190. številka. Ljubljana, sredo 21. avgusta. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. IihHJa vsak dan .»vtouiui ^i.-r.^ufijV . fn dn«v*: k>o pracntoih, tet *'ciju po pošti ;>r«)t)iii*r . »vbii* uiiuok« uuiele ia celo letu It) k1*1-? -a pn »*sia 8 gl., zg Četrt ieta 4 ■— 7,% Ljnbi!*no bfa* pvijiijaoj* n» dotd xa oblo loto 13 $ld., •<■,» nh-» leto 3 gid. 30 kr., za en naooec 1 gld. 10 kr. Za poSiijanje ta dom so računa 1;' %,, meneo, 30 . nu. ftfc^rt laU, — Za tujo debele toliko •••o£, kolikor po-Vidna iznađu — Za gospode ti ć 11 o 1 j o ua ljudhkih flolah in za dijake velja atittftDJi cena in sicer %* LlfibljanO j* ftstrt lei«" S gld. 50 kr.j, po pojiti prajeoian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plaču/e od č*ii.i. ,8'i«>puR petit-vrste S kr., če ae Otminilo enkrat ti*k», 5 sr., 4o »e dvaVrat iu 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj a> izvole frankirati. Rokopisi Be ne vračajo. — Uredni.4t7o ja v Ijnblam i Frani Kolmanovoj hiši 3 „gledaHaka otolba". Opravn iitv«, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad ■iulltpatlvtie <*eči, je v „Narodni tiskarni" v Koltnanove) bisi. Iz Bosne in Hercegovine. Dunaj 19. avgusta. Cesar je z ozi-rom na poročilo poveljnika 13. armadnega kora, fzm. Filipovića, o zmagoslavnej bitki 16. t. m. Filipoviču sledeči telegram odposlal : „Zahvaljujem se Vam za veselo darilo k mojemu rojstnemu dnevu, ter izrekam Vam in vrlim četam za nov vspeh njihovega žrtvovanja in hrabrosti iz celega Brca svoje priznanje. To naznanite vsem poddanim oddelkom." Več mest zasedenega ozemlja je k cesarskemu rojstnemu dnevu svojo lojalnost izraževalo. V Mostam, kjer je bila maša na prostem, a v katoliškej in grškej cerkvi slovesna velika maša, prišli so k divizijskemu poveljniku Jovanoviču škofje, medšlis in notabli, da so izrazili z globokim spoštovanjem svoja voščila za blagor Cesarja in kralja, ter mu zagotovili neomejeno pokorščino. V Banjaluki izrazil je mutesarif po-Btajniškemu poveljniku generalu Samcu svoja najiskrenejša voščila za blagor cesarja , ter svojo nepremakljivo udanost. Mesto kazalo je pri slavnostnej dnevnej straži svojo veliko radost. V Berbiru sta kajmakam in mestni dostojanstvenik postajniškemu poveljniku izrazila svojo udanost do cesarja, ter sta izrekla svoja ponižna voščila k cesarjevemu rojstvenemu dnevu. Došla poročila pravijo, da je vodja vstašev Golub Babić, kakor da se je tudi več družili vodjev v Srbu udalo in orožje oddalo. Tudi druge vstaške čete jednako nameravajo storiti. A iz Slujna je došla vest, da se pri Prosicem Kamenu na Korana-mostu muhamedanski vstaši zbirajo, in da sta sem prišla od Novega dva tabora redivov. IG. in 17. avgusta so se morali oddelki 18. divizije z okolo Stolca mnogoštevilno zbranimi vstaši, ki so bili v trdnih pozicijah, boriti, a se srečnim vspeliom za našo vojsko. Naši izgubili so le 2 mrtva in 15 ranjenikov. Hrvatski višji državni pravdnik S pun, ki je spremljal fzm. FdipoviČa v Bjsno, padel je 14. t. m. na maršu po nesreči iz voza ter si je nogo zlomil. Prevozili ao ga potem v Trav nik, kjer se zdaj leči. Poljski telegraf je od glavnega kvartirja do Banjaluke bil te dni na več krajih od upornikov pretrgan tako, da je vest od zmage 16. t. m. pri Ilanbelovci ?e le 18 t. m. došla na Dunaj. Sploh telegrami iz Bosne po več dnij potrebujejo, predno dojdejo na svojo adreso. Pokazal se nam je privatni telegram vojaškega zdravnika dr. K. oddan v Doboju 17. t. m. zvečer, a došel je v Ljubljano 19. t. m. Za 20 besedne telegrame odtod v Bosno se mora plačati 2 gld. 80 kr. „Obzor" poroča, da je ena cela brigada hrvatskega domobranstva mobilizovaua, katera bo zasedla mejo, da brani zemljo pred even« tuelnim navalom tursko druhali. V Zagrebu pak dela odbor priprave, da se kolikor mogoče sijajno proslavi ulaz nase vojske v Sarajevo. Naše predstraže bo stale 16. t. m. po zmagi pri lian Belatovei uže v Kiseljsku, od kod je samo še četeri milje ali dva dnij hoda do Sarajeva. Če se vstaši nijso več ustavljali, leliko so naši, kakor je bilo namenjeno, 18. zvečer na cesarjev god zasedli glavno mesto Bosne. Zakaj se je morala 20. divizija Szapary v Bosni nazaj umakniti, o tem piše „Pester Lloyd" sledeče: „Prvotno seje nameravalo, in to predlagal in zagovarjal je fml. grof Szaparv, da bi 20. divizija Savo prekoračila pri Gunji, oziroma pri Novej Brcki in Racinovcah. Od Nove Brcke pelje še precej dobra cesta v Tuslo in od Bacinovc proti Bjelini. Cesta proti Tusli pelje sicer skozi več ozkih sotesk, ter gre pri Lukavici jako navzgor, a ta črta bila bi naj-kračja, le 5 h'2 milj dolga in zveza z mejo bi se lehko ohranila. Cesta v Bjelino je v ravnini in le 4 milje od meje odstranjena. Ako bi bili ta dva kraja zasedli, gospodovali bi nad celim severno vzhodnim delom Bosne in nad malim Zvornikom. Vsled teh dispozicij se tudi nij treba zdelo 20. diviziji kakor drugim mobiliziranim divizijam v smislu vojnega načrta hribsko brigado dati, in so se pridejali k tej diviziji le ogerski polki, kateri zavolj ozkih hlač teško hodijo v hribe. A poveljnik 13. armaduega kora, general Filipovu: je v zadnjih dnevih meseca julija ta načrt premenil; jeden del vojske moral je v hitrih marših iti od Mitrovice črez Vinko*ce v Samac, in pri turškem Samcu je 20. divizija najprej stopila na bosenska tla. Od tu pelje slab pot v Gradačac. Ob jednem je pa 2U. divizija skoraj za polovico se zmanjšala, ker je višji poveljnik divizijsko konjiško brigado, polovico polka Mollinary, in polovico treua in Iz Ljubljane v Hercegovino. Dolgo časa uže odlašam z bolj obširnim sporočilom za vaš cenjeni list, v katerem mislim nekoliko natančneje razpravljati potovanje v Dalmacijo, katero sem storil v zvezi s 33. lovskim bataljonom, — ker mi pa vedno časa primanjkuje, prosim, sprejmite za zdaj te-le vrstice; ako mi bode čas dopuščal, in ako bodo vam drago, — bodem prihodnjič nekoliko več piaal. Kakor znano, smo šli iz Ljubljane 22. junija zvečer z mešancem, v Trstu smo ostali cel teden; — huda je bila vrofina, ki smo jo morali prestati ta čas na vajah po kraškem kamenji, pa nijsmo jo občutili dosti, ker smo vedeli, da nt-.s Se kaj kujega čaka. — In res, nij sin o se motili! V nedeljo 30. juuija o poludne smo stopili na lepi Lloydov vapor „Aurora", ki nas je po 65 urnej vožnji v Kotoru postavil na suho; — dozdaj je bilo vse dobro. — Ce so kranjski fantje uže na železniškem vlaku nas razveseljevali s prepevanjem milih odhodnih pesnic, ki v tako resnem slučaji še bolj globoko do srca segajo, — so to storili tudi na barki, ko nas je bilo 1400 vojakov skupaj; razne burke, ki so jih Dunajčar«. uganjali, so storile, da smo za trenutek pozabili, kje da smo in zakaj da smo tu. Vožnja je bila kaj lepa, morska bolezen, katere smo se toliko bali, nij se prikazala pri nobednem; na daljnem bregu smo videli približati se in zopet izginiti istrska in dalmatinska mesta, mej katerimi imajo nekatera prav romantično lego. Prvič smo se ustavili v Spljetu, kjer nas je 1. kompanija ženijskega polka zapustila, ravno tako v Makarski, 11. lovski bataljon tmo pustili v Slanem. Omeniti moram še zares velikansko podobo zahajajočega solnca na morji; vidljiv je bil vtisek, ki ga je to napravilo na vse — To o vožnji. Drugače pa je bilo vse, ko smo došli v Kotor; — nijsmo imeli Časa občudovati velikih gora, ki obdajajo kotorski zaliv, mudili smo se tam le pol ure, in potem amo odrinili koj peš proti Budni. Tukaj se začne vrsta žalo-stiuk, ki smo jih v Dalmaciji preživeli, — slaba ceste, malo ali celo nič vode, nobedne hiše ali krčme, in — marširati v hudej o polu-danskej vročini. Ob 3. uri popoludne — bilo je 3. julija — smo prišli v Buduo, kjer je bil štab in 2. kompanija našega bataljona; drugi dan sem jaz odvodil drugo polovico transporta v Castel Lastuo, kateri je zadnji kraj v Avstriji, 4 ure od Autivari. C. Lastua je majhna vas ob morji, in njeni prebivalci — večinoma grške vere — si pridobijo svoj zaslužek po večjem od tamošnjih vojakov, ko jim potrebščine na barkah in mulah prinašajo in odvažajo. tovorne živine odkazal uže polnej 6. diviziji. Grof Szaparv moral je s G—7UOO vojakov, brez hribskih topov, eč samim poljskim top ništvom in nezadostnim treuom v najslabšem Vremenu iti z Gradačaca proti Gradčanici in od tu črez hribe po hudih potih v Tuslo. Izvrstne čete bile bi Be pa tudi v teh neugodnih odnošajih vzdržali, ko bi dobili živež in strelivo, kar je na neumljiv način naenkrat izostalo. 11. pričel se je grof S/.apaiy nazaj pomikati. 12. se je pa tudi uže v glavnem stanu in v vojnem ministerstm znalo, da se 20. divi zja nazaj pomika in se vedno z vstaši bojuje; ko je prišel grof Szapary 13. v Gradčanico, nij dobil tam druzega, nego živež za tovorno živino, a za utrujene vojake ničesar, tudi streliva ne. Zveza z Dobojem se je zopet naredila, a od Samca na črti za obskrbljevanje tudi še 14. in 15. nij bilo nobedne pomoči, in vrle čete morale so iti, ker nijso imele streliva, in so jih vstaši vedno bolj proganjali, v črto za odpočitek pri 6. diviziji. Razumemo, da mora Magjarc hudo peči nesreča, katera je baš Mag j ara S/.aparyja zadela, v tem ko slovanska generala Ftli« povič in Jovanovič zmagonosno napredujeta. Ta vsaj Szapary nij prvi nesrečni magjarski general, Gyulay in Benedeki so Avstriji še vse huje nesreče nakladali. Seeder in Seidl! Iz Maribora 18. avg. [Izv. dop.] Pred kacimi 13 leti je bil tu v Mariboru velikansk pogreb; vse polno ljudij, iz vseh krajev pripeljali so se in posebno si ti slovenski kmet iz bistriškega, mariborskega in st. lenartskega okraja bil močno zastopan in spremljal si tedaj moža, ki ti je bil zvest prijatelj in dobrotnik do groba. Veliko je storil bil ta mož za tebe slovenski kmet in hva ležno si ga nosil v srcu, in zaradi tega so ti tekle solze črez obraz, ko so ranjkega škofa Slomšeka položili v rake v k večnemu počitku. Za Slovenca, ki svoje ljudstvo ljubi, bilo je tolažilno videti na dan Slomšekovega pogreba, da Slovenec nij nehvaležen človek, ampak da ve može ceniti, ki so zanj delali, zanj svoje premoženje žrtvovali, da žalosti solze preliva na grobu onih mož, ki nijso ven v tujino zaljubljeno zrli, ampak s krepko ljubeznijo, ka kor škof Slomšek, se ubozega slovenskega ljudstva oklenili, ter mu raztrgano krilo po svojej moči olepšali. — Slovenski kmet, ti si dobro vedel, kaj je škof Slomšek za te storil. Videl si ga, ko je neutrudljivo šole obiskaval, slišal si ga, ko je učitelje, svoje duhovne, ko je tebe budil k ljubezni do ljudske šole, videl pa, kako je ta škof Slomšek, kmetskih staršev sin, slovensko tvojo mladino ljubil, kako je za njo berila spisaval, in kako je pesnice, ljubke pesnice v čistej nepokvarjene) tvojej materinščini zlagal in slišal si, kako so se te ljubke pesnice iz veselih grl tvojih otrok glasile po hribih in dolih tvoje domačije, In ko ti slovenski kmet jeseni v nedeljah gori proti hramu romaš z majolko v roki, zapoješ gori: „Sloven'o Slovenca vabi, če se mu pit1 ne gabi," ali: „En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijatije povabil, Še sam ga bom pil" in te kdo vpraša, od kod Bi dobil te lepe pesnice, povzdignil boš čašo in škofu Slomšeku boš napil srčno zdravico. In ko dobiš za jeden goldinar pet bukvic od družbe sv. Mobora in vprašaš, kdo je neki to društvo ustvaril, ki toliko berila za mali denar slovenskemu kmetu podaja, odgovarjaš si sam: pri ustvarjenji tega društva je gotovo bil naš Slomšek zraven, in nij si se varal. Bil je škof Slomšek cel mož in z zlatim krišcem na prsih, ztutim prstanom na prstu in mitro na glavi nij zabil, da je slovenske matere sin, in zaradi tega šlo si slovensko ljudstvo za njegovim pogrebom, in točilo si solze na njegovem grobu. To je bilo lepo videti, s tem si slovensko ljudstvo svojemu buditelju, svojemu prijatelju, dobrotniku Slomšeku najlepši venec položilo na grob, sebi pa si čast delalo. In kogar ti slovenski kmet tako štimaš, kakor Slomšeka, tega tudi ne puščaš žaliti. Ti ne goniš dosti besedij, kratek si, ven ver-žeš človeka, ki ti tvojega prijatelja razžali. Ti Bi pošten prijatelj, komur si. Goljufan si bil uže dosti in ne zaupaš tako rad ljudem, pa če si komu srce odprl, potem ne sme nikdo žaliti tvojega gosta v srcu, tu si ti jako hud. Prav imaš, odkritosrčnost, če je tudi bolj trda, je zmiraj boljša in lepša, nego prav sladka priliznjivost, ki vsem ljudem ustreči kaže, zraven pa nikomur nij prav dobra. Boljše zamera, nego da človeku opereka, da je potuhnenec in priliznjivec. — SI >mšeku je bilo slovensko ljudstvo na Štajerskem hvaležno, in nabralo se je mej tem štajerskim slovenskim ljudstvom nekaj tisoč goldinarjev za to, da se temu ljubljencu slovenskega ljudstva dostojen spomenik postavi. Ko je bil spomenik gotov, se je postavil 24. junija tega leta v stolnoj mariborskoj cerkvi. Postavljenje kacega spomenika pa ne gre tako tiho, mora se reč bolj praznično na« praviti. Ker se je vedlo, da Mariborčanom, ki so sicer nekdaj rali videli, da je škof Slomšek škofijski sedež iz sv. Andreja na Koroškem v Maribor preselil, ker mesto se je 8 tem v marsikaterem obziru povzdignilo in marsikateri krajcar ostane zaradi tega v M »ribom, — bolj praznično postavljenje Slomšekovega spomenika ne bo prav, ker 1 ju 1 jo ti „nemški" Mariborčani trdijo, da so njih očetje se iz trdega Nemškega sem preselili, in da v njih kar nič n° teka Blovenske krvi in so zrradi tega prav gorki prijatelji Nemcev, in bi tedaj radi imeli, da bi se Nemštvo tudi bolj širilo; ker se je to vedlo in da bodo Mariborčani jezni, da se slovenskemu možu Slomšeku v „ nemškem" — Miriboru spomenik stavi, odloČili so slovenski možje postavljenje Slour'e'iovega spomenika bolj mirno praznovati. Zaradi tega se je praznovanje Slomšekovega spomina bolj malo napravilo. Pa tudi tega nijso dovolili. Glava mariborskih „Nemcev", župan in notar Keisor je kot načelnik političnega mestnega urada celo prazuovanje prepovedal. Proti tej prepovedbi pritožili so se Slovenci pri namestuištvu v Gradci, in to na-mestništvo v Gradcu nij moglo opravičiti Ueiserjeve pritožbe. Tu se je tedaj zastonj kopala jama pred Slomsekovim spomenikom; še stoji ta spomenik in prav trdno, in zdi se človeku, kakor bi se Slomšek iz mramora prav veselo smijal, videč kako so se ljudje trudili, da ga po-derejo. — No, *2i. junija tega 11 ta tedaj „ nemški" mariborčani — nijso po ka za li, da S1 om-šoka česti j o, ampak pokazali so ti gospodi, da ga mrzi j o, da jim Slomšek nij všeč. Dojijo so tega mrtvega velikana in to po vsej pravici, ker velik je mož Slomšek, on živi v prsih celega ljudstva, kje so pa oni, ki so njegovo slavnost prepovedali! — Prijatelji tedaj ti možje mariborski nijso Siomsekovi, Katoliki — okolo 30 jih je — imajo svojo lastno majhno kapelico, katero oskrbuje nek star kapucin P. Paulo, prej misijonar v Ma-cedoniji. — Na njem sem videl podobo pravega katoliškega misijonarja. P. Paulo prebiva sam v svojem majhnem farovžu, si sam kuha, in tudi pri oltarju sam streže; pogovarjala sva se vedno le v latinskem jeziku, ker on sicer le laško in slabo dalmatinsko ume. — Ker je bilo vse z vojaci tam napolneno, moral je tudi on 12 mož pod Btreho spraviti, storil je to rad, in vojaki ga še denes hvalijo, kako je še celo njim stregel z raznimi rečmi. Okolo Bu lue in Lastue so nastavljene ob našej meji čuvalnice Kosmač, Spiridione, Ko pač, Presjeka, Uglica in Vetrno Guouo. Dve največji od teh, Kopač in Presjeka, sem imel priliko večkrat gledati, akoravno je pot do tja 4 ure dolga in nič kaj vabljiva, na Kopaču je bilo 40, na Presjeki pa Gl mož posadke. Kako resno je mislila Avstrija uže na vojno s Črno goro, to kažejo Bkrbne priprave ua teh tvrdnjaviih; trdue dratene mreže jih obdajajo, magazini so napolneni z raznim pro vijantom za celo letos tamošnje topove itd. prišel je skoraj vsak teden višji oficir ogle lati, vse to je kazalo na „"ventuelne" slučaje, toda zdaj je zopet vse mirno, posadka je zmanjšana, in poprej jako živahno gibanje se je vleglo nekoliko. Vidite, to so nasledki vetra, ki — odpihlja. Izvrsten je izgled s Presjeke; vidi se gornji del skadarakega jezera, ki leži le 1 '/2 ure spredej, luko pri Baru, črnogorske tvrd-njave Nehač in Čaj, in proti zahodu široko morje proti Italiji; — pri jasnem nebu videl bi z dalnogledom otok Krf, kiterega pa mi nijsmo zapazili. Presjeka leži okolo 2000 črevljev nad morjem, in ua najvišjem kraji je v kamen vsekan napis, ki pravi, da je celo Nj. veličan stvo naš presvitli cesar 5. maja 1875 tudi ta kraj obiskal; tudi ležita tam pokopana dva Štajerca 8. lovskega bataljona, ki sta bila ubita in mrtva najdena mej skalovjem 1. 1870 po vstaj!. Sploh je pa še veliko znamenj, ki domačina in tujca opomnijo na to nesrečno vstajo, ob morji stojijo še hiše nepokrite in na pol razdejano oi tojiov c. kr. vojnih ladij, — pravijo, da se ne popravijo nikoli več zarad spomina. — Toliko o Lastui; ker je kraj majhen in skoraj nič ravnine nij, smo morali vedno po golih kamenitih gorah svoje vaje opravljati, vročina je bila tolika, da smo jtdenkrat celo 40 0 C. v senci šteli, — zato si pa tudi lehko mislite, kako željno da smo pričakovali povelje za odhod v Dubrovnik, kamor smo bili uže od začetka namenjeni. Ako mi še prihodnjič v vašem listu nekoliko prostora dovolite, vam bodem 5 dnevni marš i/. Ltistue v Dubrovnik popisal; zanimiv in težaven je bil, če pomislite, da so nas hoteli vstaši napasti pri starem Dubrovniku in da je vroč ni v/ročilasmr^ treh krepkih vojakov. Toda o tem prihodnjič ! J. S. •najboljši prijatelj, pa je Slomšek bil tvoj, slovensko ljudstvo! — No počakajte, ki Slomšeka in Blovensko ljudstvo tako ljubite, 12. septembra tega leta bo naš slovenski kmet eno Slomšekovo pesen zapel: „Sloven'c Slovenca vabi, če se mu pit' ne gabi" in peli bodo vaši kan lidatje pri volitvi, živijo, pa še jeden drugikrat! — kaj ne, slovenski kmet, prijatelj Slomšekov I! Nemškutarji in njih lansko turko-Ijubje. Že leto dnij nij minolo, ko so nemškutarji VBe bogove celega sveta prosili, naj bi grozovitemu Turku podelili moč, da bi razdrobil ne le pod teškim jarmom zdihajočo Blovansko rajo, ampak tudi druge Slovane, ki so jej prišli na pomoč. Kako so ubogo slovansko rajo psovali, kakšne nesramne reči so o njej govi rili, da Be je pravičnemu grozilo. Kolko najlepših gradov bi si bili v ta namen sezidali, da bi v njih obhajali slovesnosti zmag nad ubogo rajo. Kje pa ste zdaj ob času sile V Ali mar nijste več navdušeni za turške begove — tla-iitelje uboge raje? Zikaj se vendar, nemškutarji, skrivate, in obraze povešate, namesto, da bi jim šli s ponosom sami vi na pomoč, da se njih „kulturno" gospodstvo — ali kakor srno mi rekli — tiranizem ohrani nad zbeganimi Slovani? Kje je vaše nemškutarsko usmiljenje, kje vaš nemški liberalizem, kje vaša doslednost, — zdaj, ko gre vašim turškim pristašem za obstanek? Mar vi uže po jedneni letu na svojo ljubeznjive prijatelje Turke pozabite? Ile, ironje! delite, sram vas je do pete? Ker vaša nesramna puhla nemčurska ideja z lanskim turškim kulturnim bojem, z vsemi židovskimi zvijačami v dunajskih časopisih in v „Laib. Tagbl.", ter „Laib. Ztg." nij rodila takega sadu, da bi krivica bila nad slovansko pravico prevladala, pomaknili ste se nemčurji in usta-vaki klaverni nazaj k svojemu najetemu ognjišču, da bi si vnovič izmišljevali kake pre-kanene hudomušnosti, katere bi radi mej nas Slovence trosili. Pa motite se. Za nas so tiste britke ure minole, ko ste naše ljudi za nos vodili. Zdaj se tudi uže zapadni Slovani svoje narodnosti toliko zavedajo, da vedo, da od vseh zatiralcev svojega materinega jezika ne pričakujejo nikakoršnih dobrot, temuč to, da jim spridijo najsvetejši biser — materini jezik, in jih porabljajo za vsakoršne svoje koristi, bodi si ko stroj za potujčevanje lastnega naroda, ali pa za to, da jim ostanejo zatirani sužnji. Vaše nemškutarske in turške hinavske ideje so tučas slavele, ko se je oziralo le bolj na zunanjost života in na presiteni želodec, ne pa na to, da bi se bila narodu kakoršna koli čast priborila. OJjenjajto tedaj vi, nemškutarji, zatiralci Slovanov, ker vidite, da se zaradi vaših pregreh maščuje pravica nad vami in vašimi so-mišlječimi ; vrnite se ali poj te na pravo pot, in spovedajte se svojih nemčurskih grehov, da jih ne bodo za vami celo vaši sinovi po dedovali; stopite z izkesanimi srci pred pošteno idejo pravičnosti, in [trosite, naj ima še potrpljenje z vami, ker na boste več o ramo čevah svojega lastnega slovenskega naroda, temuč si boste prizadevali, da bodo tudi vaši otroci pošteno po domače odgojeni, da ne bodo izdajalci svojega lastnega naroda! Mej tem časom, ko boste vi nemškutarji naš svet odobrili, približuje se pa družim zatiranim Slovanom in nam jutrna zarja, katere bliščeča se svitloba jim ne bodo le podelila moralično moč, da se bodo svoje narodnosti vedno bolj zavedali, ampak jim bode razsvit-ljevala tudi senčnate kraje ostalih požrešnih nasprotnikov, da Be jih ognejo. —r. Pol i lični razgled. V Ljubljani 20 avgusta Za r«/#f v deželne zbore se povsodi jako pripravljajo. Na Češkem osnoval se je odbor velikoposestnikov državnopravne opozicije, ki dela na to, da bi v velikem posestvu zmagala, ter tako v češkem deželnem zboru dozdajno ustavoverno večino potisnila v manjšino. — „Presse" jadikuje, da na slovenskem Štajerskem liberalci premalo agiti-rajo za svojo stranko, in bodo tedaj pri volitvi gotovo polegli. Tudi mi takisto upamo. ViimiJ«' pofodUo.1 Enotni drž. dolg v bankovcih . . 62 gld. 10 kr. Kn ot n i drž. dolg v srebru . . . 64 „ 30 „ Zlata renta.........72 „ 50 „ 1860 dri. posojilo......lil „ 75 w Akcijo narodne banke .... 818 „ — „ Kreditno akcijti.......259 „ 20 „ London..........115 „60 ^ Napol..........9 „ 27 J C. kr. cekini........5 „ 61 „ Srebro..........100 „ 80 „ Državno marke.......57 „ C5 Učiteljska služba je za podeliti z pričetkom novega šolskega leta na ljudskej šoli v Studenci z letno plačo* 500 gold. in z naturalnim stanovanjem. Poredama dokazane prošnje naj se do 13. septembra t. I. izročajo pri županu občine studenske. Okrajni šolski svet v Krškem, dne 15. avgusta 1878. (263—1) Predsednik: 8chiinwetter. Domače stvari. — (Pred tukajšnjimi porotniki) bodo v tej sesiji kot zatoženci, kakor Bino uže poročali, stali nekateri mladeniči iz Kopra, mej njimi dva univerzna dijaka zavoj veleizdaje, Štev. 6232. LiMtiiica uri'«liii£t,vtt: (j. dr. F. P.....k v Beču: Mi rabimo iiraze „poljski telegraf" kakor „vojni telegraf", in menimo, da jo prvo in drii^o opravičeno. Drugo, ker je bolj umljivo, prvo, ker je vpeljal to besedo naš jedini vojaški pisatelj stotnik g. Koiueij v svojej učnej knjigi „Poljska služba", (.Felddienst), in sinu vaeiej veseli, ako imamo v kakoj stroki užo gotovo terminologijo. — Neznanemu „ludiguatus talia pati": Poizvodeli smo o dotičnoj stvari da vodstvo nij pustilo iz zdravstvenib ozirov omenjenih prostorov rabiti v v nani namen, nego di-jalo, da jo za to mrtvašnica. Diecozanaka postava prelomila bo jo potom od druge strani iz golo samovoljne »vojeglavnosti. Glede vprašanja o umetnem zatiranji ženskega značaja smo vaših ursli. Isto tako ozirama „omiuozne renoprusi-janko", ter se čudim.j, da nemška aristokratinja nema več takta, nego ga jo razodevala v porabi „okipaže". (262—2) Od c. kr. okrajne Bodnije v Litiji se naznanja: Na prostovoljno prošnjo Edvarda Kobi ar j a v Litiji se bode njegovo zemljišče v gruntnih bukvah davkarske občine litijske pod vložno številko 28 in 100, h kateremu tudi hiša, v katerej sodnija uraduje, pripada, dne »3. avgiiMta 1S7S dopoludne ob 9. uri v Litiji posamezno po parcelah za skupno izklicno ceno 13.000 goldinarjev prodalo. Prodajalec gospod Edvard Koblar Bi je pridržal v 3 dneh kup odobriti. Kupec mora polovico kupne svote takoj, in polovico v jednem mesecu v sodnijske roke' plačati. Družbeni pogoji leže pri podpisanej sod-niji, in jih sme vsakdo pregledati. 0. kr. okrajna sodnija v Litiji, dne 15. avgusta 1878. Pijančevanje, SSngH pod garancijo, tudi da bolnik za to ne ve, in da se zdravju ne škoduje, iznajdnik Tli. Ivonet7J