Januš Golec: Podzemeljske jame v obsotelskih krajih. V knjigah in po časopisju se povdarja zasluženo, da je naša mila Slovenija na podzemeljskih jamah in krasotah ena najbogatejšLh pokrajin. Kljub dejstvu, da so nam ugrabili Italijani Postojno z bajno lepo jamo vred, imamo Slovenoi še vedno največ podzemeljskih krasot in skoro vsako leto odikrijejo kako novo jamo. Resnica je tudi, da ima Kranjska mnogo vec jamskih biserov nego Slovenska štajerska. Od prevrata do danes so ljubitelji naravnih krasot odkrili tudi pri nas na Štajerskem več kapniških jam, ki so v ponos naši damovini. V naslednjih vrstah bi rad opozoril moje rojake in raziskovalce jam na podzemeljske zaniinivosti, katere sem si ogledal v dijaških letih in pozneje v krajih ob Sotli in pod cesto proti trgu Kozje. Nikjer še nisem čital, da bi se bil kedo dotiknil kapnikov, katere je videti n. pr. v Gruski :na Spodnjem Štajerskem. Nekaj o jamah v Gruski. Ako se pelješ po okrajni cesti iz Podčetrtka v Kozje, bos zagledal nekaj kilometrov pred Kozjem s ceste globok prepad in tabla ob cesti te pouči, da se pravi temu kraju Gruska. •„*-, -M^.^^ Ce pogledaš proti prepadu, slišiš pod seboj šumenje elapa in izpod prepada ti prižoburi potok, ki goni kmalu za izvirkom mline. Že na votlem bobnenju, ako se pelješ z vozom, je spoznati, da morajo biti pod cesto prostori. Ravno pri Gru®ki se udira oni omenjeni prepad in so morali že enkrat preložiti okrajno cesto, a bo tudi ta v par letih izpodjedena. Gruska ni kaka vas, hiše nad prepadom in v dolinici pod njim so raztresene in prebivajo tamkaj revni ljudje, od katcrih zna le malokateri, da je v Gniski več podzemeljskih jam. Ko sem bil še dijak, sem kar gorel za GruskLne podzemeljske tajnosti, a me niso pustili doma samega na tako aevarna raziskovanja. Spremljati me se pa ni upal nikdo °d domačinov, ker je razširjenih med mojimi rojaki prevec strašnih pravljic o gruskinih zraajih, kačah itd. Leta 1904 je obisikal moj dom rojak Joža Klajnšek, ki je bil v Gradcu v tovarni za čevlje in hribolaizec. Mož je bil tedaj že tx>lj v letih in njega sem prosil fako dolgo, da mi je zasigural svoje osebno spremstvo v Grusko in njene podzemeljske votline. Ker je bil Joža že veokrat v 'kapniškiih jamah, je naju opremil z lucjo, vrvmi ter palicami in podala sva se nekega poletnega dne takoj po kosilu na raziskovanja ob potolai, ki priteče iz Gruske. Cela dolinica ob potoku se je morala enkrat pogrezniti, ker jo je izpodjedla voda in je tamkaj vse polno apnenca in že iz tega se da sklepati, da morajo biti nekje kapniške votline. Dolina se neha pri izviru potoka, ki pribobni v slapu iz votline pod okrajno cesto. Slap je globok kakih 30 m. Ob suši je neznaten, ob deževju privre iz votline cela reka, ki pada ob bobn&nju in šumenju 30 m globoko in odtefea voda v potofku. Ko sva se priplazila nad slap, je bilo videti tam odprtino, ki je skraja nizka, a se dvigne kmalu tako visoko, da stopaš labko po koncu. Iz votline puhti mrzel zrak in ob strani teče voda. V votlino je mogoče le pri lepo suhem vremenu, ker sicer je cela luknja napolnjena z vodo. Kakor hitro si se enkrat zravnal v jami, peljejo stranski hodniki na vse strani in od stropov te pozdravljajo kap niki, ki so mlajšega izvora in še vsi blatni in neprestano kaplja od njih. Midva sva šla po glavnem hodnilcu, ob kojega strani žubori voda in kmalu sva videla pred seboj pre cej obširen prostor, ki je napolnjen z vodo, ki tvori nekako podzemeljsko jezerce. S palicama sva skušala meriti globočino, a nisva dosegla dna. Voda je ledeno mrzla in po dolgem iskanju sva se prepričala, da jezerca ni mogoče obiti in dose6i nasprotne strani, kjer mora biti prava kapniška jama. Iz tega jezerca izvira oni že omenjeni potok. Ker nisva mogla naprej, sva se vmila in raziskala okolico te jame. Na desno od slapa je še ena jama, manjša od te prve in gotovo tudi v zvezi s to glavno. V tej jami so veliki, a blatni kapniki. Ravno nad slapom in sicer ob cesti je kroma in na levo od ceste je ikolovoz, ki pelje v Grusko. Ob tem kolovozu je jama, ki je suha in hrani kapnike v vseh mogočih barvah. Leta 1904 sva zlezla midva s Klajnšekom z lahkoto v notranjost te jame, ko sem iskal leta 1918 dohod, sem zapazil, da se je skalovje nad vhodom stisnilo in bi bilo treba nekaj skal odstraniti. Ta jama mora biti dolga ter globoka in je brez vode. Dalje od te jame ob kolovozu je luiknja, v katero sva metala kamenje, ki je padalo dolgo ter globoko in štrbunk nilo ob koncu v vodo. Ob mraikii sva končala povr&ni pregled Gruske in stopala proti oni krcmi, da se pokrepčava. Mimo gostilne je drčal lojterski voziiček in na tem sta sedela spredaj dva moža in zadej eden s cesarsko kapo na glavi. Možje so se prepirali med seboj, saj nato je bilo sklepali iz kriljenja ter mahanja z rokami. Ko je bil voz ravno pri gostilni, je sunil eden spredaj sedečih moža s cesarsko kapo v hrbet, da \e frknil z voza na cesto. Ko J9 priletel na trdo, je zakolobaril prav na kvišku, voz je odropotal naprej, možakar &e je pobiral med kletvami in grozil za lojtercami: »Ferdamand liberalci, pri volitvah boste že dobili po grbi in še tožil Vaju ibom, ker sta me sunila z voza!« Upravičeno razljuteni je še robantil naprej in klical psičika, ki je hotel dirjati dalje tik voza. Joža me je poucil, da je dolgin s cesarsko kapo kozjanski eksekutor Napotnik, ki je v ožji žlahti s samim mariborskim gospodom škofom. Ko je izibruhal prvo jezo na cesti, je stopil za nama v krčmo in sedel k najiini pijači. Zdaj sva šele zvedela, da sta ga onadva povabila na voz, med vožnjo so politizirali, ker so bile taisto jesen državnozborske volitve in med debato je prišlo do neprostovoljnega poleta z lojtersikega vozi5ka na trdo cesto. Naju ni mogel stiščati v politično razpravo va je začel govoriti tudi on o jamah v Gruski. Ker sva uvidela iz pripovedovanja, da je znano možu marsikaj, kar se skriva v teh votlinah, sva ga prosila, naj nama pokaže, kje ravno je on opazoval, kako se je vrtuljila voda v globočino in prišla potem na svetlo kof oni lepi slap v Gruski. Šli smo ven in iz nami tudi eksekutarjevo šekasto ščene, katerega je klical za »Fiksla«. Stari mož je razkladal, da je bilo pred leti, iko je šel tod mimo po službenih opravkih. Kar s ceste je zapazil, da je tamle pred hribom na njivi veliko vode, ki odteka neznano kam. Stopil je do njive in res, ta je bila na sredini izdolbena in v tej izdolbini se je sukala voda in odtekala med glasnira ropotanjem ter bobnenjem nekam v globočino. Znal je natanko, da se je zgubljala voda pod zemljo in buknila izpod Skal v Gruski kot slap in potok. Med to razlago smo dosegli ono njivo pred hribom. Na njivi smo videli prav razločno globoko izdolbino, ki se je zgubljala v precej široko luknjo brez vidnega dna. Ocividno se je zbirala ob deževju tukaj voda in odtekala pod zemljo. Spustili smo se prav do one najglobokejše lutoje in z nami je bil seve tudi eksekutorjev Fiksl. Vsi smo se zagledali v odprtino, Fiksl je moral poriniti še celo glavo v njo in pri ovohavanfu te zagonetne luknje je ščenetu iz- podrsnilo, popeljalo se je v globino M izginilo. Slišati je še 'bilo gla&ein: čnnf! ko ije prileitel na dno in nato vse tiho. Kar ostrmeli smo vsi trije, tako nas je iznenadil ta prizor na izginulega psa, ki je padel bogzna kam in ga ne ibo več na svetlo. Stari Napotnik je (bil žalosten radi psička, ki ga je pospremljal že 13 let vsaki dan in sedaj je pa utonil. Po kratkam posvetu smo kreoili vsi trije nazaj v Grutsko nad slap in v jamo. Prišli smo do jezerca. Kakor hitro so posvetili prvi žariki luči preko vode, je zacvilil in zalajal na drugi strani pes. jEksekutorjev Fik&l je bil tamkaj in je čakal na rešitev. Klicali smo ga, da bi ga zvabili v vodo, a v&e zastonj. On ni hotel do nas, mi oaisano mogli do njega in smo odšli iz jame brez pseta. Še tri dni zatem je hodil Napotnik klicat Fiksla, ki se mu je oglašal s prosečim cviljenjem, četrti dan se ni oglasil več ter poginil od gladu. Žalostna smrt eksekutorjevega Fiksla naim je dokazala, da sta jama in ona luknja na njivi pred hribom v najožji zvezi in mora biti nekje med hribom ter prepadom v Grusiki prav velika in gotovo tudi lepa kapniška jama. Od tedaj naprej nisem več obiskal teh jam, a sem prepričan, da je ostalo še vse, kaikor sem videl leta 1904. Jama na hribu. Med vojno leta 1918, ko sem se mudil po odpustu iz vojaške službe na domu, sem slišal pripovedovati starejše, da je na hribu nad našo domačijo v takozvanem Palovcu čudovita podzemeljska jama. Marsikdo je znal pripovedovati o čarih teh bajnih prostorov, a prav nikomur ni bilo znano, kje bi naj bil uhod. Govorilo se je, da je ta jama v zvezi z onlmi v Gruslci in skriva pred javnostjo naravna čudesa. Ko je bil zopet pri nas hribolazec stari Joža, sva sldenila, da poisčeva to votlino, ker mora biti nekje v Palovcu, ker sicer bi ne bile nastale med narodom govorice o njeni vsebini. Opremljena z dolgo vrvjo, lučjo ter palicama sva jo urezala v Palovec in poizvedovala tamkaj, kje približno bi se naj skrival ta podzemeljski čar. Zvabila sva seboj Paloskega Toneta, kateremu so bile znane vse lisicje ter jazbečeve luknje, o kapnikih je samo slišal, videl ničesar, čeravno je že precej v letih. Tavali smo sem ter tja po Paloskem bukovo-^kostanjevem gozdu. Apnenca je bilo dovolj, tudi onih izdolbin, ki pričajo o jamah, precej. Preiskali smo vsa ta dupla, vsa so bila brez uhoda. Pri preiskovanju sem stopil čisto slučajno ;blizu neznatnega grmičja. Zazdelo ®e mi je, da mi puhti pri poletni vročini iz grmovja iizvanredni hlad. Začel sem se ozirati na okrog, mrzli puih ni bil domneva, tudi PaJoški Tona in stari Joža sta potrdila občutek blagodejne hladnosti. Napravil sem le par korakov v grmovje in pogled mi je olbvisel na neznatni odprtini v sikalo iz apnenca, iz katere je vrel v solnčno popoldne hlad. Odstrana sem dracje, s katerim je bila deloma zadelana luiknja in mene je pozdravil uhod v ono 'bajno podzemeljsiko jamo, o kateri so krožile vse mogoče pravljice cela desetletja. Hribolazca Jožeta sva privezala na vrv in on je moral kot prvi v odprtino, da razrešimo ugaiiko z jamo in njenimi krasotami. Spuščala sva ga j)očasi in naravmost v gloibočino, dokler ni zakrioal, da stoji na trdih, kaimenitih tleh. Ko je prižgal luč, je nama zavpil, da se mu zdi, kakor bi stal v najlepsi cerkvi in od vseh strani ga pozdravljajo ter vabijo kapniki v vseh velikostih. Pritrdila sva vrv za drevo in kmalu smo stali vsi trije v jami, ki je skraja suha in prenapolnjena s kapniki vseh oblik ter kristalno cistih barv. Jama je vellka, prostorna, lahko greš vedno stoje, pač pa pelje vedno bolj navzdol. Nekaj casa smo hodili, ko smo dospeli na rob globokega prepada. Na dnu je bilo slišati žubor&nje vode — znamenje: jama se gotovo za prepadom nadaljuje bogzna kam. Celi zgornji del smo temeljito pregledali in Paloški Tona se ni mogel načuditi krasoti, ki jo je ustvarila narava na vrhu hriba v sredini gozda in to tekom tisoč- in tisocletij. V prepad se nismo spuščali, ker je ibilo pregloboko in sva bila dva preslabotna, da bi držala s siguraostjo enega pri spuščanju v globine. Za spomin na ta obisk smo vzeli vsak nekaj kapnikov in radi deklaracijske dobe pozneje nisem prišel do tega, da bi bil pregledal v večji družbi to podzemeljsko jamo v Paloskem gozdu tudi pod prepadom. Stari Palošek še krepko živi in zna natancno, kje je uhod in kako daleč smo se upali prvič leta 1918. Te vrste o teh jamah sem beležil radi tega, ker so te votline nekako pozabljene, a bi zaslužile, da bi si jih ogledal kak strokovnjak in pripomogel z odkritjem do večjega slovesa zapuščenim in širši javnosti le malo znanim obso telskim krajem.