Št. 19. V Ljubljani, 12. maja 1906. Leto II. Izhaja vsako soboto in velja po poiti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 v. Na naročbebrez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani Breg štev. 12. GLASILO POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. Inserati se računajo za celo stran 36 K, za s / 3 strani 25 K, za */ 5 strani 18 K, za '/. strani 9 K, za 'l i0 strani 5 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Mala naznanila po 20 vin. od petit-vrstice. Za Vilharjev spomenik! Notranjci smo sinovi skalnatega kraškega sveta,' ki nam sam ob sebi ne nudi posebno ugodnih podlag za naše gospodarstvo. Ti težavni pogoji nas silijo, da smo resni in trezni gospodarji, ki si izbojujemo s težkim delom iz neprijaznega sveta svoj obstanek. Ta lastnost nam je le v korist. Motil bi se pa oni, ki bi mislil, da nam hladno računajočim manjka toplega čuvstva. Krasno pesem častimo pri nas bolj kot kje drugod. Zato tudi nismo pozabili moža, ki nam je zapustil prelep pesniški zaklad, — svojega rojaka Miroslava Vilharja. Letos po leti preteče 35 let, kar je umrl notranjski slavec. Že brž po njegovi smrti so se culi glasovi, da nam je poplačati dolg, ki ga ima od Vilharja slovenski narod, z bronastim spominom. Zamirali so spet glasovi in zopet rastli, a pozabili nismo nanj nikdar. Letos smo prispeli tako daleč, da izpolnimo svojo obljubo. V središču Notranjske, v Postojni vzraste še to leto spomenik Miroslavu Vilharju. V Vilharju častimo pravega narodnega pesnika. Njegove preproste in vsakomur umljive pesmice so postale las.tnina vsakega slovenskega pevca. V njem pa častimo tudi notranjskega politika. Bil je naš delavni zastopnik v deželnem zboru kranjskem, narodov buditelj in požrtvovalen voditelj. V njem častimo prijatelja kmetskega stanu, čigar nasprotnikom je prav krepko zaklical: „Če kdo zaničuje težavni moj stan, — ta nima al’ srca, al’ nima možgan!“ Spomenik bo v čast Notranjski. Domačini in tisočeri tujci, ki obiskujejo Postojno, se bodo zavedali, da znamo častiti svoje velike može. Zato Vas poživljamo, da priskočite na pomoč odboru, ki se trudi, da postavi Vilharju primeren spomin. Vprizorimo mu slavnosti in priredimo zbirke. Znani slovenski umetnik Repič je že izdelal krasen kip Vilharja, domač obrtnik pa postavi kameniti temelj. Pomagajmo vsak po svojih močeh, da rešimo svoj dolg našemu Vilharju, in da se v čast Notranjcem in ponos vsem Slovencem odkrije'letos septembra meseca spo¬ menik našemu slavcu. Politične vesti. Samo za meščansko stranko ! Pod tem geslom se je poslanec kmetskih občin notranjskih, dr. Krek, potil za zmago klerikalcev v Ljubljani. Samo za kmeta smo, se usti isti Krek na kmetih za svoj mandat! Ljubljanski samo meščanski stranki je napisal ognjevit oklic, „nadkmet“ je bil na shodu v Ilirski Bistrici. To dvoreznost, s katero se ta človek norčuje iz kmetov, smo odkrili zadnjič. Nato Krek molči kot grob. Napisi na državni železnici na bodoči progi Celovec-Trst bodo — vsaj tako se je razglasilo — nemško- slovenski. Mesto da bi protestirali Slovenci, ker se bo v Čisto slovenskih krajih šopirila nemščina in sicer celo na prvem mestu, so zagnali Nemci krik, da se jim s tem sklepom dela grozna krivica. In ker je stara resnica, da kdor kriči in trka, tudi dobi, se je bati, da se Nemcem celo ugodi. Hrvatski sabor se je zbral v sredo k prvi seji. Iz volitev je izšla madjaronska stranka, ki je preje imela velikansko večino, kot manjšina. Ima namreč le še 36 med 88 voljenimi poslanci, in še med temi je par mandatov po Kuenovskem načinu prisleparjenih, tako, da jih morda par zavržejo. Opozicija šteje 52 po¬ slancev, med njimi je 30 poslancev „združene hrvatsko- srpske oporbe“, 18 „starčevičancev“ in 4 izven strank. Brez dvoma odstopi v kratkem času stari ban Peja- čevič, in postane ban kak pošten Hrvat. Zmago hrvatske opozicije proslavljajo po vsem slovanskem jugu z ne¬ popisnim navdušenjem. Nastopila je za narod hrvatski nova doba svobode. Državni zbor avstrijski se zopet otvori 15. maja. Ministrski predsednik Hohenlohe se sedaj pogaja z vsemi strankami zaradi volilne reforme. Poslanec Ploj Stran 196. notranjec Letnik II. je ministrskemu predsedniku izjavil, da ne more gla¬ sovati za reformo, če se ne upošteva zahteve, da dobimo na Štajerskem 8, na Koroškem pa 2 mandata. Posl. Fer- jančič in Plantan sta se izjavila nap ram ministr¬ skemu predsedniku, da sta za splošno, jednako volilno pravico, da pa se mora zagotoviti varstvo napram zlo¬ rabi prižnice in spovednice, in da se mora štajerskim in koroškim Slovencem dati več zastopnikov. Pritožila sta se tudi zoper brezobzirno postopanje vlade, ki je tako nenadoma bila sklicala kranjski dež. zbor. Mini¬ strski predsednik je obljubil, da se kaj takega, ko je bilo ravnanje vlade glede sklicanja zadnjega zasedanja, ne bo več zgodilo. Delegacije bodo letos zborovale dvakrat: v juniju na Dunaju, v jeseni pa v Budimpešti. Občinske volitve na Dunaju. Da Dunaju vlada že dalj časa neomejeno krščansko-socijalna stranka. Prišla je do gospodstva zaradi naravnega nasprotstva, ki obstaja med kristjani in Židi. Slabe lastnosti židovskih oderuhov so vedno sveža agitacija za krščansko-socijalno stranko. Dejstvo pa, da je nazadnjaška, klerikalna in da nazgor vedno liže, ji spodjeda priljubljenost. V sredo so se začele občinske volitve. Udeležili sta se jih prav¬ zaprav le 2 stranki: krščansko-socijalna in socijalno- demokratična. Prvi volilni dan se je iztekel za kleri¬ kalce prav neprijetno. Socijalni demokratje so izmed 21 mandatov priborili 7 in sicer 4 na novo. In če bi Listek. Tri smrti. Ruski spisal Tolstoj. (Konec.) Medtem pa je sedela v drugi sobi ob bolniški postelji njena sestričina in jo skušala premeteno pri¬ praviti na smrt. Pri oknu je mešal zdravnik neko pijačo. Bolnica je sedela v postelji v beli ponočni obleki, obložena z blazinami in gledala tiho svojo sestričino. Nakrat jo pretrga z besedami: „Oh, ljuba moja, nikar se ne trudite spraviti me, ne delajte z menoj kot z otrokom. Jaz sem kristjana, jaz vem vse. Vem, da ne bom dolgo več živela . . . vem, da bi bila v Italiji, če me bi bil moj mož preje poslušal, in morebiti, ne, gotovo bi bila sedaj zdrava, vsi so mu to rekli. A kaj je sedaj storiti? Bogu se je tako dopadlo. Mi vsi smo veliki grešniki, vem to . . . toda v milost božjo zaupam . . . vse bo odpustil... mora vse odpustiti. Samo sebe skušam izprašati... Veliko grehov imam na vesti, ljuba moja ... a sem tudi veliko trpela! Skušala sem potrpežljivo pre¬ našati svoje gorje . . .“ „Ali naj pokličemo duhovnika, draga moja?“ poseže vmes sestričina. „Tudi lažje Vam bode, ko bodete vsem odpustili. ..“ Bolnica pokima z glavo. „Oh Bog, odpusti mi!“ je šepetala. Sestričina je šla venkaj in pomigala duhovniku ter rekla s solzami v očeh proti soprogu: „Angelj je to!“ Soprog je jokal, ne bila vsa moč v rokah krščanskih socijalcev, bi bilo padlo še par okrajev. Volitve na Francoskem so se izvršile pod geslom: za ločitev cerkve od države ali proti! Kleri¬ kalci so bili razkričali po vsem svetu, da se hoče cerkve oropati, duhovnike preganjati, vero zatreti itd., kakor pri nas. Nasprotne stranke pa so se izrekle, da naj se država in cerkev vsaka zase čisto samostojno razvijajo. In ljudstvo francosko je pri volitvah, na podlagi splošne, jednake volilne pravice izvršenih, odločilo proti kle¬ rikalizmu. Večina nove zbornice je ostro protiklerikalna. Klerikalci so izgubili celo vrsto mandatov. Znatne poraze pa so doživele tudi one stranke, ki so hotele plavati nekako v sredi. Dopisi. Glas iz mlekarne v Vremski dolini. V „Sl.Nar.“ od 28. aprila je neki dopisnik iz Goriškega pisal o naši mle¬ karni, da je nepotrebna, dani na pravi podlagi ustanovljena, daje v nezanesljivih rokah itd. To pa je popolnoma neres¬ nično. G. Maks Dekleva j e za ustanovitev mlekarne v Vrem¬ skem Britofu že delal, ko na Zavrhku na ustanovitev mlekarne niti mislili niso. Dopisnik se izraža o tem, zakaj se je v Britofu ustanovila zadruga, zakaj ne no¬ sijo kmetje mleka v Zavrhek na Primorsko, da je naša mlekarna mrtvo rojeno dete. Na njegov slabo utemeljeni duhovnik pa šel v sobo. Starka je bila še vedno v ne¬ zavesti in globoka tišina je vladala v prvej sobi. Čez pet minut je prišel duhovnik nazaj, zravnal gube svoje obleke in popravil lase. „Bog bodi hvaljen!" je dejal „gospa je sedaj mirnejša, rada bi Vas videla," Soprog in sestričina sta šla k njej. Bolnica je tiho jokala in uprla svoj vpogled na razpelo. „Srečo ti želim, ljuba moja!" je dejal soprog. Hvala! Kako lahko mi je sedaj! Kako nepopisno prijetno čustvo me obhaja!" in lahek smehljaj ji je krožil okoli usten. „Kako je vendar Bog milostljiv! Ni res? Milostljiv in vsemogočen!" In zopet je vprla svoje solzne oči v razpelo in goreče molila. Naenkrat se ji je zdelo, da se je nečesa domislila, Po¬ migala je soprogu. „Nikoli mi nočeš storiti, zakar te prosim", je dejala z slabim, jecavim glasom. Soprog je stegnil vrat in udano poslušal. „Kaj, ljuba moja?" »Kolikokrat sem ti rekla, da ti zdravniki nič ne vedo! »Imamo priprosta zdravila . . . prečastiti mi je pravil o tem .. . neki rokodelec je tu nekje . .. pošlji ponj .. .“ „Po koga?" »Moj Bog! Ne razume!" Bolnica je nagr- bila čelo in zamižala. Zdravnik se ji je približal in prijel za roko. Žila ji je bila slabeje. Pomignil je so¬ progu. Bolnica je to zapazila in gledala prestrašeno. Sestričina se je obrnila proč in jokala. »Ne jokaj, sebe in mene trpinčiš", je dejala bolnica, »to mi vgrabi zadnjo trohico miru." »Ti si angelj" je zaklicala sestri¬ čina ter ji poljubila roko. »Ne, tu me poljubi... le mrtvim poljubljamo roke ..." Letnik II. NOTRANJEC Stran 197. dopis mu odgovarjamo sledeče: Mlekarna v Britofu je v središču cele vremske doline, kjer je največ posest¬ nikov, ona na Zavrhku pa stoji čisto na samem, daleč okrog ni nobene hiše. Vsak trezno sodeč človek mora pripoznati, da ta mlekarna ni na mestu, da posestniki iz Vrem in Britofa ne bodo nosili mleka tako daleč na Primorsko, ker si zadrugo na Kranjskem lahko sami osnujejo, kjer jim je bolj pripravno. Mi ne bodemo nosili mleka čez vodo, ker ni nobene brvi ne mostu; v veliki vodi nam je črez sploh nemogoče priti. Grda laž je, da od naše mlekarne zadružniki odstopajo, na¬ sprotno : imamo vedno več udov, v naši mlekarni raste množina mleka vsaki dan. Mi delujemo tako po ceni, kakor malokatera mlekarna; prostor za mlekarno nam je odstopil gospod Maks Dekleva brezplačno, za kar smo mu dolžni biti hvaležni. — Kako bode uspevala naša mlekarna, to je popolnoma naša stvar, to naj ne skrbi gospodov črez vodo. Ako bi bili za svojo mlekarno tako skrbni kakor ste za našo, potem bi bili že izplačali svoje dolgove. Nam sicer niso nič mar vaši dolgovi in vaša nepotrebna mlekarna, in bi se tudi ne bili zmenili za Vas, ako bi nas pustili v miru. Naša mlekarna je ustanovljena na korist ljudstvu, ne pa v politični namen. Katera mlekarna je bolj na mestu, to se bode samo pokazalo v kratkem času. „Košansko pevsko društvo 11 je priredilo 6. maja prvič veselico. Vspela je prav dobro. Obširna Še isti dan je bolnica preminila in ležala na mrtvaškem odru v sprejemni sobi velike hiše. V tej velikej izbi, dobro zaprtej sobi je sedel dijakon in bral nosljaje in jednolično Davidove psalme. Visoki srebrni svečniki so razprostirali svetlo, grozno luč voščenih sveč po bledem, čistem čelu mrličevem, po težkih, voščenobledih rokah, na trde gube mrtvaškega prta, ki se je pri kolenih in prstih visoko vzdigoval. Dijakon je mirno bral dalje svoje psalme, ne da bi jih razumel; čudno so doneli in se porazgubljali glasovi v velikej, tihej sobi. Sempatje je bilo čuti iz daljne sobe otroške glasove in otroški ropot. »Svoj obraz zakrivaš, in ljudje se begajo 11 se je glasil psalm. „Ti pokličeš duha nazaj, in ljudje mrjo in se spremene v prah. Ti jim pošlješ svojega duha in zopet vstanejo, in obličje zemlje je oživljeno. Gospod bodi hvaljen na veke!' 1 Mrličin obraz je bil oster in veličasten. Nič se ni genilo, niti na mrzlem čelu, niti na trdo stisnjenih ustnicah. Bila je je sama pazljivost. Ali je sedaj razu¬ mela te besede? Mesec pozneje se je dvigala nad grobom pokojnice mramornata kapela. Na grobu voznikovem ni bilo še nobenega kamena; le zelena trava je krila grobljo, ki je bila j edino znamenje prošlega življenja človeškega. „To ni lepo od tebe, Serijuša 11 , je dejala nekega dne kuharica iz postaje, „da ne kupiš Fedorju nobenega šolska dvorana je bila natlačeno polna. Vspored se je nad vsa pričakovanja lepo izvršil. Moški zbor, 54 pev¬ cev, pel je 8 večjih zborov prav precizno, Deklamacija gdč. Milke Samsove je zelo ugajala. Mnogo smeha je izvabil navzočim „Kovačev študent 11 , ki so ga igrali sami društveniki. Najbolj sta ugajala Meta — gospa nadučiteljeva in študent Janez — gospod Anton Rotar, pa tudi drugi so svoje uloge imenitno rešili. Pri tej priliki smo pa opazovali tudi udanost in ljubezen društvenikov do svojega predsednika-pevovodje. Takoj po predsednikovem pozdravu je nastopil g. Dragotin Ambrožič ter med krasnim govorom podal iznenadenemu pevovodju gosp. Janku Gradu prekrasno taktirko iz cedrovine ter okovano s srebrom in zlatom, katero so mu darovali udani društveniki. — Solznih oči se je zahvalil gosp. Grad društvenikom za prekrasen dar, zagotavljajoč jih, da bode z vso vnemo deloval za pro- cvit in napredek društva. — Odkrito povemo, pričako¬ vali smo mnogo od društva, a takega napredka v tako malem času pa vendar ne! Po pravici smo Košanci ponosni na svoje društvo. Ljudska šola — kraj molitve za klerikalno zmago. Na Golu pri Vipavi se je vršila dne 5. aprila občinska volitev. Nasprotna stranka je rabila vsa mo¬ goča sredstva, da bi prišla pri tej volitvi na površje. Med drugim se je poslužila klerikalna stranka tudi ljudske šole. Po poduku je zapodila tukajšna učiteljica kamena. Preje je bila zima, a zakaj sedaj ne držiš besede? Bil je, že enkrat pri tebi, da bi ga zahteval od tebe; če mu ga ne kupiš, te zadavi. 11 „Ali ga more¬ biti nečem? 11 je odvrnil Sergij. „Kupil bom kamen, kakor sem obljubil... takega za eden in pol rublja... tega nisem pozabil, a pripraviti si ga je treba. Kakor hitro bom imel priliko iti v mesto, pa ga kupim. 11 Saj en križ bi mu bil postavil! 11 je vpil star kočijaž. „Da, da, to ni lepo... čevlje pa nosiš... 11 „Kje pa naj dobim križ? Iz polena ga ne morem narediti! 11 „Kaj govoriš tu od polena? Vzemi sekiro in idi v hosto in si ga iztesaj. Mala jelka je zato jako dobra. Pojdi precej zgodaj in ti ni treba dati čuvaju žganja. Pred par dnevi sem zlomil pri vozu ročnico; posekal sem drevesce in si napravil novo ... in nihče ni vprašal po tem. 11 Prihodnje jutro, še predno se je začelo daniti, je vzel Sergij svojo sekiro in šel v gozd. Bila je rosa in razprostirala se je čez vse medla in nesvetla odeja, katero še niso prodrli solnčni žarki. Na vzhodu je bilo malo svetleje, in medla luč je odsevala z neba, na katerem so blodili mali oblački. Nič se ni ganilo, nobena bilka na tleh, nobeno peresce na visokih vejah dreva. Le frfotanje ptičev v vrhovih dreves ali malo šumljanje na tleh je sempatje kršilo gozdno tišino. Nakrat po¬ seben, drugačen glas ... ki je utihnil na robu gozda. Zopet ga je bilo čuti in zopet se je ponavljal v jednakih odmerih; prihajal je izpod nog jednega izmed nepre- Stran 198. Letnik II. NOTRANJEC učence in učenke neklerikalnih starišev iz šole. Kleri¬ kalnih starišev otroke pa je pridržala v šoli, da so z njo vred molili pet očenašev in pet češenamarij za klerikalno zmago pri občinskih volitvah. Nadalje je zapovedala pridržanim učencem moliti tudi doma v isti namen ter strogo zapovedala o tej molitvi molčati. — Torej tako daleč smo prišli! Kaj ni sveta dolžnost vsacega učitelja, enako tudi učiteljice, da napeljuje učence na medsebojno ljubezen, prijateljstvo in slogo? V tem oziru se pa godi pri nas ravno nasprotno. To nepremišljeno dekle, v politiki gotovo nezrel otrok, naj bi ščuvala naše otroke proti nam, vzbujala v njih srcih sovraštvo, ki pri otrokih ne more biti drugačno kot osebno, in že v nežni mladosti srd do napredne stranke. Gospodična učiteljica, dobro bi bilo tudi, da se naučite ljudem odzdravljati, ko Vas pozdravijo, kajti vedite, da pozdraviti je olika, odzdraviti je pa dolžnost. Domače vesti. Ravnateljem meščanske šole v Postojni je ime¬ novan g. Josip Brinar. Iskreno čestitamo! Slovensko delavsko pevsko društvo ,Slavec 1 v Ljubljani je sklenilo, da priredi dne 3. junija, na binkoštno nedeljo popoldan na vrtu ljubljanskega Narod¬ nega doma veliko slavnost v korist Vilharjevemu spomeniku. To vest beležimo z radostjo in zadoščenjem. „Slavec“, eno prvih slovenskih pevskih društev, se je prvi odločil položiti svoj dar spominu notranjskega slavca. mičnih dreves. Neki vrh je zatrepetal in njegovo bujno perje si je nekaj šepetalo; senica, ki je sedela na svoji vejici je žvrgolela, zletela dvakrat semintja, ter se majaje z repkom vsedla na drugo drevo. Sekira je pela vedno bolj zamolklo ob drevesnej korenini, bele trske so frčale po rosnej travi, in lahno pokanje je bilo čuti za vsakim udarcem. Drevo se je streslo, nagnilo, a se zopet zravnalo ter prestrašeno zibalo na svojih koreninah. Trenotek pozneje je bilo vse tiho; drevo se je nagnilo znova in deblo je zopet zastokalo in zahreščalo ter lomeč si svoje veje padlo po dolgem na vlažno zemljo . . . Penica je žvrgolela in letela v daljavo. Vejica se je otresla, ob katero je za¬ dela s svojimi peroti, ter padla z vsem svojim perjem na tla ter obležala. Mirni vrhovi dreves so moleli po- nosnejše v novo, prosto nebo. Prvi žarki so prodrli skozi prosejno oblačje, se zasvetili na nebu ter razsvetili zemljo in daljavo. Megla se je začela valovaje dvigati iz dolin, rosa se je leske¬ tala in svetila v temno-zelenej travi in mali beli oblački so hiteli po modrem nebesnem oboku. Ptiči so frfetali v goščavju in žvrgoleli v sreči, kakor da bi bili pijani radosti. Sočno peresje si je šepetalo vesele, mirne skrivnosti, in veje živih dreves so šumele hitro in sve¬ čano nad mrtvim drevom, ki je ležal na zemlji . . . Za „Ilirskega Sokola*' v Ilirski Bistrici so da¬ rovali : Br. Gabrijel Brinšek nabral za petje in sprem- ljevanje s harfo v veseli družbi v hotelu ,.Tomšič“ 4 K 64 vin.; nadalje nabrala v veseli družbi v hotelu „Ilirija“ br. Josip Brinšek in Avgust Ludvik 12 K (darovalci Mazi Fran, Perne Josip, Domicelj Miro, Ludvik Avgust, Gajšek Ivan, Paradis Dragotin, Friskič Štjepan in Brinšek Josip). Skupaj 16 K 64 v. — Iskrena hvala ! Iz Zagorja. V nedeljo dne 6. t. m. je bil voljen županom podobčine Zagorje g. Ignac Fatur. Splošna želja je bila, da pride on na ta stolec, vsled česar je dobil pri volitvah največ glasov. Mož je umen gospodar, in upamo, da bode tudi nam dobro gospodaril. Vinski semenj v postojnski jami se je izvan- redno dobro obnesel. Vipavci so razstavili veliko mno¬ žino svojih izbornih desertnih vin, in tudi vzorci navad¬ nega vipavskega vina so lahko vsakega prepričali, da pridelujejo Vipavci vino, ki lehko tekmuje z najboljšimi vini druzih vinskih pokrajin. Vipavci so se vdeležili semnja v nepričakovano velikem številu in tudi vde- ležnikov iz bližnje okolice je bilo veliko ; pričakovali pa smo večje število kupcev iz Gorenjske in Ljubljane, kateri bi se pri tej priliki lahko prepričali c kakovosti vipavskega vina. Vseh udeležnikov je bilo nad 1200. Izbrana vina so nastavili graščak g. K. Mayer, gospa Schwickertova, Kmetijsko društvo vipavsko, gosp. Al. Ferjančič iz Slapa, gosp. Ivan Lavrenčič iz Vrhpolja, gosp. St. Habe iz Goč, gosp. Perhavc in Hrovatin iz Vipave in še mnogo druzih. Gosp. Ivan Vrčon in Vrh¬ polja je razstavil in tudi prodal svojega izbornega Vrh¬ poljca, ki je znan že iz Valvazorjevih časov pod imenom „Kindermacher“. To brez dvoma najfinejše desertno vino, kar ga pridela naša dežela, je prodal g. Vrčon po 130 K hektoliter. Po tako visoki ceni se menda še ni prodalo nobeno vino kranjskega pridelka. — Pevsko društvo „Postojna“ je pelo več lepih zborov in veliko pripomoglo k živahnosti in zabavi. Tudi postojnska godba je svirala več komadov, dokler je trajal vinski semenj. Poleg vinske poskušnje imeli so plesoželjni tudi živahno plesno zabavo. Vrle postojnske gospice so potem, ko se je gosp. Anton Ditrich v znesenih besedah spo¬ minjal našega dičnega Miroslava Vilharja, uporabile ugodno priliko in nabrale med udeležniki 19*3 K za Vilharjev spomenik. Mlekarski tečaj v Logatcu se je pričel 17. aprila. Vsprejelo se je 10 učencev iz vseh delov dežele, katere so poslale večinoma mlekarske zadruge, da se po kon¬ čanem tečaju posvetijo mlekarstvu. Učenci so bili veči¬ noma stari od 16 —24 let. Večidel so delovali že prej v mlekarnah. Zanimivo je, kako se čisto priprosti kmetski fantje z velikim veseljem uče teških predmetov n. pr. kemijo, bakteriologijo, splošnega mlekarstva, sirarstva, živinoreje, živinozdravilstva, knjigovodstva, računstva, spisja itd. Upati je, da vstrajajo vsi do konca, in da bo vspeh izvrsten. Izven pouka morajo učenci od jutra do večera delovati praktično v mle- Letnik II. NOTRANJEC Stran 199. karni, nekateri pri siru, drugi pri maslu, tretji pri hlajenju in odpošiljanju svežega mleka in četrti pri parnem kotlu. Vsaki teden se vloge premenjajo, da jim je dana prilika se poučiti vsestransko nele teoretično, ampak tudi praktično. Ta tečaj nadomestuje začasno bodočo mlekarsko šolo, ki je Slovencem neobhodno potrebna. Kletarski tečaj. C. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, B. Skalicky, priredi v petek, dne 18. t. m. pri državni kleti v Podbrjah pri Št. Vidu nad Vipavo kletarski tečaj, združen s poskušnjo umno kletarjenih in sortiranih vin lanskega pridelka iz državne trtnice na Slapu pri Vipavi. Poleg predavanja o umnem kle¬ tarstvu in novejših izkušnjah na tem polju bode raz¬ pravljal imenovani o sredstvih, s katerimi bi se dal zboljšati promet z vipavskimi vini. Ker je pred vsem zadnje vprašanje vitalnega pomena za vipavske vino¬ gradnike, bi bilo želeti, da se tega tečaja posebno posestniki in vinogradniki iz cele vipavske doline udeleže v obilnem številu. Požarna bramba postojnska je imela v ne¬ deljo slavnostno razdelitev kolajn postojnskim ognje- gascem. Po običajni maši v proslavo svojega zaščitnika sv. Florijana, korakali sta postojnsko in velikootoško gasilno društvo z godbo na čelu pred slavnostno okra¬ šeno županijsko hišo, kjer jih je nagovoril g. župan Pikel, G. načelnik gasilcev Martin Petrič pa je s pri¬ mernim govorom pojasnil pomen odlikovanj in blagi namen gasilnih društev za človeštvo. Odlikovancem, katerih imena smo že v zadnjem listu navedli, je potem gospod župan razdelil kolanje. G. načelnik je potem prosil gosp. župana, da naj blagohotno izvoli sporočiti vdanostno zahvalo vsih odlikovanih pred prestol ce¬ sarja, kateremu so navzoči zaklicali trikratni „živio!“ Pešpot ob kolodvorski cesti v Postojni od Narodnega hotela proti kolodvoru so pričeli delati v pretečenem tednu. Take poti smo si že več let želeli. Z njo bo gotovo vstreženo vsem, ki hodijo peš na kolo¬ dvor. Osobito v deževnem vremenu, ko je cesta vsled obilega prometa blatna, bo pešpot velike vrednosti. Nujno potrebno bi bilo, da bi tudi cestni erar kaj sličnege napravil ob državni cesti proti Rauberkomandi in od pokopališča do Kazarja. Trg postojnski bi s ta¬ kimi poti pridobil nekaj boljših sprehajališč in bi bilo letoviščarjem in obiskovalcem postojnske jame, ki mo¬ rajo sedaj ob deževnem vremenu po nepotrebnem gaziti blato, jako ustreženo. Ako je merodajnim krogom res kaj na tem, da se promet tujcev res pospešuje, naj pričnejo z dobrimi zgledi. Treba je le nekoliko dobre volje. Kar se je dalo n. pr. v Logatcu napraviti, bo tudi v Postojni mogoče. Zaradi razmer v mlekarni v Kočah je prišlo 9. maja do kazenske obravnave pri deželnem sodišču v Ljubljani. Vsi člani predstojništva in nadzorništva mlekarske zadruge v Kočah so se imeli zagovarjati, da so v bilanci za 1. 1905 vedoma napravili in potrdili napačne navedbe. Zgodovina te zadruge je znana. Da se je ločil od mlekarne Orehek in okolica in si ustanovil novo mlekarno v Prestranku, je imelo razne vzroke. Ne le, da so Kočani zabavljali orehovskim zadružnikom, da je njih mleko slabše, in ne le, da so neopravičeno pridrževali vse posneto mleko pri zadružnikih, ki so bili v bližini mlekarne, in so Kočani bili proti zahtevi, da se posneto mleko sorazmerno razdeli, tudi dejstvo, da je za Orehovce veliko prikladnejše, če stoji njihova mle¬ karna v Prestranku, je sililo k ločitvi. Prestranek je sredi občine in ob železnici. Troški odvažanja so tedaj znižani in trpežnost mleka močno povzdignjena, ker ga ni treba v poletni vročini voziti tako daleč na kolodvor. Po ločitvi je prišlo do spora, ker 1. 1904 naenkrat mlekarna ni izkazovala nobenega dobička. Bilanca v resnici, to je dognala sodna obravnava, ni bila pravilno izdelana in je vsebovala nekatere napačne podatke. Vendar je sodnija vse obtožence čisto opravičeno opro¬ stila, ker se ni moglo dokazati, da se je to vspričo majhne izobrazbe in izvedenosti obtožencev zgodilo vedoma in z zlim namenom, in je predstojništvo le hotelo zabraniti izplačanje kakega dobička, ker bi sicer šla zadruga na kant. Nesreča. Amdrej Vilhar po domače Mihovcev iz Velikega Otoka, 25 letni posestnikov sin je delal poleg drugih delavcev v postojnski jami neko pot. On in še par druzih so kopali potrebni materijal za nasipanje pota izpod neke skale. Pri tej priliki se skala prevrne in pade na Vilharja, ki je bil takoj mrtev. Pogreša se sodnijski sluga v Postojni g. Jože Kozlevčar. V torek je šel od doma in nikdo ne ve kam. Sluti se, da se je vsled svojih obupnih družinskih razmer usmrtil. Prosveta. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 171. vodstvena seja se je vršila v sredo dne 2. maja 1906 v družbinih prostorih v „Nar. domu“. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), Aleksander Hudovernik (bla¬ gajnik), Luka Svetec (namestni prvomestnik), dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic in dr. Pavel Turner. Svojo odsotnost je opravičil Anton Porekar. — Potem, ko je prvomestnik Tomo Zupan ob 3. uri popoldne otvoril sejo z običajnim pozdravom, se je sklenilo, da se nabavijo popolnoma umetnostno izdelani družbini nabiralniki za denar, ako se oglasi dovolj odjemalcev za nje. Posamezni komadi ■ bodo stali krog 10 kron ter bode odjemalcem v naprej vplačati družbin potrošek za nabiralnik, ki pa ne pre¬ neha biti družbina last. Sklenilo se je, da se bodo odslej objavljali v vsakoletnem družbinem vestniku pri imenih posameznih podružnic tudi oni zneski, koje bodo skupile za „narodni kolek“. Potem ko se je rešilo „kavino vprašanje 11 ter podjetju koroških Slovencev za njihov »Učiteljski dom“ votiralo 200 kron in rešilo še nekaj drugih prošnja za podpore, je zaključil prvomestnik ob j 3 / 4 7. uro sejo. Stran 200. NOTRANJEC Letnik II, Japonsko šolstvo. Japan ima 5 vseučilišč, namreč 2 državni, 3 zasebne, med temi eno za ženske. Ljudska šola je brezplačna in obvezna, analfabetov skoro ni. 3 '/ 2 milijona učencev pohaja 27.015 državnih in 600 privatnih ljudskih šol, v katerih uči 84.000 učiteljev. Ljudska šola ima 4 razrede. Iz nje se more stopiti v kakšno višjo šolo in še v pripravljalno akademijo in končno v vseučilišče, kjer traja pouk 6 let. Pouk je brezplačen. Japan ima L30 državnih in 40 privatnih deških gimnazijev, 20 državnih in 40 privatnih dekliških višjih šol, 72 tehnih, 125 državnih in 15 privatnih obrtnih industrijalnih šol, 120 strokovnih šol (za glasbo, poljedelstvo, vojništvo in trgovino) ter 47 učiteljišč. Učiteljski muzej nadkriljuje malone vse evropske zavode te vrste. Sredi krasnih nasadov v eni izmed najlepših ulic v Tokiju se nahajajo muzealna poslopja. Tu se nahaja biblioteka, čitalnica in vse šole od zabavišča do univerze. Izložene predmete more vsakdo uporabljati za naukovno svrho, če mu to dovoli uprava. Narodno gospodarstvo. Poučno potovanje v Solnograd (v pincgavsko dolino) priredi c. kr. kmetijska družba pod vodstvom mlekarskega nadzornika g. Legvarta drugo polovico prihodnjega tedna. Namen je v prvi vrsti nakup ple¬ menske živine pincgavske pasme za živinorejsko za¬ drugo v Selcih, obenem pa je potovanje poučno, da se naši živinorejci osebno prepričajo o visoki stopinji tamošnje živinoreje. Potovanje bo trajalo 3 dni, in je za priliko nakupa lepe plemenske živine že poskrbljeno. Tamošnja kmetijska družba gre našim izletnikom v vsakem oziru na roko. Potovanja se lahko udeleži vsakdo, ki se pravočasno oglasi pri c. kr. kmetijski družbi kranjski. Seveda bi priporočali, da se ga udeleže le tisti, ki imajo res namen kupiti ali pa se poučevati. Kdor se želi potovanja udeležiti, naj se takoj obrne na c. kr. kmet. družbo, ki mu da vsa potrebna pojasnila. Dan potovanja še ni natanko določen, skoro gotovo bo odhod že v sredo ali četrtek. — Potovanje bo jako zanimivo, ker je Solnograška izmed vseh avstrijskih dežel glede živinoreje in planšarstva prva. Poročilo nam je obljubljeno. Občni zbor mlekarne in sirarne v Postojni se je vršil v nedeljo dne 6. t. m. Kakor kaže računski zaključek, je imela zadruga 60.639 K 40 h denarnega prometa. Zadružnikov je bilo 128 z 140 deleži. Vsega mleka je zadruga 1. 1905 dobila 192.348 / torej 26.488 l več nego v letu 1904. Upravnega dobička je imela zadruga v pretečenem letu 4095 K 27 h, od katerega se je letos pridjalo rezervnemu zakladu 3675 K 27 h, tako, da znašata rezervni in stavbni zaklad konci leta 1905 skupno 8071 K 78 h. Občni zbor je soglasno sklenil zidati še letos zadružno mlekarno po predloženih načrtih na prostoru, ki ga je mlekarni brezplačno od¬ stopilo tržko oskrbništvo postojnsko. Posojilnica za II. Bistriški okraj je imela glasom računskega zaključka za 1. 1905 denarnega pro¬ meta 950.053'03 K. Pregled posojilničnega premoženja izkazuje, da ima imetja 677’493‘39 kron, medtem posojil v skupnem znesku 466\554'16 K in drugod za¬ loženega denarja 112.098-16 K. Hranilnih vlog je pri tej posojilnici bilo 1. 1905 skupaj 617.740’02 K, s kapi- talizovanimi obrestmi 641.139-38 K. Čistega dobička je bilo 3018'85 K. Ž njim je naraste! upravni zaklad na 30.621-97 K. Zavod je tedaj trden in močan. Po¬ sojilnica obrestuje vsakomur vloge po 4 V 2 0 .) in plačuje rentni davek sama. Mlekarskih zadrug imamo Slovenci 140 in sicer jih je na Kranjskem 70, na Slov. Štajerskem 10, na Goriškem 34, v ostalem Primorju 10, na Koroškem 6. Hroščevo leto imamo letos v postojnskem okraju. Dobro bi bilo. ko bi županstva pravočasno ukrenila, kar zahteva dotični zakon glede pokončavanja hroščev. Ker se samice takoj iz početka oplode in zle¬ zejo takoj zopet v zemljo, kjer ležejo svojo zalego, zato prepozno pobiranje hroščev nič ne pomaga. Po¬ zneje ostanejo na drevju le samci, ki so le toliko škodljivi, kolikor na drevji objedo. Na mlada drevesca ne smemo pritrjevati vrvi za perilo. Kadar je močan veter, se lahko globoko zarežejo v skorjo in s tem škodujejo drevescu. Plesnoba se odpravi iz sodov, ako se jih dobro izsuši in se vanje vlije 30 procentne žveplene kisline. Sod se večkrat prevali in preobrne, da so vsi deli soda znotraj mokri. Žveplene kisline je treba le toliko vliti, da pomoči notranje dele soda. Ko se je to zgodilo, se še sod izmije dobro z mrzlo vodo. Napenjanje govedi. Kolikokrat se zgodi, da zabrede goved v deteljo, in koliko živali je že zaradi- tega obolelo in poginilo. Zadnje sredstvo proti napen¬ janju je, da se žival zabode, vendar postane tako žival manj vredna. Dobro je tudi, če damo živali piti vode, kateri smo primešali pest drobno stolčenega oglja. Najbolj varni pa smo, če sejemo med deteljo (pravi) kimelj, in sicer 2 do 4 kg na ha. Kimelj raste povsod, kjer raste detelja, in sicer prav dobro: Živali lahko pasemo potem po taki detelji in je ne bo nikdar napenjalo. Žaklje zaznamujemo lahko z vsako oljnato barvo, vendar je firn,ež zmešan s sajami najboljše barvilo, če so Žaklji suhi. Če ni časa, da bi se posušili, primešamo še terpentina. V hlevu, kjer pitamo vole mora biti napol temno. Skušnja uči, da se voli v svetlih hlevih ne debele dobro. Če je hlev svetal, stoje voli mnogo, če je hlev temen pa leže največ mirno na tleh, kakor bi napol spali. To pa priporočamo le za pitanje. Redkvice ne pregosto sejati! Vzrok, da redkvica ne napravi debelih glavic je ta, da se pregosto seje. Seme navadno ni krivo neuspehu, ampak le napačno sejanje. _ Letnik II. NOTRANJEC Stran 201. Po svetu. Vojna mornarica avstrijska ima skupaj lil ladij z 156.442 tonami in se je preračunalo za letos, da se zanjo porabi 93 miljonov kron. Naša nasprotnica Italija ima skupaj 187 vojnih ladij z 324.970 tonami in porabi za vojno mornarico letos 123 miljonov kron. Italija ima posebno veliko število oklopnic prve vrste namreč 15 z 194.500 tonami, med tem ko ima Avstrija takih ladij le 3 z 31.800 tonami. Najdebelejši mož na svetu je bil brez dvoma ravno umrli hotelir v Wildenbergu na vzhodnem Pru¬ skem, Hans Fromm. Tehtal je 247 kg in umrl vsled bolezni v nogah. Pri zadnji pariški razstavi so se po¬ godili z njim, da ga za primerno odškodnino razstavijo. Fromm pa ni mogel v vagon, ker so bila vsa vrata preozka, v Voz za živino pa maral ni in zato ni šel na razstavo. Najstarejši mož sveta je, kakor poroča neki angleški list, star Bušmanec z imenom Sturrman. Nje¬ gova starost se ceni na 146 let, a dejstvo je, da je bil že pred 65 leti starček in da je njegov sin star blizu 100 let. Ta sin še živi. Rod Bušmancev izumira in starček je eden izmed redkih potomcev tega rodu. On govori še o času, ko ni bilo evropskega vpliva v deželi. On misli še vedno, da je svet okoli njegove koče le njegov in, da je on poglavar cele okolice. Klub visoki starosti je še vedno čil in zmožen za delo, ima krasne zobe, ki mu služijo še vedno kakor v mladosti. Največji parobrodi na svetu. Deveti zvezek nemškega časopisa „Nauticus“ popisuje trgovske ladije vseh narodov, ki imajo registriranih 12.000 ton (1 tona je 1000 kg). Tako velike ladije ima samo Anglija, Nemčija, Severna Amerika in Nizozemska, celo Francija in Belgija imata le po eno, druge države pa nobene. Na celem svetu je le 56 takih ladij, ki vsebujejo nad 12.0 f| 0 ton. Vseh teh 56 ladij ima 840.521 ton. Od tega brodovja orjakov odpade na Anglijo 31 ladij z 465.494 tonami, na Nemčijo 14 z 215.885 tonami, na Severno Ameriko 6 z 94.514 tonami, na Nizozemsko 3 z 37.610 tonami. Največja angleška parnika sta „Adri- atik“ in „Baltik“, vsaki z 23.763 tonami. Brzojavna žica in živalstvo. Vsak lovec ve, koliko jerebic si rani ob brzojavni žici perutnice in glavico. V Indiji in vroči Južni Ameriki menda mislijo opice, da so brzojavni koli in žice nalašč zanje na¬ pravljena telovadna orodja; pridno namreč telovadijo in plezajo po njih, se prekucujejo in preobračajo, kar napravi ni ravno v korist. Angleški list ,,Nature" je priobčil sledeča opazovanja nekega poštnega in brzo¬ javnega nadzornika na Javi. Žolne si stešejo v brzo¬ javnih kolih luknje v bližini izolatorjev. To tesanje jim povzroča veliko truda ker služijo za brzojavne kole navadno še živa kapok in teak drevesa, ki so trdna kot železo. Živalice mislijo, da šumenje in bren¬ čanje, ki ga opazujemo, ako položimo uho na brzojavni kol, prihaja od žuželk, ki so skrite v drevju. Na Nor¬ veškem so brzojavni koli na nekaterih progah obdani s kamenjen, da bolj trdno stoje. Opazovalo se je večkrat, da je bilo to kamenje razkopano in razmetano. Dolgo so si zaman belili glave, da bi uganili onega, ki jim nagaja in napravlja škodo. Slednjič so zasledili zločince bili so — medvedi, ki jih je premotil znani šum in brenčanje; mislili so, da se skrivajo v kamenju čmrlji in iskali medu, ki ga imajo jako radi. Za kratek čas. V gostilni. Natakar: Popotnik iž sobe št. 10. se pritožuje, da je dež prišel skozi streho in ga je premočil do kože. Gostilničar: Pripišite k računu eno krono za kopel. Pri zdravniku. Doktor: Zdaj mi pa povejte mati, katera noga vas boli? Ženica: Oh, tega pa ne vem ; doma v postelji je tista, ki leži pri zidu. Uganka. Koliko kravjih repov je treba, da zve¬ žemo zemljo z luno? Le enega, a ta mora biti dosti dolg. Na kmetih. Franca: Mati zakaj pa ne posta¬ vite strašila v njivo zoper vrabce? Ženica: Ni treba, saj sem jaz sama vsak dan na polji. Darovi za Vilharjev spomenik. Gospod Franc Sterle, žel. post. nač. v pok. v Ljubljani 5 K; gospod Planinc Anton, v Boštanju 2 K; gospa Fani Slaipah, Velika Loka, Dolenjsko 6 K; gospod Kavčič Ciril, Prezid 5 K; gosp. Ivan Ditrich, c. ki-, davčni oficijal v Litiji nabral pri odborovi seji planin, društva 15 K; na vinskem sejmu v Postojnski jami nabrale dra¬ žestne gospice 192 K 82 v. Srčna hvala! Odbor za Vilharjev spomenik. Notraujci, berite, širite in naročajte = ..Notranjca"! = Loterijske številke. Dunaj, 5. maja. 27 16 90 86 6 Gradec, 5. maja. 80 9 83 59 73 Tržne eene v Ljubljani. Semena : Stran 202. NOTRANJEC Letnik II. Mala naznanila. Tsata vrstica v teh oznanilih stane 20 vin. Pri večkratni objavi se dovoli primeren popust. Denar je poslati naprej. Plača sc lahko tudi s pismenimi znamkami. Slikarskega učenca sprejme Josip Inocento, slikarski mojster v Postojni. Wolfov slovensko - nemški in nemško > slovenski slovar, vezan in dobro ohranjen se kupi takoj. Kdo? pove upravništvo „Notranjca“ v Ljubljani, Breg štev. 12. Cementne cevi razne velikosti so po zmernih cenah naprodaj pri Jos. Dekleva v Postojni. Kašelj. Kogar kašelj nadleguje, naj rabi okusne in olajševajoče Kaiserjeve prsne karamele. 2470 notarsko poverjenih spričeval nam dokazuje, kako uspešno se jih rabi zoper kašelj, hripavost, katar in zaslinjenje. — Zavitek 20 in 40 vinarjev. — Edino pristne so one, ki imajo varstveno znamko »Drei Tannen«. Zalogo ima J. Hus, lekarnar v Vipavi. Več sto visokodebelnih sadnih drevesc prodaja po nizkih cenah krajni šolski svet v Postojni. Vreče od hmelja po 4 K komad ima naprodaj A. Thorausch, pivar v Senožečah, Notranjsko. Napravo apna odda po dogovorjeni ceni gospodarski odsek na Razdrtem. Leonh. Del-Linz, načelnik. Hrastova debla od 2B cm do 125 cm debela, različne dolžine, so po zmernih cenah naprodaj pri g. Ivan Marcu v Nova¬ kovem mlinu pod Planino na Vipavskem. Učenec ne pod 14 let star, tudi nekoliko nemščine vešč in po¬ štenih starišev, sprejme se v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. Esenca za kurja očesa. Najbolje sredstvo proti kurjim očesom, debeli koži, bradavicam itd. Steklenica z rabilnim navodom 70 h razpošilja: Lekarna pri Mariji Po¬ močnici v Vipavi. Izvrsten sir, prve, druge in tretje vrste ima na prodaj Ivan Vidmar, trgovec in lastnik mlekarne v Črnem vrhu, nad Idrijo. Izurjen strojni kurjač usposobljen za to delo išče službe, nastopi lahko takoj. Natančneje o tem pove Matevž Milharčič v Postojni. IL/£le!k:a,rz3_©, lan. sla:a,ran.a, -v ^ostojanl registrovana zadruga z neomejenim poroštvom. Računski zaključek in poročilo za osmo upravno leto 1905. Zadružnikov je bilo koncem leta 128 s 140 deleži. Med letom jih je pristopilo 15, izstopilo pa 6. Zadruga se je bavila le s prodajo smetane, svežega in posnetega mleka; sira in surovega masla se tudi letos ni delalo. Vsega mleka je zadruga dobila 192.347 litrov in sicer 137.368 litrov v Postojni in 54.979 litrov iz nabiralnice v Hraščah. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Imetje. Zadružno stanje (bilanca). Dolgovi. Redni občni zbor se je vršil dne 6. majnika t. 1. Čisti dobiček, ki je znašal 1. 1905 K 4095-27, se je razdelil tako: Nagrada blagajniku K 300'—, nagrada mlekarničnemu osobju K 120’—, rezervnemu zakladu K 3675’27; skupaj K 4095-27. Letnik II. NOTRANJEC Stran 203. Dražbeni razglas. Posojilnica za Stari trg-Lož in sosedstvo bode v tekočem, eventuelno prihodnjem letu prezidala svojo hišo. — V proračunu je nastavljen znesek za to okoli 35.000 kron. — V svrho oddaje tega dela se bode pri navedeni posojilnici vršila zmanjševalna dražba dne 20. maja 1906 popoldan ob 3. uri. Vsak dražitelj bo moral pred pričetkom dražbe položiti 10% vadij kot varščino. — Proračun, obris in stavbeni pogoji so na vpogled pri stavbenem odseku posojilnice. StsuTi trg' pri KaJse3s"u. dne 1. maja 1906. Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5- — za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3* — za osebo. Franc Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. —J~i— - Ui?ai* : ■ " ~~~= in trgovec ztatnisie in srefeerniiae, delničar prvih združenih tovarn ur »Union« v Bielu, Genovi in Glashiilte, .jjf Zarezano strešno opeko £3“ (Falz) navadno stresno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi = Karol Jelovšek = opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). POZORI BERITE! Majcenejša in nojhitrejša vožnja v Panika je s paraiki ..Seaeraaeaškego L!oyda“ iz BREMH9 v NER-YORK $ cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.", „Kronprinz \Vilhelm", „Kaiser Wihe!m der Grosse". Prekomorska vožnja troja soma S do 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navednega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARDU TAVČARJU KOLODVORSKE ULICE ŠT. 55. nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju“. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Kolorado, Mexiko, Kalifornijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Kolotnbo, Singapore, v Avstralijo i. t. d. Stran 204. NOTRANJEC Letnik II. »MNMMMMM LJUBLJANA Pred Škofijo 3 JOSIP KORDIH LJUBLJANA Pred Škofijo 3 priporoča H svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen $ kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen cgraha, vseh \rst trav s rafijevo ličje, travnišnice, mešane za suho J in mokro zemljo, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen fff- po nizkih cenah. Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno. V hiši gospe Helene Orešek o • zobozdravnik • iz Ljubljane, Špitalske ulice št. 7 0. SBVDL ‘A. s S % \ izvršujejo. Ordinira vsako soboto od 8. do 5. ure. Iščem štirinajstletnega vajenca za. svojo trgovino z raznim blagom. - - Ponudbe s spričevali Ivan Tomšič, Ilirska Bistrica. BSB Bagi Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! ar is © pivovarna„G. /UJEl^-jevi dediči v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12. priporoča svoje izvrstno marčno in na bavarski način varjeno pivo . v prid družbe sv. Cirila in Metoda. . Zaloge na Notranjskem so: v Idriji (založnik gosp. Franjo Didič, posestnik i. t. d.), v Št. Petru na Krasu (založnik gosp. Anton Rebec, vinotržec), v Prestranku (založnik »Mlekarska zadruga") in v Žireh (založnik gosp. Matija Gostiša, posestnik). Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom posluje vsak petek od 9. do 12. ure dopoldan obrestuje hranilne vloge po 4 1|2 °[o brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. - ... - Daje posojila, po © °| 0 —~ na osobni kredit ali proti vknjižbi. 5 j Izjemoma in v nujnih slučajih se sprejemajo vloge in dajo posojila tndi ob druzih delavnikih. A Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.