PwbUthed and distributed under permit No. 728) author. by tfie Act of October 6, 1917, on fOe at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gm.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
'OLUME IV—LETO IV.	CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY), DEC, 19th, 1921	ŠT. (NO.) 296.
Single Copy 3c.	Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Off i ce at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879	Posamezna številka 3c.
RUSOM PRETI SMRT VSLED LAKOTE, PRAVI O0RKI.
Pomoč ameriške rešilne administracije
je prišla prepozno, pravi gorki. — govor socijalističnega kongresmana lon dona.
Berlin pripravljen plačati 87 milijonoV.
NEMČIJA PRIPRAVLJENA PLAČATI DEL JANUARSKEGA OBROKA. — BRIAND JE DOSPEL V LONDON. —
Berlin, 18. dec. — Sporoča se, lla ,bo Nemčija odgovorila na zadnjo zavezniško noto do srede prihodnjega tedna. Predno poda svoj odgovor, hoče počakati še na rezultat konference med francoskim ministrskim »predsednikom Briandom in pa angleškim ministrskim predsednikom Lloyd Georgeom.
Iz doibro informiranih finančnih krogov se poroča, da je Nemčija pripravljena plačati za januarski delež odškodnine 350,-000,000 zlatih mark ali okrog $87,000,000. Na rokah ima baje 280,000,000 zlatih mark, ostalo pa bo dobila od Reichsbanke.
Toda zatrjuje se, da je Nemčija pripravljena izpolniti vse svoje obveznosti, ako se ji dovoli dovolj dolg moratorium, nakar
Bombni osumljenec prijet v Varšavi.
V POLJSKEM GLAVNEM MESTU JE PRIJET NEKI MOŠKI, O KATEREM SE SUMI, DA JE BIL V ZVEZI Z BOMBNO EKSPLOZIJO NA WALL STREETU.
v inozemstvu.
'In kolike garancije je Nemčija v stanu podati za izplačilo svojih obveznosti? Odgovor na to vprašanje je precej definitiven.
Wirthova vlada se silno boji direktne internacij onalnei kontrole nemških financ, ker bi na ta način vladni nasprotniki imeli v rokah možno orolžje, ter vlado obtoževali, da je izdala suvere-

v t
STOCKHOLM, 17. decembra. — Maksim Gorki, slavci ruski pisatelj ter prejšnji načelnik ruske rešilne administracije, je danes, ko se je ustavil na poti v Berlin, izjavil je obenem, da bi edina pot iz groznega položaja bila, ako bi se pričelo z mednarodno rešilno akcijo po ameriškem načrtu. Toda izrazil je dvom, da bi pomoč prišla dovolj zgodaj, ter da bi bila v stanu zavrniti nesrečo. Izrazil je mnenje, da je rešilna administracija Mr. Hoo-verja nekoliko nepopolna, in da ji manjka organizacije, ker se ne gleda dovolj skrbno, da bi se preprečilo kratenje živeža, predno bi dospel na namenjeni mesto.
Gorki je obžaloval pasivnost Francije, a je izjavil, da Nemčiji ni zameriti, ako ne nudi več pomoči. Švedska pomoč je )e kaDlja v morju trpljenja, je dejal Gorki.
WASHINGTON, 17. dec. — Poslanska zbornica je danes po jako dolgem prerekanju in debatiranju končno sprejela s 181 glasovi proti 72 predlogo, glasom katere se j'bi ji bilo mogoče dobiti posojila bo kupilo za gladujoče Ruse za $20,000.000 živeža. Napravljeno je bilo več poskusov, da je bil sprejet dodatek, ki določa, da se ima vsa hrana kupiti v Zedinjenih državah, da se ima transportirati v ameriških parnikih, in da ima Predsednik: Harding 1. decembra prihodnjega leta podati svoje poročilo o izdatkih,
Pomoč v živežu bo samo delen povratek za grehe ameriške vlade, pravi kongresman London.
Washington, 15. dec.. — Socijalistični kongresman iz New Yarka, Meyer London, je danes popoldne držal govor, v katerem je silovito ožigosal postopanje zaveznikov Napram sovjetski Rusiji, ter izjavil, da tvori pošiljatev živeža za $20,000,000 samo majhen del povračila za grehe prejšnje in sedanje administracije napram ruskemu ljudstvu. London je dejal z ozirom na predlogo za pomoč Rusiji:
"A'ko daste, tedaj dajte kot možje. Sedahja vlada Rusije je bila prisiljena voditi dvojno vojno, medtem ko si Je prizadevala izvajati teorije in ideale revolucije. Ali ste kdaj protestirali proti carju? Ali ste kdaj protestirali Proti carski vladi, ki je napravljala vso Rusijo eno samo VelJko ječo? Zakaj govorite, ki je napravljala vso Rusijo Veliko ječo? Zakaj govorite s tolikim sovraštvom o nahodu, ki išče luči, ki se na svoj poseben način bori za dosego demokracije, kakršno sam želi?"
Ta govor Londona je izzval v kongresu večje aplavdi-^anje kot se je pričakovalo.
Kongresman London je označil kot jako ozkosrčno stališče nekaterih, ki so izjavili, da bodo podpirali predlogo za pomoč Rusom navzlic aktivnostim sovjetske vlade. Dejal je:
"Rusija je izgubila 4.000,000 v svetovni vojni, to je, več 'kot vsi ostali zavezniki skupaj. Rusi'ja je imela 10,000,000 mož ranjenih. Ko je napovedala vojno Nemčija, je napovedala vojno takorekoč sami sebi, kajti 80 procentov njenega imparta in eksporta ,ie šlo skozi Nemčijo. Njeno industrijalno življenje je bilo paralizirano. Vsa nje-*ia mladina je bila potegnjena V armado, kar je še povečalo zmešnjavo v industriji in v poljedelstvu.
"Toda trpele so samo njene meje, medtem ko je njeno srce ostalo nedotaknjeno. Toda popolno razdejanje je pri-{do v Rusiji šele potem, 'ko so zavezniški in posebno francoski bankirji in mednarodni izkoriščevalci poskusili izsiliti izplačan je svojih bondov, ko je ta vlada skupno z drugimi zavezniškimi silami pričela podpirati imperialistično postopanje Francije, da se popolnoma ohromi Rusijo, ter da se ji prepreči prijateljske odnošaje s sosednimi na-rodi, in potem, ko so zavezniki preskrbeli denarja in mu-Jiicije vsakemu šarlatanu in pustolovcu, ki je bil pripraven voditi civilno vojno proti ruski vladi.
"Razni Denikini, Wrangli in Kolčaki so poplavljali Rudnike, uničevali žitna pottja. uničevali železnice ter s tem pridajali k grozotam kaosa, ki ga je povzrbčala zavezniška blokada. Monarhisti in prpadniki carja so dobivali več čas podporo zavezniških vlad. Celo naša vlada je brete privoljenja kongresa in proti volji ljudstva pričela z vojno proti ruskemu narodu. Teh dvajset milijonov dolarjev bo v resnici jako revno povračilo za vse grehe, ki «mo jih izvršili in ki jih še izvršujemo napram Ruskemu
Varšava, 17. dec. Varšavska policija je na prošnjo ameriškega justičnega departmenta tukaj aretirala nekega Wolfe Linden-felda, ki je poznan tudi pod imenom William Linde, o katerem se trd i, da je podal popolno izpoved, iz katere je razvidno, da je bil v zvezi z veliko bombno eksplozijo, ki se je pripetila 16. septembra preteklega leta na Wall Streetu, v New Yorku.
iPrijeti Lindenfeld je baje Jpra-tranec znane nemške radikalne voditeljice, Rože Luxemburg, katero je ljudska druhal leta 1919 v Berlinu skupno z Liefe-knechtom ustrelila.
Varšavska policija trdi, da je iz njegove izjave razvidno, kdo so bili zapleteni v bombni zaroti, in da so podani tudi new-yorski naslovi vseh zarotnikov. Bomba je bila tudi baje namenjena za J. P. Morgana, da pa je prezgodaj eksplodirala.
Sivester Cosgrove, zastopnik ameriškega justičnega departmenta v Varišavi, na katerega prošnjo je bila izvedena aretacija, pravi, da je Lindenfeld izjavil, da je pripravljen vse pove
navzlic temu pripravljena podati garancijo v obliki 'železniških dogodkov, carine in drugih vladnih dohodkov.
Nemčija stavi danes svoje glavno upanje v Lloyd Georgea, ter pričakuje, da je ne le v interesu Nemčije, temveč v interesu vse Evrope, da se Nemčiji dovoli odlok za izfplačitev odškodnine.
Briand v Londonu.
London, 18. dec. — Danes je dospel semkaj francoski ministrski predsednik M . Briand. Na kolodvoru sta ga počakala Austen Chamberlain in Sir Home. Briand in Lloyd George se sni-deta na konferenti jutri ob 11. uri dopoldne.
-o-—
UČITELJ OBTOŽEN KRUTOSTI.
nost naroda. Toda Nemčija je dati in da se hoče toniti v Ame-
Lima, O., 16. dec. — C. F. Hughes, ravnatelj tukajšnje ljudske šole, je obtožen, da je učenko Lido Leffel, staro 11 let, toliko časa, bil po glavi s knjigo, da je izgubila zavest. Sedaj tee bo moral 'zagovarjati pred sodiščem. Učitelj zanikuje obtožbo.
o
13,000 RUDARJEV NA ŠTRAJ-KU.
riko, kjer ima v New Yorku ženo in dva otroka.
Pisana izjava prijetega osum ljenca baje pravi, da mu je bilo obljubljenih $30,000, kotere bi imel razdeliti med 4 ali 5 oseb, ako izvršijo svoj posel uspešno, in da so denar prejeli new-yorš-ki komunisti od moskovske tretje internacijonale.
Linden+ela je zapustil New York zadnje pomlad. Poljska policija pravi, da je (Jbil ta Lindenfeld leta 1906 razkrinkan kot zastopnik ruske tajne policije in da je 1 malu nato pobagu! v A-njeriko.
Glasom Cosgroa je Lindenfeld izpovedal, da se nahaja vsoh pet zarotnikov, ki so izvršili eksplo zijo, -zdaj Evropi. Med temi je baje tudi neka ženska, ki je z nekega poslopja nasproti Morga-nove banke več dni opazovala vse gibe bankirja, in d'.i se je po njenem navodilu položilo bombo pred banko tako, d-} >.i bile imela eksplodirati ravno takrat, ko je 'šel Morgan običajno h kosilu.
Toda bomba je eksplodirala prezgodalj in Lindenfeld pravi, da je bila to krivda bombe, ki ni bila pravilno narejena.
Washington, 17. dec. — William J. Burns, načelnik preisko-
Madrid, 177. dec. — Včeraj je odšlo na štrajk 13,000 asturij-■skih rudarjev. Štrajk je prišel ravno ob času, ko je španska vlada izjavila, da se rudarska kriza bliža koncu in da se število brezposelnih znižuje.
Senator Townsend za amnestijo.
REPUBLIKANSKI SENATOR PRAVI, DA JE ZA TO, DA SE POMILOSTI S PAR IZJEMAMI VSE POLITIČNE KAZNJENCE.
Washington, 15 .dec. —Senator Charles E. Townsend iz Mi-chigana, ki je kot eden izmed najbolj starokopitnih republikancev v senatu, je pisal iMiss Gertrudi Fendall, upraviteljici "Ameriške unije za civilne avobodščine" pismo, v katerem se izjavlja v prilog oprostitve "političnih kaznjencev kot celota."
'Zdi se mi potrebno, da nujno izjavim, da sem z vsem srcem za to, da se pomilosti politične kaznjence kot celota," pise Town-send. "Predlagal bi morda le par izjemnih slučajev, toda v splošnem sem z vsem srcem za princip, za katerega delujete."
Kongresman W. Turner Logan iz South Caroline pa je na poziv omenjene organizacije podal na slednji odgovor:
"Želim sporočiti, da «em z vsem srcem za tako resolucijo in da jo bom gdtovo podpiral. Popolnoma gotov sem, da je v sploš ni vojni furiji veliko ljudi trpelo velike krivice, akoravno niso zakrivili druzega, kot da so dali izraza drugačnemu mišljenju, kot je takrat prevladalo. Jaz sem bil vedno mnenja, da je namen ustave tal- kot je razviden iz nje same, namreč, da se pravica svobo de govora ne sms nikdar nikomur odrekati, in da oni, ki so ustanovili to republiko, niso nikdar pričakovali, da se jo bo kdaj pro-piavilo z dodatkom "izven za ča sa vojne". Koliker je meni zna no, se ni š? nikdar v zgodovini tega naroda zgodilo, da bi se bilo tako hodilo po pravicah na spotnfkov administracije, kot s« je dogajalo ravno tekom perijo-de, ko smo se nahajali v voini.
Cunard parobrodna družba obtožena.
VELIKANSKA NEMORALNOST NA DUNAJU.
Dunaj, 17. dec. — Poroča George Radin.) — Položaj na tDunaju je boljši, a tudi slabši, kot pa sem ga videl opisanega v ameriških časopisih. Lakote med otroci, ženskami in moškimi, kot se piše v Ameriki, še nisem opazil.
Cital sem, da so bili nemiri, do katerih je prišlo tukaj pred kraltkim, v prvi vrsti .posledica lakote, toda to ni docela resnič-valnega biroja prf just7čnm~de-<no/ To bile !Judske demonstra-
DELAVSKI TAJNIK PRAVI, DA NAMENOMA KRŠI NA-SELNIŠKI ZAKON.
Washington, 18. dec. — Delavski tajnik Davis je dancis odredil, da se proti angleški paro-brodni družbi Cunard nastopi z denarnimi kaznimi do skrajne meje in da državni department protestira proti njenemu postopanju tudi pri angleški vladi. Davis pravi, da Cunard družba vedoma in namenoma krši naselniški zakon, ki omejuje dohod tujezem-cev na določeno število, in sicer pravi, da to dela ali radi profita ali pa z namenom, da postavi v slabo luč ameriški naselniški za-n.
Svojo obtožbo je naperil tajnik delavskega departmenta, ki ima v rokah tudi inaselnišstvo, vzpričo dejstva, da je 10. decem-ara dospelo na krovu parnika A qiuitania 300 madžarskih izseljen-ev, akoravno je naselniški urad že I. decembra naznanil vsem parobrodnim družbam, da je določeno število naseljencev iz Madžarske do I. julija 1922 dopolnjeno.
Tajnik Davis je cbenem naslovil eno pismo tudi na justičnega tajnika Daughertyja, v katerem istega vprašuje, kakšno ak-dijo je zavzeti vzpričo očividnega praziranja zakona od strani paro-brodnih d<*u£.b.
Odkar je naselniški urad pričel vsiljevanjem novega zakotna, je v vednem sporu z raznimi pa-robrodnimi družbalmi. Kot posledica strogih odredb glede števila tujezemcev se vršijo med raznimi ladjami včasih pravcate tekme, katera bo preje prišla v pristanišče.
Uradniki Cunard linije zanikujejo oddolžbo.
New York. 18. dec. — Uradniki Cunard parobrodne družbe so nocoj zanikali vse obdolžbe delavskega tajnika Davisa, češ, da ta družba namenoma krši naselniški zakon.
Velikanski vihar na jezeru Erie.
HURIKAN, KI JE DIVJAL Z BRZINO 96 MILJ NA URO, JE V BUFFALO POGNAL NA OBREŽJE 22 VELIKIH PARNIKOV.
Buffalo, 18. dec. — Danes je zadel pristanišče mesta Buffalo e-den najhujših viharjev, kar se jih pomni v zgodovini tega mesta. Vigar. ki je divjal med 8. in 11. uro dopoldne, je včasih dosegel brzino 96 milj na uro, in kot posledica je bilo 22 velikih jezerskih parnikov, ki so bili zasidrani v pristanišču ter naloženi s žitom, odtrganih ter vrženih na obrežje. Med temi je več parnikov, ki so valjali vsak do $1,500.000.
Računa se, da bo znašala skupna škoda ne manj kot $20,000 -000. Natančna čkoda bo seveda dognana šele, ko bo polegel vihar in bo mogoče parnike, ki so bili vrženi na breg, preiskati. Jezero je bilo tako razburkano, da je bilo steno, ki zabranuje naval jezera, le redkokdaj videti iz po-nečega valovja.
Povlačilni čolni so si ves dan prizadevali pomagati parnikom, toda vsled razburkanega jezera je bilo vse njih prizadevanje popolnoma zaman.
Tudi Cleveland je bil precej resno prizadet od viharja, ki je di v j al v soboto ? v -čer in ponoči Kot posledica je bilo potrganega dosti električnega, telefoničnega in telegrafičnega žičevja. Na za-padni strani mesta, v Lakewoodu in West Parku so bile na več krajih pometane z drogov žice mestne električne in Electric Illuminating Co., vsled česar je bilo več okrajev v soboto zvečer in ponoči brez električne razsvetljave.
Po dolenjenem delu mesta je bilo razbitih več prodajalniških o-ken, medtem ko policija poroča, da je vihar na več krajih podiral drevesa ter povzročil avtomo-bilistom kot tudi drugim dosti ne-
— V policijskih krogih. V soboto je resigniral policijski inšpektor John Rowlands. Policijski načelnik Smith je postavil na njegovo mesto Deputy inspektora Jakoba Graula, ki je v policejski službi že 24 let.
partmentu, je danes izjavil, da •jo aretacija Lindenfelda v Var-lavi popolnoma pojasnila skriv-inostno eksplozijo na Wall Stree-tu.
Varšava, 18. dec. — Silverton Cosgrove, agent ameriškega justičnega departmenta je odposlal v Washington kalbel, v katerem podaje ime nekega kovača, o katerem se je prijeti Lindenfeld Ibaje izjavil, da je napravil ono ibombo ter napravil podrobni načrt za eksplozijo na Wall Streetu.
New York, 18. dec. — Zadnje
cije proti živilskim profitarjem in uničenih je bilo tudi dosti prodajaln,- Te silne®: demonstracije so bile deloma posledica radikalnega gibanja med delavstvom in pa rezultat nezadovoljstva med delavstvom, ki čutijo, da jih je parlament ogoljufal.
V splošnem so vsi ti nemiri domač produkt. Policija včasih
Večina prijetih so 2>ila dekleta, nekatera še skoro polni otroci, lizmed vseh prizorov, kar sem jih videl v Evropi, še nisem naletel na kaj tako grozovitega, in obenem žalostnega.
V	Srbiji se prostitucije ni nikdar priznavalo in njena mesta so .bila navadno čistejša kot katerakoli v Evropi. Toda danes so 'beligrajske oblasti prišle do zaključka, da Ibodo prisiljene pod-vzeti korake, da se zaustavi naval prostitutk, prihajajočih iz Avstrije, kjer je prostitucija zakonito dovoljena. V mestih, Ici so bila nekoč avstrijska, kot Zagreb in Sobotica, je problem zakonite prostitucije postal izredno resen. Srbija ne ve, kaj naj napravi s temi institucijami, ki so tako tuje njenim idealom, toda o katerih se zdi, da jih zahteva prebivalstvo bivših avstrijskih mest.
V	Belgradu se je ustanovilo
nastopa proti demonstrantom, včasih pa jim pomaiga. Policija se ne ozira dosti na vladne odredbe, temveč vsak policaj postopa, kot se mu ravno vidi primerno.
Največje zlo Avstrije pa je prostitucija. Polcjžad je Naravnost ogaben oziroma srce pre-tresujoč, kot pač vzamete. Po mojem mnenju je poloižaj v veliki meri posledica nedostojnih filmov, katere se importira iz Nemčije. Toda naj bo izvor nemškega ali domačega, fakt je, da so avstrijske ulice danes prizor pravcatih ortgij nemoralno-sti.
Ljudska morala širom centralne Evrope je silno udarjena. Položaj cest je postal tak, da 'boljše družine pošiljajo, ako le mogoče, svoje otroke, dečke in deklice, iz mest na deželo, ali pa v Anglijo ali celo Zedinjene dr-ižave. V Pariz se jih boje poslati ker pravijo, da je tamkaj polo- velik reformatorični zavod, kjer
nar6du. On ima pravico do svojih sanj in da išče sprememb na svoj lasten način. Mi ne razumemo njih razpoloženja. Tudi pod plemenito vlado carja je imela Rusija disitrikta izredno močno policij-lakotne krize na vsakih 15 ali 25 let.	sko stražo.
dni je več bančnih firm na Wall streetu baje sprejelo grozilna pisma, v katerih se napoveduje, da bo 19. dec. uničena borza in ves finančni distrikt v New Yorku.
Policija je odredila, da se nastavi za danes okrog finančnega
žaj celo slalbši kot pa na Dunaju.
Gledališča tega mesta, o katerem se govori, da umira lakota, so vsak večer natlačena z občinstvom. Predstave so vse pre-često jako nizke vrednosti.
V zadnjem letu je bilo na Dunaju več koit 60,000 prostitutk, in zagovarjati se je moralo pred sodnijo nad 75,000 mladoletnih oseb, od katerih jih je bilo 55 procentov pod 14. letom starosti.
se sknbi za 300 do 400 avstrijskih deklet. Ta dekleta so izredno po vržene in drugače popolnoma nesprijene, to je, zakaj vsakdo, ki opazuje ta položaj, vidi v njem več žalosti kot pa gnju-sa. Zavode, katere je ustanovila belgrajska vlada, pravijo, da garantirajo, napraviti iz teh deklet v teku šestih mesecev dobre zakonske} žene in matere. To je resnica, in je torej še upanje.
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
DECEMBER 19th, 1921.
^^"EZT^ mi in» ^ ^ 1	■■ ■ ■ ■ mmm mm ■	IH ^M	9 )
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
Owned avA P relished by:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................I year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00
Cleveland. Collinwood. Newburch by mail.......1 year $6.80. *» mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50. 0 mo. 2.75, S »o. S2 00
Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.	SINGLE COPY 3e.
Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Ti»kovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odirovorno ne uredništvo, a« aoravniitvo.
CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY), DEC, 19th, 1921
OSEM-URNI "PRINCIP".
"principu" se jim priznava osem-
tolažba za delavce! V urni delavnik, a delati morajo po 10 ur na dan, ne da bi dobili posebno plačo za nadaljni dve uri.
Ta nova "priticipijelna" razlaga je postala efektivni s 16. decembrom. Železniški magnatje bodo gotovo zadovoljni, da se delavcem pusti "princip'", a oni bodo dobili v nadomestilo nekaj veliko bolj stvarnega.
Tako dobiva delavec danes batine od leve in desne, od vspredaj in vzadaj, in to vse samo zato, ker se njegovi gospodarji zavedajo, da je brez vsake politične moči. To ni nikakšeu meglen "princip"', temveč kruta in oči vidna resnica.
važnosti more biti federalna In državna akcija v zaščito mater in dece.
Izvrševanje novega zakona je poverjeno federalnemu otroške-
nim žrtvam, kakor so morali to prenašati povsem pošteni in ne-omadeževaimi Železničarji. Opo-zlezo in prosimo vse činitelje, ki se zanimajo nekoliko za pošte-
mu uradu (U. S. Children's Bu-,nje v Jugoslaviji, da napno vse
reau). Kot nadzorna oblast pa se ustanavlja "Boarc^ of paternity and Infant Hegiene," katerega člani so vodja Children's Bu-
moči, da prej kot mogoče spravijo odpuščene železničarje z vse mi pravicami na njih prejšnja mesta. Gospoda vprašamo, kako
reau-a'vi vrhovni zdravnik fede- si predstavljajo življenje brez rflnega zdravstvenega urada inkzaslužka in vsake podpore? Vsi
i v Jugoslovanski valutni situaciji.
(Jugoslovanski
pričakovati le malo zboljšanja v vrednosti dinarja. Nameravano inozemsko posojilo za 500,000,000 dinarjev.
''Prometni sistemi se niso še popravili od stanja pohabljenosti, v katerem so se nahajali takoj po
Izkoriščevalci delavskih mas so prefriganci prve vrste, in le edino temu se imajo zahvaliti, da jih ljudstvo že zdavnaj ni spoznalo in vrglo med staro šaro. Njih moč se 'nahaja v njih taktiki. Delavcu se jih da šest dni v tednu pošteno po hrbtu, a sedmi dan se mu vrže drobtino iz bogato obložene mize, da jo v hvaležno pobere in zavžije. La s tem načinom postopanja so mogotci in vladarji vseh vekov držali ljudske mase na svojih vajetih.
V tem oziru so ravno ameriški kapitalisti pravcati mojstri. Kot znano, je kongres par let nazaj sprejel tako zvani Cummins-Eschov železniški zakon. Organizirano delavstvo se je borilo proti njemu z vso dano silo, toda potem, ko se je v nekaterih ozirih dovolilo par sprememb, je bil vendarle sprejet. Ta zakon garantira vsem železnicam o>d vsega njih vloženega kot tudi umetnega ali vodenega kapitala po 5 procentov profita, a obenem je določal, da se ustanovi vladni odbor, ki naj rešuje sporna vpra šajna med delavci in železniškimi lastniki.
Ta vladni železniški odbor je izza svoje ustanovitve podal že marsikatero odločitev, a nikdar ni pozabil na princip, da se mora delavcu dati za nekaj batin tudi par skormnih dobtinic kruha. Tupasem poda kako odločitev, ki je nekoliko naklonjena delavstvu, a da bi se delavci ja ne prevzeli vam takoj nato pride s kako novo tem bolj drastično odredbo.
En tak slučaj se je primeril šele pred kratkim. Ce sledite dnevnemu razvoju dogodkov, tedaj ste čitali, da je vladni železniško-delavski odbor v Chicagi odredil, da so železniški magnatje upravičeni, zahtevali od delavcev, ki so uposljeni pri popravi in vzdrževanju prog, 10-urno delo na dan, ne da bi jim bilo treba plačati preko-urno plačo za zadnji dve uri dela. To je očividno v nasprotju z Adamsonovim železniškim zakonom, ki je bil sprejet tekom prve Wilso.no ve administracije, in ki garantu je vsem železniškim delavcem 8-urni delavnik. Toda ni treba misliti, da gospodje pri vladnem odboru priznajo kršenje zakona. Kaj še! Vladni funkcijonarji dobro poznajo zakone, m jih torej ne morejo kršiti. Oni se znajo izmazati iz zagate na drugačen način. Vladni odbor je svojo protizakonito odločitev čisto komo,dno zakril z izjavo, da se principa, namreč, da osemurno delo tvori en delavni dan, ne misli kršiti. Torej princip je še ohranjen! Pač velika
- New York.
Oddelek, F. L. I. S ) V "Com-1 vo-)ni- Svobodno premikanje že-merce Reports" od 5. decembra lezniikih vozov je ovirano vsled nahaja se poročilo ameriškega I nakopičenja vagonov v krajih, podkonzula Don S. Haven iz Bel- ikier 8e zakašnjuje izkladanje bla-
grada o velevažnem vprašanju devalvacije jugoslovanske valute, in ker je vprašanje -vrednosti jugoslovanske Krone ali Dinarja vcf like važnosti tudi za naš svet v A-rneriki. podajemo tu ta članek v celoti:
"Tekom poslednjih tednov me. seca septembra se je valuta skokoma izpreminjala (med 40 in 60 dinarjev za en dolar in padla kar za 10 stopinj tekom enega samega dne. Glavni vzroki so bili: velika izdaja novčanic (papirnatega denarja), izvozna carina, uvoz razkošnin (luksuznih predmetov), Pomanjkanje prometnih sredstev, špekulacija na berzi in na ulici, slaba podpora dana notranjemu posojilu in politične razmere. Cirkulacija bankovcev je rasla od 3,841,000,000 dinarjev dne 27. julija na 4,347,000,000 dne 22. septembra, t. j. narasla je za 506 000,000 dinarjev v manj kot Z^kOll dveh mesecih.
*	■	I	■ *
"Dohodki od carin za fiskalno
leto, ki se je zaključilo dne 31. maja 1921, so znašali čez 786.-000,000 dinarjev, približno enako •razdeljeni med izvozno in 'uvozno carino. Ako premislimo, da ji vrednost izvoza znašala le polovico vrednosti uvoza, je jasno, kako breme je postavljene na izvoz.
ga. Na nekaterih železniških po stajah se rabi priližna dolžina železniške proge le v svrho prekladanja blaga iz normalnofcirne v ozkotirne železnice in narobe. Tudi če nameravano inozemsko posojilo od 500 miijonov dinarjev v zlatu uspenic, bo minulo bržkone nekoliko let, predno se izikaže kako znatna korist.
"Vpisovanja za notranje posojilo od 500 miijonov dinarjev niso bila tako obsežna, kakor se je pričakovalo. Ako široka publika ne prevzame zadolžnic, bodo banke prisiljene, da jih sstne vzamejo, in v takem slučaju bi bile prisiljene, da se obrnejo na Narodno Banko za potrebni kredit. F o pa bi zopet pomenjalo novo glasovanje kredita na Narodno Banko s strani države in nadaljno poslabšanje vrednosti dinarja."
-o--
o zaščiti materinstva
New York. — (Jugoslovanski oddelek F. L. L S.) Dan pred .■Thanksgiving" je Predsednik Harding podpisal takozvano „Me ternity BiH''. Po triletni borbi so pristaši tega humanitarnega zakona uspeli da je bil isti spre
jet z vel,iko večino v obeh zhor-V najboljšem slučaju ta dežela iz - j nic^h Kongresa.
važa v one dežele, ki imajo zni | Zakon o materinstvu ustana-žano valuto. Kakor se pravi vsled | vlja sodelovanje federalne vla-količine blaga, ki naj bi se plača-j de z poedinimi državama v stva-le z izvoženim blagem; ali ko tajreh, tičočih se zaščite materin-carina ni bila znižana, kupovalci j stva in dece.
U. S. Commissioner of Education. Za takoče leto je bil v svrho tega zakona proračun j en tro-šek - $1,480,000 in $1,240,000 za vsako naslednjih petih let. Ra-zun neznatnega odstotka za u-pravne stroške, ta denar se bo delil med one države, ki sprejmejo določbe tega zakona. Te države morajo na to prispevati tudi iz lastnih sredstev in vpo-rabljati »kupna sredstva v zaščiti mater in dece v zmislu določb zakona.
Tako željo so nekatere države pričakovale uveljavljenje tega federalnega zakona, da jih je naj manj šestorica že vnaprej sprejela ta zakon, še predno je bil vzakonjen. Te dišave so: Delaware, Minnesota, New Hampshire, New Maxico, Pennsylvania in South Dakota. Ostale države ni treba da čakajo na redno zasedanje legislature, marveč sme Governor sprejeti določbe zakona. Več ko 30 držav ima že urade za oskrbo otrok, kateri bodo sedaj sodelovali s federalno oblastjo v oskrbi mater in dece.
Država, ki sprejme zakon, bo dobila iz federalnih sredstev $10,000. prvo leto in $5.000. leto ■pozneje. Dotatnih $5,000. bo do-tbila država v slučaju, da ona nakaže tudi $5,000. iz lastnih sred stev. Skupaj torej bo taka država dobila iz federalnih sredstev $15,000. za prvo leto in $10,000. za drugo. Dodatno se bo svota od $170,000. na leto delila med države v razmerju števila prebivalstva, pod pogojem pa, da države nakažejo enako svoto.
Novi materinski zakon vsebuje določbe, ki ščitijo stariše v izvrševanju njihove osebne svobode. Pripravljanje in izvrševanje načrtov se prepušča drža-'vam.
--_o--
so nagi in bosi, otroci ibrez vseh sredstev za šolo, eima je tukaj itd." — Kdo pa je bil tisti, ki je železničarje odpustil iz službe. Ali niste bili ravno vi tisti, gospoda klerikalci, ki ste pometali uboge železničarje na cesto, da ste jim odjedli kruh! In sedaj pišete, kakor da vam je res kaj za te nesrečneže. Hinavci I — Ce pa je pisal v ,,Novi čas" to notico kak železničar sam, potem je pač s slepoto udarjen, da ne ve, da so se ravno klerikalci in dr. Korošec v Belgradu ves čas, kar so bili še po stavki železničarjev na vladi, najbolj zoper-stavljali zoper ponovne in energične zahteve socialistov, da se
dijakih let izgubil deloma tudi svoje zdravje in ki ne morejo dovršiti 'študij v domovini. »Slovenska dijaška zadruga v Brnu" se obrača z obuipnim klicem na vso slovensko javnost in prosi vse, ki ne žele pogina našega inteligenčnega naraščaja, da pri* spevajo v najobilnejši meri in kolikor mogoče hitro. Vse naklonjene vsote naj se blagovolijo P° slati ..Slovenski dijaški zadrugi v Brnu" na poštno čekovni račun 20140 v Ljubljani. Slovensko dijaštvo v Brnu v obupnem položaju, edina rešitev mu je hitra pomoč. (Prosimo vse slovenske časopise, da ponatisnejo ta oklic na javnost.) — Odbor.
Občinsko sodišče v Ljubljani je v svoji seji dne 16. novembra 1921 določilo se naslednje maksimalne cene: Koštrunovega mesa 20 K za kg, jagnetina 24 kron za kg, kozličevina 24 K za kg-Mleko: 1 liter mleka 8 K. Kruh: Beli kruh \truca 90 dkg 16 K Beli kruh ntruca 45 dkg 8 K-Črni kruh hlebček 1 kg 10 K-Črni kruh hlebček 1 kg 10 K Črni kruh hlebček 50 dkg 5 K-
vsi odpuščeni železničarji »prej-j Men kruh hlebček 90 dkg 12 K mejo takoj zopet nazaj v slu'ž-1 Kžen kruh hlebček 45 dkg 6 kron-bo. —	Jemlje navadne kos 5 dkg 1 kr°
Beda dijaštva. ,.Slovenska di-
so bili prisiljeni plačati v gotovini. 1 o je povečalo povprašanje po inozemskem denarju in je znižalo vrednost dinarja. Poroča se,
RAZNE VESTI.
Klerikalci snubijo železničar-
{je. ,,Novi čas" piše: Koliko časa bodete še mučili, odpuščene železničarje? Pred nekoliko dne-
Ako le pomislimo, da je 1. 1918 umrlo 23,000 mater vsled
bolezni v zvezi s porodom m da vi smo čitali v listih, da bo že je umrlo skoraj četrt miljona do j vendar enkrat rešeno prašanje da nakupi Jugoslavije tekom spo- jenčkov pod enijn letom, in da!odpuščenih železničarjev. Mo-mladi in poletja niso bili še pla- bi se bilo dalo preprečiti skoraj |ra se reči, da tako krute kazni čani in dokler ne bodo plačani, je' vse te smrti, pa uvidimo, kake'še nj izlepa kdo naložil nedolž-
jaška zadruga v Brnu" ima namen omogočiti z gmotne strani študij slovenskim dijakom na visokih šolah v Brnu. V to svrho j 3 dobivala preteklo leto potrebna sredstva od pokrajinske vlade za Slovenijo (od tehniško - visokošolskih fondov, poverjeništ-va za uk in bogočastje, poverje-ništva za kmetijstvo in odseka za prehrano), razen tega pa je (prispevala vsa slovenska javnost z dobrovoljnimi doneski. Z navedenimi dohodki je zadruga zagotovila v preteklem letu študij revnim dijakom, s čemur je pa tudi izčrpala svoja sredstva. V velikih počitnicah je pa prevzela vso akcijo za podpore dija-žitvu v inozemstvu v svoje roke centralna vlada v Beogradu, s čemur je bil zadrugi njen delo-'krog omejen. Kljub temu pa so člani zadruge nabirali dobrovolj-ne prispevke in zbrali na ta način 8000 Kč. Ker centralna vlada še ni rešila prošenj za štipendije, je vse naše dijaštvo v Brnu na račun omenjenih podipor zadolženo in prišlo omenjenih podpor .zadolženo in prišlo s tem v najobupnejši položaj. To krilzo je pa še povečal rapidni pad naše valute in s tem povzročil, da bo vse naše dijaštvo v najkrajšem času moralo zapustiti Brno, a-ko ne pride takojšnja pomoč. S tem bi pa bili v prvi vrsti prizadeti dijaki, ki so poleg več štu
t. o. Zemlje navadne 1 k£ 20 K« Žemlje mlečne in maslene nimajo maksimalnih cen ter st PrJ* aajajo kot luksusno pecivo. fe cene' slepijo v veljavo z dr.ern 19. novembra 1921.
Sodna razprava proti atentatorjem. Preiskava o tentatu na kralja v Belgradu bo te dni de-finitivno končana. Mestni sodnik bo od 180 oseb, ki se nahajajo v zaporu, tožil 80 oseb oglede katerih obstoji največ in najzanesljivejših dokazov*'. Sodna razprava se bo pričela za mesec dni.
Clemenceau piše
velikansko
knjigo svojih spominov in izku* eni svojega dolgega življenja-Pravi, da knjige ne bo mogel kon čaiti pred tremi leti. Boig ved1' 'če bo francoski tiger govoril tuli o tisti'izkušnji, ki jo je dož'' 'vel za časa svojega vladanja—lla '.a namreč vse človeštvo le n® prikleniti v sipone takih reakc|0' narnih mentalite't, kakor je nJe" yova.
Italijanska socialistična nka izključena iz tretje inter na-cionale. Kakor poročajo italija11'
fki listi, je moskovski izvrwev
al-
ni odbor s svojim sklepom od novembra končno vel javno izkl.11'" čil socialistično stranko Ital'Je 'z tretje internacionale, ker i^1 milanski kongres socialno revolucijo in se je izkazal kot oP°ra oportunosti. Na seji vodstva socialistične stranke je poročal Se-rrati o neuspehu sestave no^ internacionale.
(OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^
Lepi strlčelc
_ Guy de Maupasant. —
>oooc>oooooooooc>oooooooooooooo(
Na širokem koridorju pri vhodu, ki drži na krožno promenado, koder postopajo nališpane jate deklet, pomešane med črno množico moških, je čakala gruča žensk obiskovalcev; stale so pred eno izmed treh prodajnih miz, kjer so prestolovale tri čminkane in vele prodajalke pijače in ljubezni
Iz visokih zrcal za njimi so odsevali njih hrbti in obrazi mimo hodečih gostov.
Forestier si je delal pot med gručami in hodil hitro, kakor človek, ki ima vse pravice, da ga drugi vpošte-vajo.
Obrnil se je k ženski, ki odpira lože: "Loža številka sedemnajst" je dejal.
"Tukaj, gospod."
In potisnila ju je v majhen, odprt lesen zaboj, rdeče prevlečen, s štirimi stoli iste barve, 'ki $o stali tako skupaj, da sta te s težavo presmukala med njimi. Prijatelja sta sedla; in na desni in levi, v dolgi, zaokroženi črti, ki je tekla na oba kraja do odra, so se vrstili podobni predali, v njih pa so sedeli prav tako ljudje," ki jim ni bilo videti drugega nebo glavo in prsa.
Na odru so izvajali trije mladi moški v tesnih triko oblekah, eden velik, eden srednji, eden majhen, zaporedoma vaje na trapecu.
Naprej je stopil veliki v ospredje, nasmeroma ja pozdravljaj z zamahom, kakor da pošilja gledalcem po-
Videti je bilo, kako se mu rišejo pod trikotom mišice rak in nag; napel je prsa, da bi zatajil trebuh, ki mu je silil preveč na dan; podoben je bil brivskemu pomočniku, zakaj skrbno negovana preča mu je sekala lase ravno po sredi glave v dva enaka dela. S prožni?n
skokom se je popel na trapec in na rokah viseč $e je. sukal kakor kolo, ki si ga zatočil; ali pa se je držal s krčevito napetimi rokami in sproženim telesom v vodoravni legi v zraku, oprt samo na trdni drog s krepkimi pest'mi
Potem je skočil na tla, pozdravil vnovič smehljaje med ploskanjem parterja, ter šel slonet ob steber, med hojo pa je pazil pri vsakem koraku, da je kazal mišičevje svojih nog.
Drugi, manjši in bolj čokat, je prišel za njim na vrsto in je ponovil isto vajo; poslednji jo, je izvedel še enkrat ob še burnejšem priznanju občinstva.
Ali Duroy se ni brigal niti malo za predstavo, nego ie gledal nazaj in opazoval neprenehoma veliko šeta-lišče za seboj, polno moških in prostitutk.
Forestier mu je dejal: "Poglej no parter: sami fi-1'stri s svojimi ženami in otroki, zgolj debeloglava preproščina, ki hodi semkaj zijala prodajat. Po ložah bul-varski gizdalini, par umetnikov, par deklet srednje bere; in za nama najčudnejša mešanica, kai je premore Pariz. Kaj so ti ljudje? Poglej moške. Vsake baže jih je, vseh stanov in vseh slojev, in sodrga prevladuje. Razne uslužbence vidiš, od ministrstva, poročevalce, zvodnike, preoblečene častnike, frakarje, ki so pravkar v krčmi večerjali ali ki so stopili iz opere prisedši še malo k '"Italijanom", vrhu tega vidiš še celo kopo sumljivih ljudi, ki ne veš prav, kam bi z njisni- Ženske pa so vseprevk enega kroja: cipica, ki ji plačujejo moški večerjo, dekle po en lui ali po dva, ki preži na tujca, da ga o.bere za pet luijev, in nazuani vestno svojim rednim poseitnrkom, kdaj je prosta. Poznamo jih vse že šest let: vidiš jih vsak večer, Jeto in dan po istih krajih. razven takrat;, kadar se zdravijo v Stint-Lazarju ali v Lourcini."
Duroy ga ni več poslušal. Ena teh žensk se ie bila oprla s komori ob njiju ložo in ga je gledala- /.ivotm temnolaska je bila., s poltjo belo od meke, s črnimi, podolgovatimi očmi, ki si jih je bila podčrtala z ogljem,
z gostimi ponarejemi obrvmi. Preohila prsa so ji napenjala temno svi|o njene obleke; barvane ustnice, rde-
kakor živa rana, so izražale nekaj živalskega, kar pa ;e vkljub temu drastilo.
Z glavo je namignila k sebi prijatelj 1C.1, Ivi je šla ravno mimo, blondinki z rdečimi lasmi, ki je bila tudi iivotnn, in ji je rekla tako na glas, da jo je bilo slišati.' "Ti, poglej tega lepega dečka: če bi me hotel za deset luijev, pa sc ne bi branila."
Forestier se je okrenil in potapljal Durcva smehljaje po bedru* "To meri nate: uspeh imaš, prijatelj. Čestitam."
Nekdanji podčastnik je bil zardel; in čisto mehanično si je segel z roko v telovnik in otipaval tista dva zlata v žepu.
Zaveso je zdrknila nizdol; orkester je sviral sedaj valček.
Duroy je rekel: "Ali ne bi postopila malo po galeriji?"
Stopila sta iz svoje lože in takoj ju je potegnil tok šetalcev za seboj. Gneča ju je prerivala, stiskala, suvala, zibala sem ir; tja, pred očmi se jima je premikala tema klobukov. In dekleta so se smukala paromam •ned to množico moških, so jo zlahkoma presekavala, so švigala med komolci, prsi in hrbti, prav kakor da so sredi le reke samcev doma, v svojem življu, podobno ribam v vodi.
Du-oy ves očaran, se je razprezal, srkal je z naslado zrak, pokvarjen od tobaka. človeškega znoja in od parfuma deklet. Ali Forestier s? je potil, dušil in je pokašljcval-
"Pojdiva na vrt," je dejak	\
Krenila sta na levo in stopila na nekak prekril vrt, ki sta ga osveževala dva velika neokusna vodnjaka.
Pcjd tisami in tuj ami- vsajenimi v kadce, so pili za mizicami moški in ženske.
Sadla sta 'n gledala, kako hodijo ljudje mimo. Včasih, je postala poleg njiju deklina t;r prašala z glu-
jfjl
pim nasmehom- Ali mi boste kaj ponudili, gospod?
—	Ko -ra je Forestier zavrnil: "Kozarec vode izp°d vodnjaka," — *e je odstranila mrmraje: ''Mulec! ^
A košata črnka, ki se je bila poprej naslonila 0 njiju ložo, se je pojavila zopet, predrzno — podje!J,', ie šla drže životno blondinko pod pazduho. Bil je zares lep ženski parček, izbrana . dvojica.
Nasmehnila se je, ko ie vzrln Durova, kakor da s° si bije njiju oči že povedale globokih skrivnosti; vz«''1 si je stol in sedla meni nič tebi nič njemu nasproti, na mignila svoji prijateljici, naj prisede, nato je ukaza') z jasnim glason:: "Natakar, dve čaši granatnega sok« _
—	Forestier se je zavzel, in je spregovoril: "Ti pa ravno preplaha!"
.Ona je odgovorila: "Tvoj prijatelj mi je zrnC'-) glavo. Pa je res či-den fant. Njemu na ljubo bi biJa Prl pravliena še take neumnosti!"
Duroy je bil v zadregi in ni vedel, kaj bi zinil. saikal si je brke in se nerodno smehljal. Natakar je P1'' nesel naročeni sirup, 'ki sta ga ženski na dušek izp''1' potem pa vstali, črnka je pokimala v prijateljski P° zdrav nalahno z glavo, udarila I)uroya rahlo s pahlja" io po roki in mu je rekla: "Hvala, rpucek! Jezika P3 ne znaš sukati."
In odšli sta. pozibuje se v bokih.	^
Tedaj sc je Forestier zasmejal: "No, prijatelj. 3 veš, da imaš srešo pri ženskah? To je treba negoval|
To te utegne kam privesti." _Za trenotek je umolkni
nato je povzel s tistim sanjavitn tonom ljudi, ki mis'''0 na gla^: — "Tako je: prav orie postavijo človeka naJ hitreje na noge "
In l.er sc je Duroy še vedno smeial, ne da bi govoril, je prašni: "Ali ostaneš še tukaj? Jaz grem mov. meni je tega dovolj."
Oni je zamomljal: "Da. jaz ostanem še nekaj ča''1' Saj ni pozny."
(Dalje prih.)
ZATO ZATO ZATO
Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati bfez oglasov —
ker pomoni vsak oglas v vašem listu več dohod kov za vaš list —
ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni pptreba od vas nikake žrtve a isto ■"asno pomagate vašemu liscu finančno —
ZATO
ker ako omenite trgovcu, . da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —*
ZATO
Vpoštevajte najprvo one trgovce ki oglašajo v dnevniku
In naročajte se nanj. Vedno najnovejše vest!, povesti itd.
6418 5T. CLAIR AVE.
Princeton 5 5 1
Ali imajo vaše noge sledeče znake?
•sc hitro utrudite, če korakate? •imate bolečine v oboku nog? ■imate bolečine v prstih nog ? •bolečine v kolenu? -ste trudni* če dolgo stojite? •ste nezadovoljni s čevlji?
Vse te sitnosti zginejo, če nosite čevlje, ki so ustvarjeni za vašo nogo.
Pri nas dobite čevlje, ki so potrebni za va'ao nogo. V kratkem dobimo prvo zalogo najfinejših čevljev, ki vam odpravijo' vse padlege v ftogah, in ki se predajajo po jako zmernih cenah.
Pridite k nam, kadar ho!čete zanesljive čevlje, ki pomenijo zadovoljnost in zdravje nog za vas. Postregli vam bomo po domače in-pošteno.
Slovenska trgovina s Čevlji za Može, Žene in Otroke.
6410 ST. CLAIR AVENIJE
DECEMBER 19.th, 19.21.
"ENAKOPRAVNOST"
........... 1 -" 1	-M- 1
STRAN S.
FARQVSKA KUHARICA
ČEŠKO SPISAL J. Š. BAAR Poslovenil Fran Albrecht.
. •< »i 1 '
„Dva stotaka imam s 'sabo, ta bi lahko dala za uro, prstan in klobuk."
(Dalje.)
gi ti" — razklenila je obe roki, objeli sita se z Reziko, poljubili se ter se od teh dob tikali potem vse svoje življenje. —
DESETO POGLAVJE.
„To zadošča, to zadošča, je z radostnim smehom kimala gospa Sivka in ko so se peljali mimo zlatarske izložbe, je glasno Tz . „ . y .	. „, , TT i ... Ž*, v . Ko je Rezika izročala gospo-1 ukazala: »Ustavite!' Prozno jec , . ; ,,. , . • , ,
j Tdu orstan in klobuk, je jokala
skočila iz odprite kočije. Z Re ziko sta si Ogledali iz ložbo, či-tali cene na malih kartonih, iskali z očmi, je li blago puncira-no, šli za nekoliko poslopij naprej k drugemu zlatarju, dokler se napoisled nilsta vrnili in šli v trgovino, ki jo je gospa Sivka takoj spočetka priporočila.
Kupili sta zelo povoljno. Reza je imela pristno krasno zlato remontoarko, iz verižico okrog, vratu, taiko dolgo, kot jo je i-mela gospa Sivka sama. Notarski prstan je kupila neverjetno poceni. Bil je tudi zlat, .toda 2 nepristnimi kamni, tako ponarejenimi, da jih ni bilo spoznati od pristnih. Dala je zanj petnajst goldinarjev, tisti z dragimi kamni pa bi bil stal štirideset in ni bil nič boljši, nasprotno, ta je imel pravzaprav mnogo večje kamne jn tudi .težji je bil. Za ostanek si je kupila Rezika še krasno, z ognjenimi granatami posuto brošo za pod vrat. Zdaj je i-mela vse tako kot gospa Sivka. Ta se je potem, ko sta sedeli v njeni sobici na dekanji, flaen-krat vprla na Rezo z očmi polnimi ljubezni.
„Draga prijateljica", ji je rekla ginjeno, „sicer sem nekoliko .starejša od vas, služim v mestu pri dekanu, vendar pa se vam moram oddolžiti z vaše zaupanje do mene: reciva si druga dru
pri tem, da se ji je stresala bradica s podbradkom.
„Tole sem kupila gospodu iz svojih prihrankov, s svojo malo plačo, kar nujno rabite kot škofovski notar, da bi vam po-ka^aila svdjo hvaležnost" je 'z raztrganim glasom prihajalo iz nje, „in ker vem, da gospod sam nima."
Peter je stal kakor okamenel. ■Povzročalo mu je skrbi, kje naj ?i kupi te znake svojega dostojanstva, imeti pa jih mora, ker 'se mora iti v njih izahvalit njega milosti škofovi. Prišlo mu je na misel, da bi si jih za tisti dan kje izposodil, ali takoj je zavrgel ta načrt, ker jih mora imeti/ tudi drugače, na primer ob priliki vizitacij, sestankov in ko bi šel k škofu ali vikarju; rekli bi, da ne ceni tega odlikovanja. Vendar pa ga zelo ceni, le trenetno mima petdesetaJka pri roki, da ga žrtvuje- jza to — in tu v -tej stiski, sredi teh skrbi se pojavi na pragu njegove sobe Reza v'eni roki krasen, črn, z rdečo svilo mehko vloženi, odprti etui, v katerem se blišči na-lik v klopčilč zviti kačici zlat notarski prstan.
„Si že pridna in skrbna", je poln hvaležnosti hvalil župnik svojo kuharico, tudi sam ves gi-njten in prevzet. ,,Rešila si me mnogih skrbi, toda te žrtve ne
moren), sprejeti od tebe. Pogledal sern v cenik, prstan stane štirideset in klobuk deset goldinarjev, ko prejmem najemnino, ti dam petdesetak, veseli me tvo ja dobra volja in skrb..."
Kot (bi gladil Re?o, se je obračala in skromno nasmihala: „vse vse bi napravila za gospoda notarja, samo da bi imeli svoj mir, da bi se lahko posvetili svojim knjigam in cvetlicam."
V istini je postajal dubski župnik, čim starejši je bil, tem nedotakljivejši in čemer ne jši, vsaka nova stvar mu je vlivala bojazen ter ga je ozlovoljala. Imel je svoj dnevni red, ki ga ni rad prekoračil, svoje opravilo in svoj krog misli, od katerega ni rad odstopil. Privadil se je Du<bcu, na to dolgo vrsto let, vležal se je tu, kot je pravil Be-neš v šali, ponev, v kateri mu je bilo najugodnejše ležati, kakor šestilo v škatljici, tako je bil on v svojem župnišču. Ce mu ni bilo treba, še farovškega praga ni prestopil. Prej je hodil vsaj k bolnikom, na pogreb v ves ali pa k maši na podružnico odkar pa je imel za delo vnetega Beneša, se je tudi to dogajalo 'zelo redlko.
Imenovanje za notarja ga je za trenotek vrglo iz njegovega reda, kot je dejal, moral se je podati na pot v mesto k škofu, sprejemalti; čestitke, odgovarjati nanje, dati gospodom pojedino—a vse to se je prepodilo liki vihar, ko mu'je lastno opravilo postalo najvažnejše.
„Za vaše literarno delo,"1 si je ponavljal v duhu besede iz dekreta in zardeva-1 od sramote, „kot da se hočejo norčevati iz mano. Saj nisem pravzaprav ničesar napravil, ničesar resnejšega, pomembnejšega, vse to je le mimogrede in brez trajnosti, sami članki in kratke študije, ki so se s časopisom rodile in z naslednjo številko izginile... Arn-paik dokažem jim, da vendar nekaj zmorem, sebi pa postavim s
tem spomenik, boljši in trajne j-1 „Tako je to," je šele tedaj reši od najdražjega granita". Ves kel Peter s priznanjem in vedel, načrt je imel že premišljen po tia je zdaj popolna, cela in dovr-časopisih zbere svoje propovediišena, godna, da gre med svet... in homilije, jih prepili, ozaljša si Beza je ves ta čas lahiko de-
svojimi izvirnimi, iz prirodei črpanimi, poglavitno botaničnimi parabolami, bajkami in podobami, jih izda tiskane, pojde nato
tela, kar je hotela. Velečastiti se je v vsem popolnoma zanesel nanjo. Ni je kontroliral, ne je nadziral — zaupal je je slepo — sa-
k eksercicijam ter izboči škofu [mo da ni rabila ničesar, z niče-krasno, vezan eksemplar... To'mur lazila k njemu — in tega je bil jasno zasnovani načrt nje-'se je Reza čuvala. Plačevala je govegal najbližjega1 | življenja,! vse sama 4er je pobrala tudi na-najresnejše delo, v katero je ho-jjemnino za polje, „da bi ne motel položiti ves izsledek svojih , tili gospoda notarja" — in tu-'.rpolitev, meditalcij, izkušenj in1 tU Lojzetu je redno pošlijala študij, zgrabiti ga, vtelesiti, o- obroke" — samo da je ne bi hraniti in izročiti -ga patomat- 'gospa svakinja iznenadila s svo-yu kot spomin na Petra Plahe- Jim obiskom, ga. .. In ko da se boji, da mu' V gostilni v Dubcu se je po-ori njegovih letih ne bi zadoščal Javil nako|<| v (predpustu ogro-od Boga odmerjeni mu čas, se men plakat. Tu je bilo oznanjejo naglo vrgel na delo in se v ne-j«o, da se vrši v Lisovem na trgu kaj tednih čisto zatopil vanj. j zadnjo predpustno nedeljo pre-Hodil je kakor v ekstazi, često'lepa vitežka igra: ,,Ubo.j krvo-ni slišal, kaj mu pripovedujejo i ločnega zmaja." Vsa okolica je ter ni odgovarjal na stavljena govorila o tem in, še po vasicah
mu vprašanja. Sredi razgovora, pri obedu, pri ibrevirju, je nenadoma vstal, njegovo lice se je blaiženo smehljalo, ko da ga je oblilo solnce, potegnil je urno zapisnik in si nekaj bilježil. „1-mel sem izborno misel, gospod brat, ki se ne sme izgubiti, liki zlata čebela nad cvetom zabren-5i v glavi; če je ne ujamem takoj v to knjižico, se čez stonj skušam spomniti zastonj privabiti jo..." ■
Kaplan se smehljal in želel, da bi velečastiti 'že bil s tem pisanjem gotpv. Ni več igral ,,a la
guerre," ničesar mu ni priipove-	, - ..
cloval, na sprehod ni hodil in še opravila" ~ se Je izgovarjarjal
so se vršile za to veselico obsežne priprave. Nekaj dni pred veselico samo je prejela Reza malo, iz mo'susom prepojeno pisemce. Gospa Sivka jo je kot svojo prijateljico vabila, naj v nedeljo gotovo pride, da si lahko vso to veselico iz okna dekanije na-ogleda.
Rezika je tlesknila z ročicami. Pojde — pojde! Saj itak vse leto ničesar ne vidi — živj tu 'kaka zakleta kraljčina — Beneš pa (bi lalhko šel ž je predlagala zvečer pri dame.
Ce bi ne bilo popoldanskega
govoriti ni bilo več moči ž njim. Da ni bilo Reze, bi se moral vča-si pri večerji, dokler niso izpili
Beneš, a je vedel, da ne bi šel, najsi bi to opravilo prevzel gos-ipod 'župnik, ali če bi se — kot
piva, namučiti do smrti; vele-;je predlagala Reza — to nedeljo častiti je -igral raztreseno in venomer izgubljal. Naučil je to-vej Rezo igrali damo in gospod notar je, .pušeč svojo portoriko, sledil za hip igri, čez trenotek lovil čebele," kot je imenoval Beneš zapisovanje v notes in čez trenotek spet prižigal ugaslo cigaro.
Beneš je bil včasi že kar fri-volen, njegova bujna (mladost, njegova dovtipnost ga je srbe-'a, ko je videl, kako se velečasti-■i ujezi, če ga bodisi on ali Reza kaj prašata, kako napraviti to ">!i ono, kako plane na oba: „mir mpram imeti, pokoj, ne pa, da i -ne neprestano kdo moti in raz-'-resa ter trga od mojega dela. ''redno spet pridem v ipravo razpoloženje in do svojih misli, mine mnogo časa..."
„Veleča-stiiti bi m.oral imeti na ~ebi tablico z napisom: ne dotakni se me"! je šepnil Beneš Resi, ko ga Peter spet temeljito odbil, Reza se je zasmejala s pojočim, veselim glasom in pripovedovala kaplanu, kako je go.s-- od potar izdaj pozabljiv, raztresen, „še zbluzni od tega," in :c je spat zasmejala. To jo je 'bljževalo z Benešem in pogos-o se je ž njim mesto s (Petrom posvetovala o tem, kaj kuhati, kaj kupiti, koga vabiti na slavijo ter o drugih malih skrbeh. Župnik Plachy si je izsilil svoj resnično potrebni mir. Kakor mora žlahtno vino stati pri miru, predno se pretoči, da se u-ctali in izčisti, tak ustaljujoči, izčiščujoči se proces se je vršil v njem, ko je, kot bi jih točil, metal na papir svoje originalne, nove, doslej nikjer tiskane slike in bajke. Snov, izkušnja, naobra-ienost, v dolgem življenju priš-tedena, se je zbirala v njegovem du'hu, kristalizirala in u-staljala se v podobi črnih črk na belem papirju. Kolikokrat je po teden, štirinajst dni in delj kakor s trnjem v nogi hodil župnik z bajko v svoji glavi: Nosil jo je s sabo povsod, po vrtu, v hiši, spal je ž njo, venojner nezadovoljen z njeno obliko jn 9sjstrino, „to ni 'tisto, ni tisto, ni tisto," mu je neprestano pravil njegov o-kuš, dokler ni nenadoma, pogosto slučajno, prišel na to, kakor pišiče iz lupine, metulj iz tulja,
Slovenskim Druši tvom in odsekom!
Decemberske seje in konvencije naših društev so pajyažnej-Na njih se rešujejo tudi vse izvanredne zadeve in prošnje.
Ne pozabimo pri tej priliki naše stares domovine, i-z. katere prihaja vedno več bolestnih in obup nih klicev. Povojne zle posledice jo vedno, bolj tlačijo, brezvestni elemnti jo tirajo šiloma v pogubo in pogin, suša ji je uničila vse pridelke in revnejšim sloj epi grozi zopet — kruta lakota. ... Pri vsem tem pa še po-
opravilo sploh ne vršilo. Ni šel in Rez,n je morala iti sama, čeprav jo je jezilo to. Veselila se je že na to pot in zlasti potem zvečer nazaj kako bi ji ta polt prijetno minula. Tako pa gre sama — sama, spet sama, je to-liila, ko je na lahnih seneh bezala k Lisovemu. O, tam jo je pričakovalo novo iznenadenje! Na dekaniji so že čakale nanjo. Tam so bile povabljene kuharice iz cele okolice, ne pa samo or na, Reza, kot si je bila domišljala. „To,rej vsem, vsem je poslal, Bety taka pisemca" — in mal ce očitajoče se je ozrla na gospo Sivko. A bila je vesela- Se jim saj lahko .po^že. Bila je kot vedno, kadar se je opravila v mesto, v polni paradi. Imela je na sebi i uro i granatno iglico. Naglo je šinila z očmi po ostalih — ,,ne, tega nima nobena, sani o jaz in Betika — in glej, kako me ceni." ji je prišlo še na misel, ko jo je gostiteljica prijela za roko ter jo posadila na pryo mesto — ,,itako, Rezika, predseduj nam" se ji je zasmejala, medtem ko so jo ostale o-raazovale in ogledovale.
„Draiga moja, ta tukaj se i-ma", je zavistno rekla kuhari-c£* iz Kokpvega moiižinski, »le poglejte, kako je oblečena, kakor knjeginja, in kakp se je odebelila, —"
,,Ampak vam se godi, gospodična," se je zalaskala Kristina iz Dola Rezi v lice, ,,mlajša ste postala," —
„No, in koliko imam dela, saj še služkinje nimam," je dejala nič hudega sluteč dobrodušno Re za.
„Kako to, da še nimaš služkinje?" je presenečeno prašala Betika, „jaz imam dve —"
,Jaz samo,eno, pri nas, ni toliko dela, služkinjo pa imam vendar —■"
,,Jaz tudi" — ,,in jaz tudi," Reza je kar gorela, sram jo je bilo, stra'šno jo je bilo sram. Bila je tu edina brez služkinje. »Kaj si o nji mfslijo?" jo je strašilo prašanje po glavi.
»Seveda imam postrežnico," je skušala ugovarjati.
„0, postrežnica, to nj tisto, kje pa", so brez usmiljenja udarjale po nji ostale, vse vesele, da
»Vidiš, dragica, to bi morala 'meti," je povzela besedo gospa Sivka, lagodno slikajoč kavo, „seveda je grozen križ ž njimi, ie mnogo večji nego s kaplani — ikradefjo, pohajkujejo, 'j-ahnaša^ jo in opravljajo človeka..."
„Pa ti kaplani so tudi včasi za človeka prava šiba," je potožila stara mamica, ki je prišla od daleč sem gledat in je vodila svojemu sinu gospodinjstvo v velikem župnišču, ,,ničesar jim človek ne stori prav ne skuha, ne očisti, ne opere, ne izli-ka.,."
Rezika se je oddohnila ter se hvaležno ozrla na Betiko, da je tako diplomatično zaokrenila pogovor na drug predmet.
Z vnemo se je udeleižila razgovora. Pripovedovala je, kaj je skusila s Trnko, zato pa da i-majo zdaj nekega vrlega, veselega kaplana in ga je tako navdušeno hvalila, da ji je dolska Kristina iz nagajivim smehljajem zagrozila s prstkom.
Tu so jo spet ostale zavidale. Bile so manj srečne.
„Naš, 'to je tak brezčutnež", je pripovedovala tista iz Pirkove-ga, „še mačke ne trpi pri mizi."
»Naš pa psička ne. Kjerkoši more, lopne po njem, „nesnaga" mu pravi".
„Pa kaj vse to! Ko bi imele sele takšnega, ki njuha, to bi videle, kaj se to pravi, praiti mu v, kuhinji tiste plahte, fej!"
(Dalje prih.)
vojna razdivjanost in skoro obča posiroveloat — Kar čudno je, kako naš narod vse to tako ju-na®ki prenaša.
Mi,' ameriški sorojaki pri tej •jtesreči naSe stare domovine ne smemo in ne moremo ostati pre-križanih rok! Ljubezen, ki jo je Stvarnik sam zasadil v naša srca, se ne da zatajiti — Pomagajmo, kjer moremo!
In ravno mi lahko prav mno-'jo storimo! Rešimo stari domovini — deco! Zgradimo ji MLADINSKIH DOMOV, kjer sc bo vsa skvarjena in zanemarjena in ogrožena deca z umno in ljubeznivo vzgojo spet na vrnila k poštenemu in delaljubnemu življenju.
Že lepa vrsta društev je na svojih decemberstkih sejalh o-a-?lasovala večje svote „Društvu 1i& mladinske domove". Bratska iruštva, posnemajte!
Ne cepimo letos svojih podpor v druge namene!
Letos veljaj za vsa slovenska drušltva v Ameriki i geslo: NA DELO ZA PREROD1TEV DOMOVINE! VSE ZA UBOGO 0-31ROTELO IN ZAPUŠČENO DECO V SLOVENIJI! NA DELO ZA MLADINSKE DOMOVE! i	-i
Železniška nes. ča. Na progi Belgrad — Niš je bila 16. t. m. velika železniška nesreča. Trči-!a sta dva vlaka. Mrtvih in ranjenih je več oseb.
-----0_--
Poslužil se je.
Tat se je zagovarjal pred sodiščem.
—	Vi ste torej kradli?
—	Ne, nisem kradel. Samj so ;me pozvali.
—Kako to?
—	V izložbenem oknu je bil napis: Poslužite se te ugodne prilike.
-,—-—o-
Dobrodušno.
Zagovornik: Bilo je, žal, vse zaman — oprostitve nisem mogel doseči!
Obsojenec: No, no, pa prihodnjič!
POŠILJAMO 1>ENAII V JUGOSLAVIJO.
Nizke cen«?, hitra, postrežba.
PAROBKODNI LISTKI preko vseh črt.
ZUPNICK & COMPANY
6024 ST. aarvaEme"ialltiCa in —So OHIO.
Frank J. Laasehe slovenski odvetnik
"Ui-adujo po dnevi v svoji odvetniški pisarni
1039 GUARDIAN BLDG.
ZveCer od 0:30 do S. ure pa na domu. Cent. 710.	0121 ST. CLAIR AVE.	Main 2327
I Wlf.lA
kakor bi pala zrela brucka z,Jo morejo vsaj v nečem zbostl drevesa in se potočila na papir, in ujeziti. —
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
DECEMBER 19th, 1921.
Glevelandske novice.
— Mr. Jernej ZnidarŠič je daroval $5 za Slov. Nar. Dom. Hvala požrtvovalnemu rojaku. — Kdo bo nekst? Slovenci, naj nikdar ne mine veselica, svatba ali kaj enakege, da bi se ne Opomnili na naš Narodni Dom. Z zidanjem novega poslopja se bo pričelo že spomladi, zato storimo vsak nekaj in vsi skupaj bomo storili vse.
—- V torek, t. j. jutri, se vrši seja kluba drušstev S. N. Doma in sicer starega in novega odbora.
—- Tržne novice. Vesti, ki prihajajo iz trga, niso nič kaj razveseljive za gospodinje. Vse ka-žp. da bodo šle cene raznim dobrinam pred prazniki navzgor, mesto navzdol. Purmani bodo baje celo dtražji za Božič kot so bili pred Zahvalnim dnem. Prodajalo se jih bo najbrže po 65 in 75 centov funt. Da se cene božičnim drevescem umetno navije, se poroča, da jih letos primahjkuje. Pred par tedni ae je pisalo, da jih bo letos v izobilici, sedaj se pa poroča, da sta dospeli v Cleveland le dve tretjini normalnih po-Siljatev drugih let.
—	V soboto zvečer je bilo o-ropanih po mestu šest Imoških in žensk za različne svote. Mrs. Grace Ladd, 6103 Lexington Ave, je prišla ob največ. Njej so vzeli roparji $110 ter jo pretepli do nezavesti. Ostalim so bile vzete manjše svote.
—	16-Ieten tat. Neki šeatnajslt leten deček bo prišel danes pred mladinsko sodišče, ker je vdrl v štiri stanovanja ter jih okrade!. Deček je pobegnil pred štirinajstimi dnevi iz poboljševalnice s tem, da je prežagal omrežje pri neke-
mu oknu. Od tedaj je izvedel več — Eksplozija. Sinoči okrog e-)bila to edina pot, da dosežemo! Dvema demonkima se je smili-
za naš narod ugodnejše premir-1 lo božanstvo figovega drevesa in
tatvin.
- Mrs. Noami Miller, od katere hoče njen mož ločitev zakona, ker je hodila okrog z nekim bogatinom iz Buffale, se silno bori proti temu, da bi mu bila raz-poroka dovoljena. Ona praVi, da je mož postopal z njo silno suto-vo in da jo je parkrat celo udaril. Nekoč jo je udaril v spanju, potem pa je rekel, da se mu je nekaj sanjalo. Mra. Miller je stara 27 let, Frank B. Howell, s katerim se je pogostokrat vozila v avtomobilu, pa je star že 60 let.
—	Družim Rudolf Orel, 1010 E. 63. St., je umrl sinček star 4 mesece in sicer za pljučnico. Bolan je bil samo tri dni. Pogreb se vrši jutri popoldne ob 2. uri. Naše sožalje!
—Na občnem zborovanju Slov. Doma v Collinwoodu je bil izvoljen sledeči odbor in direktorij: Predsednik John Prusriik; podpredsednik Joe Zulich; tajnlik Jos Boldin; zapisnikar Louis Kastelic; blagajnik Martin Vinšek; nadzorni od'bor: predsednik odbora Joe Zulič; F. Komidar, John Feme in John Trčelk. Direktorij: Martin Peterlin, Mike Vrančar, Martin Nagode, Anton Jerič, John Huch, Frank Martinjak, Math. Kastelic, Math. Mat j an, Martin Pemuš, James Fortuna, F. Pajek. Delniške seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Stari direktorij ima svo jo sejo 23. decembra.
—	Tekom letošnjega leta je bilo »grajenih v Clevelandu stanovanjskih hiš za 3,751 družin. Na razpolago je dovolj stanovanj po vseh delih mesta.
—	Pismo ima v našem uradu Frank Sveftlin, ki je svoječasno bival na 1364 E. 53 St.
najste ure se je pripetila na 10300
POLLETNI RAČUN SL. D. DOMA V COLLINWOOD, OHIO.
Društva plačala na delnice ................................................$195.00
Delničarji plačali na delnice ..............................................500.50
Waterloo Club izročil .............................................60.00
Obresti od deriarja v hranilnici ............................................6.31
Obresti od Liberty Bonda ...........................3.19
Skupnih dohodkov ..................................................$765.00
Strošlki
Za dve knjigi novih delnic ................................................30.00
Davek od zemlišča ......................................................114.82
Tiskovine in oglasi .................,............................17.63
Pla'Sa finančnega tajnika ....................................................70.00
Plača korespondenčnega tajnika .....................35.00
Plača iblagaijnika ...................................14.00
Najemnina dvorane za seje ......................... 14.00
-.•*>» |' j- • t 1 _
Skupnih stroškov/............................. $295.45
PPIiWr^*^. '!:'	, --
Preostanek blagajne dne 19. nov. 1921 .............. 469.55
JlPf^f*"***	—-
Skupne blagajne SI. D. Doma ...................... 952.53
Denar na naložen na North American Banking Co..........280.00
Cleveland Trust Co..................................................................601.37
Liberty Bond za ...................................................................50.00
Ročne blagajne ...........................................21.16
Skupaj ...........i........................... $952.53
Frank Gubane, tajnik; John Ivančič, blagajnik; John Bohinc, predsednik nadzornega odbora; Frank Fende; Frank Pod-bevtšek, nadzorniki.
Frank Gubane, tajnik — 1264 E. 168th St.
-nmiiiHiiuiiHiHUUitinniiiiHHniiiMHuiiKviii'iiiiiiiriiiiiitiiniiniKniiHMiaiiuiiuHniiiinuiHniniuniiiiiiitg
v BOŽIČNA DARILA J
Ure, diamanti, zlatnina, srebrnina, |
Bjimcai«"-
umetno steklo in roževina znižanih cenah.
vse
FRIEDBERG, zlatar.
6516 St. Clair Ave.	|
&uniiimiiniinH»uiCTiiiHiniioHmttiuitiiiMnHiim
Euclid Ave. precej močna eksplozija. V poslopju se nahaja urad Guardian Savings & Trust Co., katerega prostori so bili precej poškodovani. Dosedaj se Sej ne ve, ali se je skušalo razstreliti bančno blagajno ali je nastala eks plozija od plinovne peči v kleti, katera je povzročala zadnji teden nekaj sitnosti in se jo je moralo popravljati. Eksplozija je bila tako močna, da je vrgla vrata v prvem nadstropju raz pantov in so se razdrobile šipe po vseh bližnjih trgovinah. Uradniki banke so ocenili škodo na približno $10,-000.
— Na prihodnji seji policijskega odbora za pokojnino bo prišlo najbrže na površje vprašanje glede zvišanja pokojnine za otroke in udove policajev. Na zadnji seji je bilo sprejeto, da se zviša pokojnina za udove policajev od $25 na $35 mesečno. Od počet-ka je znašala ta pokojnina le $20, in nadaljnih $10 za vsakega o-troka. Kasneje se je isto zvišalo na $25 in še $10 za vsakega o--troka. Sedaj pa je pokojnina $35 in $10 za vsakega otroka. Na za-dn'ji seji se je tudi nekaj govorilo, da naj bi dobival policaj, ki; je služboval svojih 30 let pokojnino, ki naj bi znašalo polovico njegove regularne plače, toda defi-nitivnega se ni nič ukrenilo.
-	V sredo zvečer se vrši direktorska seja Ameriško-Jugo-slovanske Tiskovne družbe. Vsi direktorji naj bodo gotovo navzoči.
-	Sinoči je oropal neznanec United Cigar trgovino v Cleve land Hotelu za $30. Prišel je in z revolverjem v roki dobil od pro dajalca dovoljenje, da sme Szči-stiti blagajno.
—	Drušstvo Slovan št. 3 S. D. Z. je za leto 1922 izvolilo sledeči odbor: Predsednik John Zale-telj; podpredsednik Jakob Javor nik: tajnik Ludvik Medvedek, 1253 E. 60. Str. ; blagajnik Frank Hudovernik; zapisnikar Frank Hudovernik; nadzorniki: I. John Špehek, II. Josip Skupelk, III. Josip Zakrajšek; zdravnik Dr. F. J. Kern, 6208 St. Clair Ave.; zastopnik za S. N. Dom Jakcb Ja-vornik. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. Nar. Domu, dvorana št. 4, ob 8 uri zve čer. Asesment se prične pobirati ob 7 uri zvečer.
—	Društvo Naprej št. 5 S. N P. J. je izvolilo za leto 1922 sle deči odbor: Predsednik Mike Cvelbar, podpredsednik Andrej Bogataj, taljnik Ludvik Meidvešek 1253 E. 60 Str., blagajnik Josip Skuk, 1101 E. 63 St., zapisnikar Frank Miksha, nadzorni odbor Boris Pavlin, Frank Švigelj in John Pešek, Bolniški odbor: John Smrke, Anton Knžnik in Viktor Vidergar, vratar: Anton Duša društven zdravnik Dr. F. J. Kern Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v S. N. Domu dvorana št. 3, pričetek ob 9. uri dopoldne. Asesment se pobira tretjo nedeljo v isti dvoranii zjutraj od 8 ure do ^/l 12 in 24 v mesecu v sobi št. 6.
--O-
Kajzerjevo pismo Hindenburgu.
?ie pogoje in da rešimo Nemčijo'. sklenili sta, da ga maščujeta, ipred krvavo civilno vojno. Toda I Odsihdob sta prežali na Val-
,moja žrtva je bila zastonj.
''Omadeževal bi svojo čast, ftko bi zavračal vse laži in obrekovanja, v katerih se me dolzi) povzročitve vojne. Resnica bo prišla kot silen ,plaz. Deloval sem <za mir 26 let. Ako bi bil želel vojne, bi jo bil lahko.,pričel v letu 1900, ko je bila Anglija zapletena v vojno z Buri, ali v letu 1905, tekom rusk o-japonske vojne. Bog je moj sodnik, da sem želel miru.
Nobena žrtva ni (prevelika, toda nikdar ne bom dovolil, da bi 4ne sodila liga mojih sovražnikov."
-o--
J. SUCHY: FUŠČAVNIK VALMIKA IN KRALJIČINA.
Stari, slepi puščavnik Valmike je živel v družbi mlade, lepe kraljičine sredi velikega gozda. Zjutraj zarana, še predno je prisi-jalo solnce, ista prebirala mantre, potem je kraljičina odšla v gozd po korenine in zeliščka, pozneje je pospravljala v hiši in zvečer sta se kopala.
Ker pa 'bogovi u,sliši jo prošnje, ki izhajajo iz milosrčja, je tudi ndra uslišal njeno prošnjo in kjer so se njene roke dotaknile puščavnika, se je starček pomladil; ko mu je naposled umila Oči, je zopet spregledal in oba sta stala in zrla drug drugega. Ker pa je bil Valmika velik rilshi, si je mislil:
''Žena je, ne pustim se zapeljati od nje," ter, se je obrnil v 8itran.
Po njem je kraljičina stopila v vodo, da ,bi se kopala. Valmika je skrit za grmovjem opazoval mlado žensko ter se zaljubil vanjo. Zakaj tudi ri'shi zapade lju-aezni, če ne čuva čutov.
Ker je bil sedaj mlacl in zaljubljen, je s pomočjo svoje rishi-dob stanoval s kraljičino, spremenil v palačo; kjer so jitna stregli sluge in služkinje in kjer je dan odmevalo zvokov pišičal in
mikovo ženo, da bi kaj napačnega zalotili na njej. Toda le-ta bila popolnoma čista in sj&mežljiva.
Ko pa je nekoč zrla svojo podobo v vodi, si je mislila:
"Kako lejpa moram biti, če se tako velik rishi, kakor je Valmika, zaljubi vame!"
Kljub takojšnjemu kesanju in strahu pred slabimi mislimi, ki se je polotil kraljičine, je vendar demonka, ki je obljubila, osvetiti figovo božanstvo, zapazila nastalo hrapavost kraljičinega srca, v katerega je zdajci zasadila svoje kremplje. Tako je prišlo, da je kraljičina slabo misel, namesto da bi jo zanikala, odobrila. In takoj se je je polotila tudi druga demonka.
Ker ste jo imeli v svojih rokah, sta se ji pridružili v kopeli v obliki kraljičini povsem enakih sobaric.
Valmika, ki je pričakoval svojo ženo, jo je videl, stopivšo iz kopeli v treh postavah in vsaka ga je enako srčno objemala in poljubovala.
notranjost ter, roki drugo v drugo, skušal misli na svojo ženo izgnati iz srca.
Tako je .sedel uro za uro, dan za dnem — brezuspešno.
V svoji sili je zopet molil k Indru. indra pa mu je rekel:
"Priatelj, tvoja odpoved ni odpoved. Ti se odpoveduješ, da potem več pridobiš. Ce si hočeš pri-dobitai svojo prejšnjo moč, se moraš v recnici in za večno odreči."
Valmika je žalostno vprašal: "Vzvišeni, kaj mi pomaga potem še moja nekdanja rishi-moč?"
Indra pa mu ie odgovoril: "Prijatelj, tega jaz ne vem. Vprašaj koga drugega." In izginil je.
Valmika pa je premišljal: "Ce morem odrešiti svojo ženo, je ;ie morem več ljubiti. Ce je ne morem odrešiti, je tudi ne morem ljubiti, ker je ne poznam. Tako bi bilo najbolje, da si to Ljubezen izrujem iz srca radi sebe samega."
In zapet se poglobil v razmot-rivanje. Toda vsikdar, ko je dospel blizu cilja, mu je misel: Ko bom imel zopet svoj zagovorni
S kolibo vred pa je potom ča-r»dejstva odstranil tudi staro figovo drevo.
Ko je božanstvo tega drevesa, oropano svojega bivališča, golo in gladno, stokajoče in jadikujo-če, tavalo po gozdu, so vprašala druga božanstva po vzroku njegove boli.
Demon, demonka — grško in pomeni: duh, ženski duh. S takimi duhovi so si stari mislili oživljati vse mrtve stvari. Demoni niso vedno zlobna božanstva.
Tedaj je zapaizil, da sta ga prekanili demonki. Hotel ju je s čarodejnim rekom se&gati v pepel, da si na 'ta način zopet o'svoji ženo. Toda kljub zagovoru so se mu one tri še bolj prilizovale, proseč ga vsaka, naj jo smatra za svoja pravo ženo. In Valmika se je zjokal ter v svoje nevolji molil k Indru, da mu pomaga.
Indra ga je uslišal ter mu rekel:
""Pomagam ti, čim si prisvojiš staro svojo rishi-moč. Ker si pa to izgubil z ljubeznijo, ti je jaz ne morem vrniti,, zakaj ljubezen kraljuje celo nad menoj, tvojim bogom. Čim se pa odpoveš ljubezni, boš zopet v posesiti svoje moči in z zagovorom boš lahko vpe-pelil oni dve demonki."
Valmika pa si je mislil: "Ko vpepelim demonki, potem se že zopet povrne ljubezen do moje žene."
Stopil je v prazno celico, sedel križemnog na tla, poglobil oko v
jamem zopet svojo ženo — vse uničila.
In tako je čepel dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem v večnem kolebanju med ljubeznijo in odpovedjo. In ker je tako nepremično sedel, so začele mravlje zidati svoja taboriča nanj. In danes sedi Valmika v svojem mravljišču zopet tako globoko kakor takrat, ko mu je kraljičina iztaknila oči, ker jih je v globini imela za lesketajoče se kamenje.
Bo li večno tako kolebal? Ce se resnično odreče, ne; pač pa, če se ne odreče, ali z Budd-hovo beis^do: "Ce je to, bo ono; če tega ni, ne bo ni onega." Odreči se ženi, da jo pridobiš, to ni odpoved in odreči se svetu, da pridobiš večno življenje, ni odpoved. Buddha pravi: "Borno umre, v katerem je poželenje." --o-
Saj ni tako hudo.
—	Opro&tite, milostiva, ravnokar so mi sfrčale detetove plenice skozi okno.
—	Kako b^dasito! Sedaj pa se bo dete prehiladilo.
—	O ne, milostiva--Ja saj
rek in sem oni dve vpepelil, ob- je še v njih!
^SlHBnffl^
MM
mri
MALI OGLASI
umnimi.....iiiiiimiimimiimaiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiaii...............n....... i m Mtiiim»immiliilii!l!lil!liiii^^
Moderno stanovanje obstoječe iz IZ DOMAČIH ROZ ZANESLJI-4 sob s kopališčem, elektriko t VO IZKUŠENO ZDRAVILO in drugimi udobnostmi za pri-
merno ceno. Oglasite se takoj pri -lastniku Val. Gorjup, 890 Alhambra Rd.	(297)
Zgubil se je French Poodle — pes, ki sliši na ime "Sport"; je popolnoma bel. Zelo radodarna nagrada, onemu, ki ga vrne na 6910 St. Clair Ave. v ozadju. Zgubil se je v petek, dopoldne.	(298)
vrhovni staroindski
Indra, bog.
Riishi (beri ršhi s polglasnim slabim e med r in š) jeibrahman-ski puščavnik. Brahmani sa hodili in še radi hodijo v samoto,
Mantre so verski spevi iz sta-roindskih svetopisemskih knjig, takozvanih "Ved."
Ko je nekoč kraljičina zopet umivala suhe, ovenele puščavni- \ kjer skušaj o s pobožnim premišl-' kove ude, se je v njej vzbudilo jjevanjem, molitvijo in mrtvičen-usmiljenje in premislila je: I jem svojega telesa doseči svet-"Zaprosim Indro, da mu povr-! niško popolnost. Najbolje bi bene mladost in luč oči."	'sedo prevedli z "asketom".
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
POZOR CITALNICARJI.
Vsem članom S. N. Čitalnice se naznanja, da se gotovo ude ležijo prihodnje seje, katera se bo vršila dne, 22. dec. 1921. v S. N. Domu soba št. 4. Torej se prosi, da se gotovo udeležite te letne ker imamo razne stvari za urediti in obenem je volitev odbora za leto 1922.
Tajnik.
Edini
A.F.SvetekCo.
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V COLLINWOODU.
15220 Saranac Rd.
Wood 44.
Krasni avtomobili za vse slučaje.
AMBULANCA.
p!l!lllllllll!llllllllllllllllli]iiiillll[ll!llllil 1	ie
m
POSEBNA ZNIŽANJA
NA CELI ZALOGI ŽENSKEGA IN MOŠKEGA BLAGA, NA OBLEKI IN ČEVLJIH 7A BOŽIČNE KUPOVALCE. ,
To je prilika za božične kupce, da si kupijo potrebno po nizkih cenah. Pridite in se prepričajte.
H. GOLDFARR,
6924 ST. CLAIR AVE. Cleveland, Ohio.
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI".
KAJZER NE PRIZNAVA NO BENEGA MORALNEGA SODNIKA.

Razkrinkani Habsburžani
Berlin, 17. dec. — Maršal Hindenfourg je obelodanil neiko pismo bivšega nemškega kajzer-ja, pisano 5- aprila, v katerem pravi Viljem:
"Jaz ne priznavam nobenega moralnega sodnika, kajti to bi pomenilo, da žrtvujem čast in spoštovanje nemškega naroda.
"Zelo teško je živeti v inozemstvu, "pravi kaljzer dalje". Z žareča dušo opazujem preiskušnje moje ljube domovine. Moja od-iH ločitev da zapustim Nemčijo je -bila težavna in grozna, in storil sem to le na nujen nasvet vas in drugih, ki ste mi povedali, da je.
katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju.
V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče hababurslce klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa.
Knjiga je jako interesantna in priporočanj o rojakom, ( da si jo takoj naročijo.
Cena knjige je samo 60c
o
tD
G
o
s s
S g
■S I
3 £
o g
ei
O
B
4>
•r-j 3
§■ eu
O)
"S h 0H
VAŠA OBLAČILA
garantirano in po najnižjih cenah.
NEW YORK Dry; Cleaning Company
ZA LIŠAJE IN PRIŠCE. FRANK GRADIgAR, BOX 157 ELY, MINNj (302)
il«liililiil»!iikliilpliil«liil«lMi«lii'oliil«liil»liil»lin5ri
POBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA NAŠ LIST ZA NASELBINE
NOTTINGHAM, EUCLID in NOBLE OHIO
— je —
g. Vincenc Roller
ki bo obiskal vse tamkajšnje rojake in agitiral za naš list.
Želimo, da se sleherni naroči ali pa plača zaostalo naročnino za naš list gori imenovanemu zastopniku.
UPRAVNIŠTVO.
mil.liilBlMl.liiLliiU^iUliil.liit.liilallit.liil.liiluTini
NAS ZASTOPNIK ZA PUEBLO COLORADO, in okolico g. JOSIP KRALL obišče v kratkem rojake v tamoš-nji naselbini, katerega jim toplo priporočamo. Zastopnik g. KraU je zaveden delavec in želi, da se na naš delavski list naroči sle" herni Slovenec v Pueblo.
Upravništvo.
MOŠKI KLOBUKI
$3.50 moški klobuki, sedaj $2.80 $4.00 „ „ „ $3.20 $5»00 „ „ „ $3.98 $6.00 „ „ „ $4.80
SPECIAL: moški baržunasti klobuki $5.00.
Rclal SL Močnik
6205 St. Clair Ave., Cleveland, O.
6220 St. Clair av., Princ 1944-W Cenjenim IttrO&U-
kom in rojakom v
Long Nock Quarts
Gallon

Tu je nekaj steklenic, katere imamo zalogi. Pokličite nas po telefonu glede cen na ducate, ali na železniške vozove. Točno razvaževanje v vse dele mesta,
CLEVELAND BOTTLE & CORK CO.
Main 3924	Central 3048
2190 E. 9th in vogal Bolivar Rd.
EVELETH, MINN.
naznanjamo, da je prevzel zastopstvo za naš list za dotični okraj
g. Otto Majerle
trgovec v Evelethu
katerega upravništvo tega H»ta toplo priporoča tamošnjim Slovencem.
Želimo, da mu gredo rojaki na roko in se naročijo ali pa poravnajo zaostalo naročnino za naš list pri njem.
Upravništvo.