zato deležno raznih olajšav pri vlaganju v neagrarne dejavnosti in objekte, predvsem v hotele ter v druge moderne infrastrukturne turistične objekte, pa se mora domače prebivalstvo boriti z velikim trudom in ob majhnih subvencijah, da ustvari kmečko-turistične ali gostinske obrate. V takem kreditnem sistemu, ko je posameznik odvisen od svoje kreditne sposobnosti pri najemanju finančnih sredstev, potrebnih za. preusmeritev iz kmečke v turistično dejavnost, je bila pospešena faza izrivanja avtohtonega domačega prebivalstva iz turistično najbolj ugodnih območij ob Vrbskem, Baškem in Klopinj-skem jezeru. Tak sistem je tujemu prebivalstvu omogočil nakupovanje zemlje in
PRHMORSKI DNEVNIK 6
IZBOR IZ DELA
23. oktobra 1976
POMOČ BENEŠKIM SLOVENCEM
„1 z Ljubljane z ljubeznijo"
Pod takim naslovom je italijanski časopis pohvalil delovanje naših inženirjev v Benečiji
LJUBLJANA, 19. okt. — Skupina slovenskih inženirjev in tehnikov je v dobrih dveh mesecih pripravila 150 načrtov za obnovo močno razmajanih hiš v Slovenski Benečiji, ki so jih prizadeli majski potresni sunki. Prva vzorčno popravljena hiša Beniamina Sinic-ca v Bardu je uspešno prestala septembrske potresne sunke, zato zdaj njo m še nekatere druge hodijo og. ledovat od blizu in daleč: domačini, gradbeniki, električarji, zidarji, arhitekti in furlanski organizatorji obnove.
»Gre za raziskan način obnavljanja razmajanih in močno poškodovanih kamnitih hiš, ki ga je na osnovi bogatih skopskih, 'oanjaluških in kozjanskih izkušenj izdelal ljubljanski zavod za raziskavo materialov in konstrukcij,« pravi gradbenik in statik Ivan Snoj iz Slovenija projekta.
Ivan Snoj je eden izmed deseterice arhitektov, gradbenih inženirjev in tehnikov, iz Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij, Slovenija projekta, IBT, Investicijskega zavoda za izgradnjo Trga revolucije, GP Obnove in GP Tehnike, ki so se na prošnjo beneških Slovenčev in v organizaciji republiškega štaba za civilno zaščito nadvse uspešno ter brezplačno lotili te naloge.
»Po Čedadu nas ljudje spoštljivo pozdravljajo, odkar se je razvedelo, da smo slovenski inženirji prinesli v Slovensko Benečijo najuspešnejši način obnavljanja starih hiš,« pravi Ivan Snoj.
Poenostavljeno povedano gre za naslednji postopek: zidovi starih hiš so praviloma sestavljeni iz zunanje in notranje plast,: kamenja, vmesni prostor pa je zadelan z raznovrstnim nepovezanim materialom. Te zidove z železnim: vezmi in ploščami najprej spnemo in stisnemo (z vijaki na plošče), potem pa tak »sendvič« zalijemo s posebnim betonom. Na ta način dosežemo kar najtesnejšo notranjo in zunanjo povezavo, ki zagotavlja varnost pred potresnimi sunki do 9. stopnje po Mercalliju.
Sto petdeset načrtov za obnovo posameznih domačij v vzhodni Slovenski Benečiji, ki se razteza ob Nadiži, takoj za jugoslovansko-italijansko državno mejo, je po zelo skromnih ocenah vredno najmanj 30 milijonov lir.
Naši gradbeniki delajo v Benečiji načrte v okviru projektantske organizacije, ki jo vodi Slovenec Valentin Zaharija Simomtti, popravilo hiš po njihovih načrtih pa uresničuje beneško slovensko gradbeno podjetje Benedii, ki ga vodi Slovenec Dino del Medico.
Vse doslej popravljene hiše oziroma domačije be neškib Slovencev v vaseh Bardo, Brnas in Za,potok so odlično prestale zadnje potresne sunke, zato so italijanski časopisi polni hvale na račun slovenskih inženirjev Eden izmed njih je v naslovu čez dve stra ni poetično zapisal: »Iz Ljubljane z ljubeznijo«.
Tekoči meter po naših načrtih protipotresno obnovljene hiše v Slovenski Benečiji stane 3 tisoč lir, kar ob siceršnjih cenah in preizkušeni varnosti ni posebno drago, kakor menijo naši gradbeniki.
Med prvimi so slovenski gradbeniki pregledali hiše v občinah Bardo in Tipani, m sicer v vaseh: Bar. do, Ter, Sedlišča. Zavrh, Platišča in Viškorša. Nadrobno so pregledali 41 hiš m gospodarskih poslopij, med katerimi so nekatere komisije že določile za rušenje, ,p naši strokovnjaki pa so ugotovili, da jih je moč še ..Tešit:.
Za vse stavbe so.-že naredili načrte za obnovo ter hkrati priložili tehnična poročila, kako je treba stavbe popravljati, kakor med drugim pod naslovom »Na delu slovenski inženirji in tehniki za obnovo Bene čiie« piše čedadski »Novi Matajur«.
NIKO LAPAJNE

-L.
!č"-' ' = ÌM
RAZIGRANI ŠOLARJI — Na urniku bizeljske šole znak »ro« ne pomeni grške črke, temveč rekreativni odmor za učitelje in učence.
Več kot drugi dom
Učenci zadovoljni, učitelji in starši pa večinoma prav tako — Zdaj štirje razredi, prihodnje leto vseh osem
BIZELJSKO, oktobra — Natanko leto mineva, odkar je ob častitljivo stari bizeljski šoli zraslo sodobno poslopje s prostranimi in svetlimi učilnicami in drugimi, večnamenskimi prostori. Tudi lepa telovadnica je ob njem, nekdaj prašno šolsko dvorišče pa so te dni prekrili z asfaltom. Z ne majhno prizadevnostjo in krajevnim samoprispevkom so tako ustvarili razmere za celodnevno šolo.
Z novim šolskim letom, ko je učilnice znova napolnila otroška radoživost, se je začel tudi celodnevni pouk na nižji stopnji. Vseh šest oddelkov od prvega do četrtega razreda, ki združujejo 127 otrok, so razmestili po obeh zgradbah, prve izkušnje so tu in o njih smo se pogovarjali z učenci in prosvetnimi delavci.
Pravzaprav smo se najprej srečali z mladim zadružnikom Mirkom Kosom. Pono sno je sedel na majhnem šolskem traktorju s prikoli co, polno zabojčkov grozdja. »Šolska zadruga čriček upravlja vinograd, ki merj sko raj hektar, imamo pa tud: dva hrama. Ob pomoči strokovnjakov bizeljskega Siovina in bližnjih vinogradnikov obdelujemo našo gorco, učimo se obrezovanja in škropljenja ter spravljamo pride lek. Grozdje v glavnem prodamo, dohodek pa porabi-, mo za obnovo novih teras in sprotna dela. Lani smo razvili tudi svoj prapor ter se udeležili VII. zbora mladih zadružnikov Jugoslavije v Rumi Pri pouku in izme njavi izkušenj se naučimo marsičesa o delu na kmetiji.
Šolska zadruga pa seveda ni edina oblika, ki dopolnjuje in bogati celodnevno šolo Ob tem ko bodo za popol dansko delo potrebovali vse več zunanjih sodelavcev, bodo ustanovili še vrtnarski in čebelarski krožek, za še us-
pešnejše delo taborniške organizacije in foto krožka pa bodo povabili strokovnjake, starše, in druge.
»Spoprijeti smo se morali z začetnimi težavami kot na vseh podobnih šolah Učenci so zadovoljni; dopoldne imajo tri ure strnjenega pouka, nato rekreacijski odmor ter kosilo, popoldne do 15.30 pa vzgojnoizobraževalno delo, Krožke in druge dejavnosti. Vse svoje obveznosti opravijo praktično v šoli, tu imajo zvezke in učila, ob sredah pa popoldneve še posebej izkoristimo za kulturno m estetsko vzgojo. Z lastnim avtobusom smo uredili tudi prevoz učencev iz oddaljenejših krajev. V glavnem šo zadovoljni tudi starši, dobro mnenje pa imajo, kljub ob remenjenosti, o celodnevni šoli tudi prosvetni delavci. Zaradi pomanjkanja kadra morajo namreč učitelji s predmetne stopnje pomagati poooldne v celodnevni šoli,« nam je pripovedoval ravna tel j šole Rok Križman.
Pogovor z razredničarko drugega razreda Mihaelo Ba Ion je tudi navrgel nekaj misli: »Zelo smo obremenje ni in zaposleni, toda ob pridobljenih izkušnjah bo kmalu bolje. Vesela Šem,’ da je učni uspeh že boljši, otroci radi sodelujejo, pa tudi sa ma imam boljši občutek. Seminar, ki smo ga imeli doma, ne bo dovolj, morali bi obiskati še kakšno drugo šolo.«
Tretješolka Mihelca Zupan pa nam je povedala: »Vse naredim v šoli, doma nato lahko pomagam staršem in se igram. Uspešno delam v dramskem krožku, zadovoljni so tudi starši, negodujejo le zaradi plačevanja prehrane.«
V odmoru smo pokramljali še z nekaterimi učitelji; večina je bila mnenja, da je celodnevni pouk uspešnejši, stiki med učenci' in učitelji so pristnejši, bolj se spoznavajo, težave so le zaradi pomanjkanja kadrov, pozimi pa bodo s prostori za vadbo. Prihodnje šolsko leto naj bi na Bizejskem zajeli v celodnevno šolo še višje oddelke, kar bi za srednjeročno obdobje pomenilo 10 odstotkov vseh otrok brežiške občine. Dotlej pa bo potrebno storiti še marsikaj. Bežnemu opazovalcu se kar samo vsiljujejo misli: kadrovski problem bi morali nemara rešiti tako, da bi štipendiste usmerili predvsem na Bizeljsko, stanovanja zanje pa zgradili iz združenih sredstev vseh osnovnih šol v občini. Za dokončno ureditev šolske okolice in atletske steze, pa tudi za prehrano bo potrebno še nekaj denarja. Morda _bi kaj primaknili še skupnost otroškega varstva in republiška solidarnost, saj gre vendarle za manjša sredstva.
Besedilo in slika: VLADO PODGORŠEK
»Velika šolska ura“ Kragujevca
Obletnica osvoboditve mesta na Lepenici
KRAGUJEVAC, 21. okt. (Tanjug) — S sporočili ustreljenih in s pričevanji živih je Kragujevac danes že enkrat napotil besede miru in želje po svobodi proti »edinemu rušitelju pod soncem vojni«. V imenu vseh njih je te besede pesniško močno povedal Jure Kaštelan s svojo »Odprto pesmijo«. Ta pesem spominja na 7300 kragujevških domoljubov, ki so jih Nemci ustrelili 21. oktobra 1941. leta, potem pa tudi na Dachau, Oswienczim, Jasenovac, Oradur. In na svobodo, močnejšo od vse ga trpljenja, ki jo je Kragujevac dočakal na isti dan, tri leta kasneje.
Tradicionalni »veliki šolski uri« v šumaricah ob gomili ustreljenih dijakov, na kateri je bila izvedena Kaštelanova »Odprta pesem«, je prisostvovalo več kot 50.000 prebivalcev Kragujevca, šumadije in dru gih krajev naše države. Poemo so izvajali reprezentativni orkester garde JLA iz Beograda z dirigen tom Francem Klinarjem, mešani zbori iz Niša in Kragujevca m dramski ter operni umetniki - iz Zagreba in Beograda.
Kragujevac je danes slovesno proslavil tudi obletnico osvoboditve s polaganjem vencev na grobnice narodnih herojev in na 33 gomil ustreljenih v šjmiaricah.
V govoru na slovesni se ji občinske skupščine je predsednik SO Kragujevac Borivoje Petrovič rekel, da je v petih stoletjih obstoja mesto na Lepenici v povojnem obdobju uresničilo svoj največji korak v zgodovini. Kragujevac je osvoboditev dočakal z 22 tisoč prebivalcev in 600 delavci, nakar je vstal iz ru ševin in šteje danes 110 tisoč ..prebivalcev in 50.000 zapdšlenih.
S slovesnosti v skupščini so poslali pozdravno brzojavko predsedniku Ti tu.
Simpozij o Romih
Zaradi udeležbe Romov samih ni bil samo zanimivejši, ampak tudi tehtnejši — Ekskurzija k trsteniški skupnosti
V dneh od 13- do 16. oktobra so zborovali raziskovalci in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z znanstveno in družbeno problematiko jugoslovanskih Romov, štirideset predavanj je obsegalo teme iz zgodovine naseljevanj Romov na naših tleh, razpravljanje o njihovi kulturi, posebej o njihovih šegah ter problematiko etničnih sprememb v teh skupno, stih.
Na tem mestu ne želimo toliko poročati, kako je ta pomembni simpozij potekal, temveč poudariti namen tega zborovanja in sicer, da predstavi kulturo in celotno problematiko Romov na naših tleh na primerni ravni. Simpozij je organiziral Etnografski inštitut na Akademiji znanosti in umetnosti v Beogradu pod pokroviteljstvom republiške konference Soci, alistične zveze delovnega ljudstva Srbije. Na zborovanje so bili povabljeni Romi različnih poklicev in različne izobrazbe.
Predavatelji so skušali pokazati v referatih čim bolj resnično podobo življenja današnjih Romov, prav tako so tudi sami Romi prispevali s svojimi referati znan stvena proučevanja, nekateri med njimi pa o v diskusi. jah govorili o svojem razvoju in naporih za boljše življenje. Zato poudarjamo, da so bila zelo zanimiva pričevanja Romov samih. Ti so nastopali kot predstavniki določene skupnosti jugoslovanskih narodov in nas seznanjali o svoji prizadev-nosti in hotenju za urejenim življenjem na vseh področjih človekovega udejstvovanja, predvsem pa, kako se razvija njihova delavnost v okvi ru naše socialistične družbe Ne samo zanimivi, temveč zelo pomembni so bili referati Romov, ki so govorili o svojem jeziku, šegah, legendah in o drugih etničnih značilnostih.
Aktualni so bili tudi refe rati, v katerih je bila tema izobraževanje, pismenost in zaposlovanje Romov. Ta problematika je zelo pomem. bna, kar se je pokazalo tudi v diskusiji, v kateri so prav Romi dali nekaj sugestij, ki jib je vredno upoštevati.
Simpozij se je končal s celodnevno ekskurzijo udeležencev v jTrstenik, kjer so Romi pripravili bogat pro gram svojega kulturno umet. niškega društva »Ivo Lola Ribar«, v naselju trsteniškib Romov so se gostje nazorno seznanili z napredno romsko skupnostjo, z njihovo kultu- 1
ro in z njihovim prosvetnim delovanjem. Lahko rečemo, da so trsteniški Romi danes primer, ki nazorno kaže pozitivni uspeh akulturacijske-ga procesa. Vsi udeleženci simpozija so bili presenečeni nad toliko prizadevnostjo teh Romov, ki hočejo ohraniti in razvijati svojo kulturo, predvsem na glasbenem in likovnem področju.
Ob obisku tega naselja so udeleženci spoznali tudi njihovega slikarja samouka Miloša Vasica. Njegova razstava je bila izredno doživetje. Vasic je mlad slikar, ki v svojih delih ustvarja like iz svojega okolja, prikazuje lepe in senčne strani življenja svojega rodu. Večkrat so te njegove slike surrealistične z določeno mero humorja, ali pa sugerirajo hu; manistično vizijo človeškega bitja, ki si želi ljubezen in srečo tam, kjer živi.
V naselju trsteniških Romov so udeleženci spoznali nov običaj, ki je nastal v času druge svetovne vojne. To je praznik, posvečen zdravniku Savi Stanojeviču. Slavijo ga 14. oktobra, na dan, ko bi morali biti postreljeni vsi Romi iz tega naselja, vendar jih je dr. Sava rešil- Iz hvaležnosti se Romi zbirajo vsako leto na ta dan pod drevesom sre. di naselja, pod katerim so slavili v preteklosti dan »čudodelne tetke Bibije««. Nekdanji praznik Bibije je legenda o zaščiti pred otroškimi epidemičnimi boleznimi. Trsteniški Romi so združili oba praznika v enega. Na drevesu sredi naselja visita ta dan sliki dr. Save in tetke Bibije.
Simpozija sta se iz Slov», nije udeležila dr. Pavla štrukelj in dr- Vanek Šiftar.
P. S.
Jugoslovanski dnevi v Hamburgu
KÒL.N, 21. oktobra (Tanjug) — V kongresnem centru v Hamburgu so odprli razstavo »Jugoslovanski dnevi«, na kateri so Turistična zveza Jugoslavije, Montenegroturist m nekaj naših podjetij predstavili nemškemu občinstvu naše turistične možnosti za pri-hodno turistično sezono in specialitete jugoslovanske kuhinje. V okviru manifestacije v kongresnem centru so v največji tovrstni dvorani odprli razstavo na ivnega slikarja Slobodana Jeremiča iz Srbije, prvega novembra pa bodo odprli razstavo Miliča Stankoviča (Miliča od Mačve).
Beograd - turistično mesto
BEOGRAD, 21. okt. (Tanjug) — Beograd so v devetih mesecih letos obiskali 781.304 gostje, kar je za 5 odstotkov več kot lani. Od tega je bilo 309.153 tujih gostov, ostali pa so bili domačini. Iz leta v leto obišče ali pa potuje skozi Beograd več turistov. To kaže jo tudi podatki o številu nočitev v devetih mesecih le tos, saj so turisti ustvarili milijon 425.986 tisoč prenočitev. Podatki kažejo, da se je turist v povprečju zadržal v Beogradu dva dni.
Let v Ljubljano
SARAJEVO, 18. okt. — Na glavnima mestoma Bosne in Hercegovine ter Slovenije bo od jutri naprej dvakrat tedensko vzpostavljen zračni most z letali DC-9 družbe Inex-adria aviopromet. Inexova letala bodo povezovala Sarajevo in Ljubljano vsak torek in četrtek. Odlet iz Sarajeva je ob 13.25, iz Ljubljane v Sarajevo pa ob 14.35 uri. Vozovnica stane 319 dinarjev v eno smer.
Poleg te proge je Inex-adria aviopromet odprl še progi iz Sarajeva v Beograd in Titograd, prav tako ob torkih m četrtkih, ob sobotah pa še polete v Zagreb in Dubrovnik.
Navedene proge, ki so jih v Bosni in Hercegovini težko pričakovali, so plod sodelovanja med IAA m bo-sanskohercegovskim gospodarstvom ter družbenopolitičnimi skupnostmi.
B. N.
Gospodarsko sodelovanje z deželami v razvoju
Prednost ni samo konkurenčnost
Tudi najdaljša pot se začenja s prvim korakom
Nič novega ne bomo povedali, če zapišemo, da se je jugoslovansko gospodarstvo v ~zunanji trgovini preveč omejevalo in se še omejuje le na blagovno menjavo. Polagoma pa vendarle prihajaTv ospredje spoznanje, da pri-naša uspehe~le dobro organiziran in enoten nastop v tujini, ki mora^zaob-segatfludi višje, sodobnejše oblike mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Toda o čT spoznanj do realizacije le-teh je včasih (prejdolga pot■
To pa je seveda samo splošna ocena. Dejstvo je. da sodelovanje jugo slovanskega gospodarstva na mednarodnem tržišču lahko razdelimo na vsaj tri širša območja, in sicer sodelovanje z razvitimi zahodnimi državami, sodelovanje s socialističnimi državami in sodelovanje z deželami v razvoju. Vsako izmed teh območij ima svoje značilnosti, ki jih je treba posebej obravnavati. Zdi se, da naše gospodarstvo, še posebej slovensko, naj več posluje z zahodnim svetom, veliko manj. in spet je na prvem mestu naša republika, pa je uspešno v sodelovanju z državami v razvoju Seveda pa je napačno mišljenje, da pri nas ni podjetij, ki ne bi poslovala z državami v razvoju ali se na tako poslovanje spoznala.
Gre predvsem za investicijsko sodelovanje z državami v razvoju, saj o blagovni menjavi ne moremo veliko povedati Jasno je namreč da takšen posel prinese takoj denar in da spričo tega ni tvegan. Drugače pa je z dolgoročnim sodelovanjem.
Seveda je nemogoče našteti vse slabosti in prednosti investicijskega sodelovanja, pa vendar ... Mnenja petih organizacij združenega dela oziroma poslovnih združenj iz Zagreba in Beograda ki z državami v razvoju sodelujejo že približno dve desetletji, bolj ali manj jasno povedo, na kakšne čeri naleti jugoslovanska delovna orga nacija v deželah v razvoju. In še več, opozarjajo tudi na naše pomanjkljivosti, ki včasih sploh niso majhne.
Najbrž ni toliko pomembno kaj so povedali v zagrebški OZD Geotehnika in poslovnem združenju Ingra, kaj pa v beograjskem podjetju Ivan Miluti novic oziroma Energoprojektu in poslovnem združenju Union inženiring, saj so si, njihova mnenja dokaj podobna Predvsem je treba poudariti to: v skladu z našo politiko neuvr ščenosti je treba deželam v razvoju nuditi takšne projekte, ki bodo omogočili njihovo večjo gospodarsko neodvisnost. upoštevati je treba njihove naravne značilnosti oziroma naravna bogastva itd. To sodelovanje mora ob-
segati tudi prenos našega znanja in tehnologije na njihove strokovnjake, saj je še tako velika in moderna tovarna lahko kilava pomoč, če doma čini z njo ne znajo upravljati — za nas pa velja, da je bolje prodati plačane vžigalice kot neplačano tovarno Prav to pa je po trditvah predstavnikov omenjenih podjetij oziroma poslovnih združenj tisto, kar na licitacijah oziroma pri odločitvah posamez nih investitorjev v državah v razvoju daje bistveno prednost našim podiet-jem pred zahodnimi. Njim gre predvsem za to, da prodajo opremo, zgra dijo objekte in poberejo denar ali surovine. kako pa bo šlo naprej, jim ni dosti mar.
Roki in projekti
Vsem, ki poznajo razmere v državah v razvoju, ni ušlo, da so te dežele danes že bolj razvite kot so bile včeraj in da se je temu dejstvu treba prilagajati. Upoštevati je treba njihove potenciale oziroma zmogljivosti ter jih vključevati v gradnjo posameznih objektov.
V nove investicijske objekte se mo rajo poleg delovne sile vključiti tudi industrijske zmogljivosti, tehnološka dognanja, znanstveni dosežki itd. domačih strokovnjakov oziroma industrij, do katerih so se dokopali navsezadnje tudi z našo pomočjo.
Roki izgradnje posameznih objektov so v državah v razvoju izredno kratki. Priznati je treba, da so se na ša podjetja doslej pri vseh prevzetih delih teh rokov kljub vsemu držala Naj navedemo samo en primer: neko zahodnonemško podjetje je pred gradnjo asuanskega jezu v Egiptu še pred
licitacijo na lastne stroške dlje časa opravljalo raziskovalna dela, da bi že na tej točki »nič« vedelo, pri čem je, oziroma s kakšno ceno bi lahko projekt izpeljalo. In še več, na licitaciji je doseglo, da je bil eden izmed pogojev tudi to. da mora prevzemnik dela teden dni po licitaciji imeti na grad bišču vso opremo — oni so jo nam reč že imeli Zagrebška Geotehnika se je na licitaciji kljub temu »zagrizla«, privolila v pogoje in delo tudi "dobila. Da pa je zadostila vsem pogojem, je najela v okviru naše države vse razpoložljive letalske zmogljivosti in z vseh koncev Evrope v štirih dneh prepeljala na gradbišče vso potrebno opremo in pri tem zaslužila tudi čestitke zahodnonemškega tekmeca, ki je dejal: »Ni mi žal, da sem delo izgubil, saj mi ga je prevzelo zelo sposobno konkurenčno podjetje-«
To je seveda vsega priznanja vreden primer, ob tem pa ne gre pozabiti, da je marsikateri posel šel po vodi prav zaradi nepovezanosti Toda povezanost ni največji problem, še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da naša podjetja včasih prevzemajo dela. ki so jih projektirali drugi, in pri tem po zabijajo, da so tuji projektanti upoštevali tujo opremo in ne našo To pa pomeni, da gradbena operativa delo dobi, proizvajalec opreme pa ne, V takšnih primerih trdijo predstavniki omenjenih podjetij, se naša nepovezanost pokaže kot največja hiba Projekti so neobvezni oziroma jih investitor ne plača posebej, če projektant dobi delo, je vse v redu, sicer pa...
Pri izdelavi projektov bi morali finančno sodelovati vsi tisti, ki bodo v primeru prevzema del dosežke svojega dela tudi prodajah Tega pa pri nas ni. Edino domač projektant za-
gotavlja tudi prodajo opreme domače proizvodnje. V zahodnem svetu je takšno financiranje v navadi in najbrž bi ga kazalo prevzeti tudi pri nas. Koliko resnice je v tem, dokazuje pri mer Geotehnike v Sudanu, ki je uspela vgraditi v svoje projekte, potem pa jih tudi dobiti, domače črpalke, in spodriniti »zahodnjake« Od tedaj kupčije tečejo »same od sebe«. Velja namreč omeniti, da se je Sudan odločil za nakup celotne ser visne mreže za vzdrževanje dosedanjih vodnjakov oziroma črpalk in seveda tudi tistih, ki jih bodo naša podjetja gradila v prihodnje.
Povezanost oziroma nepovezanost se kaže tudi drugje, Geotehnika npr zaradi svoje že dolgo let poznane solidnosti in kvalitete dobiva ponudbe iz držav v razvoju za dela, s kateri mi se sploh ne ukvarja. Značilen je tudi primer Energoprojekta, ki ni našel pri nas podjetja, ki bi bilo pripravljeno v neki afriški državi izvesti vse potrebno za odprtje izredno boga tega rudnika. Propadel je npr. tudi posel v neki drugi afriški državi, ki se je odločila, da da naročila za gradnjo letališča Union inženiringu, plača la pa bi s surovinami, konkretno s fosfati. Takšnih primerov je še precej - - -
Zanimanje je, toda ...
Pri sodelovanju z državami v razvoju je treba vedno upoštevati tudi to, da naravna bogastva sicer imajo vendar pa ne »sedijo« na denarju. Precej laže bi bilo. če bi v zameno vzeli les, kavo. rudo, fosfate itd. Pra ksa nr5,b Dodjetij je, da projekt prevzamejo šele takrat, ko ga natančno
preučijo tudi z ekonomske plati- Priznati je namreč treba, da so apetiti dežel v razvoju včasih tudi preveliki in ni potrebno preveč bistroumnosti, da se uvidi posledice takšnih projektov. Slej ko prej je treba vedeti, da smo v skladu z našo politiko oziroma našimi odnosi s temi državami dolžni delovanje zgrajenih objektov tudi pra k tično oživiti To je veliko laže v ne katerih vejah industrije, ki tako ah tako računa na določeno količino pol proizvodov za lastno proizvodnjo, teže pa je pri infrastrukturnih objektih, ali denimo, pri velikih kmetijskih farmah Zal je tako, so nam povedali sogovor niki, da so naša podjetja sicer zelo zainteresirana za sodelovanje z državami v razvoju, vendar niso pripravljena prevzeti tudi skupnega tveganja. In če to ni edini vzrok za slabo sodelovanje. kje potem še tiči. Odgovor najdemo v našem sistemu dogovarjanja, ki je preveč »razvlečen«, pa tudi v nesposobnosti za pameten, predvsem pa hiter dogovor.
In zakaj to dogovarjanje ne more biti tako? Nihče noče na to odkrito odgovoriti, po ovinkih pa se le da izvedeti, da so krive tudi naše »obveščevalne« službe v predstavniških in pa managersko mišljenje, češ da naši or gani, poklicani prav za to, delujejo prepočasi itd Nedvomno je težko ud rihati na vse strani in tudi povedati da se vse to, kar smo našteli ali pa tudi ne imenuje v pogovornem jeziku režim. Rekli bi torej lahko, naj se želje in zahteve končno srečajo s pogo ji, ki so dani, in po tem »srečanju« bo marsikaj odpadlo kot nepotrebna navlaka.
Sicer pa, podjetja povedo na ta račun marsikaj, vse seveda tudi ne ustreza resnici, vendar ostaja dejstvo, zaradi dolgoveznih pogovorov doma je šel že marsikateri posel po vodi, pri marsikaterem pa to odseva v slabšem poslovnem učinku.
Marsikatera dežela, npr. Kuvajt, v pogodbi namreč ne priznava drsečih tečajev valut in zaradi »škripanja« v domači hiši, je treba marsikaj doplačati. na kar pri prevzemu del ni ra čunal nihče.
Priznati je treba, so nam povedali v gradbeni operativi, da so naše gradbene storitve predrage. Nikjer se ne postavlja vprašanje, ali smo sposobni prevzeti in narediti to ali ono delo. ker lahko naredimo vse, bolj vpraštji va je cena. Tudi dežele v razvoju so že toliko »pametne«, da nedela noče jo več plačevati. Povedati pa je tudi treba, da imajo naša podjetja pri njih nekaj prednosti, saj znajo kot delodajalci upoštevati, da zaposlujemo tudi njihovo delovno silo, ki pa ni ustrezno kvalificirana. Naša gradbena opera-
tiva je dražja tudi zategadelj, ker nimamo ustrezne drobne industrije. Samo primer: nimamo proizvajalca plastičnih čašic, ki se uporabljajo za spajanje opažev, plastičarji namreč pravijo, da se jim ne izplača, če ne gre za milijonske serije, v ZRN pa jih je več kot dovolj.
Slej ko prej pa ostane dejstvo: kdor dežele v razvoju pozna, kdor se je tam zasidral in kdor spremila njihov razvoj ter pozna njihove potrebe ter zmožnosti, temu dela ne zmanjka. Naj to dokažemo z nekaterimi konkretnimi primeri.
Zagrebška Geotehnika je bila leta 1951 prvi jugoslovanski izvoznik nasploh, s trdim delom pa je danes v državah v razvoju na prvem mestu med graditelji vodnjakov oziroma pri iskanju vode. Doslej je zgradila že 14.000 vodnjakov v azijskih in afriških državah. Delo pa ima zagotovljeno še za pet let, in sicer 3400 vodnjakov v Pakistanu, Iraku, Libiji in drugod, v Sudanu pa popolno mrežo vzdrževanja. Ivan Milutinovič, ki ima težave, ker delavci preveč zasluži jo, gradi veliko luko v Libiji in v Kuvajtu ter več manjših v drugih državah. Energo-proje-kt uspešno posluje v Iraku. Kuvajtu, Pakistanu, dogovarja pa se tudi v drugih državah. Poslovno združenje Ingra se dogovarja za gradnjo velike kmetijske farme v vrednosti nekaj sto milijonov dolarjev v Venezueli, Union inženiring pa gradi objekte vredne štiristo milijonov, v dolarjih, v Kuvajtu in Iraku itd. Pri vseh teh poslih pa velja posebej poudariti, da so plačila zagotovljena m da investitorji računajo z našimi izvajalci tudi v prihodnje.
Čeprav poslovni združenji Ingrad in Union inženiring z državami v razvoju dobro sodelujeta, čeprav imata veliko članov (Ingra 24, pri tem tudi slovenska podjetja Metalno Litostroj in Gradis. Unior inženiring pa 11, brez slovenskega) in čeprav hkrati tudi zatrjujeta, da sta odprti, bi lahko na njun račun rekli tudi kakšno pikro. Navedimo samo novomeško gradbeno podjetje Pionir, ki že dlje časa želi postati (ob tem, ko v Union inženiringu vzdihujejo, kako je napak, da ni med njimi nobenega »Slovenca« ) član beograjskega poslovnega združenja. pa je doslej dobivalo negativne odgovore.
Za konec pa še tole: tudi najdaljša pot se začenja s prvim korakom, pri tem koraku pa je treba, na primer, tudi računati z besedami zambijskih predstavnikov, ki so pred kratkim dejali: »Za vas vemo, zakaj ste prišli, za druge pa si nismo povsem na jasnem.«
Ilija Bregar
primorski dnevnik
SPORT SPORT SPORT
23. oktobra 1976
—
KOŠARKA
V EVROPSKEM POKALU PRVAKOV
Beograjski Partizan spet razočarai Mobilgirgi in Sinudyne zadovoljila
Košarkarji Partizana so praktično izločeni iz finalnega dela tega tekmovanja
Tudi drugo kolo košarkarskega tekmovanja za evropski pokal prvakov je bilo za jugoslovanskega državnega prvaka Partizana iz Beograda neuspešno. Varovanci trenerja Zeravice so namreč izgubili v Sofiji Proti domačemu Akademiku kar s 15 točkami razlike in so tako še vedno na zadnjem mestu v svoji skupini brez točke.
Skratka, vse kaže, da Partizanu, vsaj v pokalnih tekmah, ne gre in oe gre od rok. Sicer pa Beograjčani niso v zadnjih letih imeli posebne sreče v pokalnih tekmovanjih, Pred dvema letoma so nerodno izgubili v pokalu Korač s Forstom iz Cantuja. Lani pa jih je v istem pokalu izločil bolonjski Sinudyne.
Tudi letos, razen velikih presenečenj, so Partizanovi košarkarji praktično že izločeni iz finalnega dela pokala prvakov.
Nedvomno bolje sta se v tem kolu odrezala italijanska zastopnika. V A skupini je Mobilgirgi brez vsakršnih težav premagal turško ekipo Eczacibasi. Trener Gamba je lahko uvrstil na igrišče tudi mlajše košarkarje, saj so bili nasprotniki tako Po individulani tehniki kot po. taktičnem znanju vsaj za razred slabši. Najboljši strelec v italijanskih vrstah je bil Američan Morse z 19 točkami.
Z dobro igro Američana Driscolla (23) in reprezentanta Bertolottija (20) je Sinudyne v Bologni odpravil grškega prvaka Olympiakosa s 23 točkami razlike.
IZIDI 2. KOLA
SKUPINA A
Mobilgirgi varese (Italija) —
Eczacibasi Istanbul (Tur.) 109:77 Dudelange (Luksemburg) — Leverkusen (ZRN) 61:85 LESTVIC A: Mobilgirgi 4; Leversku-sen in Eczacibasi 2; Dudelange 0.
SKUPINA B
Federale Lugano làvica) — Sporting Lizbona (Portugalska) 147:104 Cinzano London (VB) — Real Madrid (Španija) 75:121.
LESTVICA: Real Madrid in Federale Lugano 4; Cinzano London in Sporting 0.
SKUPINA C
Playoonka (Finska) — CSKA Moskva (SZ) 78:110
Alvik Stockholm (švedska) — Wisla Krakov (Poljska) 94:90 LESTVICA:	Alvik Stockholm in
CSKA Moskva 4; Playoonka in Wisla 0.
SKUPINA D
Aspo Tours (Francija) — Racing Malines (Belgija) 81:83 UBCS Dunaj (Avstrija) — Kinzo Amsterdam (Nizozemska) 102:83 LESTVICA: Racing Mahneš in UBSC Dunaj 4; Tours in Kinzo 0.
SKUPINA E
Dinamo Bukarešta (Romunija) — Maccabì Tel Aviv (Izrael) 82:84 Sinudyne Bologna (Italija) — Olym-piakos Atene (Grčija) 87:64 LESTVICA: Sinudyne Bologna in Maccabì 4; Dinamo Bukarešta in Olympiakos Atene 0.
SKUPINA F
Akademik Sofija (Bolgarija) — Partizan Beograd (Jugoslavija) 113:98 Počitek: Zbrojovka Brno (ČSSR) LESTVICA: Zbrojovka Brno in Akademik Sofija 2; Partizan Beograd 0
NOGOMET
V tekmi severnoameriške izločilne skupine svetovnega prvenstva je ekipa ZDA premagala Kanado z 2:0 in tako prešla v vodstvo s 4 točlami.
Kanada in Mehika ji sledita s tremi točkami.
Catri.izaro - Sampdoria 1 Cesena - Perugia	1
Foggia - Juventus	X
Genoa - Napoli	1
Lazio - Bologna	1
Milan - Fiorentina	1
Torino - Roma	1
Verona - Inter	1
Brescia - Atalanta	1
Cagliari - L.R.Vicenza 1 Catania - Como	1
Parma - Reggiana	1
Messina - Siracusa	1
X 2
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 23. oktobra
1976
ATLETIKA
DEŽELNO
TEKMOVANJE NARAŠČAJNIKOV
15.00	v Trstu
Nastopa tudi Bor
KOŠARKA
V ORGANIZACIJI ZSŠDI
16.00	v telovadnici na OpčinBh
Pregledni '/ijening igralcev letnika 1961
NOGOMET
NAJMLAJŠI
15.00	v Gorici, Ul. Baiamonti
Audax — Juventina
* * m
15.00	v Ločniku
Lucinico — Sovodnje
ODBOJKA
MLADINKE
18.00	v Trstu, «Prvi maj»
Sloga — Kontovel
20.00 v Trstu
Bor — Breg
«Prvi maj»
Gaja je v prvenstvu 3. nogometne amaterske lige izredno uspešno startala. Tudi v srečanju z ekipo Val-pad. Cave so bili nogometaši iz Padrič in Gropade boljši. Na sliki posnetek s tekme Valpad. Cave - Gaja
.......................»»...."..m.............................................................m,.m.,,,,.,,,,,,,,,™«,,,»,...................................................
POGOVOR S TRENERJEM PRLLRCMESTRA
Lombardi: nobenih preglavic v borbi za obstanek v A-2
Jugoslovanska košarka je bolj atraktivna kot pa italijanska
Pallacanestro Trieste se je letos ojačila z nekaterimi novimi igralci, predvsem pa je pridobila sposobnega trenerja, ki si je zadal nalogo, da privede tržaško košarko na nivoje, na katerih je bila pred leti. Z Lombardijem sem imel zanimiv pogovor, katerega osrednja tema je bila seveda - košarka.
Vpr. : «Najprej nam nekaj povejte o nedeljski tekmi s Cinzanom...»
Odg.: «Mishm, da sme bili Milančanom enakovreden nasprotnik. Ko neka ekipa zmaga le s pičlimi štirimi točkami razlike, ne moremo govoriti o premoči: je samo stvar sreče.»
Vpr.: «Opazil sem, da se ekipa ne. poslužuje ,v zadostni meri proti napada. Kako to?»
Odg.: «Dober protinapad lahko izvajajo le ekipe, ki skupaj trenirajo več let... Mi pa smo skupaj šele nekaj mesecev.»
Vpr.: «Kakšne ambicije ima letos vaša ekipa?»
Odg.: «Mislim, da bomo obstali nekje na sredini lestvice. Ne bi smeli imeti prevelikih preglavic kar se tiče izpada.»
Vpr.: «Katere so po vašem mnenju najmočnejše ekipe v A-2 ligi?»
Odg.: «Cinzano, Fernet Tonic in Chinamartini.»
Naraščajniški derbi med Primorcem in Krasom se je zaključil z neodločenim izidom
Vpr.: «Poznate jugoslovansko košarko? Kaj menite o nje ?»
Odg.: «Videl sem skoraj vse jugoslovanske ekipe in se mi prav gotovo zdi, da je njihova košarka na višji ravni kot pa italijanska. Igra ni tako vezana na šablone in je zato bolj spektakularna. Poleg tega imajo mnogo boljšo telesno pripravo, kar je verjetn. posledica intenzivnejšega gojenja telesne vzgoje v šolah.»
Vpr.: «Najboljša italijans . in evropska peterka...»
Odg.: «Povem vam lahko samo i-talijansko, kajti z evropsko košarko že več let nimam stikov. Torej: Marzorati, Brumatti, Meneghin, Vendemmi in Bertolotti.»
Vpr.: «Sledite tržaški mladinski košarki?»
Odg. : «Sledim ji in menim, da je precej dobra. Vendar ji še nekaj manjka, da bi eksplodirala na neki višji ravni.»
Vpr.: «Še zadnje vprašanje: poznate slovensko ekipo Jadrana ter trenerja Brumna?»
Odg.: «O tej ekipi sem že slišal, njenega trenerja pa ne poznam.»
Ma-ko
ODBOJKA
Popolni urnik
mladinskih
prvenstev
Kot smo že pisali so se že, ali pa se bodo v kratkem pričela prvenstva v vseh mlajših kategorijah — če seveda izvzamemo mladinske i-gre — v katerih bodo igrale tudi slovenske šesterke. Izjema so to pot samo mladinci, kjer ni nobenega slovenskega zastopnika. Koledarji posameznih kategorij so naslednji:
DEČKI
Prvo kolo je bilo že odigrano včeraj in sicer Rozzol A — Kras in Novalinea — Rozzol B.
Rozzol B - Rozzol A (30.10. ob 19.30) Kras - Novalinea (31.10. ob 10.00) Rozzol A - Novalinea (5.11. ob 19.30) Kras - Rozzol B (7.11. ob 10.00) Rozzol B - Novalinea (11.11. ob 19.30) Rozzol A - Rozzol B (12.11. ob 19.30) Kras - Rozzol A (14.11. ob 10.00) Novalinea - Kras (20.11. ob 20.00) Novalinea - Rozzol A (27.11. ob 20.00) Rozzol B - Kras (27.11. ob 19.30)
DEKLICE
Acli Sv. Jakob - Julia (13.11. ob 19.00) Julia - Sloga (21.11. ob 11.00)
Acli Sv. Jakob - Sloga (27.11. ob 19.00)
Cus - Acli Sv. Jakob (2.12 ob 19.00) Sloga - Cus (4.12. ob 18.00)
Cus - Julia (9.12. ob 19.00)
Sloga - Acli Sv. Jakob (11.12. ob 18.00) Julia - Acli Sv. Jakob (12.12. ob 11.00) Sloga- - Julia (18.12, ob 18.00)
Acli Sv. Jakob - Cus (18.12. ob 19.00) Julia - Cus (21.12. ob 19.30)
Cus - Sloga (9.1.1977 ob 9.30)
MLADINKE
Tudi v tej konkurenci je bila včeraj odigrana ena tekma in sicer derbi med Slogo in Kontovelom. Danes je na sporedu srečanje Cus - Julia ostale tekme pa se bodo i-grale po naslednjem urniku:
Julia - Sloga (31.10. ob 11.00) Kontovel - Cus (30.10. ob 18.00) Sloga - Cus (6.11. ob 18.00)
Kontovel - Julia (6.11. ob 18.00) Kontovel - Sloga (13.11. ob 18.00) Julia - Cus (14.11. ob 11.00)
Sloga - Julia (20.11. ob 18.00)
Cus - Kontovel (21.11. ob 9.30)
Cus - Sloga (28.11. ob 9.30)
Julia - Kontovel (28.11. ob 11.00)
G. F.
KOŠARKA
Sinoči je v prijateljski tekmi Don Bosco premagal Jadran z izidom 68:58 (38:26).
AVTOMOBILIZEM
POSKUSNE VOŽNJE
Andretti najhitrejši
OYAMA, 22. — Boj med Huntom in Laudo se je razvnel že v prvih poskusnih vožnjah:	očitno	je, da
pilota skrbno pazita, kaj dela nasprotnik in se temu primemo obnašata. Tako sta oba čedalje bolj izboljševala svoj čas v odgovor nasprotniku, čeprav nista bila do sedaj najhitrejša. Najboljši čas ima namreč Andretti z Lotusom (1'13”29), sledita pa mu Pace (1T3”43) in Regazzoni (1’13”64): slednji je potrdil, da bo lahko odločilno pomagal klubskemu tovarišu, ki ima peti čas pred Huntom. Angleški pilot pa ne bo smel pričakovati pomoči. od svojega tovariša, Jochena Massa, ki je bil danes šele osmi. Sploh pa je po prvih vožnjah mirnejši Lauda, ki je s tekmovalnimi razmerami zadovoljen, medtem ko se je Huntu zdela steza prelahka in zato zanj neugodna.
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
2
2
1
X
1
1
2
1
X
1
X
Jutri na Opčinah Marušič za 2. mesto
Dobre možnosti tudi za ostale veterane Adrie
Z jutrišnjo dirko veteranov na kronometer se bo zaključilo letošnje tekmovanje v petih «etapah» za dodelitev 3. trofeje veteranov, ki jo prirejajo vsa tržaška kolesarska društva.
Zadnji nastop, dirko od Opčin do Šempolaja in nazaj (26 km), prireja klub «Veterani Cottur», nastopili pa bodo le deželni kolesarji, pravzaprav tisti del izmed štiridesetih, ki niso še obesili kolesa na klin.
Naslov najboljšega je že oddan: zmagal je Tržičan Bedin, medtem ko je še vedno odprta bitka za drugo mesto, kjer se nahaja trenutno Bedinov tovariš Colus, ogroža pa ga član lonjerske Adrie Klavdij Marušič.
Med obema kolesarjema je pet točk razlike, obstajajo pa realne možnosti, da se lonjerskemu članu posreči prispeti na cilj pred Colu-sem in to tudi z več kot petimi točkami. Na vsak način bo jutrišnja dirka zelo zanimiva, saj bodo poleg prej omenjenih treh kolesarjev skušali osvojiti zadnjo zmago na Tržaškem še Dal Ben, verjetno Ju-rada in morda še kdo drug.
Poleg Marušiča bodo za lonjerske barve nastopili še Maver, Bonanno in Macarol. Vsi trije lahko upajo na dobro uvrstitev: prvi ker zna izred-
limi mili ii imm milili limili milim im ii iiiimiiiiiuiiiiii mi n mu mi n miiiniiiiiiiiiiii,..,un iiiiiiiiiuiin Hunu im m im m n munì m im m n im,mi nmiiiimiiiiii,,,
ODBOJKA
V ŽENSKEM MLADINSKEM PRVENSTVU
Drevi derbi med Slogo in Kontovelom
Tekma bo ob 18. uri na stadionu «Prvi maj» - Dve uri kasneje pa Bor-Breg
Potem ko se je pričelo odbojkarsko prvenstvo pri mladinkah za ekipe, ki igrajo v A in B ligi, ta konec tedna pridejo na vrsto še zastopnice v nižjih ligah.
Od slovenskih šesterk sta samo dve, in sicer Sloga ter Kontovel (koledar tega tekmovanja in mlajših mladink in mladincev — deklic in dečkov — bomo objavili v naši jutrišnji številki).
Od ostalih tekmecev sta še dva — Cus in Julia. To pomeni, da bodo igrale v tej konkurenci skupno štiri ekipe.
Žreb je pač nanesel, da se bosta že v prvem srečanju spoprijeli slovenski ekipi. Drevišnji derbi med Slogo in Kontovelom bo precej izenačen in dokaj težko je dati prednost eni ali pa drugi ekipi. Ne glede na to pa bo srečanje precej za-
nimivo, kljub temu, da bo to prvi naston v novi tekmovalni sezoni.
Dve uri kasneje se bo pričel prav tako na stadionu «1. maj» drugi slovenski derbi med Borom in Bregom. Tržačanke so doslej odigrale samo eno tekmo z Oma in izgubile, Dolinčanke pa bodo to pot prvič stopile v športno areno.
Ker bo Breg igral s pomlajeno postavo, je vsaj na papirju favorit Bor. S tem pa ni rečeno, da imajo že prvi prvenstveni par točk v žepu.
G. F.
Krstni nastop krasovcev
Krasovi najmlajši odbojkarji vseskozi pridno trenirajo pod vodstvom trenerja Božiča Grilanca, ki jih ima stalno (tudi v poletnih mesecih)
«pod pritiskom» po dvakrat, trikrat tedensko.
Zanimanje in navdušenje je veli- j stva.
ko, tehnični napredek je bil v tem zadnjem obdobju viden in izrazit, nastopi na igrišču pa bodo jasno dokazali realno moč Krasovih dečkov, ki bodo že drevi opravili svoj krstni nastop proti ekipi Rozzol A.
Naj omenimo, da bo Kras svojo prvo tekmo igral na tujem.
— bs —
Mehikanec Ramirez je trenutno v vodstvu v tekmovanju Grand Prix: v dosedanjih turnirjih je nabral 673 točk, sledita pa mu Connors (600) in Orantes (581). Panatta je trenutno 10. s 370 točkami, v finale pa se uvrsti le prvih osem.
FIRENCE, 19. — Franco Bitossi je izjavil, da namerava tudi v prihodnjem letu še naprej tekmovati in da sploh ne misli še opustiti kolesar-
no dozirati moči, kar je zelo pomembno nà takem tekmo vanu; Bonanno, ker mu proga prija in je že v prejšnjih letih dokazal, da se lahko izkaže. Macarol pa se je v zadnjem mesecu pripravljal v glavnem le za to dirko in je že v vožnji dvojic na isti progi dokazal, česa je zmožen.
Start tekmovanja bo ob 9.30, na Opčinah, pred vojašnico; tekmovanja pa bi se morala zaključiti o-krog enajste ure.
R. Pečar
TENIS
2. EVROPSKI POKAL
Jugoslavija v A Italija v B ligi
Evropski pokal v tenisu se bo letos pričel 16. januarja. Po lanskem poizkusu, ko so ekipe razdelili v A in B ligo, vsaka r - je vsebovala 8 držav, so letos prireditev spremenili. Tèkmovanje namreč ne bo potekalo po italijanskem sistemu (vsak proti vsakemu) ampak bodo obe ligi razdeljeni v dve podskupini po štiri moštva, zmagovalci skupin pa se bodo potegovali v A ligi za naslov, v B ligi za prestop v višjo konkurenco.
Jugoslavija, ki je lani osvojila 6. mesto, bo še napre: v A ligi, Italija pa je okuoila grenkobo in skorajda sramoto B lige, v kateri bo naletela v večini prime, ,‘v na povsem nedorasle nasprotnike. Nje;, edini resnejši konkurent bo ČSSR, ki lani ni nastopala, Nizozemska pa bo verjetno nastopila z okrnjeno postavo.
V A ligi bosta skupini naslednji: Poljska, Švedska, Madžarska in Francija ter Jugoslavija, Španija, ZRN in V. Britanija. Favorit je v prvi skupini Švedska, treba pa je počakati, kaj bo z Madžarsko, ki je lani osvojila pokal, pozabila pa na vpisnino, kar bi jo letos lahko stalo diskvalifikacijo. Sploi pa je ta skupina precej moči. Druga skupin;.. z Jugoslavijo, je pa precej izenačena, tako a bi lahko tudi Franulovič in Pilič zmagala, saj so jima vsi nasprotniki sicer nevarni, ampak UkL dosegljivi. Prvi nasprotnik jugoslovanskega para bo ZRN (na tujem), nato pa po vrsti Špa nija in VB.
Italija ima v svoji skupini Portugalsko, Belgijo in Monako, vse tri pa bo gladko premagala (koliko gie dalcev pa bo imela na tekmah, je vprašanje posebej). Nje nasprotnik v finalu bi morala potem biti ČSSR ali pa eden od njenih tekmecev (Avstrija, Nizozemska in Bolgarija).
JUTRI
NEDELJA, 24. oktobra 1976
ATLETIKA
DEŽELNO TEKMOVANJE ČLANOV
8.30	v Gorici
Nastopa tudi Bor
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
9.30	na Opčinah
Nastopa tudi Adria
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Štandrežu
Juvertina — Villesse * • *
14.30 v Križu
Vesna — San Marco « « «
14 30 v Bazovici
Zarja — Op. Supercaffe • * «
14.30 v Trstu, Sv. Sergij
Flaminio — Primorje # # *
14.30 v Nabrežini
Aurisirja — Breg
3.	AMATERSKA LIGA
14.30 na Padričah
Gaja — Roianese * * *
14.30 v Trebčah
Primorec — Chiarbola • * •
12.00	v Trstu, Vrdelske cest«
Union — Valpad. Cave * • *
14.30 v Zdravščini
Poggio — Sovodnje
* « *
14.30	v Foljanu
Fogliano — Mladost ZAČETNIKI
11.00	v Štandrežu Juventind — Piedimonte
* * •
10.30	na Proseku
Kras — S. Vito
NARAŠČAJNIKI
11.30	na Proseku
Kras — Portuale
BALINANJE
V Turinu se je začelo danes svetovno prvenstvo v balinanju. Znano je, da ima ravno v Piemontu ta šport največ privržencev, zato pa je prireditev sama deležna precejšnjega obiska. Favoriti so Italijani, ki so že svetovni prvaki, nasprotniki pa so predvsem Francozi, Maročani in Jugoslovani. V prvih tekmah so dosegli te rezultate SKUPINA A: Jugoslavija - Luksemburg 13:4; Francija - Švica 13:4; Španija - Tunizija 13:6, Francija -Luksemburg 13:0; Jugoslavija - Španija 13:3; Tunizija - Švica 13:12;
SKUPINA B: Italija - Monako 13 proti 0; Avstralija - ZRN 13:3, Maroko - Belgija 13:6; Belgija - Monako 13:12; Italija - Avstralija 13:0; Maroko - ZRN 13:0.
Že v prvih tekmah so se duhovi precej razgreli: tako je predsednik ekipe iz Monaka napadel sodnika.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bo danes in jutri priredilo že običajn'
PREGLEDNI TRENING
Pod dstvom Peti » Brumna in trenerjev pomočnikov Sergija Tavčarja in Renata Štok-Ija bodo vadili košarkarji letnika 1961 in dva košarkarja letnika 1962.
Prvi trening bo danes, ob 16. uri, v telovadnici na Opčinah, kjer bodo igralci izvedeli za nadaljnji razpored.
Seznam igralcev BOR
Marko MesesnU Franko Koren David Zlobec Fulvio Dovgan Fabio Mazzucca BREG Robi Barut Loris Zobec DOM GORICA Livij Semolič Igor Prinčič KONTOVEL Klavdij Starc Andri j Prašelj POLET Igor Berdon Valter Sosič Borri Vitez David Benčina
KAREL
PRUSNIK - GAŠPER
Gamsi
na plazu
48.
Pokrajinski komite je tudi opozarjal koroško ljudstvo, naj se povezuje s svojim prirodnim zaveznikom revolucionarnimi množicami avstrijskega delovnega ljudstva, aJ se bori proti vsakršnim pojavom šovinizma v svojih ^rstah tn proti tistim silam v Avstriji, ki so pripravile Pot Hitlerju. Svoj poziv je končal z besedami:
^ «Proletariat na Koroškem ima slavno revolucionarno Preteklost. V njem spe še neprebujene revolucionarne energije; te je treba mobilizirati za narodnoosvobodilni °J, za boj proti krvavi Hitlerjevi tiraniji, za mir in brat-vo med narodi, proti sistemu narodnega zatiranja sploh n tako postaviti proletariat na čelo narodnoosvobodilnega
u'J;[a koroškega ljudstva. Organizirajte hitro in smelo odbore Delavske enotnosti!»
V pismu z dne 25. oktobra (tovarišu Matiji na Gorenjskem) pa Pokrajinski komite KPS za Koroško že oroca «da se stanje jasni», da delajo «zelo širokopotezne Je”*' da snujejo pokrajinski odbor OF, pokrajinski j avstrijsko protifašistično fronto, da organizirajo notno delavsko in študentovsko vodstvo in da že dozore-jo priprave za pravo ljudsko vstajo.
Mesec kasneje, 26. decembra, odgovarjajo na pismo tovariša Franca Leskoška - Luke glede organizacije protifašistične fronte. Tovariš Luka jih je namreč opozoril, da morajo zelo paziti, da bi pri organiziranju protifašistične fronte med avstrijskim ljudstvom ne bili narodno nestrpni.
V poročilu, ki so ga pisali centralnemu komiteju KPS, opisujejo torej, kako so organizirali protifašistično gibanje v Borovljah. V mestu samem so organizirali le odbore DE, medtem ko so v okolici osnovali rajonske komiteje OF. V tem odboru sta poleg Slovencev dva delavci- od njiju en Avstrijec. Sekretar RK za boroveljsko okolico je Avstrijec. Organizirajo tudi udarne grupe de-lavstva ter Narodno pomoč, ki svoje delo navezuje na tradicijo Rdeče pomoči. Ustvarili so'tudi stike z Beljakom. Predlagali so tudi tovariše v pokrajinski odbor OF.
Na vzhodu smo bili zelo navdušeni nad vsemi temi vestmi iz zahodne Koroške. Tudi pri nas smo formirali odred ( vzhodno-koroški). In ko smo ustvarili še zvezo med vzhodno in zahodno Koroško, smo spoznali, da naš trud ni bil zaman.
«LE VKUP. . . UBOGA GMAJNA!»
Dan je bil prekrasen! Zdelo se nam je, da se je Roz okopal v bistri studenčnici. Iz našega taborišča v žinganci smo videli vsako hišico po vasicah, posejanih ob Dravi. Hitlerjevski grad Humberg se je sončil kot gad
SlkajOČ° glav°' ki Pa J° bo zdaj zdrobila gorjača, ki uničuje strupad. Slovenska naselja od Kot-
klJJJČa 1celovških vrat, Brd pa bo Bilčovsa, Vesce, Vsi c^mon CC ° ^ostanJ so se grela v zimskem soncu, makntoni °?aZ°';ah ^P04,0 koroške zemlje in kakor zamaknjeni strmeli v široki vijoči se pas bleščeče se in
preteče Drave. Janez Kranjc, ki je nedavno prišel z enoto
s Primorskega, mi je mežiknil, radostno pokazal na Gure in dejal:
«Danes zvečer pošljem fante tja čez. Tvegana stvar! Fantje pa so kar navdušeni!»
Vtem je pritekel s straže mlad partizan in zašepetal z zaskrbljenim glasom ;
«Eden gre po frati v strelcih proti nam...»
Spogledali smo se, potem pa je zaoril splošen krohot. Nasmejali smo se do solz, Kranjc pa je povpraševal fanta:
«Kako pa more iti en sam v strelce, ko to počne le več ljudi?»
Fantu se je posvetilo, da ga je temeljito polomil. Šele pred dnevi je bil mobiliziran, pa revež še ni poznal partizanskega izrazoslovja. Da bi ga potešil, ga je Kranjc vprašal :	J
«Povej raje, kako je doma v Obirski?»
Fantu smo pravili Obirski Matjažek in bil je sin najemniške družine. Doma je bilo pet bratov in sedem sestra. Ker se niso mogli preživljati le od posestva, ki so ga dobili v najem od Niederdorferja iz železne Kaple, je oče s starejšimi sinovi delal v gozdu. Matjažek je ušel iz nemške vojske in mu je jezik še vedno delal preglavice.
«Osenca je že skoraj vsa v nemških rokah, Sončna se pa še drži,» je bleknil Matjažek, ker ni prav dobro razumel vprašanja.
Zbledela je podoba idilične sončne Koroške. Obirski Matjažek nas je nehote dregnil v bolečo rano.
«Ali je že toliko priseljencev na Obirskem?» je začudeno vprašal Kranjc.
«Teh pa sploh ni. Dva grajska lovca sta, ki ne znata slovenski. Le posestva so njihova. Po večini so Thurnova. In še Pečnikov grunt je kupil neki Nemec, tako da je res že skoraj vsa Osenca v nemških rokah.»
«Pri nas v Beli,» je dodal Podpesnikov Johan - Primož, «je podobna slika. V Osenči je vse grajsko, le Mal-her, Plaznik in Pavlič so se obdržali...»
«V Lepeni ni nič bolje,» se je vmešal še Hrevelnikov Johan, ki je bil najemniški sin posestva, ki je pred kratkim postalo lastnina Leitgebovih bogatašev «Grof je posegel za najlepšimi grunti. Rastočnika je ogoljufal za Osenco, nato pa dokupil še Mlačnikov grunt, tisti, kjer les tako hitro raste, da ga sproti še posekati ne utegneš.*
«Ti si tako na domačem?» je zinil Mihi, da bi ga zbodel. Johanova mati je namreč v sorodu s prejšnjimi, pravimi lastniki posestva na Hrevelnikovem. Johan pa se ie razburil :
«O, na domačem, to pa že! Delaš ko črna živina, potem pa Leitgeb pošlje svojega gozdan a pa sto metrov lesa.»
Vtem je Obirski Matjažek začel nekaj šteti na prste. Naposled je dvignil glavo in povedal :
«Na Obirskem so grajski Zgornji in Spodnji Jamnik, Kožlak, Malovršnik, Bistričnik, Majdalenekar, Obojnik, Jers, Ražovnik, Pečnik, Vajnžič, Ivan, Trplak...» Nato se' je malce oddahnil, spet dvignil prste in začel naštevati: «V Kortah ima grof Stefanovo posestvo in pa planini Grintovc in šenkovc. Steinacher, tisti nacist z Miklavčevega, pa ima na Obirskem Sobrovo, Hojnikovo, Fladerni-co in skoraj polovico Obirja, kjer sta marot in stan. Potem ima še Niederdorfer lepo Hariševo, Sirk pa Pečnikov in Ropračev grunt.»
Matjažek si je obrisal pot s čela, ko je končal. Potem pa so naštevali še drugi fantje: Johi je prevrtal vso Lepeno, Lojz Belo, Mihi Remšenik. V eni sami občini so našteli nad šestdeset posestev, ki so bila nekdaj last domačih kmetov.
Nato so fantje polegli pod košate smreke in zadremali. Morali so se odpočiti, kajti zvečer bodo šli v patruljo. Kranjc pa si je vse zapisal.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
23. oktobra 1976
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubljar*.
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finenčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
trd.iaL Jzrr *!?_".
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska Trst
zveze Časopisnih založnikov FIEG
PRED BLIŽNJIMI PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI V ZDA
ZADNJE TELEVIZIJSKO SREČANJE
ODLOČILNO ZA FORDA IN CARTERJA
Trenutno uživa demokratski kandidat določeno prednost - Zagonetno vprašanje, komu bodo oddali glasove pristaši poraženega Reagana
NEW YORK, 22. — Čez nekaj ur se prične zadnji in odločilni televizijski «dvoboj» med zdajšnjim a-meriškim predsednikom Geraldom Fordom (republikancem) ter njegovim najresnejšim tekmecem ob priliki bližnjih predsedniških volitev, demokratom Jimmyjem Carterjem. Možnosti, da Carter porazi svojega nasprotnika, so realne, vsekakor pa velja, kakor splošno menijo politični komentatorji, da se bosta oba morala presneto potruditi za zmago; to pomeni, da bo zmagovalec odnesel le nekaj več glasov kakor poraženec, a v tem smislu bodo odločilni glasovi tistih, ki se. po svoječasnem «zatonu» desničarja Ronalda Reagana, kateremu so bili naklonjeni, še niso opredelili ne za Forda ne za Carterja.
nimanje ameriškega prebivalstva zanju precej ohladilo, in sicer, ker naj. bi niti prvi niti drugi ne imel do-, volj močne osebnosti oziroma zadostnega čara. Skratka, Američani jima očitajo (enemu bolj, drugemu manj), ako smemo verjeti raznim poizvedovalnim agencijam, da ne ustrezata idealnemu liku moža, ki bi znal odločno vladati tako obsežni zvezni držarvi:
Po prvem televizijskem srečanju se je na vrhu preferenčne lestvice, znašel Ford, in to po zaslugi svojih razmotrivanj o gospodarskem položaju oziroma potrebnih gospodarskih ukrepih v državi. Drugo srečanje pa je prineslo zmago Carterju bodisi, ker je razvil sprejemljivo teorijo o nadaljnji zunanji politiki ZDA, zlasti pa, ker se je Ford «spekel»
arterja.	i	^ j1- -	--
Nočni televizijski «match» bo torej | ob «nerodni» trditvi glede sovjetske
res odločilen, tembolj, ker si ga bo po nekaterih cenitvah ogledalo samo kakih 70 milijonov Američanov proti 100 milijonom ob priložnosti prvega televizijskega soočenja med kandidatoma. To kaže, da se je za-
vojaške moči v vzhodnoevropskih državah. Preferenčni naklon se torej sedaj nagiblje v Carterjevo korist, tako je včerajšnje Gallupovo poizvedovanje pokazalo, da ima demokratski kandidat šest točk pred-
nosti pred Fordom — 47 proti 41. Točke se pač nanašajo na stopnjo naklonjenosti, ki so jo povprašanci izkazali med poizvedovanjem enemu ali drugemu.
Anketa tudi kaže, da bi se predsedniških volitev moralo udeležiti izredno nizko število volivcev. To naj bi šlo pripisati nekakšni dolgočasnosti volilne kampanje, vendar pa v tej zvezi nekateri pravijo, da kampanja nikakor ne bi mogla biti živahnejša, .kolik.or so izginili z dnevnega reda trije važni problemi; rasizem, Vietnam, Watergate.
Kdo ima največ izgledov za izvolitev, bo torej pokazalo televizijsko srečanje, ki se bo zaključilo jutri zjutraj okoli 4. ure' po našem času.
.......m...................................
DO LETA 1985 NAJ BI JIH ZGRADILI 20
Polemike ob vprašanju jedrskih elektrarn
Parlament l>o začel obravnavati to proble-matiko sredi novembra • \ prašanje varnosti
MANTOVA, 22. — V pričakovanju, ne gre prezreti možnosti katastrof, da bo sredi novembra parlament Poleg tega gre všeti še običajno o-začel z razpravo o izredno pomemb- nesnaženje, ki ga take elektrarne nem vprašanju energije, se v Italiji povzročajo: najbolj običajno je. da vnemajo žolčne polemike o gradnji ; se znatno dvigne temperatura jezer jedrskih elektrarn. Zadnjo ofenzivo ali rek, v bližini katerih so elek-na tem področju so sprožila zaseb- tramo zgradili. Računajo na pri-
na podjetja, ki so se združila v konzorcij SPIN in ki so včeraj sklicala v Mantovi tiskovno konferenco, da bi seznanila časnikarje in javno mnenje s svojimi predlogi za gradnjo jedrskih elektrarn v Italiji.
Izhodišče za vsakršno razpravo o tem vprašanju je ugotovitev, da bo čez deset let država potrebovala dvakrat več energije kot danes. Spričo nevzdržnih stroškov za nafto je Enel zahteval naj do leta 1985 zgradijo vsaj 20 jedrskih elektrarn. Vse kaže, da je ta energetski načrt osvojilo tudi ministrstvo za industrijo, ker kot so poudarili na posebnem srečanju v Pavii — ni mogoče zmanjšati potrošnje energije. Vprašanje je seveda, kaj bo s tem v zvezi sklenil parlament, vendar vse kaže, da je večina naklonjena jedrskim centralam. Osnovni problem, ki je tudi jabolko spora, pa je. kdo bo zgradil elektrarne? Kakšna reorganizacija bo potrebna, da bo lahko italijanska industrija prispevala h gradnji v največji možni meri?
Doslej so nakazali dve rešitvi; prva, kateri naj bi bilo naklonjeno ministrstvo za industrijo, predvideva ustanovitev neke vrste konzorcija za gradnjo elektrarn, konzorcija, ki naj bi ga vodila podjetja v skupini Finmeccanica - IRI. Ta podjetja naj bi se tudi obvezala, da bi v največji možni meri ovrednotila doprinos zasebne industrije, ki pa bi vsekakor odigrala podrejeno vlogo. Po drugem načrtu pa naj bi Enel neposredno vzdrževal odnose z talijan-skimi podjetji.
Prav tako pomembno in še nerešeno vprašanje je za kakšno tehnologijo se bo odločila vlada. Zaenkrat kaže, da so naklonjeni sistemu PWR Westinghouse s presurizirano lahko vodo in sistemu BWR - General E-lectric z vrelo vodo, ker naj bi sistem CANDU ne dal dovolj jamstev. Finmeccanica, ki ima vse ameriške licence, lahko zgradi elektrarne z obema sistemoma, medtem ko so zasebna podjetja v SPIN specializirana v eni sami tehnologiji (PWR), ki pa je vsekakor tista, ki jo uporabljajo v največji meri. Gre za precej enostaven proces, ki pa zahteva zelo visoko tehnološko raven: v reaktorju jedrska reakcija razvija toploto, ki jo ohlajevalni sistem, v katerem kroži voda pod visokim pritiskom «ukrade». Ta voda odda toploto drugi v posebni posodi in prav ta para poganja turbine.
Če je večina izvedencev naklonjena jedrskim elektrarnam in se polemika vnema le ob vprašanju, kakšne naj bodo in kdo jih bo gradil, se nekateri drugi izvedenci zavzemajo tudi za izkoriščanje drugih energetskih virov kot sta sonce in geo-termična energija. Eden od teh je milanski profesor Zorzoli, ki trdi, da bo prisilna nuklearizacija Italije koristila predvsem ZDA. Zaradi tega je treba izkoristiti že prej omenjene energetske vire, ki med drugim ne onesnažujejo okolja in so praktično zastonj. Najbrž se bo težko izogniti gradnji jedrskih elektrarn, vendar je tudi pri tem vprašanje mere in seveda varstva o-kolja, ki je že itak izpostavljeno o-nesnaženju.
Kar zadeva varnost teh elektrarn gre poudariti, da doslej niso povzroči« vélikih nevšečnosti, vendar pa
mer, da ko bo pri Caorsu dograjena elektrarna se bo temperatura reke Pad dvignila poprečno za tri stopinje.
Zanimivo pa je vsekakor, da medtem ko je vprašanje jedrskih elektrarn razdvojilo javno mnenje v drugih državah in prebivalstvo budno nadzoruje zadevno načrtovanje je v Italiji javno mnenje še zelo ravnodušno do tega vprašanja. E-dina izjema je organizacija «Italia nostra», ki odločno zavrača to tehnologijo, ker da bi dokončno pokvarila okolje. Tako stališče je najbrž težko braniti, ker napredka ni mogoče zavračati kar tako «a priori», načeti pa je treba vprašanje jamstva in varnosti. Posledice morebitnega «a-tomskega Sevesa» bi bile nepopisne.
Italijanska vojska oborožena s taktičnim jedrskim orožjem?
RIM, 22. — Po včerajšnji ostri razpravi v obrambni komisiji poslanske zbornice, se je danes vnela zelo živahna razpirava o novem lovskem letalu MRCA, ki ga Italija gradi skupaj z Veliko Britanijo in ZRN, tudi v obrambni komisiji senata, kjer je podtajnik Caroli odgovarjal na zadevna vprašanja senatorjev Nina Pastija (neodvisna levica) in Arriga Boldrinija (KPI).
Podtajnik je pojasnil, da je sporazum o gradnji letala podpisala Mo-rova vlada, vendar pa ga bo moral ratificirati parlament. Dodal je tudi, da bo letalo tehnično na v:šku in da ne bo imelo tekmecev ne v evrooskem ne v svetovnem merilu, saj je pripravno tako za obrambno kot tudi za ofenzivno nalogo in bo lahko oboroženo tudi s taktičnim in jedrskim orožjem.
Senatorja sta tila nezadovoljna z vladnim-' pojasnili zlasti še, ker bi j bil strošek za letalo upravičen le, če bi ga uporabili kot vektor jedrskega taktičnega orožja, kar pa bi lahko vodilo Italijo v tekmo za jedrsko oborožitev.
---S tem--v zvezi je socialistični poslanec Cicchito naslovi, obrambnemu ministru vprašanje, v katerem zahteva pojasnila o jedrski oborožitvi italijanske vojske.
PO OBSODBI NEKEGA LJUBLJANSKEGA SODNIKA V KRANJU
«Krošnja brez korenin»
Ljubljansko «Delo» odgovarja na sovražne napade določenega tuje*a tiska
*
iT' -iPm,
Demokratski kandidat Jimmy Carter se rokuje s svojimi pristaši ob koncu volilnega zborovanja
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiuiiiiiiiH
STOPNJEVANJE STRATEGIJE NAPETOSTI, KI KORISTI LE NAJBOLJ REAKCIONARNEM KROGOM
«Corriere della sera», FIAT in STANDA tarče najnovejših terorističnih napadov
Atentat na sedež avtomobile štirih
milanskega dnevnika zgolj demonstrativne narave - Ogenj uničil Fiatovih uslužbencev - Znatna škoda v neapeljski blagovnici
MILAN, 22. — Po hudih izgredih | pravil svoje delo — nekaj minut
JOHANNESBURG. 22. - Policija .je danes vdrla v neko srednjo šolo v črnskem «satelitskem» mestecu Sowetu. in aretirala 16 orofe-sorjev ter 62 dijakov. Hkrati so policijske sile ves dan strogo nadzorovale strateške točke Johannesburga.
Ker o vsej zadevi ni bilo uradnih vesti, menijo opazovalci, da gre za tako imenovane preventivne u-krepe spričo bojazni, da izbruhnejo v raznih krajih Južnoafriške republike novi izgredi temnopoltih prebivalcev.
VČERAJ V TOLMEČU
Nemški Rdeči križ izročil bolnišnico iz montažnih delov
TOLMEČ. 22. — Predstavniki nemškega Rdečega križa so danes dopoldne v Tolmeču izročili italijanskim kolegom novo bolnišnico iz montažnih delov, ki jo je Zahodna Nemčija darovala za potresence. Bolnišnica bo obratovala v Tolmeču vse do trenutka, ko bodo obnovili staro bolnišnico, ki jo je porušil potres, nato pa jo bo italijanski Rdeči križ uporabljal za nujne posege drugod v državi. Bolnišnico sestavlja osem ločenih stavb, v katerih je 210 ležišč. Slovesne izročitve so se udeležili predsednik deželnega sveta Pittoni, odbornik za zdravstvo Romano ter predsednika, nemškega in italijanskega Rdečega križa Luettgen in Masini.
vandalskih dejanjih, do katerih je prišlo v sredo med splošno stavko, ki jo je oklicala sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL, da podkrepi nasprotovanje delavskih množic proti najnovejšim varčevalnim ukrepom Andreottijeve vlade, je biio iombardijsko velemesto ponoči .in., .davi. zopet, .tarča,. Iiududel-nih skupin. Med predvčerajšnjimi in današnjimi nasilnimi dejanji ni v bistvu nobene razlike: veže jih
pred predvidenim pokom.
Policisti in karabinjerji so zaslišali vrsto prič, ki so jim povedali,
nih napadov na delavske in proletarske množice, ki se odvijajo «ob podpori revizionistov». V letaku je še rečeno, da je .treba maščevati
da so nekoliko poprej videle štiri: tovariša Bruna in vse druge pomo-
skupni kriminalni načrt, katerega cilj je ustvariti v Italiji vzdušje skrajne napetosti. Četudi se podpisniki raznih letakov pri sprejemanju odgovornosti za atentate in podobne zločine izdajajo za nekakšne revolucionarje v progresističnem smislu. sp njihove metode izrazito fašistične narave; tega se zaveda tudi delavski razred in sploh vsa demokratična javnost, ki jim pač ne bosta nasedla.
po najnovejših Pozno sinoči so
Toda ozrimo se zločinskih napadih, mimoidoči ..zapazili pred glavnim vhodom v poslopje, kjer se nahajajo uredništvo, uprava in tiskarna znanega dnevnika «Corriere della sera» (Ul. Solferino), sumljivo parkiran avtomobil fiat 500 bele barve z zvočnikom na strehi. Iz slednjega se je širil zvok magnetofonskega traku: «V vozilu je peklenski stroj, ki se bo razpočil čez nekaj sekund; oddaljite se.» Ljudje so takoj telefonsko obvestili naj-bližnjo karabinjersko, postajo, tako da je marešalo De Simone, strokovnjak za onesposabljanje, eksplozivnih naprav; . lahko pravočasno o-
uiinniiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiitiiiiiiimiiiiiiimiiimtuiJJiiiiiiiiiiiiiHiimmiiiiimiimitiiiiiiiiiiifi!iiiiimiiiiiiiiimimiii|i>miiiiiiiiimiiiiiiimiii|iiiiil
Priprave na konferenco o Rodeziji
Predsednik rodezijske rasistične vlade Jan Smith se je včeraj v palači narodov v Ženevi sestal z britanskim veleposlanikom pri OZN Ivorom Richardom, ki bo predsedoval konferenci o Rodeziji, ki se bo začela v četrtek 28. oktobra. Ob koncu razgovora je rodezijski premier poudaril, da je bolj optimist kot včeraj in da se bo v kratkem znova sestal z Richardom. Včeraj sta odpotovala v Ženevo botsvanski predsednik Khama in zunanji : minister Mogwc, Id bosta prisostvovala konferenci kot opazovalca.. Na jsliki:. Ivor Richard s časnikarji
esebe, dva moška in dve ženski kako so se naglo oddaljile od parkiranega fiata. Uvedena je bila seveda stroga preiskava.
Preiskovalci so prepričani, da je šlo zgolj za demonstrativno dejanje. Magnetofonski trak je imel pač ravno ta namen, da mimoidoče, pa tudi ljudi v poslopju «Corriere della sera» opozori pred nevarnostjo; v resnici so: imeli več kot dovolj časa, da se spravijo na varno.
V fiatu 500 so karabimerji našli letak samozvanega «oboroženega od-
JANCSO
OBSOJEN
TURIN, 22. — Turinsko kazensko sodišče je danes zvečer obsodilo na štiri mesece zapora pogojno in lia 80 tisoč lir globe madžarskega režiserja Miklosa Jancsoja, scenaristko Giovanno Gagliardo in producenta Giorgia Venturinija. Vsi trije so bili obtoženi, da so se pregrešili zoper javno moralo s filmom «Vizi privati, pubbliche virtù». Sodniki so nadalje odredili zaplembo filma. Jancscjev film je zaplenilo državno pravdništvo v Rimu, nato pa je poslalo vse akte turinskim kolegom, ki so bili pristojni za kazenski postopek, ker so delo prvič vrteli v njihovem sodnem okrožju. Današnji obravnavi je prisostvoval le producent Venturini. Jancso je poslal predsedniku sodnega zbora telegram, v katerem je poudarit, da se ne bo udeležil procesa, ker «ta moj film sc ne razlikuje od vseh ostalih, ki so razgaljevali vprašanje oblasti.» Po obsodbi je zagovornik madžarskega režiserja napovedal, da bo vložil priziv in pondaril, da je opolzkost le pretveza za zaplembo filma, ki je politično delo in raz-galjuje rovarjenje oblastnikov. Dodal je tudi, da v Italiji vrtijo veliko opolzkih filmov, ki pa jih nihče ne preganja, ker nimajo politične vsebine.
Po današnji razsodbi turinskega kazenskega sodišča še postavlja vprašanje ali nismo pred novim primerom «Last tango», Bertoluc-cijevega filma, ki je bil po nalogu kasacijskega sodišča sežgan.
delka Bruno Valli». Gre za skupino, ki je prevzela odgovornost za krvavi poskus ropa v. cukrarni v Argelatu • (Bologna), med katerim je bil umorjen karabinjerski brigadir Lombardini jn . ranjen neki drug orožnik. V Bologni se ravno sedaj odvija sodna obravnava proti brigadirjevim domnevnim ubijalcem.: Oddelek «Bruno Valli» si lasti tudi odgovornost za predvčerajšnji roparski napad na podružnico denarnega zavoda Cassa di risparmio v Colornu (pokrajina Parma); tedaj so štirje z revolverji in puškami o-boroženi ter zakrinkani moški odnesli iz banke vsoto okoli 10 milijonov lir, a med akcijo niso storili žalega osebju oziroma strankam. Podpisniki letaka naglašajo, da gre tako pri omenjenem ropu kot pri demonstrativni akciji proti milanskemu dnevniku za člen v dolgi ve-
rjene tovariše, z druge strani pa o-svoboditi zaprte tovariše; za to bodo poskrbeli pripadniki «oborožene revolucionarne fronte».
Na drugi strani so bili v Turinu izvršeni štirje atentati preti ravno toliko avtomobilom uslužbencev tovarne Fiat. Nezribhči so jih skoraj do kraja sežgali. Gre za tri fiate 124 in fiat 127, ki so bili last 37-letnega Aurelia Pesceja iz Lu-risie (Cuneo), 54-letnega Marca Turca iz Tricaseja (Lecce), 59-letnega Vincenza Mussa iz Belmoneteja (Rieti) ter 28-letnega Fausta Cec-chinellija. Politični oddelek turin-ske kvesture je kajpak uvedel strogo preiskavo. Odgovornosti za a-tentate si doslej še ni nihče prevzel.
V Neaplju pa je .fantomatično gibanje «Giustizieri d’Italia» izvršilo bombni atentat proti veleblagovnici STANDA, ki je povzročil precejšnjo gmotno škodo. Tildi ,v tern primeru je takoj posegel politični oddelek policijskega poveljstva. Omenjeno gibanje je vest o istovetnosti atentatorjev telefonsko posredovalo krajevnemu uredništvu milanskega «Corriere della sera» s pripombo, da je šlo za maščevanje proti «gra-bežljivcem STANDA» in proti . Ce-fisu.
Omenjene napade so obsodili številni predstavniki demokratičnih političnih strank in sindikatov, ki vidijo v njih oster napad na delavstvo in demokracijo v državi.
Konec prejšnjega tedna je okrožno sodišče v Kranju obsodilo na skoraj šest let zapora 56-letnega ljubljanskega sodnika Franca Miklavčiča zaradi izdaje in premišljenega delovanja zoper samoupravno skupnost svojih rojakov. Miklavčič se je namreč zavzemal za odcep Slovenije od Jugoslavije in za uveljavitev družbene ureditve, ki naj bi se zgledovala po zahodnih demokracijah. Poleg tega pa je pred časom objavil v tržaški reviji «Zaliv» protijugoslovansko nastrojen članek. Proces, ki .je imel znaten odmev v tujem tisku; so določeni nazadnjaški krogi izkoristili za strupen napad na jugoslovansko samoupravno družbo. Vsem obrekovalcem je ljubljansko «Delo» odgovorilo v včerajšnji številki v daljšem komentarju z naslovom .«Krošnja brez korenin».
«Sklepajoč po prvih odmevih v tujem tisku — poudarja ljubljanski list — lahko zapišemo, da je sodni obravnavi prisostvovalo tudi nekaj tujih poročevalcev z očitno vnaprej izdelanimi stereotipi obveščanja. S tem hočemo reči, da samoupravna skupnost narodov in narodnosti Jugoslavije, ni nekaj kar bi ne bilo očitno. Menda pa je bil del sveta prvič začuden, ko smo se v Jugoslaviji s samo nam lastno trmoglavostjo strgali iz dogmatičnih spon avtarkičnega socializma, spet drugič, ko smo na široko odprli meje. Vendar pa kaže, da je bil naš družbeni razvoj bistveno hitrejši od pripravljenosti avtorjev ocen, ki so hotele na različne načine razlagati fenomen nove Jugoslavije,, da sprejmejo Jugoslavijo takšno, kot je. Naj-’ večkrat pa so se ocene kotile tudi v na hitro spletenih gnezdih politične emigracije, a tudi v možganskih središčih političnih sistemov, ki so videli v samoupravnem socializmu predvsem nekaj novega; vse kar je novo pa po navadi objektivno ogroža utečena profitna razmerja, ki vidijo alfo in omego družbenega bistva v korporativnih bilancah, ne pa v stališču do cilja, ki si ga družba postavlja sama.
Zagatnost je bila potemtakem velika: kako zreti na samoupravni vsak dan, če je ta, prvič, dejanski, in drugič, samokritičen. Nekateri so se odločili za najlažjo pot: za stereotipe in so poslej prenašali besednjak hladne vojne tudi v naš čas. Skupni imenovalec je bil slej ko prej enak : komunizem duši vsako obliko demokracije; demokracija ni mogoča v brezstranskem sistemu. Takšno razmišljanje pa je tipično za razumevanje demokracije, ki hote spregleduje njeno razredno določenost, kar ne na koncu dokazujejo dogaiania v nekaterih evropskih državah in še kje».
Potem ko poudarja pravico samoupravne družbe, da je dolžna pojasnjevati edino sami sebi izbire svoje razvojne poti, list ugotavlja, da v takšnem pisanju tiči poskus agresivne reakcije vseh barv, ki si želi na vse kriplje zmanjšati ugled naraščajočih demokratičnih vrenj. So namreč sile — naglasuje list — ki še vedno 'Verujejo v bridko zgodovinsko izkušnjo o poklicani elitni aristokraciji velikanov odtujenega kapitala, ki naj vlada kaotični in nedoločeni skupnosti liudi. Znotraj tako opredeljenih družbenih okvirjev pa je možno vzpostaviti le formalno demokracijo, tako, da je logika kapitala nad njo, da bi lahko v odločilnih trenutkih posegla vanjo. Tako je bila objektivno zastavljena tudi platforma sodnika Miklavčiča, in prav dejstvo da je bila izraz enega, da se je morala zategadelj navezovati in potrjevati navzven, dokazuje, da je bila doma o-
Prizorišče novega zločinskega napada Settimo Milanese
Blizu Milana ugrabili priletnega gradbenika
Žrtev boleha za naduho, njegova žena pa ima srčno napako - Luigi Milani naj ne bi bil posebno bogat
rigi neizprosnega boja za komunizem spričo zaostritve.. kapitalistič ji je ravno tako. 64 let. Drugih sinov
MILAN, 22. — Odkar je namestnik državnega pravdnika dr. Poma-rici z dokajšnjo mero poguma odredil zaplembo morebitnih odkupnin, oziroma, da se družinski člani ali druge osebe, ki bi se pogajale z u-grabitelji glede formalnosti ža izpustitev ugrabljenca, podvržejo kazenskemu postopku, ni bilo v Milanu slišati o novih ugrabiteljskih napadih. Po razmeroma dolgem zatišju pa moramo zopet zabeležiti takšen primer.
Davi ob 7. uri je oborožena in zakrinkana roparska trojica čakala z avtomobilom «alfetta» rjave barve v neposredni bližini gradbišča v Ul. De Vittoria (Settimo Milanese) 64-letnega Luigija Milanija, družabnika gradbenega podjetja «Cardeni -Carini - De Lillo - Milani». Čim je žrtev stopila s svojega «forda», sta dva od treh banditov skočila nanj, ga pretepla in nato strpala v «al-fetto», ki je takoj odpeljala z veliko brzino.
Priletni Milani boleha za naduho in je pred leti izgubil sina, ki je podlegel srčni bolezni. Na srcu je bolna, in to, kot kaže, precej hudo, tudi njegova žena Piera Marasi, ki
ali hčera nimata. Zakonca Milani, ki bivata v trisobnem stanovanju v Milanu, naj bi po trditvah sosedov ne bila kdo ve kako bogata.
Ugrabitvi so prisostvovale tri o-sebe, sicer neka ženska, ki je sledila dramatičnemu prizoru s stanovanjske terase in dva delavca, ki sta uslužbena na omenjenem gradbišču (tam dvigajo luksuzno stanovanjsko poslopje). Priče so preiskovalcem posredovale pač vse, kar vedo, oziroma, kar so videle v zvezi z ugrabitvijo, tega pa v resnici ni mnogo,
Ugrabitelji so po vsej verjetnosti dolgo časa prežali na žrtev. Pred slabim letom dni so namreč (menda pripadniki iste tolpe) skušali u-grabiti Milanijevega sodružabnika Ercola Carinija, vendar jim to ni uspelo. Milani je tedaj svetoval Cariniju, naj si najame telesno stražo in res sta od tistega dne naprej oba krožila po mestu z «varuhom». V poslednjih dneh pa je Milani zahajal v službo prej kot Običajno ter se ni pobrigal za osebno varstvo, kar mu je bilo davi usodno.
Preiskavo o ugrabitvi je sprožil komisar milanskega letečega oddelka kvesture dr. Serra.
samljena ter zato v bistvu tudi malo nevarna za načine življenja samoupravne skupnosti kot take. Zato se je morala slej ko prej zlomiti, zato je morala biti sankcionirana z nujnimi varovalnimi sredstvi organizirane družbe.
Po ugotovitvi, da so bile nekatere točke omenjene platforme povzete celo po emigrantskih virih se list sprašuje, ali je mogoče na taki o-snovi animirati množice danes,, če jih ni bilo možno včeraj? Odgovor, ni dvoma, je negativen in vtkan v ves povojni družbeni razvoj v Jugoslaviji. Opozoriti pa velja, da sta strupeno poročanje o Jugoslaviji in strupeno delovanje zoper samoupravno skupnost le pola enega in istega pojava — totalnega boja zoper vsako novo obliko konkretne demokracije.
Pomoč za kmetijstvo na potresnem območjn
Na predlog pristojnega odbornika Del Gobba je deželni odbor na zadnji seji odobril načrt za posege v korist kmetijstvu na območju, ki ga je prizadel majski potres. Načrt, ki se oslanja na deželni zakon štev. 35 iz letošnjega julija, predvideva skupen izdatek v višini 6 milijard 75 milijonov lir. Večji del sredstev (3,5 milijarde) bodo potrošili za obnovitev živega in neživega kapitala, 120 milijonov bodo namenili sirarnam, poldrugo milijardo lir bodo potrošili za nabavo živine, in sicer prek konzorcija «Friulcarne», 1 milijardo 250 milijonov pa bodo razdelili med živinorejce, ki so ’ kljub potresu vztrajali pri svojem poslu na prizadetem območju.
RIM, 22. — Državno podjetje za poseganje na tržišče s prehrano (AIMA) bo dobavilo naši deželi večje količine osnovnih življenjskih potrebščin (predvsem mesa, masla, o-lja, itd.), ki jih bodo zadružne organizacije nato razpečevale med prebivalstvom na potresnem območju po nadzorovanih cenak. Ustrezno obveznost je sprejel predstavnik ravnateljstva AIMA D’Agostino na včerajšnjem srečanju v Rimu z deželnim odbornikom za delo, zadružništvo in obrt Dal Masom in odposlanstvom zadrugarjev iz Furlanije-Julijske krajine.
Založba «Lipa»
(Nadaljevanje s 1. strani)
ljalo pod fašizmom, ko je cenzura načrtno onemogočala izdajanja naših knjig.
Kronika navaja kot rojstni dan založbe Lipa 3. julij 1951. leta, leta 1955 se je združila s podjetjem Lipa in se preimenovala v Primorsko založbo Lipa, ob ustanovitvi Časopisno - založniškega podjetja Primorski tisk pa je prevzela današnji naziv Založba Lipa.
Črtomir Kolenc je nato spregovoril o programski usmeritvi založbe. Dejal je, da je prvotni program upošteval potrebe najširšega kroga primorskih ljudi, knjige so morale biti zato dostopne in poceni. Kasneje je pri založbi izdalo svoje knjige, predvsem leposlovne, veliko število avtorjev, med katerimi je velko takih, ki predstavljajo sam vrh slovenske književnosti. Kolenc je dejal: «V zvezi s poezijo kaže še posebno opozoriti na Pesniške liste, ki so z 32. številko zaključili četrti letnik. Pesniške liste izdaja Založba Lipa v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska, kar je pomembna manifestacija enotnosti slovenskega kulturnega prostora.» Kolenc je pripomnil, da izhajajo v Pesniških listih tudi tuji avtorji, založba pa redno izdaja tudi prevode italijanskih avtorjev.
Kolenc je nato spregovoril o finančnih vprašanjih. Založbe se namreč večkrat srečujejo s finančnimi težavami, ki so velikokrat objektivnega značaja. Majhno tržišče omejuje možnosti predvsem zahtevnejši literaturi, zato so založbe primorane izdajati tudi takšno čtivo, ki gre zlahka v promet. Slovenske založbe so danes dogovarjajo, sodelujejo in iščejo novih rešitev za vedno plodnejše delo.
Svoje izvajanje je Črtomir Kolenc zaključil z besedami;
«V svoji funkciji pospeševalca kulturnega dogajanja na Obali in na Primorskem bo založba gojila stike z zamejstvom in tamkajšnjim založništvom,, ostajala bo most do sosednje italijanske kulture in bo skušala prispevati, da bodo tokovi izmenjave tekli v obe smeri.»
Po slavnostnem govoru je direktor založbe Lipa Slavko Sušnik predlagal delavskemu svetu ustanovitev posebne knjižne nagrade Srečka Kosovela. Nagrado bodo podelili vsaki dve leti za najboljše leposlovno delo slovenskega avtorja. Id ga je založba izdala v dveletnem - razdobju. Prvič bo nagrada podeljena leta 1978. Delavski svet je predlog soglasno sprejel, V imenu združenja slovenskih založnikov je k jubileju Lipe čestital Martin Žnidaršič.
Svečanost je ubrano zaključil kulturni program, ki so ga izvajali orkester koprske glasbene šole. recitatorja in oktet koprskih študentov, v vhodni avli muzeja pa so si prisotni lahko ogledali okusno urejeno razstavo del, ki so doslej izšla pri založbi Lipa.