An American newspaper, printed in the Windish langnage, promulgating American ideas and prin- ciples to liberty loving Windish race Pnblished every Friday AMERICAN WINDISH VOICE Najvékase i nájbole raz- sürjene vendszke novine vu Zdrüzseni Drzsélaj, steri vszáki réd vu Ame- riki zsivoucsi vendov szlisnoszti szlüzsi. Szhája vszáki pétek “ENTERED AS SECOND-GLASS MATTER JANUARY 13, 1922, AT THE POST OFFICE AT BETHLEHEM, PA. UNDER THE ACT OF MARCH 3, 1879.” VOL. IV. LEJTNITECSÁJ. BETHLEHEM, PA. — PITTSBURGH, PA. — BRIDGEPORT, CONN. SZEPTEMBER 5, 1924. No. 36. BETHLEHEMSZKI GLÁSZI Ednoga pojba hüda natura Dvanájszet lejt sztar Char- les Repnyek, kÍ je pred pár dnévami domou bio püscseni od policájszke temlice, je zse pá vu policájszki rokaj. Té po- jeb je notri vdrou vu Joseph Zachmazer-a baoto pod 1742 East Third Street i odtisztec je odneszo $12.00 penez z-gasze. Pred etim je záto vu vouzo priso, ár je szeden dollárov vkradno z-eduoga meszta, gde szoudo odávajo. Nájbole szra- motno je tou, ka je té Repnyek Károly szlovenszki sztarisov szin, kí zaisztino tüdi doszta szramote morejo trpeti od to- ga pojba, steri nyim telko ne- voule dela. “Judge” Peters szoudnik na varaskom policájsz- kom szoudnistvi Mayor James M. Yeakle je notri szpelo té obracsájszki plán, ka na vszáki stiri mesze- ce drügi szoudnik príde na po- licájszko szoudnistvo i tak vszákomi aldermani vu Bethle- hemi dá príliko naj je on stiri meszece “Birouv” na policáj- szkom szoudnistvi. Zdaj prvo- ga szeptembra je té réd priso na Alderman John Peters-a z- strtoga ward-a Vu toj szlüzs- bi je on naszledüvao Alderman George B. Benz-a kí je vöza- szlüzso szvoji stiri meszecov. Obrambnoga Dnéva proklamácia Bethlehem, Pa. Szept. 12, 1924 Bethlehemszkim Pörgarom : Zatoga volo, ka je Zdrüzse- ni Drzsél vlada vöoznanila 1924 szeptembra 12-ga tak imenüvani Obrambni Den, naj sze pokázse etoga országa moucs i hitroucsa z-sterov mo- remo k-rédi bidti vu nasem národnom zsítki; i za steroga volo sze je vola prikázala naj sze té dén poszvetí. Jasz, kak Bethlehem várasa Mayor, eti naznanim, naj sze poudnévni szvétek obdrzsí po poudnévi na té dén za vsze váraske de- lavce, kí delajo vu váraski kancelajaj, naj sze tej lehko pridrüzsijo k-tisztim pörga- rom, kí obszvetíjo té dén; i tüdi je nakanyeno, ka vszáki dober pörgar szebi tao vzeme z-toga , naj sze rejszan lehko pokázse, ka tou táksi dén bo- de kaksega szo vöoznanili. James M. Yeakle Mayor. Vkrádjeni i szpotrejti automobil V-tork vecsér szo trijé mlá- di pojbje pri Vogrszkom Halli vkradnoli eden Hudson Sedan automobil, steri je Krányecz Károlya bio. Krányecz szo szvoj masin vönej nyáli pred vogrszkim hallom i kak szo za pár minut nazáj vöprisli masi- na je zse vecs nej bilou. Vcsa- szi szo policájom naznánye dali i policáji szo szpotrejti masin najsli na kükli pétom i Hayes streeti. Masin je edno zádnye kolou meo sztrejto i drügi kvár je tüdi escse bio na masíni, tak je cejli kvár vözneszo do $120. Ednoga z-tej touvajov szo po- licáji szpoznali poiméui Micha- el Whitecraveth, steroga szo policáj tüdi vcsaszi na mrzlo djáli. Krányecz szo prouti tomi pojbi sztozsbouv sztoupili, ali szoud szo na dale nyáli, za toga volo, naj policáji vö iscse- jo nyegovo preminoucse csinej- nye, ár sze tak dá csüti, ka je té pojeb zse vecs automobilov z-pokradno. Zdaj nájobszlejd- nyim je vu Camden N. J. bio dojprijani rávno za táksega zroka volo. Nej je vecs táksa pítvina Zsiveti kak nájdugse lejta, tou je doszta lüdi zselejnye. Na táksi glász sze vszákomi vüha na velki odprejo i vszáki bi rad znao tomi szkrivnoszt, stero zsítek podugsa. Ali jeszte medtém tüdi vecskrát kaj táksega, stero cslovek ni- kak nescse vu znánye vzeti, — Zatoga volo, ár ka je nisterno- mi szlatko, tiszto je nisternomi csemér. Sztarejsi lüdjé bár tak právijo, ka je k-zsivlejnyi po- trejben zsívis odgovoren za du- go ali krátko zsivlejnye. I dö- nok zdaj vu preminoucsi dné- vaj je eden sztarejsi cslovek priso pred Gresser Magistrá- tusa vu New Yorki z-tém ob- tozseni, ka je píjen. On je pred Magisztrátusom tou pra- vo, ka on zse 60 lejt pijé, ali rázlocska szamo telko pozna med pítvinov, ka je “vecs nej táksa kak je pred etim bíla.” Tou je bíla nyegova bránye- noszt prouti tozsbi. Na kelko je bio oszodjeni od toga sze ne glászi. Lüdjé, kí velke sztaroszti zadobíjo, nájvecskrát tou pra- vijo, ka je sztrosek szkrivnoszt dugomi zsítki. Jesztejo fami- lije, vu steri lüdjé zsivéjo do 70 lejt, jesztejo pá familije, kí szamo do 60 lejt zsivéjo. More bidti ka rejszan pítvina dá kakso pomoucs. Mirovno lehko zsivé Tuc ker z-szvojov zsenov Bogásztvo vszáke zasztávke i rázlocske zná vöporavnati . Píszali szmo zse od toga, ka sze je eden 16 lejt sztar pojeb, po imeni Burton S. Tucker, pred dvej leti ozseno z-ednov 46 lejt sztarov bogátov hote- loskinyov vu New Yorki. Mlá- doga Tuckera sztariske szo vsze doprineszli, ka naj pojba odloucsijo od sztáre zsené, ste- ra bi nyemi szkoron lehko szta- ra mati bíla ino lüdsztvo je poprejk tüdi sztarisam dalou isztino. Razburkano szo pisza- le rázlocsne novine od té zse- nídvi ino drüstva szo sztoupi- la vmejsz, tak ka je te “mládi” pár prisziljeni bio sze od sze- liti vu Los Angeles, Cal., ár szo nyidva szouszidje nej nihá- li na pokouji vu médani kéd- naj. Pred pár meszecami je Mrs. Tucker malo deklicsino porodi- la — od steroga szmo tüdi pi- szali tisztoga hípa — ino mládi ocsa je znouva vözglászo, ka je trno blájzseni z-zsenouv, stera je szamo na vecskrátno pros- nyou k-nyemi za zseno sla. Zdaj sze je páli zgoudilo nikaj, stero páli bole povéksá- va toga ozsenyenoga pára bláj- zsensztvo. Pojba sztariske szo nágibni na zmérjenye ino szo oblübili, ka nyidva vu krát- kom vrejmeni poglédnejo vu los angeleskom prelejpom dou- mi, steroga je Mrs Tucker kü- pila. Tucker, kí je zdaj 18 lejt sztar, je vözglászo, ka csi bi nej bíla med nyidva isztinszka lübézen, te bi nej mogla prelá- dati tiszte vnozsine neprijét- nosziti, stera je nyidva vu dvej létnom ozsenyenom szivlejnyi doszégnola. Ali médeni cajti sze escse szamo zdaj zacsnejo, ár szo pojba sztariske tüdi ná- gibni na odpüscsejnye ino szo szprejéli Mrs. Tuckera k-szebi pozványe. Mrs. Tucker je lüs- no villo küpila vu Los Angele- si za sztarejso Tuckerovo fami- lijo. Pojba ocsa je vu ednoj máloj vészi sziromaski postamester, kí sze je britko bojüvao prouti zsenídvi ino szledi kre razpí- tanya, Ali zdaj, ka vídijo szi- nü mirovno blájzsensztvo, ná- gibni szo szvoj blagoszlov dati na te csüden pár. Mrs Tucker sze za 48 lejt sztaro vadlüje. Csi vász nogé bolijo prídte k-Csáli Löwy-ji. 225 E. 3rd Street, gde sze vam nogé z-vi- zitejrajo od vucsenoga noug vrácsitela szploj ksenki. Ednoga pojba grozno fretanye Eden 10 lejt sztar pojeb je neszmerno zseleznisko ne- szrecso pozrokivao. Vu Athensi, Ohio, jo eden 10 lejt sztar pojeb, ka “naj vídi, ka de sze godilo”, pouleg Millfield várasa, na sészt máj- lov od Athensa prouti szever- nomi kráji, je eden tram pri- vézao k-sinami. Od toga tramá sze je premi- noucsi csetertek New York Central express trén vöposká- lo, tréna ravnács je vcsaszi mrou, eden kürjács je pa od tiszti mao znábidti zse tüdi mrou ino pédeszét poutnikov je nevarno oranyeni. Po preiszkávanyi Peter McKisney sheriff i zselezniski detektívje szo vönajsli, ka je té pojeb, kí je z-doumi po pra- vici z-Toledoja ino szamo je sztáre sztarise priso gledat vu Athens, zse tríkrát privézo tram k-sinam, ka naj sze vö- poskalí trén. Prvo dvouje “probanye” sze nyemi nej poszrecsilo, ali trétje sze je preminoucsi cse- trtek za isztino z-katasztrofál- nim naszledüvanyom szpunilo. Marczinko páter dobro zná, sto de nájbougsi vogrszki krao Marczinko József nede szamo pake lífro za 2—3 dolláre vu sztári kráj, nego zdaj de zse kralá tüdi posílo Marcinko József r. kath. Vo- grszki plevánus vu Passaici, N. J. je od toga imeniten grá- tao, ka je “lübezníve pake” posílao domou, z-sterim je na velki skandalum priszlüzso zrok. Ali pouleg toga lüsno- ga karriera je na edno nouvo stácijo priso, od steroga mí zse tüdi moremo píszati vu nase novine, naj szlovenszko lüdszt- vo od toga dogotka tüdi zvej. Goszpon plevánus, kí szi je nej szamo z-bozsov szlüzsbov, nego med Amerikov i Vogrszkim or- szagom valon pakov posílanya na razvijanyi tüdi nepovejnye- na prestímanya szpravo, po New York Timesi z-Budapesta poszlánom kábeli je szvoje fir- me trzstvene vejke bole razvi- jao ino zdaj zse nede szamo pa- ke posílao na Vogrszko, nego kralá tüdi. Nej je bozsen spájsz tou konstatejranye, nego szvéta isztina, od steroga sze zse sika oumorno píszati. New York Times vu augusztusa 24-oj ne- delszkoj numeri na prvom sztráni vu kábeli glászi, ka je Marcinkó József amerikanszki Vogrszki plevánus akcijo zacs- no, stere cil je Széchényi Lasz- lo grofa, Vogrszkoga országa washingtonszkoga követa za vogrszkoga kralá koronüvati. Tüdi té kábel nazvejszti, ka je Marcinkó páter vu zavéznistvo sztoupo z-vogrszkimi zbüdniki (Ébredő Magyarok) ino je vö- zglászo, ka Vogrszkoga országa rekonstrukcia viszí od toga, ka naj Széchenyi grofa za kralá koronüjejo, ár vu tom pripet- jej de sze nezracsunano million dollárov amerikanszkoga kapi- tálisa vlejávalo na Vogrszko. Té glász je na Vogrszkom— pi- se Times — velko szenzácijo zbüdo. Vadlüjemo mi tüdi, ka szmo malo szászno csteli Marczinkó plevánusa nájnovejse akcije glász, ali ár je Timesov kábel- szki glász do eti mao — gda ete redí písemo — escse niscse nej dementejro, tajio, niti Szé- chényi, pa Marczinkó nej ino A. M. Népszava tüdi nej, tak pa moremo vörvati vu tom glászi. Nej nam terbej nancs pravi- ti, ka sze neszmema perspekti- va odpré pred premislávajou- csem csloveki, csi de szi od one mogoucsnoszti premislávao, ka kaj bode na Vogrszkom orszá- gi ino vu Vogrszkoj-Ameriki, csi rejszan pokoronüjejo Szé- cliényi László grofa za vogrsz- koga kralá, pa nájmre z-po- mocsjouv Marczinkó plevánu- sa. Széchényi László, kí bi po VI. László ali Yes Laszlo imé- ni kralüvao, bi prvi vogrszki krao bio, kí bi dobro pozno amerikanszke vougre, toj vodi- tele ino brezi dvojüvanya bi velko prestímanye zagvüsao vu Vogrszkoga országa ravna- li tisztim amerikanszkim vou grom, prouti sterim je rojsztna domovina do eti mao nezahvál- na bila. Poprejkno amnesztíjo, stero szo nouvi kralouvje meli navado vödati, gvüsno bi szég- nola na amerikanszke vougre tüdi; tou je tüdi nej nemogocs- no, ka bi Marczinkó bio nájbli- zsányi hercegprimás ali kon- csimár vojszki püspek, pri ste- rom pripetjej bi Zadravetz páli prejk vzéo passaicko paróchijo ino z-tém bodécsi pakov lífra- nya stallum z-dvorszkov lífrar- szkov titulov i znácsajom. Nálezsno csákamo toga ko- ronüvanya dogotek ino vszáki glász z-tém príkapcseno, ár nej znati, csi nász tüdi nedoszég- ne káksa szrecsa, kaksa lepsa odloucsenoszt, kak pred etim, csüde sze vszigdár zgodíjo ino pri toj príliki sze ton lehko pri- peti, ka cio nász vogrszki milosz tivni goszpoudje potem za “derék vindise” imenüvali meszto “buta tótov”, tou de pa zse dönok velka szrecsa za nász... Szkoncsala sze csarni konvencia Garvey je na szlejdnyi dén peneze pobérao za nyigovo drüstvo Négerov internacionálna konvencia, stero szo vu New Yorki drzsali 31 dní, sze je szkoncsala. Marcus Garvey, Universal Negro Improvement Association-a predszednik je na szkoncsanyi konvencije náj- vékso zadovolnoszt tolmacso nad szvojega ploda znásanyi i konvencije nászbaji. Na szlejdnyi dén je 6,000 négrov vzelo tao na konvenciji ino rávno telko je sztalou vö- nej na streeti, ár szo nej meli meszta odznotra. Szlejdnyega dneva znamenitnoszt je csarno- ga Krisztusa i csarne Device Marije notriszpelávanye bilou. Na poudiumi je neszmerni olijovoga fárbanya kejp for- málivao négerov nouvoga Krisz tusa i Devico Morijo. Négersz- ki püspecke szo zse naprej dáli konvencije na prvejsi dnévaj, ka négerje tüdi tou vcsíjo, ka je Boug na lasztivno priszpo- dobnoszt sztvouro csloveka. Négerje szo do eti mao hamis- noga Bogá molili, ár je bejli Boug nej mogo sztvoriti nége- ra na lasztiven preobráz. Z- recsjouv od konvencije moa do négerje csarnoga Bogá i csar- no Devico Maríjo molili ino nyigovi fárbarje do vragá za bejloga fárbali. Na szlejdnyi dén je Garvey goriopomeno szvoje vörnike, ka naj z-darüvanyom podpéra- jo Universal Negro Improve- ment Association, ár tou drüst- vo millione trosi po cejlom szvejti na propagando. Ino na tou propagando je prevecs po trejbno, ka naj négerje kak náj- prvle nasztávijo szvoj ország. Nazoucsi bodoucsi négerje szo prerazmili tou opomínanye ino edna táska sze je popolno napunila z-peneznimi koper- tami. Garvey je vözglászo, ka od ednoga dollára do sztou do- llárov sume darüvanye vzeme- jo. Csi stoj nema na té cil ednoga dollára, lehko dá 50 centov tüdi, ali tou je darüva- nya minimáliska suma. Garvey je z-velkim glászom zglászo vö, ka je vu trészeti dnévaj konvencia brezi vszáko- ga zburkávajoucsega inciden- sa tekla doli, stero lehko za példo szlüzsi nej szamo demo- krátskoga i republikánskoga párta konvencijo drzsécsim ko- trigam, nego vszákomi bejlomi szpráviscsi. — Poszvedocsi té dokáz — je nadaljávao Garvey — ka je néger prípraven na tou, ka naj lasztiven ország ravna. Tém vise, csi szvejt priliko dá nam, tou tüdi pokázsemo, ka kak bi trbelo ravnati szvejt brezi to- ga, ka bi bojna bíla, ka bi lüd- jé eden drügoga klali ino ka bi sze naj nej razsürjávalo odür- jávanye na vsze kráje po szvej- ti. Garvey nescse jáko rad vu znánye vzeti, ka sze afrikansz- ka Liberia ne navdüsáva trno za négerszkoga országa nasz- távlanye, koncsimár ka sze Li- berije presztor dosztája ino ka Garvey-a vörnikom, ali kak onim, kí sze za domovine nasz- távlenike imenüjejo, Liberia zatají vízum dati. Ali Garvey je zadovolen ino zadovolni szo négerje tüdi z- nászhajom konvencije. Zsenszka de governor vu Texas drzséli Vu velko rejtkoszt sze racsu- na, ka edno zsenszko odeberé- jo za governora vu Texas drzsé li. Demokratski párt je Mrs. Ferguson-a kandidejrao za go- vernora ino kandidácija je szkoron gvüsno gvinanye tü- di. Predszoud, ka je zsenszka nej szpodobna mosko delo szkoncsati, je vu demokratski országaj escse véksi, kak vu monarchji. Monarchije historia vnozsi- no velki zsenszek szpomína, stere szo országa sors znameni- to pobougsale. Isztina je, ka je Erzsébet angolszka kralíca, ali Katalin ruszoszka caríca szkoron jedíno z-moskami do- prineszla tiszto, stero je ona pred szvoj cil oznamejnila vö. Ali vladára je ravno tou náj- odlocsenejsa obszvojnoszt, ka kakse lüdí vzeme k szebi, z-ste- rimi vu szvojem iméni dá or- szág ravnati. Texas drzséla ino nyéne feministke prijátel- kinye velka csinejnya csákajo od Mrs. Ferguson-a. 20 vör z-Francuskoga vu New York Vu Párisi eden letécsi masin rédijo, steri z-Bresta vu New York za 20 minut naprávi pout. Masin rávno táksega tipusa bode, kak z-káksim je Palettier d ’Oisy z-Párisa vu Tokio leto. Toga letécsega masína ka- pitán de Weisz. Masin de 25.000 fuszov visziko leto, ka naj sze szmecsene zrácsne zsmécsave vöogne. RUSZI MÁJO POVOULI PSENICE Vu Ruszoszkom országi szo letosz neszmerno vnozsino psenice pripouvali. — Dosz- ta psenice do exportejrali Szovjetska vláda je tak szkoncsala, ka z-letosnyega export programa psenico ne zapre vö. Po sacanyi polodel- szkoga minisztersztva vu etom leti priblízano 75,000,000 pudov psenice püsztí vö ruszoszka vláda. Eden pud je 36,113 füntov. Rykoff miniszterszki pred- szednik je vözglászo, ka Ru- szoszki ország tou vsze lezsej vcsiní, ár je z-lajnszkoga pou- va telko psenice osztalo gori, ka z-letosnyov vküpno szov- jetska republika 2,700,000,000 pudov psenice má. Ali exportejranye szamo te zacsnejo, csi szo sztrádajoucse lüdsztvo zse popolno vözado- volili, csi szo szploj gvüsni od toga, ka vu szovjetskom Ru- szoszkom országi zsivoucse lüdsztvo vecs nede trpelo glá- da, ino csi do znali, ka telko vísesnyega szilja osztáne vu országi, ka sze nede trbelo ra- csunati na tou, ka bi sze pseni- ce cejna pozdigávala. Vlada je réden program dá- la vönapraviti na tou gledoucs, ka na tiszti presztoraj, gde je letosz szükesína bíla, vecs ze- mlé püsztíj na psenice pouva- nye. Na tákse gláda trpécse krajíne szovjetska vláda 35, 000,000 dollárov potrosi. Z-to- ga 10,000,000 dollárov tak dá- jo vküper, ka na bogatejse lu- dí speciálno porcijo vönavrzse- jo. 2. sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ AMERICAN WINDISH VOICE Bell Telephone 2940 Száko piszmo poslite 512 East Fourth Street, Bethlehem, Pa. SZHAJA VSZÁKI PÉTEK - PUBLISHED EVERY FRIDAY Published by the American Windish Publishing Co., Inc. John Hassai, Secretary. Joseph Korpics, Business Manager. NAPREJPLÁCSATI CEJNA: Na edno leto . . . . . . . . . $2.00 Vogrszko domovino . . . $3.00 SUBSCRIPTION RATES: For one year . . . . . . . . . $2.00 For Hungary . . . . . . . . $3.00 “Entered as second-class matter January 13, 1922, at the post office at Bethlehem, Pa. under the Act of March 3, 1879.’’ “Obrambni Dén” szvetímo dnesz, stero tel- ko pomejni, ka naj sze szpomínamo na bojno ino naj vu potrejbcsini bránimo naso nouvo domovino. Lejpa idea je tou ino vszákomi vörnomi pörgari je duzsnoszt szpuniti tou gordánye, gda na tou réd príde. Yes, szvéta isztina je, ka prebiválsztvo more obrániti szvojo domo- vino, csi je vu nevarnoszti ino prouti tomi nancs niscse nema niksega vözgucsanya, ali csi bi stoj meo, tiszti ne- mre dober pörgar bidti. Ali mí szamo tou drzsímo za falincsno obhodejnye, ka zakaj nam trbej tákse milita- riszticsne parádije rávno te, gda nepresztanoma od raz- orozsjenya, od vekivecsnoga mirü predgajo nasi politikus- ke, od pnezidenta mao do nájménsega drzsélszkoga szlüzs- beníka. Tákse Obrambne parádije rávno naopak poszve- docsijo tisztomi, stero glasüjejo ; tou je edna provokácia prouti zvönejsnyim országom, stere szpomenéjo, ka szt- Amerika priprávla na bojno ino zaman do krícsali z Wa- shingtona, ka Amerika nescse bojne, nede nyim niscse vör- vao, vszáki de sze dvojüvao vu nyigovoj sztanovitoszti, kí szi csíszto zná premislávati ino kí sze je vcsio vu premi- noucsoj szvetszkoj bojni. Známo, ka de dnesz velko navdüsávanye po cejloj Ameriki za militarizmus, ali tüdi známo tou, ka sto de sze navdüsávao. Amerikanszkomi lüdsztvi szamo trbej edno parádijo napraviti ino od toga tákso volou dobí, ka de sze veszelilo escse te, esi do ji vcsaszi na fronte gnali z-kák- sov jazz muzsikov. Persze tou szamo z-tisztimi lehko naprávi, steri szo escse nej kostali z-bojnszkoga trplejnya, nájmre mladíno lehko pridobí na tákse, vu steroj sze náj- lezsej vkorení junástvo prouti “neprijátelom”. Ali kí szo zse probali z-bojnszkoga trplejnya, kí szo bilí na francus- ki frontaj, gvüsni szmo, ka szi tiszti nacsi premislávajo od bojne ino csi dnesz glíh szvetíjo nazlük, ali szrdcá vu globocsíni szi dönok tak premislávajo, ka bi doszta ráj szve tíli, doszta bole bi sze veszelíli tisztoj parádiji, stera bi meszto militarizmusa, meszto meszársztva i porüsávanya vekivecsno mirovcsino, lübézen i produktivno delo zna- menüvala, szimbolizejrala. Tou bi bio isztinszki szvétek, potrejbna parádija za amerikanszko delavsztvo, za cejli szvejt, za vesz cslovecsansztvo. Ino naj niscse ne právi, ka je tiszti nej dober pörgar, nej dober domovincsar, kí dnesz, na ete iminitejrani szvé- tek ne csüti vu szvojem szrdci isztinszkoga szvetüvanya potrejbcsino, ár je tiszti tüdi lehko dober domovincsar, steri meszto bojne mirovcsino zselej, meszto znicsávanya hasznovito delo i meszto odürjávanya lübézen térgya. Ameriki je preminoucsa bojna nej bíla potrejbna ino leh- ko sze ogne pridoucse bojne tüdi, naj szamo püsztí na szlobodni zsiveti drüge országe tüdi, steri na szamosztoj- no zsivlejnye jus májo ino nej sze nyej trbej bojati od zvönejsnyega napádanya, za steroga volo bi potrejbno bilou ombrambne parádije, cirkusze drzsati lüdsztvi, ka naj je li vu szleposzti drzsíjo. Dobro známo, ka bojne po- trejbcsino ali nej potnejbcsino ne odloucsi prebiválsztvo nego edno pár politikusov, steri bole kapitalizmus szlüzsi- jo, kak pa orzsága prilozsnoszti, csi tej goszpoudje tak povejo, ka more bojna bidti, te de mogla bidti, csi de sze komi vidlo ali nej, pri tom nega nikse appelácije. Tou pa niti eden ország, prav povejdano nyega ravnitelje, nescse pripoznati, ka je napádnik, vszáki szamo tou glászi, ka bráni szvojo sztáno zemlou, szvoje pravice, juse itd. Tou szmo sze nájbole návcsili od porüsene prekunyene ausztri- anszke-vogrszke monarchije vu preminoucsoj bojni, stera je tüdi szamo tou edno glászila vu cejlom bojnszkom vrej- meni, ka ona drügo nescse, szamo monarchijo obrániti pred protivinszkim napádanyom, medtém je pa szoldacsí- ja vecs zemlé drzsála zaszédeno, obládano na vszej fron- taj, kak je cejle monarchije velikoszt bíla ino na szlejdnye szo jo dönok goriraztálali. Nej szo bilí nácsisi protivinsz- ki országi, steri szo páli tou naglasüvali, ka gori odszlo- bodíjo szvoje brate od tühinszkoga járma itd. Amerika je pa záto sla vu bojno, ka naj obráni demokrácijo, z-ste- rim je szamo tou poszvedocsila, ka je zse trno dalecs od- vandrala od demokrácije ino nyéno demokrácijo Morgan- je, Rockefellerje, Schwabi, Garyi i vecs táksi kapitaliski potentátov namesztüje, lehko povejmo, ka je bojna náj- bougsi business kapitalistom, dokécs sziromaskomi, delav- nomi lüdsztvi szükesíno, sztrádanye, trplejnye zname- nüje. “Obrambni Dén” mo mí delavci szamo te szvetíli, gda nede bogátcov i koudisov, pávrov i goszpoudov vu orszá- gi, nego edno formo, glíne pravice pörgarje mo vszi, tiszto de nasa isztinszka domovina, stero de nam duzsnoszt brá- niti i nej tiszta, vu steroj szamo tiszti májo pravice, steri millione májo ino tej nász goriponücajo za szvoje cíle po nyigovoj vouli. Táksi “Obrambni Dén” bi mí delavci radi szvetíli meszto denésnyega ! Velke peneze rédijo svindlarje na prohibiciji Svindlarje szo vszigdár mo- derni, vszigdár sze k-vrejmeni priglíjajo ino ne povrzsejo nej vöponücano niti nájménso mo- gocsnoszt, stera nyim pout od- pré na tou, ka szvoje blízsnye naj vöporobijo. Prohibicia tüdi má povouli szvoji svindlarov, kí rávno z-táksov pszicholo- gicsnov prílikov delajo, kak drügi svindlarje, szamo sze k- násztaji priglíjajo ino tiszto ponücajo gori za opojnico, ste- ro rávno nájbole briga lüdsztvo Táksi szo tej svindlarje, kak ríbicske, kí vszigdár z-glínov skerjouv delajo, szamo rávno vszigdár drügo i drügo gyalino denejo na hákeo. Csi sze je nevolua riba zse navcsíla, ka je edna gyalina nevarna, za tiszto je nej szlobodno popad- noti, te prílicsen ríbics drüge- fajte csrvá ali zsüzsevko dene na hákeo, z-sterim sze nyemi poszrecsi zgrabiti ribo. Zna- menito je za svindlare szamo tou, naj pridobíjo szvoji áldo- vov vüpazen, tou je pszicholo- gije temen deli, stero za mo- gocsno naprávi csalárnoszt. Ka z-káksov fabulov znori- jo vö peneze, tou je popolno vszeedno i nej znamenito; zna- menito je szamo tou, ka naj sze áldov dá narátati, naj vörje fabulo ino doj dá peneze. Nájvecs svindlaríje sze po prohibiciji vu Washingtoni zgája. Tou tüdi má szvoj zrok. Vu Washingtoni sze doszta gucsí od nisteri zgodbov, stere szo prikapcsene z-grefteri, z- svindlarami, po steri szo szi nikáki imánye szpravili ino tej grefti i svindlarje szo vsze prikapcsene z-prohibicijov. Doszta zgodbe sepecsejo od velke pítvine vnozsine, stera vu vládni magazínaj lezsí ino stere na vödobítev szamo edno dovoljenye trbej z-nisteroga minisztersztva. Od velkoga bisznisza jeszte gucs, steri je persze nej legáliski, ali za bo- zso volo sto sze briga z-tém, — csi sze poszrecsi. Prohibícije svindlarje tam szedíjo vu botel-szki csamokaj vu Washingtoni ino nacsaküje- jo na “dündeke”, stere lehko z-ednov táksov fabulov opoji- jo. Washington je pun z-málimi provinszkimi politikusami, kí szo tam domá vu szvojem vára- si potentátje, ali tü ji nancs na pamet ne vzemejo ino brezi dela manyiküjejo po várasi, sétajo sze okouli hotelov, ka potem gda domou prídejo na segavi pripovedávajo od nyi- govoga washingtonszkoga ve- záliscsa i prestímanya. Svindlarje zvéksega tála vu tej lüdáj nájdejo áldove. Csi dotícsni nemajo penez, tou tü- di nika nedene, ár velko poz- nánsztvo májo domá ino znájo szi szpraviti nikákoga, kí pe- neze má. Svindlarje szo escse bole radi, csi je tak, ár je doszta bole nászladno, csi ednoga ták- sega csloveka zgrábijo, steri cilou nejradno poszredüvajou- cse pozványe spila. Szpoznajo sze zsnyim vu nis- ternoga hotela halli ino od to- ga zacsnejo gucsati, ka kakse paname jesztejo vu várasi okouli prohibicije ino kakse peneze szlüzsijo nisteri prílics- ni lüdjé. Potem sze k-nepozná- nomi dündeki obrné ino nyemi tou právi : — Mam ednoga prestímano- ga prijátela vu ednom minisz- tersztvi. Stirideszétpét lejt mi je prijátel. Po nyegovoj po- moucsi bi lehko szpravo edno dovolejnye na edno prevázse- nye, stero je vu vládnom maga- zíni. Szamo ka je tou falinga, ka gotove peneze trbej kcoj. Vej csi bi nej trbelo tak hitro csiniti, jasz szam bi véndar tüdi szpravo telko penez. Dündeki sze zacsnejo lescsi- ti ocsí ino sze zacsne presti- mávati, ka on má domá bogáte poznánce, od steri bi on znao szpraviti peneze, csi bi sze tisz- to rejszan vöplácsalo. Hát persze, ka sze vöplácsa. Spila dale trpí. Dündeka od- pelajo vu edno minisztersztvo ino hodijo zsnyim vu zaszüka- ni gangaj. Od svindlarov eden cilou notri odpré vu edno kan- celajo, ka naj z-szvojim prestí- manim prijátelom, Mr. Billom gucsí. Persze odznoutra z- niksimi szmecsenimi zrokami razlozsi, ka je notri zabloudo vu kancelajo ino sze pobere nazáj vö, vönej pa modrüva- joucs právi dündeki : — Bill je zdaj nej tü. Ali glédajte bár, rávno eti ide.. Eden trno zaposzláni cslo- vek sze pascsi vdiljek po gan- gi, brezi krscsáka ino gda sztá- neta, tou právi szvojemi prijá- teli, ka tü nemre razprávlati tákse delo, tü vszáki sztopáj pázijo, nego vej vecsér vu ho- teli. Tak kühajo dale dünde- ka, steri nazáj odíde vu szvoj váras, szebov pripela penezno- ga csloveka, ali vcsászi szamo peneze prinezé szebov, stero je escse bougse. Gda szo penezje vu svindlarovi rokaj, te je zse vsze vrédi. Odídejo dovoljenye szprávlat, szamo edne kance- lájszke dveri ji odloucsi od baleka, ali szamo na eden floor trbej gori idti na eleveteri ino tou je zadoszta prílika na tou, ka naj vujdejo. Áldova csakati povrzsejo nindri. Persze dün- dek ji nigdár vecs nej vido na- záj. Navékse nevüpa na biro víjo idti, ár je on tüdi krívec, ali csi de rávno sou, svindlarje tak delajo, ka ji nemogoucse vöposzlejditi. Politicsna komédia Szmeja vrejden je med szü- himi i mokrimi bodoucsi boj. Ocsiveszno je, ka prezidenta odebéranya kampány toga tá- bora voditele tüdi na odkri- toszt prineszé, ino ocsiveszno je tou tüdi, ka tej voditelov previdejnya dosztakrát na hu- morisko pripovedávanye nájde. Preminoucsi keden sze je zglászo vu Washingtoni Way- ne B. Wheeler, kí je Anti Salo- on League of America szüho- ga drüstva voditel. Isztinszki puritán, kí od viszkijove szagé omedlej, nej záto, ka bi nyegov zsalodec nej preládao vö, nego záto, ár sze nyegovi moráli, nyegove jákoszti natelko raz- burkajo. Ali dao je glász od szébe mokri voditel tüdi, po iméni W. H. Stavton, kí je Associati- on Against the Prohibition Amendment iména prouti prohibiciji nasztávlene or- ganizácije szekretár. Stayton gvüsno lübi pítvino, stero szoumnimo z-toga, ka tákso csészt szpunyáva, z-steroga persze escse ne szhája tou, ka je nej vu csísztom z-právde postüvanya míszeljov. Obádvá mozsáka naprej- dávanye je persze optimisztics- no. Sto je voditel, tiszti sze vüpati more, ovak ka bi naj csako od szvoji naszledüvní- kov ? Wheeler konstatejra, ka ob príliki prezidenta odebéranya amerikanszkoga lüdsztva vel- ka vecsina za dobro szpozna szüho právdo. Z-tém zoucsi Staytona pre- videjnye je páli tou, ka ob prí- liki prezidenta odebéranya de sze amerikanszkoga lüdsztva prestímana vecsina prouti szü- hoj právdi bojüvala. Wheeler tak gucsí, kakda tou nyegova csészt zselej, ár je on szühoga drüstva voditel. Ino szamou od szébe sze dá raz- miti, ka je Stayton tüdi kon- zekventni k-szvojemi pozványi. Nakelko za szmeja, vrejdna gráta edna právda, stero záto li dönok postüvati trbej, gda nyéni pozváni propagandisti ino pozváni protivnícke tak spájszno gucsíjo. Moker voditel tak gucsi ino sze tak trousta, kak csi bi szvoj optimizmus od Billy Sunday-a i Pussyfoot Johnsona doubo na pouszodo. Zájenno vu szüho- ga vezéra vüpaznoszti tüdi ne- ga doszta oumornoszti i razmej nya. Bole je tákse, kak edno- ga college studenta, komi szo voditelszko csészt dáli. Ino medtém sze bootleggerje vu prgíscso szmejéjo. Szamo naj sze li stükajo voditelje, szi míszlijo oni, medtém mo mí odávali pítvino ino szi dobro napunimo zsebke ! VU ÁRENDO SZE DÁ eden lejpi hram pod 736 5th Streetom, steri sztojí z-10 presz torni hizs. Popolnejse sze lehko zvej tüdi tam. (7—14) BELL PHONE 1839-W VÖR POPRÁVLANYE SPECIALISZT DAVID SPILBERG VÖRAR i ZLATÁR 407 EAST THIRD ST. BETHLEHEM, PA. HIZSE ZA VÜDATI Prinasz sze hizse vödájo, na kédne ali na meszece. Fájn notri szprávlene hi- zse, elekrik i gáz poszvejt. AMERICAN HOTEL 311 E. 3rd Street Bethlehem, Pa. AMERIKANSZKI GOTOVIPENEZ D O L L Á R E plácsamo vö tam prejk vu steromkoli várasi ali vészi, brezi dolipotégnyenoszti, po posti ali pa po telegráfi. SIFKARTE odávamo na stero koli linijo, za právo cejno. ZA VLOZSBE 4-ti percent interesa placsüjemo. KISS EMIL Bankhizsa 133 Second Ave New York. Piáne i Popejvke Soula Po akadémicsnom metho- dusi vcsim na Piano igra- ti i popejvati tak zacsétne, kak naprejidoucse, deco i odrascsene z-nájlepsim nászhajom. Vszáki 6-ti meszec z-korcentom posz- vedocsijo moji vucsenicke nyigovoga naprejidejnya. — Dájte notri vpíszati szvojo deco, od zadovol- noszti garantejram. LAMPRECHT MICI Orszacske Vogrszke Král. Igroteakadémije egzáj- mena diplomejrana piáne i popejvke tanárkinya 710 E. 4th Street, Bethlehem, Pa. SZTÁBLANO POSZOJILO prvo ali drügo vu vszáksem vrejmeni dámo GRÜNTALÁSZNOSZT Mí küpimo ali odámo Grüntalásznoszt FEKETE & SON 2319-21 West Chicago Avenue, pouleg Western Avenue Chicago, Ill. Telephone Seley 6050 Vu preminoucsi 20 lejtaj szmo nase dugoványe pri Küpüvanyi Sztáblenoga poszojila, Grüntalásznoszti, vu zvönnejsnye országe peneze i sifkárte posílanye znájvélcsov zadovolscsinov szpunili vszákomi. Vszákomi onomi, steri scsé szvojo rodbino z-Prekmurja, z- Bánáta, z-Bácske, z-Szlavonie ali z-Vogrszkoga eszi szpraviti, mí szprávimo vsze potrejbne piszma za tou potrejbcsino brezi vsze sztroskov. PENEZPOSILANYE Mí dolláre posílamo vu Prek- murje, Bánát, Bácska, Szla- vonio i na Vogrszko. Gvüsenoszti-Kiste Mí z-árende dávamo Ogvüsa- noszti kiste za $3.00 i vise na leto NE TRPITE! Nega nikaj bougsega za vase DRVÉNE ZSILE I BOLÉCSE SZKLEPI. Za vaso BOLECSINO na kraje i za HRBET ali drüge reumáske bole- csine, kak pa BEAR BALSAM Prvle kak bi kaj drügo nücali szprobajte eto csüdovitno vrásztvo i ví nigdár nete nücali drügo. Jezero-jezér nücajoucsi tou právi ka je tou náj- bougse na szvejti. Küpite szi eden glazs za 35c escse dnesz od va- sega patikusa ali vrásztvo trzsejoucsega, ali ne vzemite nikaj drügo. Csi nedo meli v-szkladár- nici povejte nyim naj vam szprávijo; pokázste nyim eto glasenye. Ali pa csi ví scséte, písite zdráven knam i poslite 40c naj vam mí lehko poslemo na ednouk. Central Drug Co. Center St„ Shenandoah, Pa. Agente iscsemo vszepovszédi AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ 3. sztrán Navcsimo sze bole sparati! Zaprávlanya nágib, steri je na telko razsürjeni vu Ameriki, je vnozsino talent- ni, doszta obejtni mládi lüdi poríno na sziromastvo ino vu grejh, vu presztarcov hizse ino vu temlice. Mládi cslovek, steri ne prevídi sparavnoszti potrejb csino, kí zaprávlasztvo, od- locsávanye za mosko csinej- nye drzsí ino za prilizávanye csüti na szébe, csi ga za “vrloga pojba” povejo, bi szi oumorno lehko premislávao na onoj sztrsznoj statisztiki, stera je ete híp bíla vküper posztávlena vu zavézniskoj statiszticsnoj offici. Amerika tak sztojí pred szvejtom, kak millionárov ország. Ali z-opomínajoucsi statiszticsni pridátkov sze vöpokázse, ka od vszáki 100 lüdi ji 66 brezi pennyja mer- jé vu etom bogátom országi. Od vise osztánovsi 34 ji 25 nigdár ne príspara vküper vu cejlom zsítki od 1300 dol- lárov vise ino na stero ji po- kopajo, nancs telko ne po- vrzsejo za szebov. Od vszá- ki 100 amerikancov ji szamo 9 mogoucsi 5000 dollárov, ali od toga vékso erbíjo povrzs- ti na szvoje erbase. Vu millionárov országi — tou je isztinoszt — prebivál- sztva jedíno je 2 percenta bogáti. Ovi, millioni lüdszt- va pa od dnéva do dnéva zsivéjo z-szvojega zaszlüzs- ka, ali szo rávno na szvoje rodbine ino na dobrotivne násztave podpéranye pritísz- nyeni. Ino kakda vu vrszti naprej idejo lüdjé, tak sze povéksáva nyigovo sziro- mastvo, sztrádanye. Na ste- ro doszégnejo 63 lejta szta- roszt, — od vszáke sztotine ji 97 z-tála, ali popolno od rodbine, od prijátelov, od dobrotivni násztav priszilje- ni, ka naj prebiváliscse, gvant ali sztrosek proszi. Tej racsunszki dokázi vszáko dvojnoszt vözaprej- to pokázsejo, pred káksim tezsávnim problémom sztojí vszáki mládi cslovek vu etom országi tüdi, csi k-trosejou- csemi fajti szlísi. Té sztális dnesz zse trzst- venoga zsivlejnya voditelje csíszto poznajo ino velke fir- me pa delodávci za sztálno vnejdnoszt drzsíjo szvoji szlüzsbeníkov sparavnoszt. Csi je zse stoj doszégno tel- ko, ka je prisparo kaj, na delodávce gledoucs je te priso na tiszti grádus, ka lehko vu podgovorno szlüzs- bo príde. Podgovornoszti prevzétje je pa nászhaja prvo gordánye. Noríja je vörvati vu tom, ka szledi po csüdnoj szrecsi ali po szkrovnoj oblászti cslovek vu velkoga imánya lásztnoszt príde. Szrecsa je trno nevörna i dvojécsa prí- lika, stero sze ocsividno vö- (Dale na 6-om sztráni) ZA ODAJO JE eden nouvi hram z-grüntom na Miller Heights-i, ali sze pa notri miní za eden váraski hram, steri sztojí z-presztorni 7 hízs z-ednov koupanszkov hizsov, z-lekteriskim poszvej- tom i varaskov vodouv. Zvön- toga jeszte eden Garage za dvá masína, 150 fájni dományi trszov i doszta mládoga szád- noga drevja. Lot je 100x110 fuszov velki. Zvedáva sze lehko vu rerli- telsztvi nasi novin. Szpravite szebi vas familísz- ki kejp za dár pri Csály Löwy- ji. 225 E. 3rd Street, Bethle- hem, Pa. TOLDI VERSUSKO PRIPOVEDÁVANYE “Znam jasz vesz nyegov csin, ár szem ga vözvedo; záto nyemi zôcsi vôcsi povêm szôdo : z-szirotícsa brata je pávra osznávlao. ár je môcs nyegovo nevoscséno glédao. Bojao sze je, kaj Miklosa zmozsna rôka nyegovo imé i glász omrácsi, pokopa; ár — vê nyegva hüda düsa tô dobro zná zakaj ga vu sztáni osznávlati nedá.” “Znam i tô, kaj ga je on, on razdrázsdzso szam, tak da je ednoga hlápca oszmrto tam ; pravili szo hlápci, kak je nad nyim beszno, ino drzsati dao cslovecso lovino. Nê je tak, Toldi György ? tak je ! k-csemi bi bio král, csi on nebi znao, sto i ka bi csíno ? na táksega brata teliko zmazati, kí sze je na telko szam znao osznovati !” Z-velkim dopádnenyem je rêcs kralá vzéta, z-velkim môdnoszt nyegva mladoszti prijéta ; Toldi György pa do tél dolipüszto glavô, rad bi jo potiszno od szráma pod zemlô. Král je zdaj pogléd szvoj na Miklosa vrno, i z-rokôv po plécsaj ga zbio milosztivno, erkôcs : “mládi vitéz ! sztani, odhájaj tá, ôdao te je brat tvoj, a’vecs te neodá”. “Jasz tebi na zemli podelim miloscso, podêli i bôg, proszi ga kak ocso ; mê z-mírom örok tvoj, gdare ga prêkvzemes, bôgsega vérta tak za nyega nenájdes. Da ti pa protiven nebode tvoj mehás. i brata tvojga tál od nyega za senk más ; krv tajécsi brat tí ! nê je tak ? razmis tô ? jeli szi nêsteo, da tvoj őrok bratov bô ?” WEYENBERG’S COMFLEX szo na szvejti nájbougsi za delo cipeli Vekivecsno dobrocsütejnve na vszákom deli — Tou szo Comflex Cipeli. Tej cipelje szo prineszli jezero-jezér nogom tákso dobrocsütnoszt, kakso szo pred tisztim nigdár nej csütile — jezero i jezero lüdi je küpilo za delo cipele ali vszáki je tak miszlo, ka tej cipelje morejo tákse trde poplate meti kak deszka. Comflex Cipelje szo pa tej steri — NE POTREBÜJEJO NOTRI VTERENYE Dopüsztite nam naj vam pokázsemo té héres- ne cipele. Szprobajte gori eden pár — Ví te tak miszlili, ka szte szi vase slipersze obüli. Liki vu tej cipelaj jeszte pravo blágo. — Poplatje szo vö- zdelani tak, ka je mocsen i méhki, rávno tak je vsze drügi leder i zatoga volo je vszákomi priporácsamo. Cejna nyim je : $5.00; $5.50; i $6.00 pár. DEGNAN’S THIRD & TAYLOR STS. BETHLEHEM, PA. Dájte vasoj familiji IGROUTO Küpte eden Nouvi Columbia FONOGRÁF Terminus : kak sze vám vídi. Prinasz dobíte vszáko nouto na Szlovenszki-Kranszki i Vogrszki Rekordaj.— Eti jeszte edno pár szti nájnovejsi : 25000 F Ribniska Karajca Krajnski Piknik 25003 F Nas Mček je pa Sam Doma Vask Serenada 25002 Juhu Valcek Domžalska Polka 25004 Repasz Band Oj Hrvati, Oj Junaci 25005 Sirotek Kajne Bila bi Vesela Zvön tej mí escse mámo prevnogo doszta drügi dobri rekordov v-nasoj szkladámici. Prídte szebi po katalog. Odprejto je vszáki vecsér. — Rekorde poslemo po Parcel Posti tüdi. Phillips Music Shop 14 E. THIRD STREET, BETHLEHEM, PA. Dr. Thomas P. Culhane OUCSNI SPECIALISTA Ocsí vizitejra. Ocsále dobro zglíja. 127 W. 4th STREET, BETHLEHEM, PA. Bell Telephone 2678-R Naznánye Szlovenci! Szpostenyom naznánye dáva vszém postü- vanim szlovencom, ka szva BALKÁN BOTTLING WORKS iména szouderszko trzstvo prejk vzelá, z-sterim va posteno i rédno szlüzsila náj podpérajoucse. Prosziva postüvane szlovence za podpéranye. Németh i Gajnik 1738 E. Mechanic Street Bethlehem, Pa. P A Z K A ! P A Z K A ! Vszi tiszti, steri prehladjenoszt, reuma, plécsnebolez- ni ledevgyé, roké, nogébolezni, kasla, obíszt; zsa- lodcnom betegi ali vu kaksem drügom betegi trpíjo, naj sze zvüpaznosztjov obrnéjo k-meni Diana Vrácsne Toplice JOSEPH HORVATH 809 E. 4th Street Bethlehem, Pa. (So. Side). Telephone : 2174 Dúgoga Zsítka Szkrivnoszt Gda sze szprotolejtje zaszme- jé na szvejt, zsítka moucsi sze na friski vrseníjo. Cslovek sze tüdi za szploj drügoga csüti. Vu lescsécsem szuncs- nom tráki obcsüti velko rod- binsztvo z-naturov, z-stere je grátao ino vu stero nazáj od- hája. Dokécs je mládi cslovek, ne briga sze doszta z-onim mis- lejnyom, ka etomi zsítki ed- nouk konec tüdi bode. Pun je escse táksega hípa z-nakanej- nyom i z-troustanyom. Nyemi sztojí szvejt, preminoucsote nema, szamo pridoucsnoszt má. Ali gda ga obtrüdijo zsítka trplejnya, gda szvoj cil doszég- novsi szi more pocsinouti, te sze zbüdí pred nyim ona míszel, ka tomi ednouk konec bode. Ponüdí sze ono pítanye, kak bi bilou mogoucse zsítek podug- sati ? Dr. Rubner Miksa bécski professzor je intereszántni árti- kulus píszao od zsítka podug- sávanye. Z-tém zacsne, ka vu nájvecs pripetjej szmo szi mí szamí zrok, csi nam pred vrej- menam zmenka zsítka moucs. Vszáki vrejmenov vrácsitel- je szo opomínali lüdsztvo, ka naj sze vu vrejmeni szkrbíjo od szvojega zsítka csednoga notri vtálanya, ár csi szo po- kvárili szvoj zsítek, dosztakrát je zse keszno premíslenye. Zsítka podugsanye szkriv- noszt je vu prvom rédi: pri- mejrnoszt. Primejrnoszt vu deli ino vu zsivlejnyi, tejla ob- ravnávanye, zsile delavnoszt vu sztálnom zbüdjenyi drzsá- nye. Szlísi tou zádnye nájmre düsevnim delavcom. K-tomi prihája escse kouzse obravná- vanye, csedno oblekávanye, stero neszcárta csloveka. Persze, ka je nej vszigdár lehko zdravsztveni regul zdr- zsávanye. Trplejnye za vszák- denésnyi krüh, ino zsítka poz- ványe dosztakrát na tákse zsi- vlejnye priszíli, stero je nej vu- godno zdravoga zsítka zselej- nyam. Záto má vszáko pozvá- nye szvoje zouszedne regule. Zsítek nájbole oszkrunyeni betegi pokrátsijo. Ali tü tüdi vála tiszto poprejkno djánye, ka kí szi dnévno szkrbí za szvo- jega zdrávja goridrzsánye, tisztoga je krepsa prouti szto- jécsa moucs zoucsi oszkrunye- noszti. Grozno znicsávanye doprinesávajo krvni betegi. Csi sze cslovek szam szkrbí za szvoje zdrávje ino nájmre csi drzséla doprineszé potrejb- no zravnanye, te trno doszta lüdi lehko obráni od ráne po- vejnyenoszti. Obsztaroszt doszta prvle prehíti mrtelnoszt. Nájprvle sze ocsi zácsajo obsztarati. Oká lécsa obdrevenej ino krátek pogléd sze zacsne. Potem sze zsívcov, zsile i cejli orgánov funkcionejranye zmenkáva od leta do leta. Na zsalodec ino na ceranye vékso pazko trbej obrnouti, kak vu mládi lejtaj. Kostávanya szpodobnoszt mocs no zácsinbo zselej. Nouve ob- csütnoszti vszigdár pomenye vzeme gori, pozablívoszt sze povéksáva. Míszli bole vu preminoucsoto odídejo, kak vu prísesztnoszt. Navdüsávanye sze preminí, kí je vu mládi lej- taj revolucionár bio, zdaj sze k- zaosztányenoszti pridrüzsi. Kak dugo lehko trpí zsítek ? Nemremo iszkati na tou példo med drügimi zsivoucsimi bí- vosztami. Vej Adauzoma, stera na zemlé pásza zátonaj raszté, do sésztjezero lejt zsivé, jeszte- jo tákse fajte ribe, ka vecs sztou lejt zsivéjo, misi sztaroszt je pét lejt ino jeszte sztvarína, stera szamo pár vör zsivé. Náj- véksa sztaroszt, stero je cslovek doszégno, je komaj bíla od 185 lejt vecs. Od 150 ino nisteri pár lejt trno doszta példe zná- mo. Eden Parre iména englis- ki páver je do szvoje 130 lejt sztaroszti zsmetno telovno delo szkoncsávao, vu 120 lejt szta- roszti sze je ozseno ino je deco meo, vu 152 leti sztaroszti je mrou. Jenkins je 169 lejt sztári grátao ino 140 lejt je bio sztar, gda je priso pred birovíjo z- szvojimi szinouvami, od steri je eden 100, drügi pa 102 leti sztar bio. Ali záto je rejtkoszt táksi sztári cslovek. Med eden milli- on lüdsztvom csi sze namejri eden, steri doszégne sztotine leto. Nájvecs ji na vesznici zsivé ino na szlobodnom lüfti delajo. Na znanosztvenom poz- ványi zsivoucsi lüdjé szo do eti mao szamo trijé doszégnoli sztotine leta sztaroszt, dvá vrácsitela i eden universitetni professzor. Jeszte med tejmi velkimi sztarcami eden velki dohános i pívec tüdi. Eden Brown iména cslovek je 120 lejt sztaroszt doszégno ino eto sztojí na nyegovom krízsi : “Vu cejlom zsítki je píjen bio, pa escse tak sztrasno, ka sze je escse szmrt grozíla od nyega. ” Cslovecse sztaroszti zname- niti határ je 75—80 lejt. Mer- jémo, gda sze nasi orgáni od- nemorejo. Ali nasega dela nászhaj nemrtelno osztáne za vekivecsnoszt. MÍSZLI Kí dobro csinênye gizdávo pozábi, Odürnoszt od lüdi sze na nyega zgrábi. * Brati ino szesztre sze szamí kvaríjo, Csi nyevko, szrditoszt med szébe püsztíjo. * Kak zselês od drügi, naj z tebom csiníjo, Tak csiníj zevszêmi, kí z temob zsivéjo. * Te posteni cslovek ne zselê nikomi Kvára; nego dobro, kak szebi, vszákomi ; Radoszt má v ti drügi, csi vzsívajo szrecso; Zsaloszt nad onimi, kí májo neszrecso. * Ka dobí.s, lazslívec, csi drüge tí noris ? Bôg je vszaznajôcsi, nyega tí neznoris ! Kí sze z lázsmi sáli, to hüdo pôt hodi; Zgübí szvoje vervanye, i szam szebé zvodi. * Rêcs tvojo zdrzsávaj vu káksemsté deli, Tak do vtebi drügi tüdi vüpanye meli. * Ne zavrzsi nigdár szirmáka niksega; Cslovek je, i zselen szrdca cslovecsega. Barla Mihály* 4 sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ MRTELNOSZT Charles Anderko, szvetszke bojne veterán i vu prvejsi lej- taj je delo vu Bethlehem Steel Campany-ji, je mrou v-Nedelo vu National Military Home-i vu Dayton, Ohio, vu 37 lejt sztaroszti. Charles Anderko je vu szvetszkoj bojni prejk vu Fran cuskom bio, szkoron dvej leti, ino je oranyeni bio pouleg St. Mihiel-i, gda je mocsno bítje bilou i tüdi je gáz dobo. Zsalüjejo ga nyegovi sztaris- ke, kí szo vsztárom kráji v- Szlovenszkojvészi sztojécsi, eden brat Ferenc i dvej szeszt- ri, Teréz i Anna tüdi v sztá- rom kráji. Eti vu Ameriki trí szesztre, poiméni : Mrs. Mary Orbán, prebívajo v-Bethlehe- mi, Mrs. Fannie Skronak i Mrs Spurto v-Allentown-i. Mrtvo tejlo szo z-Dayton Ohio pripelali v-csetertek vecsér k- nyegovoj szesztri, Mrs. Mary Spurto-i odkéc bode pokopális- cse z szoldacskim táljemányom. Anderko je bio kotriga Dayton Post, American Legion-i. Med szlovenci jeszte doszta lüdi, kí ga poznajo i doszta nyegovi bívsi prijátelov sze szászne zdaj na té glász, ár je zse od nyega dugo nikaj nej bilou csüti. Vu sztárom kráji po hizsnotn iméni szo ga poznali, kak Szpoudnyi Kovácsini Ká- ri. Doszta nyegovi prijátelov z-Betlhlehema tao vzeme na tom szprévodi. Naj pocsíva vu méri ! Plácsajte naprej na : “Amerikanszki Szlovencov Glász” Vszáki cslovek lehko dobí lejpi kejp, csi szi vküper pri- spara tákse tiketi, stere dobí pri Csáli Löwy-ji, gda Cipele küpi. Csáli Löwy je zdaj nej dávno napravo eden kontrakt z-ednim chicagoszkim fabrikan tom za pét jezero kejpov i z-tej vszáki küpüvajoucsi dobí szvoj kejp, kí vküper na dejva szvoje tiketi, stere dobí pri ci- pelov küpivali. JESZTEJO táksi politikuske, csesztnicke trzsci, steri ne glédajo z-pri- jaznívimi ocsámi nász privan- drajoucse, — tou mí dobro známo. Tákse lüdi mí tüdi ne vídimo radi okouli nász. Ali jestejo tüdi táksi, steri postü- jejo, lübijo privandrajoucse lüdsztvo, — tou szo nasi pri- játelje. Táksi szo tiszti trzsci, storosje, steri nász podpérajo, gda vu tühinski novinaj glászi- jo, záto nam je duzsnoszt tisz- te tüdi podpérati. Prvle, kak te sli küpüvat, poglednite, gla- süvanye vu nasi novinaj ! KŰPITE SZI VOGRSZKI-- SZLOVENSZKI REJCSNIK. Bethlehemszki Banki stere porácsamo nasim szlovencom, kak nájpostenejsa i zavüpana mejszta za sparanye i povnozsávanye nájvék- sega kincsa : PENEZ. 13990 ZADOVOLNI VLOZSNIKOV MÁMO. Sztoga racsuna na vszáki stiri prebi- válcov eden vlozsnik szpádne i tou trno szveklo poszvedocsi, ka vöobszlüzsáva- nye, prijaznívoszt i nasi vlozsnikov za- gvüsanye je trno pripoznano. PREBIVÁLCOV DOSZTOJNOSZT nas bank vszigdár vu voditelszkom pozvanyi szpeláva Po vlozsbaj trétji percent interesa plácsamo Bethlehem National Bank Prejk od Market House 3-ji i Adams Sts. kükeo Ete bank je vrejden i rad vzeme vase vlozsbe Notrivlozsbeni penez suma je vecs kak sészt million dollárov. E. P. WILBUR TRUST CO. FOURTH STREET and BROADWAY Vejka od Glávnoga Banka 606 W. Broad Street Tou je Nájvéksi Bank vu Bethlehemi 3% interesa plácsa na sparavnoszt polozseni penezaj Gucsímo tüdi tühinszke jezike (Pítajte za Mr. Bartosa ali pa Mr. Gasda.) Ne odlásajte csi scséte za szvojo rodbino ali prijátele pravice i sifkárte poszlati, naj vu nouvoj kvoti vöprídejo, ár po toj kvoti doszta menye lüdi püsztijo v-Ameriko. Prídte vu nas Bank i mí vam dámo vsze preszvetlos- csenyé stero vam je potrejbno k-tomi deli. Sifkárte odávamo na vsze linije i pravico vam tüdi szprávimo. NA INTERES POLOZSENI PENEZ PLÁCSAMO 3% INTERESA. MI MÁMO PENEZE NOTRIPOLOZSENE od PENNSYLVANIA DRZSÉL VLÁDE NORTHAMPTON VÁRMEGYŐV VLÁDE CITY OF BETH. — VARASKE VLÁDE CITY OF BETH. — SOLSZKE VLÁDE Gosztonyi Savings & Trust Co. Third and Pierce Streets BETHLEHEIM, S. S., PA. AMERICAN WINDISH PUBLISHING CO. INC. Z-nouvimi masinami moderno notrivpelana Stamparija. — Oprávla szakseféle stampar- szko i knigovezárszko delo vu nájkracsisem vrejmeni, vu náj- lepsem vöposztávlenyi za náj- bole rédno cejno. “Amerikanszki Szlovencov Glász” stamparija ERDÉCSI ROUBEC Od Kabos Edeja z-vogrszkoga (Dale i konec.) II. Poldné je malo pocecávao z-vína Orován bácsi. Nedela je bíla,, vroucse je tüdi bilou ino tiszto vgucsávanye pred- poldnévom ga je zouszedno tüdi zahicalo. Ovak je pa lá- dao víno i nej ga je vzelou doli z-noug. Po obedi sze je pa tak dojlégao; pred fabricskov ku- csicov, vu steroj je pri zeti pre- bívao, bíla je edna mála trata ino na tisztoj lüsso pocsívanye szpadnolo. Nej je nancs iszkao szénce sztári, escse je rad bio, csi ga je szunce peklo. Na zser jávom szunci, z-szvojov drevé- nov nogouv je edno-dvej krát- kivi vöri trno na szlatki tá- zászpo sztári. Gda sze je goriprebüdo, stiri vöra je mogla bidti. Vö je plontao pred fabriko ino je páli dojlégao vu práj. Brezi návadno je tüha bíla fa- bricska pout. Niti od ednoga krája sze nej csülo masínov ropászanye, koula szo tüdi nej rogátale po bozsnoj kamenoj ceszti. Szamo dekle szo hodile vu ménsi-véksi csuporaj. Ino eden sereg decé sze je vrticska- lo, drkalo po prásnatoj ceszti, stera je zdaj nezdranfano bíla nyigova. Bojno szo spilali ino táksega hípa szo sztrasno lár- mo vdarili, csi je rávno na kák- so vküpvdárjenoszt priso réd. Ali ovak szo na tüho sütali eden na drügoga ino nej szo dranfali sztároga Orován bá- csija vu szlatkom szné. Csüdni, szprotolejsnyi szné szo ga obiszkali gori. Od de- szét lejt mao sze je véndar ob- prvim pripetilo zsnyim, ka sze je z-táksov mládov obcsüt- nosztjov loudo. — Da bi vrág vzéo toga ko- vácsa ! Pa tiszto hejje-hujja deklo tüdi ! Ne odídejo mi vö z-gláve. Nepretrgnyeno szo táksi dnévi nyemi hodili vu pámeti, gda je escse mládi bio. Niksa csüdna támnoszt je szedejla na nyem. Na tou szi je mogo miszliti, ka kak nácsisi decsko je bio on, liki szo denésnyi, persze gda je escse masin nej szprésao vküper nyegovo no- gou. Nigdár je on nej iszkao, ka csi dekle vrle ali lagoje jesztejo. Nego tou je glédao, csi szo lejpe. Ino csi szo lejpe bilé, sütao je za nyigovi szlejdaj kak krt (agár). Na edso málo deklino je poumlo, vu dugo kito szo bilí napleteni nyéni szlamene fárbe vlaszjé, ino je lejpoga zrásza bíla, kak igrica. Kak je znao za nyou nouri bid- ti ! Pa je té zse nancs nej bio mládi pojeb. Ali divji kosz- tanje szo zse torili zsuto cvetje ino na pouti je dísalo drévje, kak rouzse. Szladka toploucsa sze je vlejávala vu zrácsini, tak da bi sze te dober Boug szkrbeti scseo za nyega, ka naj sze vszáka korina ino vszáko szrdcé odpré. Te sze je naméro vküper z-szlameni vlászi de- klinov. Ino on je tak blájzseni bio, ka je te tüdi po detecsen znao lübiti ! Kak eden decsák, on sze je tüdi bole tomi vesze- lio, ka lübi, kak pa dekli. Ár nej je vszákdenésnye blájzsen- sztvo, ka je szprotolejtje escse za vrejdno glédalo nyegovo stirideszét lejtno szrdcé, ka naj sze vu nyé priszeli. No ali szrdca szo tüdi nácsisa bilá te ! Pred stirideszetimi lejta- mi szo escse cvela ino z-rou- zsami szo znale potoriti mláde dekle, za stere szo klepale. Tou szi je miszlo sztári Orován : — Neszpametni szo tej de- nésnyi pojbje i nancs szo nej mládi ! Ali kak je poumlo, norlavo je mládi grátao od szpoumen- kov. Vola je nyemi prisla, ka vu rejcs sztoupi z-niksov málov deklícskov. Ino kak szo mímo sle kre nyega, vö je zgledno edno z-csupore. Szlamene fár- be vlaszé je mejla tiszta tüdi. — Moja hcsí, csi bi sztánola na edno rejcs ! —Zakaj Orován bács ? —Záto ka bi szi pogucsávao z-tebom. Ali lehko bi szi széd- lo doli eti primeni ! ino tákseféle je ffladmgshrdlu Deklina sze je zaszmejála ino tákseféle je povejdala, ka de szi ona zse iszkala mlájsega. Orován je tak mrmrao na tou, ka je on tüdi nej escse devét- sztou lejt sztar ino záto, ka je na edno nogou drevéni, escse bi vösztoupo na metanye z-kák simkoli dvajszti lejt sztarim decskom. Probao sze je tüdi vöpotégnoti, ali nej je jáko slo. Zájenno ta mála deklina je hitro odnemogla, kak káksi szen. Szamo Szamo zaszmeja- nye je cinkalo nazáj, tiszto tüdi tak, da bi sze z-fabule csülo. Orován sze je razzsalosztio. Razbíjao bi rad. Tak je bilou, ka je víno escse delalo vu nye- govoj glávi ino zdaj szo ga zse szpoumenki tüdi za voumotno- ga napravili. Od vína i dekli- ne je escse bole opojeni grátao. Ino popoldnésnya vrocsína je kcoj szegrejvala nyegovo gla- vou. Zbriszo szi je cselo. — Da bi odneszo mácsek té nedele ! Cslovek escse bole nou- ri gráta od nyí. Probao szi je pokornejse premislávati. Vej szi je pa nikaj vözozsívao z-toga szvejta ino gda je zse vrejmen na bejlo zaprávlo csloveka vlaszé, naj sze vpokorí notri nevolnyák, ka naj sze zse szamo na drügi no- ríjaj razveszeljáva. Ali prá- vim, pun je bio z-támnosztjov sztári Orován. Od vína i szpou menkov sze je nyemi kühala gláva, nigdár sze je nej tak csüdno csüto vu práji, vu to- ploucsi. Tak je kebzüvao vu toj minuti, ka bi nej prouszna lüsnoszt bíla edno málo bítje napraviti. Szamo koncsimár da bi edno pár gláv prekucsti mogo. D vecséra sze je táponevou- livao z-poumenkami, z-tám- nosztjov. Te je eden pojeb bejzsao kre nyega ino je krí- csao : — Pod lipov szo sze bili z- policáji. Orováni je vcsaszi na pamet prislo, ka szo kovácsje, sloszar- je, masinisztri i tislarje tam gyülejs drzsali popoldnévi pod lipov. Ino zdaj szo sze zbili z-policáji. Véndar szo szi pre- kukli glavé eden drügomi. Ka je on zdaj nej mogo med nyi- mi bidti ! Neznajoucs je vöpotégno klanko od drevéne nogé. Tak da bi nyemi vcsaszi potrejbno bilou na nyou pri bítji. — Vdari, vudri ! — je mr- mrao na támni. Erdécse piknye szo sze szvej- tile vö z-püscsávajoucse kmice. Znábidti szamo lekteriski cug je krícsao ouzdalecs, ka naj sze ogne vö vszáki cslovek, ár ovak ji podvozi. Ali sztári Orován szi je tak miszlo, ka tamtá zse vu krv ide bítje ino velka ne vola. Escse je véndar dalecs bio, ali Orován je gorisztano ino na klanke naszlanovsi je glédao vu dalecsíno. Zse je ma- lo trepeto od nemirovnoszti. Pouleg vína pa szpoumenka je zacsno preobrnouti szvojo tám- noszt na bítja lüsnoszt üdi. Pomali je glaszna grátala cészta. Prvle je szamo edno pár decé bejzsalo kre Orována ino vszi szo krícsali, ka bítje jeszte pod lipov. Potem sze je fücskanye csü- lo ino od várasa je zacsüto nik- se divje dünkanye, tak da bi sze konyeni policáji pascsili na pomoucs vu nevarnoszti bodou csim pajdásom. Pár minut kesznej sze je zse prikázala vu césztnom práji konyena trupa ino odpérale szo sze oukna vu fabricski hízsaj. Zse szo zsen- szke i deca cvílili na vszekráje, kak szo sze bejzsajoucs pascsili prouti toj znamenitoj lipi. Ár je vszáki lehko meo koga na tom velkom gyülejsi. Tiszto csüdno, zazsigajávajoucse, ne- mirovno sümejnye sze je razle- jávalo vu zrácsini, od steroga sze cslovek i zsivína lehko szplási. Ino zdaj na ednouk tak da bi gyér vöszkocso plamen od sztreje. Zamázana, erdécsa szvekloucsa sze je prikázala vu zrácsini. Edna presztrásena zsenszka je z-cejlov mocsjouv krícsala po ceszti : — Policáji szo fáklo vuzsga- li ino zdaj z-konyami ploudijo delavce ! Krícsanye, cvikanje je sztra- silo na vecs kilometrov dale- csíno. Bezsécsi lüdi lárma je zbíla gori velko cészto, nezgo- vorno sztaranye sze je zgrouzsa lo vküper z-dükanya sümej- nyom ino z-velke dalecsíne sze je zse csülo bojazno tiszto trdo dünkanye, stero konyov pot- kouvi naprávijo. Fáklov szve- kloucsa sze je zacsnola po cej- loj pouti razlejávati ino vu zamázanoj, erdécsoj témnoszti je vidoucsa bíla pobegnyencov zgrouzsana vnozsina. Tákse groze vihér je vdaro naprej, kak gda pri ognyaj vzeme na pamet lüdsztva vnozsina, ka sze gorécsi rust porüsávati zacsne ino zdaj vcsaszi sze cej- li perinya koteo vtrgne doli na lüdsztvo. Pobegnoti trbej ! Ali kama ? Gyetá ? Csloveka zse nepelajo ocsí, szamo goré- csi nágib. Naprej ! Csi vcsaszi prejk nase lasztivne materé tej- la ! Li naprej ! Vnozsine szo sze vlejávlae doj po ceszti, divje, nerédno. Pa je fáklov poszvejt escse da- lecs bio. Sztároga Orována je zado- bíla dosztakrátna támnoszt. — Vdari, vudri ! — je gr- grao escse zdaj na muklavi ino dober Boug zná, kak je mogo na ednouk brezi klanke obsztá- ti na drevénoj nougi ! Ali po- padno je klanko ino jo sa vi- sziki podrzsao, tak da bi cejlo bezsécso vnozsino scseo zaszta- viti. Ali nancs je nej bezsé- cse glédao, nego fáklovo szve- kloucso. Ino nancs je nej csüo jávkanye, nego letécsi konyov kopita velko dünkanye. — Vdari, vudri ! — je mu- klao escse ednouk. Vu erdécsoj szvekloucsi sze je pa zse zacsno prikázati kejp. Szploj odzaja z-vöpotégnye- nimi száblami konyeni policá- ji. Tak da bi iszkreni korbács bio vu vszákoga rouki ino bi pokali zsnyim li bole groznej- (Dale na 6-tom sztráni) SZLOVENCI ! Primeni dobíte vszigdár dobro BLÁGO, kakti na rokou vöre, prsztanke vüha- nice i vsze drügo zláto i szrebrno poszoudo. M. FINKELSTEIN 319 ½ E. 3rd Street Bethlehem, Pa. AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ 5 sztrán Darüvanye na Velki Dolenszki Zvon Z-Velki Dolenec Matus János i zsena, $ 7.00 Gorenyi István i zsena, 7.00 Lainscsek János i zsena, 1.00 Kozo György i zsena, 1.00 Kroboth János i zsena, 2.00 Korpics József i zsena, 2.00 Mesícs Ferenc, 3.00 Donosa Jánosa zsena, 1.50 Horváth János i zsena, 1.00 Kerezsi György i zsena, 1.00 Lainscsek János i zsena, 2.00 Krosecz Mári, 1.00 Tibola Teréz, 2.00 Lainscsek Mári, 1.00 Nemes Anna, 1.00 Matus Pál i zsena, 1.00 Jankovics Káro1y i zsena, 2.00 Donosa Károly i zsena, 2.00 Donosa Ferencz, —,50 Krosecz József, —.50 Lainscsek János, 1.00 Z-Máli Dolenec Forjánics Mári, 3.00 Doncsecz Rudolf i zsena, 1.00 Doncsecz Julia, 2.00 Mesics Ferencz i zsena, 5.00 Konkolics György i zsena, 2.00 Konkolics Ferencz i zsena, 1.50 Doncsecz János i zsena, 1.00 Zrinszki Sándor i zsena, 1.00 Z-Velki Sálovec Matus József i zsena, 2.00 Krajczár József i zsena 1.00 Serüga György i zsena 1.00 Szvétecz Mátyás i zsena, 1.00 Barabás Antal i zsena 2.00 Z-Máli Sálovec Szilágyi Károly i zsena, 5.00 Szvétecz Károly i zsena, 2.00 Horváth Ferencz i zsena 2.00 Doncsesz István i zsena, 1.00 Szvétecz Ferencz i zsena, 2.00 Lainscsek Ferencz i zsena 1.00 Sebján Teréz, 1.00 Semenek Mári Dovica 1.00 Szvétecz János, 5.00 Z-Büdinec Bedits Mári, rod. Filo 3.00 Szvétecz János i zsena, 1.00 Barbarics Károly i zsena, 1.00 Szvétecz Ferencz i zsena, 1.00 Bedits Ferencz, 1.00 Skinyár Mária, 1.00 Szvétecz József i zsena, 1.00 Bedits Mihály i zsena, 1.00 Szumer Mári, 1.00 Krajczár János, 1.00 Darüvanye poszebni fárnikov Ungár Ferenc, Szakalovci 1.00 Banko István, Szeböborci —.50 Banko Ferenc, Szeböborci 1.00 Bogdán István, D. Lendava 2.00 Csondor Ignác, Nouvavész 1.00 Krémosz József, Belatinc —.50 Tóth János i zsena, Somogy m. 1.00 Csrnko Károly, Szlov. vészi 1.00 Traibar József, Ritkaház 1.00 Lendvai Fáni, Dankovci —.25 Korpics István i zsena Már. 1.00 Ropos Miklos, Ritkaház 1.00 Barbarics Vince mládi, Már. 2.00 Semenek István Szlov. vészi 1.00 Rozi Gosztonyi, Bethlehem, Pa. 2.00 Csrnko Ferenc, i zsena Szlov. 1.00 Semenek Károly i zsena, Szlov. 1.00 Bartos Károly Bethlehem, Pa. 1.00 Závecz Ferenc, Apátistvánfalu 1.00 Obál Ferenc, i zsena Márkovci 1.00 Berglájtner József, Márkovci 2.00 Küplen Miklos i zsena, Már. 2.00 Vszevküper . . . . . . . . . . . . $ 121.25 Jasz podpíszani po etoj pou- ti hválo povejm vszém nasim lüblénim bratom i szesztram, kí szo prijaznívi bilí darüvati na nouvi Zvon. Z-pozdravlejnyom osztánem Matus János 136 E. 2nd Street Bethlehem, Pa. Trém vcsiníte dobroto : szebi, glasüvajoucsemi i nam, csi sze pri küpüvanyi szpomenéte, ka szte storosov glasenyé vu nasi novinaj csteli. Vu potrejbnom vrejmeni eden ton vogelja million dnévov i noucsi odvrné — Nase vogelje je za obrambo prouti mrazi. Ví escse pomlite kaksa nevola je bíla za vogelje lajnszko zimou, — jeli de kaj bougse vu etom leti tou ni eden nevej. Zakaj bi szi vzéli nepotrejbno pripetjé ? Edno pár tonov NASEGA VOGELJA vu vasoj zemenici vász obráni od mraza i od nevar- noszti vu zími, ino vam hram priátelszko naprávi. Eden ton od NASEGA VOGELJA je vecs vrejdno kak pa millon füntov vrásztva. BETHLEHEM COAL CO. Third & Monroe Street — Phone 882 Nega pára v-Bethlehemi i okroglíni PUROX SZOUDI Stero Horlacher Sör fabrika rédi ino je pripoznana za to nájbougso. Csresnyov, narancs, citrom, grozd- jov, gyagoden, kopüsnicen i doszta drügi zsmajov. Jedíni trzsec : HORVÁTH GYULA 519 Polk Street — Telephone 201-M Zapovejte szi edno bakszo ino te vidli rázlocsek ! Na gosztüvanye, krsztitje i drüge veszélnice vam domou posztávimo pítvino; szamo telefonejrajte. Tákse KOULICA ZA DECO ksenki dámo vszákomi nouvomi naprej plácsníki, kí na cejlo leto naprej plácsa na AMERI- KANSZKI SZLOVEN- COV GLASZ Cejna $2.00 Zavüpavnicke “ Amerikanszki Szlovencov Glász” Reditelsztvo, szposte- nyom naznánye dá cstejocsim, ka, ki szi té szlovenszke novine scsé zapovedati, naj szi je sza- mo pri nasi “Zavüpavnikaj” zapovej i naprej plácsa. Ali ki bi je Zavüpavnikom nej mogocsi bio plácsati, on naj nám notri posle vu Reditelszt- vo. Opominamo nase szlovence, naj vszigdár proszijo odpiszek (nyngto) od onoga steromi za té szlovenszke novine plácsate i poglednite esi na tisztom od- piszki steroga dobite bode tej novin imé: “Amerikanszki Szlovencov Glász”. Csi bi pa na tom odpiszki toga iména nej bilo, tak te odnász novin tüdi nemrete csakati, ár mi tákse vu znánye nevzémemo, stero mi niti naznánye nedo- bimo. Mi szamo onim poslomo novine i nyim njegovo plá- csano sumo vu réd zememo, ki do meli tákse odpiszke pokázati, steri szo od Ame- rikanszki Szlovencov, Glasz novin szhájajocsi. Amerikanszki Szlovencov Glász novin Zavüpavnikov iména: Bethlehem, Pa. Bölecz András Pittsburgh, Pa. Markos István Simon István 940 Vista St. Newark, N. J. Erbert István 15 Wall St. Steelton, Pa. Kamplin József 583 4th Street Allentovra, Pa. Péter Farkas 514 N. Jordan St. New Brunswick, N. J. Louis Koszár 199 Hamilton St. Palmerton, Pa. Doncsecz József Elizabeth, N. J. Gombotz Ferencz Bridgeport, Conn. Tkálecz István 92 Pine Street Akron, Ohio. Jos. Kalamár Chicago, Ill. Mike Novák 1913 W. 13th Street SZLOVENEC neszmi brezi szlovenszki novin bidti. Plá- csajte naprej na nase novine! Máli je grátao szvejt Vu indasnyi vrejmenaj, gda je cslovek escse vu podzém- nicaj prebívao ino nyegovo prebiváliscse szo ledena sznejzsna poula, ali neszmer- ni logouvje vzéli okouli, nej je trno dalecs mogo oditi od szvoje naszelbine. Vu lou- gi szo divje sztvaré sütale na nyega, bregouvje, müzge, gouszto trnye ga je nazáj posztrasilo. Cejlo nyegovo zsivlejnye je na nisteri kva- drát kilometrov presztori odteklo tá. Szamo csi je dojpogoro okouli nyega loug, ali vu szü- hocsi szo sze znicsili pásnic- ke, csi je vecs nej podelíla zsivlejnya krajína, te sze je szpakivao vküpen cslovek z- szvojov familijov ino je sou po szvejti nouvo domovino iszkat. Po brezi ceszté po- táj, po z-trnyom obrascseni logáj szkousz je komaj pri- so dale od eden-dvá kilo- metra vecs na dén. Grozno velki je bio escse teda cslo- veki szvejt. Prva hitrejsa vozsnyé pri- lika je ládja bila, śtera sze je na tekoucsoj voudi hitro skalíla doj ino za eden dén je na vecs májlov odpelalo csloveka. Priblízsno pred tríjezero lejti je zacsnolo vu návado prídti konya nücanye. Toga lehke nogé szo po szühoj zemli tüdi hitrej neszle na- prej csloveka. Árvinszki národov konyszki serégi szo obládno sli na kosártianszki, szirianszko egyiptomszko presztráseno lüdsztvo ino szo porüsili nyigove domovi- ne, drzséle. Vu rimláncov vrejmeni szo lejpe potí napravili vdil- jek po cejlom országi ino tou je zvönréda olejsalo premen- bo, vozsnyou. Nej je bilou zse tak dalecs k-Rími Jeru- zsálem, kak pred tisztim. Cslovecsanszko organizej- ranye je na ménse napravilo szvejt. Ali potem, ka sze je ri- mlánszka drzséla porüsila, na falate sze je vtrgno szvejt ino páli je trno dalecs szpadnolo vsze edno od drü- goga. Velkomi csloveki szo prejk ausztriánszke Enns tekoucse vodé lezsécse kra- jíne zse cilou kincsni pün- grad grátale. Oberenns krajína je Operenciásko mourje grátalo, prejk stero- ga je konec szvejti. Neszmerne mongolszke obládnoszti szo odprle páli sürke presztore pred cslove- csansztvom. Vu mongolsz- koj drzséli od Khinézije do Europe szredíne sze je csrszt vo trzstvo zacsnolo ino euro- pejszki znanci szo sze escse obrnoli vu mongolszkoga kána dvouri. Potem szo prisla velka gornájdjenya, velki szvejta táli : Amerika, Ausztrália. Na tou sze je zacsnola velka evolucia, vu steroj dnesz masínov moucs letécs odne- szé csloveka z-edne krajíne na drügo. Dnesz szo kilometri zse trno mále dalecsíne grátale. Letécsi masinje za pár vör odneszéjo csloveka tak da- lecs, kama je pred etim sza- mo po kédnaj mogoucsi bio prídti. Glász pa rádio, tele- fon vu ednom megnenyi ne- szé z-ednoga szvejta tála vu drügoga. Máli je grátao szvejt. Zna- noszt je obládala dalecsíne. Ali z-nouvoga szvejta escse falí nouvi cslovek, steri je bougsi, kak je pa sztári bio. ? ? ? Zakaj te placsüvali za vas kejp, csi ga lehko ksenki dobí- te pri Csáli Löwy-ji. 225 E. 3rd Street, Bethleíhem, Pa. Sparaj- te tiketi do $25.00 69 lejt sztaroga szená- tora zsenídev Hoke Smith, bívsi zavéznis- ki szenátor, sze je preminoucsi keden ozseno vu 69 lejt szta- roszti. Za zseno szi je vzéo 28 lejt sztaro Miss Mazie Graw- forda, szvojo prvejso szekre- tárkinyo. Te nouvi pár de vu Washingtoni prebívao. KORINE Nájlepse korine za gosztü- vanye, ali za kaksi koli drü- gi poszeo szamo prinasz leh- ko dobite za to nájnizsiso cejno i vu nájkratsisem vrej- meni. Prídte notri, gda de vam na korine potrejbcsina. T. M. HOGAN KORINAR 331 South New Street Bethlehem, Pa. Telephone 1879-R Jedíni trzsci Aunt Polly i divatni Stout Obüteli za Zsenszke. — Nega tak velke ali tak mále nouge, ka bi mí nej mogoucsi bilí Obüteo dati. Velikoszt: 2½ do 12 numere sürki i vouszki. M. E. Kreidler i Szinovje NAJPOSTENEJSA OBÜTELI BAOTA 17 East Third Street BETHLEHEM, PA. SPECIÁLNO Vszigdár ospícseni klabájsz- je (Ever Sharp Pencils) i nájbougsa za píszanye péra sze zdaj dobíjo trno fá. Cejna je püscsena ⅓ Vszáki, kí je potrejben na dobre péra i klabájsze, naj szi zdaj küpi. Lehigh Stationary Company, Inc 14 West Fourth Street Bethlehem, Pa. (So. Side) Michael Palásthy 827 E. 4th Street BETHLEHEM, PA. Oprávlam vszeféle lekte- risko delo z-garantéranyom Primeni sze dobijo nájbougsi globi v-poszvejte i szaksa lekteriska náprava, stero sze pri hrámi i biznici nüca. 36 nájmre líca vam tou ovádijo, ka tou niti vu nakanej- nyi nemate . . . Sztarejsi Zentai je prejk vzeo rejcs od bratanca. — No naj vídimo li, moje dejte, ka bi zadrzsá- valo vász, csi mí vász prijaznívo pozovémo ? Pa escse odloucsimo dén, gda bi moja szesztra, stera je gvüsno nálezsna vász vidite, prisla po vász ? — Csi lepse vrejmen bode, na szprotolejtje, — povdárja dvojüvajoucs dekla ino tak da bi szi na le- zsejsi zdejnola, gda je Fánnyko na pout priprávleno v-hizso sztoupiti vídla, stera sze je vu topeo roubec povíla, kmicsen, zadoszta znücani kolapos szi je djá- la na glavou ino je máli pak drzsála vu rouki. — Z-Bougom osztante vszi poprejk, — je právla nyi obínovsi ino szi je zbríszala ocsí, stera szo trno lescsécse bilé k-tomi, ka bi szkuzé szkrile. Nyéni szloboud szo vszi na tühoma nazáj pove- dali. — Lujzi mo píszala, povej nyej, — je sepetala Máriki, potem sze je k-Zentai-ji obrnoula, kí je csrsztvo pazo vszáko nyéno gíbanye. — Geto, goszpon Kalmár, szprímlite eto ma- licskino za ono velko dobrouto, — te zádnye recsí je na mocsni potezso, — vu steroj szte povrzseno szi- rotiuszko dejte gori osznávlali, — ino je eden leder- ni bongiláris djao na szto. — Tü je moj átresz i pre- biváliscse, csi bi potrejbcsina bíla na tou, ali za krá- tek cajt sze nájdemo. Tecsász pa szprímlite ponovno mojo nájtoplejso zahválnoszt. Fánny je frisko naprej sla. Sztári Zentai je rokou sztiszno z-Kalmárovimi i z-Márikov, od stere sze je mládi Zentai komaj odloucso, znouva i znou- 33 vejte gvüsno, ka stere váj je bio, ino steri véndar ne poszvedocsi doszta . . . Fánny je na edno megnenye sztánola, dvojüvati sze je zacsuola, vdiljek sze je zglédnola na Kalmá- rovima ino páli sze je k-Zentai-ji obrnoula. — Pocio je moj, v-tom szam gvüsna, — je právla sztálno; ino na dopüscsejnya prosnyé opomí- nanye je tak djála, da bi nancs nej csüla, nego prejk sze je popascsila vu drügo hizso, med sterim szo vszi za nyouv glédali. — Nete doszta veszeljá meli vu nyej, moj gosz- poud, — je pravo Kalmár z-spotlívim zaszmejanyom. Ali z-szigurnim djányom sze escse lehko preminí. — Vszigdár je táksa nafücnyena bíla ? — píta mlájsi Zentai, k-Máriki obrnovsi, véndar ka naj csüje nyegov glász. — Nágla, netrplíva, ali nej je lagoja, — je od- govora dekla mentüvajoucs. — Nej je rada eti bíla ino sze veszelí, ka lehko ide. — Ino ví bi nej radi sli z-nami ? — Nej bi sze mogla od etoga meszta odloucsiti. — Tou je lejpa vörnoszt, — je pravo Zentai Vince. — Ráj bi bio, csi bi Fánny tüdi tak gucsala . . — Nej, nej, goszpon Zentai ! — je nyemi vszej- ko vu rejcs Kalmár, koga trplívoszt je zse konecsno szfalílo, ino kí je britkoszt csüto za toga volo, ka szo nyegovo nedelo, kédne té jedíni pocsívajoucsi dén, na telko zmejsali. — Pelajte li szamo szebov Fánny- ko. Zdaj zse jasz tüdi tou míszlm, ka ona ne szlí- si k-nam. Tam de véndar blájzsena, eti je vszigdár nezadovolna bíla, csi rávno je pred menom nej vüpa- la kázati. 6. sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ ERDÉCSI ROUBEC (Dale od 4-ga sztrána.) se. Pred nyimi vu ednoj csupo- ri delavci, zsenszke, deca. Sza- mi pobegnyenci, kí szmrt szmrt troubi na pregancsáre, gda sze bezsécs pascsi pred szmrtjouv. Ino cilou naprej edno pár csar- ni lüdi, steri na niksem dugom drougi zásztavo plahotajo. Ta zásztava je zdaj csarna, pa je delavcov erdécsa zásztava. —Sztanite ! — je szkrícsao Orován. Okouli je glédao, tak da bi z-támnosztjov iszkao kaj Noucs je na csarni pokríla vsze. Dönok je zagledno na zémli nikso coto. Gori jo vzeo. Z- fabricski vrát je tászvejto gáz ino Orován je veszélo szkri- csao, ka je vu coti ednoga erdé- csega roubca cündre szpoznao gori. Tiszti roubec je bio, ste- roga je Fóris kovács z-one la- goje deklé gláve cukuo doli poldné. Pomejsi tou tüdi nikaj! Orován je gécsao od radoszti ino je gorizvézao toga erdécse- ga roubca cündre na szvojo klanko za zásztavo. Ino escse je nyemi trepeta- la rana ob pascslívoszti. Ali na visziki je drzsao tou szilno na- právleno delavszko zásztavo. — Sztrasite ! Na eto erdécso — Sztanite ! Na eto erdécso zásztvo vam velim sztanite ! Dalecs sze je csüo nyegov támni glász vu noucsi. Niscse je nej sztano pred nyegovov erdécsov zásztavov. Szkákaj- joucs, náglo sze je pascsila cej- la pobegávajoucsa vecsina ino Orován je zopszton krícsao z- popolnim grlom, tak ka je zse muklavi grátao. Nogé szo ga zse tüdi nej ládale, vküper je szpadno vu práji, ali odtisztec je tüdi gori drzsao erdécso zásztavo, na klanko zvézano erdécsega roubca cündre. Po- tem je pa eden teski vdárec csüto vu prszaj ino vecs je nej znao dale nika. Polieájszki ko- nyi szo dünkali ober nyega ino sztári Orován je tam oszto vu cesztnom práji, brezi zsítka. Z- klanke kak káksi slár, sze je pokríla na nyega erdécsa zász- tava, z-lagoje deklé gláve doj- vcsesznyeni, ronyavi roubec . . . III. Tou je zse tak pounoucsi moglo bidti. Fóris kovács je trüden, zamázani ino vküper szpotrejti szemtá hodo prouti fabriki. Ino ka je na szrejdi na ceszti gécsanye zacsüto, doli sze je nagno ober mérajuocse- ga Orována. — Sztanite ! — Na eto erdé- cso zásztavo vam velim . . . — je gécsao té tüdi sztári. Z-lamp sze je escse cedíla krv. Cselo ino ocsí je pa szploj zakrio na klanko zvézani erdé- csi roubec. Kovács ga je dönok páli gori szpozno na glászi i od klanke. Vu nárocsa ga je pré- jo, ka bi ga domou neszo. Ino med potjouv je szamo poszlüh- so, kak szi je zdihávao te vkü- per szklácseni nevolnyák z-div- jov volouv, na luti. Z-lejvov rokouv je escse sztiszkávao er- décsi roubec ober oucsi, tad da bi sze nigdar nej scseo od nye- ga odloucsiti. — Sztanite ! — je gécsao. Ino on sze je zse tüdi trno pascso, blüzi je bio k-szvojemi vekivecsnomi pocsinki. Szpro- tolejsnyi szpoumenki, víno ino delavcov boj : z-dosztakrátnov támnosztjov szo ga vzéli doli z-noug. Vu trno dobrom vrej- meni szo brozsgyili prejk po nyem policájszki konyi. Zse sze je pascso. Fóris kovács, kak ga je ne- szo prouti vrátam, zajoukano je küsno tiszti erdécsi roubec, steroga je razcseszno ino steri je zdaj pokrio toga nevolnyáka glavou, kak káksi mrtvecski slár . . . GDA DE VAM POTREJBCSINA NA POHISTVO, KÁRPETE ali KÁHLE prídte kmeni i vidli te, ka te zadovolni, kak zblágom tak z-cejnov HARRY KRUPP 843 E. Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. Phone Cedar: 5752-W Szlab je pouv na Vogrszkom Szlejdnye-Europe szilja pouv je poprejkno szlab ino nej je vöjemánye podtem Vogrszki ország tüdi nej. Pouv je dosz- ta nizse oszto, kak szo sze pa troustali. Letosz sze Vogrsz- ki ország nemre troustati na tak velki szilja export, kak vu drügi lejtaj. Tou persze or- szága pokrépsávanya delo trno ozsmécsi. Zsétva je szlabejsi nászhaj prineszla vu Jugoszláviji tüdi, kak láni. Csehoszlovákije pouv je tüdi trno szlab. Toga nász- lad sze je zse juliusa prikázao, gda je vu Csehoszlovákiji 41 zavörtivanya ino z-138 vözglí- janyom vöognyenoga zavörti- vanya bilou. Vu Romániji je priszpodobno zsalosztno vö- videjnye. Naznánye Szlovenci ! Vszém postüvanoim szloven- com dam naznánye, ka szam na nouvom meszti Joseph Hotel oudpro, gde sze dobí vszefelé jejsztvina ino pítvina za primejrno cejno. JOSEPH GOJTAN 817 Chesnut Street N. S. Pittsburgh, Pa. Navcsimo sze bole sparati (Dale od 3-ga sztrána.) pokázse z-toga tüdi, ka od 100 lüdi szamo 9 má tákso “szrecso”, ka szi do konca szvojega zsítka lehko prispa- ra 5,000 dollárov. Sparavnoszt je nájgvüs- nejse znamejnye na zavéra- nye zselejnya i nágibov. Spa- ravnoszt je eden nájzmozs- nejsi faktor na volé moucsi osznovlenoszti, pouleg toga pokrepsi szamotajécsnoszt ino na szamoládnoszt nav- csí csloveka. Neszpametno zapravlászt- vo i trosenye je naszlejdnye tüdi katasztrofa, stero csi- nejnye je zse trno doszta gedrni talentov zsítek djálo na nikoj. Z-vrejmenom i z-penezi valon sparavnoszt je zájen- no, tak csi ne zsenéjo vu pretiranye, nászhaja edno nájtemelnitejse gordánye. Mladinsztvo szi tak more ra- no szkoncsati, ka vu stero csuporo scsé szlísiti : vu de- védeszétdevéto csuporo, ste- ra nika neprispara, ali pa devéto, stera szi posteno zsi- vlejnye zagvüsa na szvojo sztaroszt. Nevtajeno je, ka sparav- noszt i dojpovejdanye szta szi neodlocseniva dvojcseta. Sparavnoszt od vszákoga gvüsne mére dojpovejdanye térgya. Dojpovejdanye vu vezdásnyem za príseszt- noszt. Kí do dna scsé szpráz- niti zsítka radoszti pehár, — tiszti nemre bidti sparaven. Ali kí z-notrivtálanyom z- mejrnosztjov zsivé, kí nej szamo na dnesz, nego na ütro szi tüdi míszli, — tiszto- mi ne pomejni boleznoszt dojpovejdanye. Ali sparav- noszt je rávno táksa nágib- noszt vu csloveki, kak bojaz- noszt ali bátrivnoszt. Ino kakda z-predgami nemremo obajati bojazlívoga za bá- tnivnoga : z-püsztnimi re- csámi nemremo napraviti sparavnoga csloveka z-za pravlásztoga. Tou delo jedí- no szamo zsítek lehko od- právi. SZLOVENCI ! Podpérajte tiszte baotose, steri nász szlovene podpérajo. Tou szo tiszti, steri vu szloven- szki novinaj glasüjejo. Tou szo tiszti stori, stere nam nej po- trejbno zouszedno porácsati, ár vu Pittsburghi zsivoucsi na- si bratje szami dobro znájo, ka vu tej glasüvajoucsi storaj za rédno cejno dobro blágo do- bijo i szaksega szlovena pri- jaznívo vöobszlüzsávajo. 34 Fánny je teda sztoupila notri z-pocio-jom ino je k-Zentai-ji neszla. — Geto, — je erkla zaszmejano, — káksi lejpi je, kak eden mále bábe pocio. Zentai ga je zaprva z-nálezsnosztjouv, potem pa ednovolno obracso v-rouki. — Nikse litere, niksega znamejnya nega notri ! — je pravo ino je nazáj dao. — No, te sze pa priprá- vlajte, moje dejte, na pout, goszpon Kalmár nemajo prouti vasemi odhájanyi niksega vözgucsanya ino jasz vász na negvüsno z-szebov odpelam. — Na negvüsno ? — píta zoszáseno Fánny. — Csi bi sze med cajtom vönajslo, ka szo Mari i nej ví moje hcséri dejte, te persze nazáj prídete. Fánnyki z-szrdcá je kamen szpadno doli. — Oh, od toga sze nebojim ! — je szkrícsala olejsajoucs ino je vöbejzsala z-hizse, ka naj poutni gvant vzeme naszébe. Sztára Kalmárojca je z-glavouv kumajoucs glédala za nyouv, med sterim sze je Mari priblizsá- vala k-nyej ino je z-lübéznosztjouv obinoula, tak da bi nyej kvára povrnejnye scsela podeliti za Fánny- ke neszrecso. — Kak szam pravo, — je zacsno sztári Zentai, — Fánnyko szamo negvüsno odpelam szebov. Csi na szlejd prídete tomi, ka je nej ona, nego Mari gosz- podicsina je ta iszkajoucsa, Fánnyko nazáj pripe- lam. — Mariko nedámo ! — je právla razburkano Kalmárojca. — Szamo csi mo vidli nájgvüsnejse szvedousztvo isztinoszti, — je povedo kcoj na szmogomi Kalmár. — Persze, ka szamo te. 35 — Ali na tou pripetjé de rada sla z-nami, jeli ? — píta prijaznívo mládi Zentai, na topli glédavsi na nyou. Mari je na szrtéo vrgla szvoje szíve ocsí. — Ne odgovorite ? Csi güsno znáte, ka szte ták- si blizsányi nas rod . . . — Nevém, ka naj odgovorim, moj goszpoud, — je právla na tiho Mari. — Z-táksov velkov hválov szam duzsna mojim sztárim sztarisom ino na telko sze za nyigovo dejte drzsim, ka bi véndar nej bíla szpodobna nyí tü povrzsti. Kalmárojca jo k-szrdci sztísznola, sztári jáger je z-lübéznosztjouv glédao na nyou ino obádvá Zen- tai-ja szta z-zaszmejanyom szkázala pripoznanye nad touv zahválnosztjouv. — Ali csi bi gvüsni bilí, ka szte moja vnüka ino meni bi nájglávnejsi zsítka cil bio za blájzseno djáti moje neszrécsne hcséri dejte ? — píta sztári Zentai, prijaznívo, z-lübéznosztjouv prijajoucs za Marikino trepetlívo rokou. — Te... véndar. Prisziljena bi bíla . . . — Nikso prijaznívoszt ne csütite kre nász ? — je pítao nadale Elemér. — Tém vise, moj goszpoud ! — odgovorí escse z-véksov bojaznosztjouv Mari, nej je vüpala szvoj pogléd na nyega obrnouti, ka naj nyéne ocsí nepo- kázsejo bojaznoszt. — Vej pa záto poglédnete szvojo szesztro — solszko pajdáskinyo vu glávnom várasi ? — Vej ednouk z-sztárov mamov jo gori obis- csemo. — Tou je trno vöogíbajoucsi odgouvor. Pa Pittsburgh, Pa. i Krajína Zavüpavnik: Markos István 940 Vista Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Telepbone Cedar 8131-R N O VY’S CAFÉ & RESTAURAN T Cor. Madison and Peralto Sts. Pittisburgh, Pa. Postüvani Szlovenci ! Sztavite sze pri John-i na kükli, ár tam dobíte nájbougso jejsztvino i pítvino. Vszáki szlovenec bo de z-nájlepsim postenyom vö- obszlüzseni John J. Chapman, lásznik. Vi dobite primeni kü- piti vszákse féle nájbokse Cigáre i Cigaretline, steri szo sztoga nájboksega do- hána naprávleni. Jasz tr- zsim to nájprednyejse blá- go, naprebéranye vu vszáksem iméni. Tüdi vu toj nájlepsoj posztávi decinszko spilo dobite primeni küpiti. FRANK EMBERSITS 923 Chestnut Street N. S. Pittsburgh, Pa. Primeni dobite náj bokse blágo za rédno cejno. Pridte vu S. M A L L I N , Vörarszko bauto. 729 E. Ohio Street, N. S. BITTSBURGH, PA. SZLAMENI KOLAPOSJE Prinasz dobíte nájlepse Szlamene Kolapose Mí mámo vase mere, vaso moudo i vaso cejno. $1.50 do $3.50 Nouve féle szrakice zgolejraini, stere szo trno prípravne za letosnjo nosnyo. $1.00 $1.50 $2.00 Joseph Patz MOSKOV I POJBOV BAOTA 829 East Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. Dupliske Erdécse ali Szíve Stempline dobíte z-etim glasenyom F. N. HOFFSTOT. Szednik GEORGE G. SCHMIDT, Peneznik T. W. FRIEND. Podszednik H. J. C. BREKER, Podpeneznik Penezna Vrejduoszt $200.000.00 Cejlo Imánye $350,000.00 NATIONAL BANK OF AMERICA 709-711 East Ohio Street Pittsburgh, Pa. Safe Deposit Box-e sze dobijo z-Árende 4% Interesa plácsa na sparavnoj sumi PEOPLE MEAT MARKET JOSEPH FELKÁR, Lásztnik. Szlovenci, ki szi scsé dobro frisko meszou küpiti, on sze naj obrné vu mojo mesznico, gde sze dobi szákse féle frisko meszou za rédno cejno. 849-851 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Telefon Cedar 9529 Vszigdár dobro i rédno bodete vöobszlüzseni, csi pridete vu moj Hotel, ár primeni dobíte tou náj- boukso blágo za nájrednejso cejno. Horvatski i Szlovenszki Hotel Matt. J. Bestic, lásztnik 834 E. OHIO STREET N. S. PITTSBURGH, PA. Naznánye dam vszém szlovencom, komi de potrejbno na Pogrobnika, on sze naj obrné kmeni, gde dobi naj bole postenejse vö obszlüzsenye JOSEPH A. PAPPERT, Pogrobnik. 711 Lockhart Street, N. S. PITTSBURGH, PA.