ZA NEKAJ VEČ HOT
—a O
(} na dan dobi
fD O M
"GLAS 1 " ^A"
PO POŠTI SARA . ^A DOM <i«iMtoi sobot, nedelj in iMvnikov)
čitajteT kar vju-Tzanima

GLAS NARODA
- list slovenskih delavce? r Ameriki.-
Kemttrfd ah Second Cl*m Matter September 25th 194« al the Post Office at New York. N. under Act of
of March M, 181«.
Tel: CHeisea 3.1242
A WAS HA if WON
t% HOJ ^VICTORY !
Xo. n; _ stov. lfi — VOLUME LITI. — LETNIK Lin.
NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 2:], 1943 ~ TOI*EK, 23. JANUARJA, 194;3
PETER ODSLOVIL KABINET
Kralj Peter je sinoči poklical k sebi ministrskega predsednika dr. Ivana Šubašiea in nm rekeL da je izgubil svoje zaupanje do njega, *ra je prosil, da od<topif in mu naznanil, da je njegova vlada razpušeena
Dr. Nuhašio jo kralju rekel, da mora imeti vet* ra>»i, da mu odgovori. Za clanes je sklical kabinetno M»jo, ki lio razpravljala o i*>JoTaju. Kralj pa U> na jbržo postavil drugo vlado, kaftcri bo najbrže nacelo-val Milan Ciroll, votlja srbsko doirn^kratske stranko in bivši ministrski predhodnik in največji nasprotnik maršala Tita.
1* ni ted Pro?*« poroda, da I »i I O roll yo imenovan za iiLsfrskega predhodnika.
Ker NnbaŠioeva vlada proti
jo
mi-
Še 165 milj do Berlina
Ruske armade so včeraj na 80() milj dolgi fronti napredovala 38 milj na Poljskem in so oddaljene od Berlina še 165 milj V Vzhodni Prusiji so Rusi zavzel dve močni nemški trdnjavi Insterburg in Allenstein.
HENRY WALLACE TRGOVSKI TAJNIK
Pot sovjetskih armadmh -kupill, katere coni Horlin ua 3,CX)0.(K)0 vojakov, je včeraj, enajsti dan ofenzive, za\*zolo
kralju no bo jvipustila. l>o Ju-! 1750 uiesi, trgov in va-M ter yroslavija naibrže imela dvejsc jiomikajo proti Koonigsbor-vladi, kakor ju ima P«»lj>ka.i irn, glavnemu mesrtu Vzhodne
TVxla medtem ko poljsko zamejilo vlado v Londonu priznavate Anglija in Združene državo, Mo^va pa vlado v Liri »lin 11, 1h» jugoslovanska vlado v Londonu priznaval samo kralj.
Ministrski predsednik Winston Churchill jo v svojem »rovom v poslaiHri zbornici prejšnji leden jasno povedni, da podpi ra maršala Tita, dr. Šn-hašioa in »pornzutn. katerega Mta -klonila za politično obnovo Jugoslavije. Kralj nasprotuje torn sporazumu toda mini-tor Churchill jo rokol, da more kralj sporazum zavrnili, toda bo navzlic temu stopil v veljavo. Monkva je sporazum že odobrila in JVasliington mu j«* tudi naklonjen.
•Kralj Po tor so hudujo, kor
m*l dr. Stibašic v oktobru v .Jugoslavijo in jo kot njegov zastopnik »klonil sporazum z maršalom Titom, jo odpotoval v Moskvo, da ga jo odobrila sovjetska vlada in ara je prinesel nazaj kot dovršeno dejstvo, da ga »kralj podpiše. Kralj jo zavzel stališče, da je Šubašic, katerega je vmaju lanskega leta poklical iz Združenih držav, da *estavi novo vlado, ko j«' Š<»1 v Moskvo, bolj zastopal maršala Tita kot pa kralja. Kralj nasprotuje sporazumu iz razloga, do določa vlado samo 0110 stranko, ne pa vseh starih priznanih političnih strank.
Kralj Peter brez Churcliillo-vega privoljenja ni hotel podplati sporazuma, kar je bilo udkaj nenavadnega. Presenetljivo jo tudi, da je odslovil dr. Subašiča. K sobi jo poklical dr. Šubašiča, finanoenga ministra dr. Jnraja Šutoja in notranjega ministra Savo Kosa-novica in jim jo izročil pismo, s katerim ie od*loril kabinet.
Da pojasni svojo postopanje, jo kralj iz -svojo pisarne spo-ročil, da jo 15. januarja obvestil maršala Tita in dr. &»ba-šiea, da «ieer odobruje ostale točke sporazuma, da pa je pri-pravljen prepustiti ustavodajno oblast maršalu Titu le pod pogojem, da jo bila ta oblast postavljena i*rtavnim potom. 2<). januarja je maršal Tito sporočil, da je So vedno pripravljen poslovati a Vraljem na demokratski in ustavni JLičin edino a frontalno vlado.«™
Prit i jo; proti Poznaiuu, zadnji večji trdnjavi na poti iz Varšave v Berlin, proti Vrati-slavi. glavnonru mestu Slezije rn proti frdansku ob Baltiku,
Berlinski radio je naznanil, da jo Hitler odpotoval 11a vzhodno fronto, da osebno pre-vzame poveljstvo.
Moskva poroča, da jo prva ukrajinska armada maršala Koneva svojo fronto v Šleziji raztegnila ua 93 milj in .so je približala Vratfislavi na 28 milj, ko jo zavzela Kani wit z. Armada maršala Koneva jo pobila 21,000 Nemcev in razbila ali poškodovala 7"54 tankov v desetih dneh.
Zapadno krilo druge belorusko armade maršala Rokosov-skegn, ki prodira od juga v Vzhodno P rušijo na .'»7 milj dolgi fronti, jo zavzela veliko križišče cest in železnic
DEUTSCH EYLAU . . ,
Deut&ch Evlau, lil milj od Odan^ka ter jo presekala poglavitno železnico iz j linker-sko dežele. Rokosovskijevo de-
ALLENSTEIN . . .
sno krilo je zavzela Allenstein, ki ima .'»fl,(Xrt) prebivalcev in je pri tem napredovalo 19 milj, kar je največje dosedanje napredovanje enega dne na nemški zemlji.
Tretja beloruska armada generala f'erijaliorsrkega, ki prodira v, Vzhodno P rušijo od se-
ISTERBURG . . .
vera, je zavzela Isterburg, ki jo močna trdnjava, in Peters-dorf, .'»0 milj vzhodno od Koe-nig^berga. En oddelek armade generala TVrnijabovškega, ki
ODLOČITEV SE BLIŽA
severovzhodno od Koenigs-ber-ga.
Poročila iz Moskve naznanjajo, da jo v Vzhodni Prusiji v nevarnosti nemška armada okoli 200.000 mož, da bo obkoljena.
Pi-va JK'lormsiko armada maršala Zukova jo včeraj <lo-segla največje us.pehe, ko je zavzela nad lOtK) poljskih mest,j trgov in vasi. Napredovala je .'>8 milj po poljskih planjavah1 xem<.1J(> ter zavzela važno križišče cot in železnic Gniezno, 28 milj se-' verovzhodno Poznanja.
Četrta ukrajinska armada
Nek zavezniški častnik, oe-jgar imena ni mogoče objaviti, 1 in ki <|ubro pozna vzho<lno • fronto, jo rekel, da bo odloči-I tov v vojni proti Hitlerju mogočo padla že v prihodnjih ti voh tednih. Preobrat mogoče J)ride tekam konference treh (velikih.
I Posebno je treba paziti na šl>oje v Šleziji. A ko pade Vrati slava, tedaj to prav go-tovo pomeni začetek konca nacijskc
ja.nk. To so večinoma planjave z majhnimi griči 111 zelo pri-
'"T £Xr*A WAR BONDS
Vzhodna P ruši j a je zelo močno utrjena in Nemčija ima ob Baltiku 'kalcih .">4 divizij.
. „ .	, . j,. Tam so tudi Mazurska jozera,
generala Petrova, ki prodira t - • c ^ * » 1	1
. .	. ' ' * . . kjer je feldmarsal Paul von!
A' soboto jo predse<lnik Roosevelt trgovskemu tajniku .Jes-se JI. Jonesu pisal pismo, — in rekel, da mu je zelo težko pisati tako pismo, — v katerem 11111 je pojasnjeval, koliko *e je podpredsednik Henry A. Wallace tekom kampanje predsedniških volitev trudil zanj, da je bil izvoljen in da mu je v s led tega treba v plačilo dati kako važno vladno službo. Ln ker se jo Wallace izrazil, da bi najrajši prevzel mesto trgovskega tajnika, jo predsednik prosil Jonoma, • da se odpove svojemu mestu kot trgovski tajnik in naj mesto prepusti Walleou. V z;uiieno pa je ■f o nosu obljubil posLaniško me-"to, ki bi si mogel sam izbrati in tudi poslaniško mesto v Londonu, kjer je sedaj po-! slan i k John G. Winant, kato-1 roga hi potem imenoval za de-j pravne za "klopne armade. Xa ^^eg;! tajnika mesrfo tem kraju so nemški tanki in h	T0^:
loroplaui pulili poljsko ka. '!°nes ^ ^ \stl dan Vstopil,
Valerijo leta 19,^. *	|t<M,a	jo pisal pi-
smo, v katerem odkrito izraža Po bitki pri Stalingradu ^ svojo ogorčenost nad predsod-fobruiirju VM:i so Nemci zelo nfkovim pismom in tudi pravi,
da "Wallace nima sposobnosti za trgovskega tajnika.
Jones pa je tudi sporočil predsedniku, da so zahvali za
Newyorrani so
j
bodo postili
Po odre«(hi župana La Guar-dio v newyorških restavracijah ob torkih in petkih ne bodo kuluili mesa. V Now York 11 jo okoli 16,000 restavracij in ob torkih in petkih bo rev«-/ tisti, ki ima rad meso za kosilo in večerjo.
Župan pa je šel daljo: odredil je namreč, da bodo mesnico ob pondeljkili zaprte
Župan je rekel, da bodo r«>-stavracije pod zelo strogim nadzorstvom, da se bodo ravnalo po njegovi odredbi.
Ob pondeljkili jo župan priporočil "posebna" jedila, in sicer čim manj mesa. Kaka naj bodo ta jedila, župan ni povedal, rekel pa je, da to prepusti iznajdljivosti veščih kuha r jov.i
utrjevali pokrajino, kjer se sedaj bore Rusi. Vso utrdbe so zgradili tuji, prisiljeni delavci. Kje so te utrdbe in kako daleč
znano. Aato rn-'Ko vrnovno po veljstvo ugiblje, ob kateri črti ho Wlo Nosnici postavili v bran, Naibrže so bodo postavili ob dolenjem toku Vi s le, nato
so raztezajo, seveda ni| vsako poslaniško mesto. . Zato rusko vrhovno r>o-
Boji na Dolenjskem
Misleniee, 13 milj južno od Krakova.
Včerajšnje velike zmage rdeče armade jo maršal Stalin naznanil v petih dnevnih poveljih in je bilo po njegovem ukazu oddanih 19,.">0S strelov iz topov.
Berlinski radio poživlja armado in domobrance, da se postavijo v ibran proti tuleči armadi. Načelnik časnikarskega urada Otito Dietrich jo rekel: "Velika ura najbolj kritične preiskušnje je prišla."
Moskva poroča, da v*i ruski vojaki opazujejo, kako se manjša razdalja mod njihovimi postojankami 111 Berlinom, ki jo na najibližji točki oddaljen od rdeče armade, kot New York in Baltimore, rdeča armada pa tako naglo napreduje, da morajo častniki zemlje-pise večkrat na dan premeniti.
Ameriški vojaki obsojeni na smrt
Vojaško poveljstvo naznanja, da je bilo pet ameriških vojakov obsojenih na smrt, ker so vkradii "velikanske množine"
.. , „ ...	. . [gasotfnn, ki so ga na črnem tr-
prodira ob Baltiku proti Jugu,^ y padzu prodaU pQ $(J0 ^
lono i»n so od dobička živeli v milj milj velikem rakošju.
na severu jezer pa armado generala Rennenkampfa.
Rdisčji armada je že večinoma ol*šla Mazurska jezera in Nemci so IkkIo morali umakniti čez Vi^lo, če nočejo biti zajeti v Vzhodni Prusiji, kot jo zajeta armada v Let siki.
Mod Varšavo in Berlinom
treh front in »bodo morali gledati, da skrčijo vsako fronto; italjansko bodo mogoče prisiljeni odpustiti.
Poglavitni boji pa se bodo bili na Poljskem, v Šleziji in Vzhodni Prusiji in na tej fronti kaj lahko pride do odločitve
ni naravnih obrambnih pošto- že v nekaj tednih.
Ivot poroča nova jugwtlovaii-'•ka brzojavna služba, so Nemci pričeli napadati od Koče-cega mesta. Iz Nove-Nemci napadli pa so bili vrženi nazaj in so pri tem imeli težke izgube.
Na Primorskem je bil poražen večji n črnski oddelek. LT-bitih jo bilo G0 Nemcev, zaplenjene so bilo 3tiri fitrojni-ee, velika množina čevljev in obleko. Naši oddelki nadaljujejo s svojimi ofenzivnimi operacijami.
Nemci odhajajo|iz Belgije
Nemška armada, katero nabijata dve ameriški armadi z nad S00 napadalnimi aerQplani, se je nenadoma umaknila z 22.000 kvadratnih milj obsežnega ozemlja pri Ardenih.
Medtem ko se je nemška armada naglo umaknila z jtržne-ga dola svojega klina v Belgijo, se s tanki in infanterijo sr-
Kolikor so dognali poizvedovalni aeroplani, je od 20 divizij, s katerimi je feldmarsal von Rundstedt pričel svojo o-
dito brani na severovzhodnem fenzivo skozi LuksenburŠko in
Belgijo, samo Še 10 oklopnih divizij v AlzaŠki.
Tretja armada gen. Pattona je prekoračila reko AViltz pri
AGILLO . . .
jo zavzel Agillo, 28
VELIKA ZMEŠNJAVA V NEMČIJI
\ sled naglega prodiranja je nek visok nemški častnik po-
K upi te en t*
"ext'-a" I
bond
rdeče armade v Vzhodno Prilepijo in Sležijo je med nemškim narodom naetala velika zbeganost, kakor je mogoče so<liti po nemških radijskih poročilih, Nemci sami priznavajo, da Je prišla ftra največje nesreče za Nemčijo. In Berlin je prvič priznal, da je v nevarnosti.
"Ako Rusi zavzamejo Pozivanj, tedaj postaj«, položaj Berlina zelo nevaren,M pravi berlinsko poročilo na stock-holmski Ibjt 14Aftonbladet" in ki ga je nemšlki cenzor dovolil.
Poročevalcu švedskega lista
vedal, da so Rusi poslali velikansko armado v tvoj hitrejše, kot pa je pričakovalo nemško vrhovno poveljstvo in da o»bs>toje nemške rezervo, ki so poslane v boj, skoro samo domobranci.
Nek nemški komentator po radio je naznanil: "Nemški poslušalci, ne morom vam povedati, koti teče fronta, kje so naše rezerve in kje so naši domobranci poslani v boj, Vsa-kdp v Berlinu govori o vesteh z vzhodne fronte,"
koncu, da obdrži odprto pot za umi k.
Amerikanci pa pri tem z veliko odločnostjo pritiskajo po nevarnih, ledenih cestah piotL^Vinselerju, poldrugo miljo od St. Vitlru, kjer je zadnje kri- lukseroburškega mesta Wiltz, in žiščo cest v Belgiji, po katerih je zavzela osem krajev. hi se mogli Nemoči umaknit i. I Nemška armada se umika na Od mesta je ameriška armada' 300 milj dolgi fronti v zapadni
oddaljena še komaj tri milje.
Na južnem koncu fronte v Alzaški prva francoska armada v sneženem metežu prodira severno od Muhelhausena.in je v prvih 14 wrath napredovala tri milje, toda Nemci so se »mamili iz svojega prvega presenečenja ter so z veliko silo vda rili nazaj.
Nemci so tudi pričeli s proti napadi proti angleški armadi, ki se jo približala reki Rocr severozapaidno od Aaclie-na na pet milj.
Francozi so v -svojem prodiranju od Muehlhaupena zavzeli 11 mest, trgov in vaisi in so oddaljeni od KoVmarja še 10 milj.
zid. zaveznike pa pri njihovem prodiranju največ za-drzujejo ramjeni vojaki, stari in zelo mladi domobranci.
Francoska prva armada pod poveljstvom generala Jean de Lattre de T os sign v je pričela pvojo ofenzivo severno od Muehlhanisena in je zavzela vasi Reinins^ue, K i ngersheim, SauMieim, Bourtsweille, Rich-weiller, Lutterbacik, Pfastatt, Eliheimi, Illzaeh, Modenheim in Senneilieim na fronti 25 milj od Rene. Največ so Francozi napredovali dovet milj.
Kot- poroča Associated Press je feldmarsal von Rundstedit svoje čete iz Belgije poslal v Alzacijo.
Beg iz Ardenov
o
Ameriški letalci so razlbili ali poškodovali nad 4000 nem-š-kih trnkov, oklopnih avtomobilov in drugih vozil po cestah, po katerih <beže Nemci iz Ardenov proti za pad. zidu.
.Deveta zračna sila generala Hvt S. Vanderbei-ga je uničila 127 sovražnih tankov. Poizvedovalni aeroplani pa so dognali, da Nemci oklopne oddelke nalagajo na vlake, da jih odpeljejo na rusko fronto.
Tretja armada generala Pattona je že drugi zaporedni dan napredovala pet milj in je zavzela vasi Baevango, Ponuan-ge, Diefelt, R-umlange in Box-liorn v predelu severno, seve-zapiadno in swo r o vzhod no od Wiltza v Lriksenburški.
Glavna nemška armada je bežala proti zapadmemu zidu na 300 trnkih, in sicer v dveh skupinah, katerih ena je bila dolga 8 milj. Ta rikirpina je že dospela v obrambni obroč pri Prrmmn, ko so jo napadli a-meriški bomibniki. Na ces-ti je ostalo uničenih 3000 trnkov, tankov,. oklopnih avtomobilo\' in topov vseh vrst. Nad 650
OaOBČENJE V JUGO SLAVIJ1 PROTI KRALJU
Loudon, 18. dan. (ONA) — Beograjska časniška agent ura Tanjug poroča brzojavno iz jug« »lovanske prestolnice, tla ogorčeni protesti jugoslovan-r kega prebivalstva pi-oti stališču kralja Petra II glede regent siva še vedno naraščajo. Resrentstvo je bilo ena ključnih točk s]M>razuma Tita-ftuhaŠiča.
Omenjena brzojavka poiuhvr-ja, da ima naro<lno-osvol>odil-na vojska v tem pogledu podporo predelov, v katerih prevladuje srbo-pravoslavua vera. Kot znano, se protivi kralj Peter regentstvu. češ, d . bi bil to korak k uvedbi režima eno same politične stranko, in sicer komunistične.
Hitler priznal velike izgube
Na sodnijski obravnavi proti Bo-d anu Filovu, bivšemu bolgarskemu ministrskemu predsedniku, je prišlo na dan, da je jeseni leta 1942 Hitler priznal pokojnemu bolgarskemu kralju Borisu, <la*o imele nemško armade v prvi zimski kampanji v Rusiji on milj izgub.
Nemeev je bilo ubitih, drugi pa so so razkropili po snegu po poLrih in gozdovih.
Do pond oljka je bilo skrajno slabo vreme in aeroplani niso mogli bombardirati umikajoče se nemške armade. Felmaršal v. Rundstedt si je iabral ravno to vreme, da je pričel umikati svoje armade iz Ardenov. Naj večje uničenje so Nemci doživeli pri Dasburgu, ravno komaj v nemški meji od Luk son-burško, kjer so aeroplani razbili most in so se nakopičili nemški tanki in trnki, ameriški, bombniik pa so jih neusmiljeno razbijali. Ameriškim aoropla-nom ni priletol nasproti niti en nemški aeroplan.
Nemci so včeraj obnovili svoje napade v smeri proti Strassburgu, kateremu so se na nekem kraju severno približali ua 6 milj, prodno so bili vrženi nazaj.
TREBA JE DAROVALCEV KRVI!
Plazma RDEČEGA KRIŽA nftuje življenja sto in sto ranjenih vojakov in mornarjev. — Toda potil* nib je Se na tiso*« darovalcev krvi. Dajte pint krvi, da režite tir-tjenje.
»GLAS NAKOPA"—NEW I
TUESDAY, JANUARY 23, 1945
"GLAS NARODA-
________ ("Void Of THE PEOPLE")
Owned and PublMbad bf Slorenle Pnbllahln« Company, (A CorpoctflaB) Kr«nk Hakaer, PtmMmiI; Ignac Hode, Treasurer; Joseph Lopah*. See. l'Uce or boatneae of tbe coporatlon and addwea of above officer«: 216 WBBT 18th STREET, NEW YORK 11, N. X.
_:: 52nd YEAR ::
"Glae Naroda" la leaned every day except Saturdays, Sonda?« and HolMaya. Subscription Yearly $7.	AdvorOana^t on
ZA CE1X> LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO:
17.— ; ZA POL LETA *3.fi0; ZA ČBTRT LETA ft.—. rG1" N>rod»"	TMld dan laraemft aobot. nedelj to piaantkor.
NJLAS NARODA." 21« WEST IS* STREET, NEW YORK 11, & X.
»: CHelaea S—1242
Inflacija je tu
Razno časopisje, ki «e bavi z gospodarskimi vprašanji nase republike, pride vedno do propričevatne^a zaključka, da J»n ua.s ne I Ki prišlo do inflacije in navaja tudi potrebne dokaze, če>: da so pri nas vse cene za vsako potrebščino <i loreiN' zakonitim |>ot«mi natančno j>o 'količinah potrebščin i i: količinah zahtev in potreb od strani prebivalstva — in sicer ne oziraje se pri tem na vlado, kredit, vrednoet denar-.1, it«|. To časopisje tudi po vda rja, da s» oblasti poskrbele ya t", da v -sedanjem vojnem ča*su pri nas več pridela na farmah, kakor preje, in da se tudi v tovarnah izdela več \ akovivtiiih ]>ot ntfjšein, kakor prod sedanjo vojno, — tako da pri nas ne 1m> inflacije.
To je sicer isiborno naziranje o sedanjem našem gospodarskem položaju in v smislu tega naziranja, se je ae objavilo na stotino uvodnih in i udi drugih člankov v našem domačem dnevnem časopisju.
Toda, v očigled vsemu temu, je pa potrebno, da si ogledamo položaj iz stališča našega vsakdanjega življenja in se pri tem pomudimo nekoliko pri številkah, katere vedno v&ako zadevo dokažejo.
Ako poselimo kak restaurant, takoj opazimo objavo cen, katere določajo oblasti za vsako jed. Te cene r - takoj u-verijo, da se <*ne jedil tekom zadnjih par Tet niso mnogo povišale. Na primer, takozvana dolarska večerja* stane sedaj lo $1.25.
Toda, ko pride večerja na mizo, postaje ta zadeva takoj povsem drugačna, — saj naši občutki nam tako dokazujejo, kajti velikost porcij na krožnikih je sedaj kar za polovico manjša in tudi jest vi ne so sedaj one kakovositi, ki je cenejša na trgih. Srurovega ma.sla v resrtavrantih več ne servirajo in tudi raznih omak ni več na mizah. Mize niso več pokrite s prti, in takozvani "servijeti" so iz papirja. Kakovost te ve-č rje je nazadovala od 50 do 100 odstotkov. Ono, za kar je treba plačati sedaj $1.25, je po količini za polovico manjše, k:ikor je bilo ono, ka<r se je pred vojno dobilo za dolar.
To je toraj nove vrste inflacija, katero pa dosedaj baje liiuši čamiiski ekonomisti še vedno ni«o pronašJi, dasiravno se vedno sklicujejo na statistične podatke. To je toraj nekaka skrivna inflacijo, kajti sedaj se doibi v restavramtili le stara 00-centim večerja za $1.25 — kljub vsem objavam o oenah, katere so določile oblasti.
• • •
Vsakdo, ki ni prav mlad, se Se spominja, da sroo preje lahko kupili za dolar kar clvajset priTiČnih hlebov kruha, in vsakdo tudi ve, <la dobimo za $1.00 sedaj le osem enakih hlebov kruha. To je tudi inflacija. In vrho tega je kakovost kruha nazadovala tudi najmanj za 50 odstotkov, ako aivažn-j"Uio d. istvo, da je moka, iz katere je izdelan, namešana. z moko, ki je sme let a iz fižola soya-kakovosti. Tovnaffcn* inflacija je toraj izdatno večja, kakor je ona, katero nam po v dar-ja jo razni ljudje, ki <se bavi jo s statističnimi podatki.
Ravno tak je tudi položaj z ozirom na v*>e potrebščine jrtšega vsakdanjega življenja, dasiravno je ta položaj opaziti j>«i nekaterih potrebščinah v manjši in pri drugih v večji meri. Cene gazolina se niso povišale, toda sedanja kakovost ^azolLna, je pjstala taka, da že samo ta kakovost znači 50% j .o v i šanje gazoliuove cene. Tovrstno inflacijo opazimo tudi pri iim-vmi, jerf-viuaii, whiskyju, cigaretah in drugih dobrotah, li.ir znači nekako aaluirtdio, toda praivo inflacijo.
Inflacijo je tudi prav lahko opaziti pri delu in pri vsakovrstnem blagu, katero kupujemo. Delav«ke plače so se sicer povišale, toda v primeri s sedanjimi opnami le nezpataio, kar p"menja, da količina izdelkov tudi nazaduje, tako da ee ae-* Janje plače nikakor ne morejo primerjati z onimi, katere objavljajo izvedenci v svojih statističnih podatkih.
In pri vsem tem imamo sedaj še drugo prikrito inflaci-kateri pravimo "Mack market". Uradne statistike se vedno objavljajo v smislu uradno določenih cen na javnih trgih. Toda mnogo raznovrstnih potrebščin sploh ne moremo dobili na dnevnem javnem trgu ali v prodaja*niteah. Vse te p^trHWie je l*i prav labko dobiti na skrivnem trgu — za dvojno oeiH». Teli trgovin je we polno na vsakem križpotju v v*ej deželi.
Inflacija je že dolgo pri nas, in to je prava inflacija, v-ii-d katere je vrednost našega dolarja siino nazadovala. Ko nastopi zopet doba poštenega in (pravega trgovanja, in ko nastane zopet počfteno trgwfco tekmovanje, potem bo ta pod-tallia inflacija tudi končana, toda vlada je oMjiAila, da bo skrbela za to, da bodo itudi povojni zaslužki veliki, kar zopet po menja, da mora inflacija tudi po vojni med n«mi ostati.
Oblasti no morejo prav ničesar doseči s tem, da prebivalstvu pripovedujejo in dokazujejo, da inflacije dosedaj še ni pri nas. Tem potem in načinom ni mogoče rešiti nikakega vprašanja.
Poleg tega nan pa Audi zgodovina prejšnjih inflacij v Evropi uči, da se prebivalstvo sploh ne zaveda, da živi sredi
V8TANOVLJEN L. 1893
inflacije, dokler se ne pričenjajo zavedati, koliko blaga in za koliko osno so mogli to blago dobiti pred—inflacijo. Takoj po prvi svetovni vojni, na primer, *šo postali vsi prebivalci Nem^dje milijonarji . . toda istodobno <so morali plačati kar po dva milijona ipaTk za navaden blob krnha in kar tri milijone mark za deset cigaret.
Sedanje in tudi povojne cene vseli potrebščin il»o toraj treba premenifti tako, da »bodo na zdravi podlagi, ker inače Ikmuo koncemkonca tudi pri nas imeli na milijone milijonarjev in le mak) potrebščin, katere bo mogoče kupovati za pravilne in poštene cene ...
URA ODLOČITVE
Kb je Summer Wells kot državni podtajnik Združenih držav demisijoniral, ker se ni strinjal z vodstvom a-meriške zunanje politike, je svetovna javnost z Veliko radovednostjo pričakovala njegorve besede. Ameriški državnik je v knjigi 'The Time for Decision'* (Ura od-] oni t ve) razodel svoje zunanje politične .poglede. Ke da bi na: kakršen koli način posegali kritično v vsebino knjige, se nam. vendar zdi potrebno, da naše či t atelje seznanimo s tistim delom, v katerem pisec razpravlja o bodočnosti Nemčije in postavlja. tudi konkretne predloge o rešitvi "nemškega ■vprašanja". O tem pravi
Sum/mer Wells tole:
Zadnjih 200 let so billi Njem ci, posebno pa Prnsdjaiki, uničevalna sila v družbi narodov. V sem/ tem. času niso Nemci nJičesar doprinesli1 k utrditvi svetovnega miru.
Odkar je nemiški kancler Bitstm/arck pričel uporabljati pruski militarizem za nasilno dosego pol/itien'ih ciljev, so se nemški napadi na kulturo irn
civilizacijo s^etas vrstili drug Drugi razvoj je bil dosežen s za drugim: 1. Napad na Dan-j koncentracijo razpršenih nemško 1. 1864; 2. Napad na Av-lškiih delov z razKeno kulturo stri jo 1. 1866; 3. Napad na. in različno miselnostjo. S kon-Francijo 1. 1870. Rudija m Ve-1 cent raci jo in centralizacijo po-lika Britanija sta leta 1875,litačne oblasti ,>e seveda rastla
premirja morala izginiti, je neokrnjeno nadaljevala s svojim delom iii tudi njeni vplivi so bili neizpremenjeni.
V drugi polovici prve svetovne vojne je nemški gene-ralstab spoznal, da je prva svetovna vojna za Nemce izgubljena. Vztrajal je v borbi samo zato, da pridobi na času in organizira vse pogoje za pripravo na drugo rundo, kakor so nenvskii generali označevali sedanjo svetovno vojno. Ista igra se ponavlja danes. Operetni atentat na Hitlerja 20. juKja 1. 1. jasno -kaže, da je nem. generalštah sprevidel, da je tudu druga mnda izgu-bljpna, zato bi bilo treba storit« vse, da se reši vsaj to, kar bi bilo za tretjo rundo kot osnova neobhodno potrebno.
DELITEV NEMČIJE
Nemčija je postala nevarna grožnja za civilizirani svet zaradi dveh razvojndh zgodovinskih spoznanj. Pi?vo spoznanje je pri^o, ko so nemškemu narodu zaliičalr v glavo, da zmagoviti nemški militarizem dokazuje absolutno vzvišenost nemškega plemena v svetu
preprpčili ponovni napad na Francijo, k« si je po nemških račun ib prehitro opomogla. Vse do prve svetovne vojne so Nemci neprestano giozili Franciji. Agadirski incident 1. 1911 je neka j mesecev razburjal Evropo. Končno je Vilhel-movska fiksna, ideja po zago-spodovanju sveta 1. 1914 do vedla do prve svetovne vojne.
Za povprečnega Amerikanca je predstavljal nemški gene-
tudi moč. generalštaba. Hf'tlei je samo še okrepil to centralizacijo, ker jo je. izvajal do skrajnih meja. Zato so bili njegovi politiični uspcliil' od leta 1933 1939 tako pomembni. Centralizacija, oziroma njena odprava pa je mogoče obrazec, po katerem bi se moglo uredi-tn nenfr?ko vprašanje.
Bavarska je prišla pod oblast Prusije pred dobrimi 70 leti, integralni del sedanje dr-
ralstab kopico .generalov, ki (ža\-ne oblike Nemčije pa je p<v so imeli nalogo kanal igrati stala šele pred 10 leti. 1000 let nemško vojaško .strategijo, ta- pred tem so Bavarci: živel« -v ko kakor je to navada in po-,popolni narodni neodvisnosti, treba na Francoskem, v Veliki Zelo malo je verjetno, da bi
Britaniji al'5- pa v Amerikii. Tako mnenje pa je bilo v samih temeljih pogrešno. V#o nemško zunanjo poKtiko -v zadnjih 75 kitih iin znaten dol notranje politike je posredno vodil nemški generalstab. Ta ustanova ni bila kakor r drugih državah v času miru postranska »institucija, pa<č pa glavna gonilna sila vsega nemškega političnega življenja. Kljub temu, da je po besedi
turo posameznih detov po izvršeni delitvi Gospodarska sigurnost pa bo zajamčena le, če bomo Nemčijo delili v prvi vrsti po gospodarskih načeluh, ki morajo seveda temeljiti tudi na političnih in kulturnih vpoštevanjrh.
TRI NEMŠKE D&ŽAVE
jOsno^Tio načelo pni delitvi Nemčije mora biti skrb, da se nemlskoniiu narodu enkrat za vselej prepreči .ponovna vojaška č3iba Ikxzja^ evropskih na-rodov.
Vzhodno Prusijo bo Nemčija z gotovimi: drugimi korek turama na vzhodu takoj po premirju odstopila Poljski. Čislala Nemrijn, bo razdeljena v tri ločene države, katerih meje bodo določene v prvi vrsti po kulturnih, zgodovinskih in gospodarskih načelih:
1.	JUŽNA NEMČIJA, ki bo obsegala stare suverene narode Bavarske, Wnertenberške Badenske in Hesse-Darmstadt. K tej skupini bo priključeno Porenje in Saarska obl;u-t. Tz naAe ^kice je jasno razvidno, da tvoWijo v Južni Nemčiji- večino katoličani.
2.	ZAHODNA NEMČIJA obsega nekdanje nemške drža | vice: Zgornjo I^eško, Tliuerin-ško, Vestfalsko, Hanover, 01 denburg in Hamburg.
3.	VZHODNA NEMČLJA pa obsega Mecklemburško in Saksonsko, Riandenburško Pome ran r jo in Šlezi jo.
V zadnjih dveh državah vi d)'mo, da je prebrvaMvo po-večinn protestantske vere. V vsaki od treh novih držav so bile ohranjene tako zgodovin ske, kakor tudi verske in kili turne posebnosti, ki so v pre i šnjih stoletjih ustvarjale tret.]T rajh.
S tako delntvijo bi bilo list varjeno gospodarsko iavno t žje, tako v poljedelstvu ka k or tudi v industriji po glav nih gospodarskih črnitejlih, ki jih ozemlje kot tako predstav-ija. Po vojno upamo, da bode odpadle vsaj v glavnem najmočnejše carinske pregraje v, notranjosti Evrope in da bo pršilo do evropske carinske u ni ?e, tako da bi tud:i tri novr nemške države bile deležne teh ugodnosti.
Možno>"tn gospodarskega ;ra-zvoja v vsaki izmed predlaganih držav so skoraj neome.ie-ne. lOar bo izginilo, to so mogočni trn str, ki bi zopet lahko postali sredstvo vojaške pene-tracije nemjšt.va v sosedne države. NBč ni tiiko pogrelo
RAZGLEDNIH
AMERIŠKA POMOČ—HITLERJU?
Moskovski list " Krasna ja Zvjezda"' je nedavno objavil članek, v katerem trdi, da a-meriški na zadnja k i ali reak<i-jonarji vest j-a.n >k i po<lpirajo nemške načrte z ozirom na na-cijske priprave za tretjo svetovno vojne i„ sicer na ta način, da skrbe za to, da bode nemogoče ustanoviti mednarodno organizacijo, katere naloga naj bi bila skrbeti za to, da v 1h>-doče zavlada po vsem svetu trajni mir.
Imenovani moskovski list tudi trdi, da naeiji v svojem ča-«apisju v noveišem času vetlno po vda rja j o, da jim je izredno drago in milo vzeti na znanje, da ameriški nazadnjaki oziroma izolaeijonisti pričenjajo z vsestransko agitacijo jiroti zgoraj omenjeni mednarodni or-
ganizaciji v svrli» svetovnega mi rn.
Xazijski somišljeniki v Zje-<!iiije!iih di-žavab s«, pckslnžnjc-jt> agitacijo, či-š, <la ImmU> p«» vojni prišlo v Evropi do splošno zmešnjave radi" ltoljseviški* nevarnosti*', katera bnlc nastala, ako se lifimeravanja <m-. ganiziieije svetovnega miru u— res niči jo.
4* Kra^naja Zjvezda " tudi izjavlja, da so načrti, ka-terc zavezniki izdelali pri konle-rem-i v Dumbarton Oaks, dokaj elastični, da jih ]>a bode mogoče izboljšati, in da je vjetska vlada nverjena, da bodo baš ti načrti dosegli svoj pravi namen, tako da bo<lo končno postali prava podlaga medna rodne i>ogodl»e za v/.< liže vanje svetovnega miru.
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
tako hitro pozabili na stoletno borbo s Prusi in na sovraštvo, , . - , . bi je oba dela razdvajalo v	™sel da so bil. vsen-v
preteklosti	Jmoeni kartell neobhodna |x»-
Tufii med drugimi deli današnje Nemčije se opažajo a v tonomnstične tendence, ki bo do prav posebno prišle do izraza ob drugi katastrofi, ki jo bo Nemčija doživela.
Minogi mpslijo, da bi mogla delitev Nemčije katastrofalno vplivati na gospodarsko struk-
NewyorSki ''Journal-A meri-ean*' je že rešil vprašanje }>«>-manjkanja stanovanj v Wash-ingtonu, 1). C. Imenovani dnevnik namreč svetuje vladi, naj odslovi par sto tisoč nepotrebnih zvezinih uradnikov in častnikov naše vojake in mornarice, kateri žive v našem glavnem mestu, kjer delajo le nepotrebna "dela", katera spadajo v' kakovost uradniških dečkov in pisarjev. Te birokrate se prav lahko pogreša in nadomesti z dekleti, ki so izstopile iz višje dekliške ^ol«'. -k
''The Globe" v Bostonu v Mns>arhnsettsn. kateri list zasledi vsako malenkostno novi-eo, se je te Kini bavi I v svojem članku z — plenieami, katerih je sedaj tudi pričelo ponianj-kovati. Pri tem je uredništvo imenovanega lista prišlo do -zaključka, da je na>talo pomanjkanje plen i e radi tega, ker jih — rabijo dekleta, katere služijo v raznih trgovinah kot modeli za kopalne obleke, ka-koršne liodo v rabi tekom prihodnjega poletja . . . ★
V magazinu "Life" čitamo John TTersevev članek, v katerem se pisatelj bavi s zgodovino po vsej Sovjetski Rusiji znanega ravnatelja Ki rove 1o-
varne za izdelovanje velikih tovarniških strojev v Leningradu, Nikolaja Dimitroviča Puzireva. Iz tega članka .i«* posneli, da se imenovadii I^nzirev ne razlikuje mnogo od ameriških ravnateljev velikih podjetij. razim, da je Puzireva imenovala ruska vlada ravnateljem imenovane velikanske ruske tovarne. v kateri je preje bil vslužben kot čuvaj in kasneje kot navaden delovodja, in — da zna uživati vodko v zjian-«4veiio-popolnejši meri. kakor pa ameriški tovarniški ravnatelji. Sovjetska vlada ga je vsled njegove eneržije. vztrajnosti in izvedenosti o<Uikovala na ta navili, da mu je podarila lepo hišo na deželi, posebno jahto, in zaseben aeroplan za njegova za-el>na in služtbena potovanja . . .
★
"The Daily News" v New York n vprašuje v svoje lastne namene in svrhe: "Kaka je naša inostrana politika, ;iko je sploli imamo?" Z drugimi besedami, imenovani list bi rad vedel, čemu je naša republika sploh zopet pričela z svetovno vojno. Nekateri listi so mnenja, oa so Zjedinjene države sedaj že drugič v svetovni vojni iz razlogov, da "ohranijo" še v nadalje — Britaaiski imperij...
Anglesko-Slovenski
BESEDNJAK
ttfel J« novi &ngleiko-8lovoiiAki besednjak, ki ga
Je sestavu
Dr. FRANK J. KERN
V njem so Tse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenja. — Knjiga je trdo vesana v platnu in ima 273 strani.
Cena je $£J
oo
Naročite jo pri:
__KlfJIGABNI <CQLA8A NARODA"
210 W. 18th Street
Hew York 11, H. T.
jI
treba! nemškega narodnega go spodarstva.
"Bazovica".
39
miljonov Amerikaacev na programu zavarovanja za starost
"Washington. — Acting Federal Security Administrator Watson B. Miller, je naznanil, da bo vstopHo preko 39 miljonov Arnierikaneev v letu 1945 v' zavarova frii nski program Social Secuirity Acta za zavarovanje v starosti. Po programu zavarovanja za starost narastejo mesečna izplačila za 1,120,000 mož, žena dn oifcrok na $20,500,000 na mesec. Omenjene številke so izračunane za 31. december.
a D M E R K I
Meso in maščobe: Bdeče znamke Q5 do X5 v knjižici št. 4; vsaka znamka do<bra za deset točk in so sedaj veljavne.
Predelan živež: Modre znamke X5 do G2 v v knjižici št. 4; vsaka vredna 10 točk; veljavne sedaj.
Sladkor: Znamka št. 34 v v njižici št. 4; veljavna za 5 funtov -sladkorja-
Č e v Hi j i: Aeroplanšska" znamka §t. 1 do 3 v knjižici št. 3.
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA
PODPORNA USTANOVA
— - " ' " -
Sprejenia možice in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
Članstvo: 64,500
Premoženje: $11,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
»GLAS NARODA* — NEW TORB
TUESDAY, JANUARY 23, 1945
VSTANOVLJEN L. 18»
Kratka Zgodba
Jetnik v Kavkazu. Spisal Lev Tolstoj
(Nadaljevanje.)
Žilin se ni niogel več premagovali: i»d jeze je pljunil in povedal tovarišu nekaj krepkih.
Se ct&rat jn> »bral Kostilin
vi»je nun* i in je Še4.
Tako >ta prehodita s<' na-«inline štiri verste. Megla se v /.g^tila št* I »olj, gledati ni i il<» moginV nič predse in zvezde so bile komaj vidne.
Xaenkrat *ta zaslišala k«*nj-Ui	in udarjanje kopit
»mI kamenje. ZMin Me j«' vrgel na zemljo in |*>slušal.
Kes, bližal «e jima je jezdec.
Tekla sta s jMita v stran, se i-eilla /a grmovje in čakala, /itin *<» je H>pbizi-l do pota in I h ilk uk al — Tatar na konju
unal kravo, ^laj je bil mimo.
Žilin ■><• je obrnil h Kostili-i:ii : "No, l*o«r 03.1 j,» spravil »limo. Vstani. Pojdi.'1
Ko>fiHn -M' je vzdignit h» pal zopet j m 1 tMi.
N«' morem . . . pri Bogu! ie morem . . . moči mi pri k rain. *9
Težek, »IoIh-I mož, prem«**'!! <"1 potn; ko ga je megla mrzlo obvevala, ko 11*11 je kame-nje ra%trgavalo noge, je po-( polinmui ••maval . . .
S težavo ga spravil Žilin I m »koncu. Od tooW'iiie je Ko*ti-1111 na gia«i za vpil. <M strahu <• Žilin skoro omedlel.
"Kaj kričiš! Še je Tatar blizu. Kako lalrko naju je slikal !**
In pri tem je premišljeval:'
V resnici je či*eto r*dabe 1. . . Kaj naj (»ornem z njim? T«»-vari-a zapustiti, to ne gre.*f
' Le v-tani,** »» je pozval; ''pojdi rili na lir4»et. horem te •iis>ti, ko ne moreš več hoditi.*'
hrbtu, v grmovje, proti obroii-ku. Tu stil se uglegla~
Slišal je glasove, razločil tatarske besede. Na istem me^tu, ki sta ga bila zapustila pravkar, so se ustavi-M. Tata rji. Kmalu je bilo slišati klice, ka-ko ščujejo pse. Prasketalo je po "tleh — >koz goščavo, naravnost proti njima, se je prerinil pes. Pred njima se je lista vi I in ♦ajal.
T nji Tatarji «0 «e približali, ju prijeli in zvezali, ju ]JOsadili na konja in odjalmli z njima.
Komaj tri verste so bili pre-jahali, ko so srečali Aibdula z dvema Tatarjema. Po kratkem IKnnenku so posadili Žili na. in Kostilina na druga konja — in zopet jo šlo nazaj v aiul.
Atxlul se ni smejal, kakor |h» navadi, in svojima >nžnje-ma ni privoščil Itesede.
Ob jutranji zori so bili doma. Posadili so ju na eerfo. Vaška mladež se je zbrala, tolkla z biči j><> jetnikih, ju o-metavala •> k; imen j« si in vri-sAsria.
Tatarji >0 se drcnjali o-koii njiju, med njimi 'tudi stari z dolenje gore. Žilin je sli-š«lf kako so ju sodili. Treba jih spraviti U>Jj dale*- v gore, so rekli eni. Stari pa je ukazal ju. usmrtiti. Temu se je uprl AibduJ; rekel je:
"Plačal sem zanjfci denarje in hočem imeti odkupnino.*' Starecc je odvrnit: Ni česa r ne ibodeta plačala, -amo nesrečo napmvljata. Tu-
slišjil Žilin nad seboj šum. Po-gledatf je gor. Dina je kleeala ob jami, z naprej-nagnjeiio gla v*>, tako da je niikit njenega vratu biugljal nad jamo; kakor zvezdiee so bliskale njene oči. Iz rokava je vzela dvoje sirnaitih jiogač in 11111 jiii vrgla dol. Žilin je vprašal:
"Zakaj te tako dolgo ni bito nič sem? Naredil sem ii i-grače . . . tukaj jih imaš."
Vrgel ji je igrače. Ona |ki je stresla "lavo.
"Ni treba,'* j<» rekla. l*o kratkem moikn j<* nadaljevala : " Ivan, -usmrtil i te hočejo." Prijela se je za vrat.
"K<lo nn* IhvV u-mrl ii i
''(VV. Stari mu ukazujejo. A ti se mi smiliš."
Tedaj je rekel Žilin: < e se ti smilim, potem mi princsi dolg drog."
Stresla je glavo. Sklenil je roke in j<> prosil:
''Dina, prosim te — Dinu-š'ka, prinesi mi ga!"
4 * Ne gre," je odvrnila. 41 Bo; videl kdo. Vsi >0 doma.
Nato je odšla.
Žalosten je sedel Žilin na večer in premišljeval: Kaj s«, zgodi zdaj ' Zmeraj je gledal gor. Na drugem 'k^neu jame >e j<* spuščal do| poča-i debel, dolg drog; zapisi! m- je v >te-110, se zopet izpulil in zdrčal v gh'biuo. Žilin ua je prijel in postavil na tla. Videl je 'bil prej*' ta drog na strehi Ab-dulove k<n"e.
Polu hvaležnosti je )»ogledni
di je greh, pitati Ruse. 1'suir- cr0r. -lasno so lesketale zvezdi
je
za za
/padel je Kostilina na n aa vlekel na |>ot. "Xe liiri me z rokami 11 ». za In »ž jo voljo; drži »t
rame.**
Težko je tlačil Žilina tovor; tudi njegove nogi' so tbile kr-\ a ve, tudi on je bil pqiolnoma itpeliau. Hodil je jskljw*Vjw», l»<-izkiwd nuriične načine, ka— \o hi >lo lažje, vrgel Kostilina uor, da je se*lel visi' — talko ua je vlekel z neiarekljivim t I'll«lotu.
Ali Tatar j*' monrl slišati K'»>tilinov bolestni vzkrik. Žilin je čul, kako j«> Jahal nekdo / t njima in klical.
Žuiiii je |j4uuH v gozd. Ta-ar je zgrabil za Jmško in 11-1 celil. Ko tki zadel, je klel in .»ddirjal p) (Kiti.
" l/.gn4»ljena sva, brate," je -«-petai Žilin. "Ta ik*s skliče Tata rje, gonili naju ImhIo. Xiij-nianj tri verste morava še naprej, drugače je ni rešitve za naju."
Vrag me je nagnal, si je mislil, da M-m \*zel «e4x»j to klado. Sam bi bil ž«' zdavnaj na v«r
nem.
"Pojdi sam!" je prosil Ko 'ilin. *4Zjikaj *>i zaradi mene iiwiral biti n-esrečeTi?"
4 4 Ne, ne grem. Ne velja, da i■ • zapustil tovariša."
Zo|»et. jra je \-zel nw rame in t<4cel naprej. Eno verst nemara je prehodil. Vedno je šlo |h» l»o«ti in nikjer ni 'bilo čutiti izlio<l;u Megfca — kakor bi idn-li o4»Laki — «e je jasrnJa in razblinjala; nobene zvezde ni bilo videti več.
Žilin je bil popfflnoma izmučen. Krau pota je bil studence, s kamni zaigra jen. U-tavil se je iti posadil Kostilina na Ua,
4 4 Trenutek «i hočem odpoči ti . . . hočem pUi . . . hoče v a I »o jesti Araiko pogačo . . . najbrže ni veto daležu"
Kavno komaj da je bil iz-
titi — in konec!"
Razšli so se. Abdul j»a stopil k Žil i iiu in rekeQ :
44Ako ne d<*bim v dveh tednih odkupnine za vaju, vaju hr4»et l,Ust"11 'bičati. f'e >e j>a zo»jm^ izmisliš ležati, tenia j -te jjobi-jsem kakor psji. Piši pismo, anijNik kakor ^e spnlobi."
Prinesli so jima papirja. Pisala sta.
Zojiet so ju vteknili v ploh iu ju peljaiTi za mošejo. Tiism je bila jama, pet aršinov (ruski vatel) globoka; v to jamo
-*> jni spustili
nad jamo, kakor pri mački. >0 >e svetile v temi Dinine <n"i. Nagibala je obraz k 1-*»11 jame in šepetala:
4*Ivnn! Ivan! Vsi <0 «kK1J. Samo dva sta doiua."
Žilin j«' poklical Kostilina: "Pojdi. Zadnjikrat h«>čeha poizkusiti. Nes<«l te Ikhu."
Kostilin ni liott-1 slišati u\-česnr o begu.
44Ne," je rekel, "za-me ni misliti, da bi ušel odtod . . Saj nimam niti moči, da bi se Obrnil."
44Potem ostani zdrav, ne bodi hud name.''-
Poljidbila sta se za slovo.
Žilin se je oprijel droga, Dina je držala, in on je plezal. Dvakrat je pal nazaj — ploh ga je silno oviral. Trudom a je držal Kostilin s^Kxlaj drog, tnaloma se je popel Žilin slednjič do vrha. Na v>o moč ga je vlekla I fina > svoyim roči-e.am za sraje<» in st> smejala pri tem.
Žilin j<- ]M»tegmil	ven.
4" Nesi ga nazaj I fina: sicer 4ra jmgrešijo in le !khI«> tepli."
Met: t<'in k<> je |»<niesL-» drog nazaj. je vlekel Žilin z :»•<>-re. Dospevši dalj, .i<* vzel oster kamen in izkušal odbili kiju-ča^jico s pUiilia. \ ključavnica je bila trdna in ni odnehala.
Slišal je, kako je skakal nekdo lahkonogo dol po klancu, in si mislil: to je goiovo Dina. Ziisopljena j<* prišla, vzela mu kamen in rekla: 4*Pu*ti, bom jaz."
Pokleknila je pre<l njim, 1<>1-kla. priti-kala. -e miučila. Ali njeni ročici sta bili tenki kakor šiba, nista imeli moči. Vrgla je kamen pro' in jokala.
Zopet je poizkušal Žilin, I lina je čepela pri njem i 11 ga držala za ramo. Ko Ji* malo počiva! in se okrcnil na levo, je videl rdeeka-t ^vit nad goro — mesece je vzhajal. Prc-dno je mest m • zunaj. >i j«» rekel, moram biti preko bleske, hiti v gozdu. Takt i j je vstal in vr-gel kamen pro"-. (Vtiuli v ]»1<»-hu. iti moram.
''Z liogom, lfinuška. Svoje žive dni I h »m mi-li! na tt4>e."
Dimi ira je tipal.M po -itknji. da bi mu vteknila v žep p<nra-čie.

HELP WANTED
DELAVKE ISCEJO
HELP WANTED
The War Man Power Commission bas ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability.
ARTIFICIAL FLOWERS
DEKLETA. IZVEŽHANUST M l'< »-TKKHNA — Stalim ili-lo, <lol>r.M j.la«":i. prijetne iHavskc rayjnc«*. Vprašajte: CO-E1 > FLOWER & NOVELTY f<». WEST .{Sili ST.	N. Y. <'
(11 17»
DEKLETA SE IS< EJO
ZA KNJICOVEZXlt o IZVEŽIJANt »ST M l'l »TitEllNA \"l<raša jte:
M i TEAI. BINOEUY r<».
VARICK ST.
X. v. <
til—17
DEKLETA — ZENSKK
za IjAii k< • j > 1:1 a > z.v 1.1 axj 1:
MlltOŠKIII Olll.EK J»XI -IT1-:. Eli X:nlurin( <|i*lo Xaprtilek.	St.-ilnu.
11 A VEX EE t 41", t It S'l'. >
\'i»rjjšajtf na (5.
nuilst ropju.
I 10
lili
"Hvala ti, detr pridno šepHal. '*Kdo ti tut, ko m« bo več. delal punčike f" Cdadil .ii .k' l;ise. Tlite ]»<»krila glavie« stekla kakor k<»zira sjor kknueu: v temi ji* slišal Zilin, kako ji je žvenkl.ial na hrbtai lišp njene kite.
lie
lil po
FIN< i EUWAYEI?
SEU».š\t» 1 »EL<». IZVEŽRA.VA, |mi ItKA I "LAt" A IX 1*IH »V1ZI.IA : I. X !. STALXO IH:i.O, I'RLIETXE R A/. MERE.	'pi-:cš:ijl«':
SAVOY IJEAl TV l>AKInit ::»n»s l*.ie«»AI>WAY AST« »R I A. L. I.
__JU
Opozorit« Š4« druge, ki nt* fitaju "<». N. '* na te oglase. — Mogin-e bo komu vstrexetio.
ŽENSKE — DEKLETA
IZVEŽIIANOST SE XE P« »TREBI J E PACKAGE (OSMETICS 1'tlLXI ALI DELNI « AS COXTI PRODCCTS 4:» CLINTON AVE. B'KLYX 1M»L BI.iiKA nl» XAYY YAR1»A
(il—'SJt

(IIRL, ALL AROUND
STA I.M ». 1 H »BRA PLAČA PR 11A »ŽNOST Vprašajte: R E11EX STE IX EM BROIDERY W. :;Mh ST.	X. Y. (*.
114- ni i
BAKERY - CAXI'Y
SALESGliJL
refiiiiil youns «'11111:111 l«y «'\i-lnsiv«» tcji r«x»ni in Bn«»k!\n Jlci.nlil^. Iluiir> 10 :::t! t,, 7:.;o. Tluu-Mlay off. CinmI s;|-l;i i y ami nn-rils. Straily atppurt unity.
Apply: .\i A M M V S J XT 11Y
l-'J .MOXTACI E ST. BriHiklyu. X. Y.
ill 17»
r O r X T E
IZYEZBA X A :>1 i l><>lii-;i plaT-a, stalim
l:iv>k<- mxuiert*
i^ <; 1 if L
NEIZVEŽlSA X \
ilt'lo. prijctlK' ilc-\ pr:ea jir ;
1
I I M l Wtl
EEX I XUTl »X n sltli ami v-X. Y. 1*.
AYE.
• Til St. I
(to n;>
WIN'DKIfS. TriiEHS.
I »i:\ERS. SIMVXEUS. EX PER I EXEED I!.\Vii\ YARNS STAT.M > IU:EO. IIURRA PL A«" A Yprsi^u jte: P E R E E <1 T V A R X S
vsi i;reexe st.	x. y. c
ill is,
GIRLS, 17 — 25
FI LL TIME — PAKT TIME
.N T 1» f K CLERKS rcplt-nish liiu< with ^rri*fliii^ ranis. E I C II T P A t" K E R S pa»k i>r«ler< in <ai<l Im<\cs 1 IVE DAY WEEK
-jrtTiiuim-nt, p«.fii\\ar iijijNtrtiiiiity.
HALL .MARK EARDS T EAST ::7tli St.. trli t"l««»r, X. Y. E.
__i s: >
NOV NASLOV SKLADIŠČA V NEW Y0RKU
Vse SANSove podružnice in dniiie skupini* ter posnnirauike <l;i. se j e iniislov v Xe\v Vorku spre-
obVe.^rnmo, hkluili
Ill('(
menil. I»;uli lmljšili in večjih ]»K»>torov je inijeto »klnilišeti lin naslovu;
161 Perry Street, New York, N. Y.
zalw»ji z <djleko in s|»li»li HONXAZ DKSU iXEIf I v>e bln^o namenjeno za ladio,
EXPERIEXCED u\ I :.M P. R< »II »ER Y | i ' »<» 'nlpe!j;il«'l lKpl ll'il lie stVil-sTAi.Nn, Ditp.R.v peaTa {''i v .1 ii-iroslavijo, se naj poši-
|l.iaj.> na ta X< »VI NASIPOV.
\'praš;ijti-:
RE REXSTEI X \v.	sT.
E.M IUU »IDERV
x. Y. r.l
Pokri/.al n,. je, j»i ij«-l z r« »ko j VABILO NA SEJO kijueavni.-o. p,-i plohu, da ne'JPOSS IN SANS
l»i ropolala. in se plazil p«.'
rdeeo zar-ines<*r.
p<»ti. In irh-dal je na j(», kjer je vzhajal
Pot ji* poznal. Naravnost imel liMliti <»koli osem vei Da Ii- do>pe v liosto, predli i-e zunaj! Prehredel
Na zndnji

Chu-a.-o, lil. -. >eji lunenjeiiih potlružiiit ! t»ila udi lezl»a tako sluha. <la' e;ni l> jo nioi^oee izvoliti odhora; t.jza tekoče leto. \'-Iim{	jej
ilo sklenjeno, da ><• skliče'
Mirko (i. Kuliel,
tajnik SANS-a.
'1 enkrat preje poroeano, I »o v Kila velika prireditev -fiika.š'k.ili podružnic JPO-SS j'"I in S.\XS v nedeljo, 20. aprila
Ilir
IZYiii!
Jt'jseja na iw>inleljek, januar rečiro. Xa irori ->e je že >vetli-jja, Z nailieno
Ali iz -«rteske ven >r ni hi- »ulhor in pa, da se v>e ]iotn videti inesi*a. zjirja !»a se!no -klene irlede priredit\
sirila, na eni -tram sot< -ke J>osta.ialo ->Vet le je i!i >vetle-Z liOre dol je |M»lzr-la >elir;| se mu hliž-da.
Žilin je h<>di!. se ilrž.d vedno v senci, stopal je, kakor hitro le je lnoarel: ali mesec je l»il hitrejši — tudi na desni strani so >e razsvetlili vrhovi ifor.
(Dalje prihodnjič.)
110 sKfene uMe«|c prire« sr ho vršila v tiede! io. 20. apr -
v American Rolimiian dvorani na IS. cesti. V>led fr-ua >e |jozivIjate vsi stari 111 nt»\ i za-.-to]>niki in pa vsi stari odi »urniki, da se arotiivo udeležite seje v
leios. Zafoivj se prosite vsa društ-va v Cliicaifu in (»kolači.
na isti dan ne prirejate svojih zabav, da ne škodite nam in -eltj.
IiodoljuhiE pozdrav,
John ("iottlaeh.
Odmerki za čevlje ne bodo razveljavljeni
Washington. — Office of I'i ;-e A d mi ni.-t ration je naznani!. da ra-zv^ljavljenje pondeljek. 20. januarja.iznaniik za čevlje ni v razpra-
točno oh 8. zvečer, v Tomaži-j vi. Trad War Production Bo-novi dvorani, 1902 \Y. Cerm^k a : da za civilne potrebe je rizja-Roail. l^leležite so brez oseb-j v i. <la s,> dobava čevljev za-
luča \ abila. Kakor že
zgoraj (»inenjeno
dostne za znamke, ki se nahajajo v prometu.
Xjunto življenje je bilo zdaj prežaN-^tiKi. Pk)hov jima niso neli vee, niso ju pustili kor na lin*-. — kakor psom so .jima ineLili liejKN-ene^a testa, vrč z v«mIo so jima «puslil dol po vrvi. V jami je »bil smrad, du-^Ijiv zrak, mokrota. Kostilin j<' bil hudo Zbolel; otekal je in l»«»>lelo <<a je j»6 vser udih. Timli Žilin se je čutil potrtega. Xi ved^r, kako 'hi si pomagal ven.
Pač je izkušal kopali — a kje naj -bi pustil zeinlj*>.' Tudi je AImIuI to že ojmzil in Ln mu zagrozil, da ga ustreli.
SSdjiK*en je sedel nekoč, mislil je na svobodno življenje in bilo mu je žalostno v duši. Širna t a pogača mu pade naenkrat v naročje, še ena po-v.ača, in z<iaj so »se i zt res le ^hulke črešnje . . . Pogledal je gor in je videl Dino. Smehlj«-ki se je in stekla proč. Premišljeval je: ali ne Jbo Orna pomagata 1
Poeedil je prostor v jami in nakopal ihn ico, iz ka«tere je naredil figure: ljudi, konje, p«e. Mislil je pri tem: če pride Dina, ji vržem to gor.
Naslednjega dne p« Dina ni prišla. Žilin je slišal konj»ki topot. Tuji Tatarji so prij«-lwli. Pri mošeji -se je vršilo ponve tova nje. Govorili so o Rm-*fih. Žilin je slišal glas »tarega. Natanko ni razumel, kaj obravnavajo; a rdelo se mu je. da morajo biti Rusi čisto blizu, da se Tatarji boje, da udro v
leknil . . . tioiel ... tu je anl, in da se poevetuijejo, fkaj zaslišal zopet topotanje. In so- naj se zgodi zdaj z jetnikoma, pet je planil, e Umrrišcm na Ko se je tfbor jraašel, je za-
Stražna je bolezen, ki navadno napada otroke — OTROŠKA PARALIZA. Za njo pravzaprav rti pravega zdravila, pa vendar so zdravniki že mnogo dosegli, da saj kolikortoliko pomagajo nesrečnim bolnikom, da po prestani bolezni morejo saj deloma rabiti svoje ude.
Vjsako leto je od srede pa do do konca januarja kampanja "THE MARCH OF DIMES" za zbiranje sklada za pobijanje otroške paraiize (Infantile paralysis), tako je tudi letos. To kampanjo je pred leti oričel predsednik Roosevelt, ki tudi trpi na posledicah te bolezni.
V pomoč nesrečnim
Otrokom, prispevke pošljite na:
THE NATIONAL FOUNDATION FOR INFANTILE PARALYSIS, INC. 120 Broadway, New York 5, N. Y.
ali pa na:	PRESIDENT FRANKLIN D. ROOSEVELT
THE WHITE HOUSE, WASHINGTON, D. C.
»
\ MtouA- — NEW TORB
TFESDAT, JAyrrXRV 23, 1045
.i __
V8TAN0VLJEN L 18»*
............................................................................MM........IIIII1!I^III1IIIIIIIIIIIIB
Pisana Mati
Spisal: J. F. MALOGRAJSKI
(54)
4,1 kdo bi si bil mislil, da so po pisarnah tako prijazir" «losj»o<Uc!" jo pravil Korea doma, ko se jo bil vrnil z Am-<-.». *M"e bi bil vedel, šel bi bil že davno!"
Hi I je jako za« l< »voljen in vsakemu, k«l<>r ga jo hotel poslušati. jo jionovil, kako je bilo pri sodišču in kako jo opravil. Imel pa jo tu<li zavest, da jo storil dobro delo, ko so je zavzel /.a dekletec in za pravično stvar.
Bolj ><» kot Koren samega pa je veselila cela stvar -lor-neja. Ko je eni, da lx> pomagano staremu Mlakarju in Ani-ei, pa da misli sad&V tudi z Mlakarieo obraouniii, se mu j«» *ree kar smejalo. Vedno zojhm mu je moral gospodar pri-jM>ve«lovati. kaj je rekel sodnik, in njegov vedri obraz jo pridal, kako je zadovoljen. Xa]>osled ga ni strpelo več doma. Moral jo dati svojemu ve^-ljn duška tudi še drugje. Šel je v gostilno, česar sieer ob delavnikih nikdar ni -storil. Lju-ilem, ki so ga srečavali in vpraševali, kam gre, jo odgovarjal: menoj i*>jdi, Ih»š nekaj lepega zvedel!"
In res je »pravil par radovednežev s sabo. V gostilni pa se je Jernej oblastno vsedel in ni mu bilo treba reči dvakrat. da jo iztrcsel svoje novice. Mogočno je razkladal, kar jo bil zvedel od svoojga gospodarja. Povedal jo pa tudi marsikaj, česar ni bil slišal. Xamislil je Mlakarici šo vse več, nogo jo j»» pričnkovuo po gospoda rjo v eni pripovedovanju. (Vlo t » je že vedel, koliko časa 1m> zaprta, kakor da je že obsojena. Maščevalnost, ki jo je Jernej gojil do Mlakarieo, je razvnemala ujeg«»vo domišljijo tako, tla jo prišlo vsak hip še kaj zraven k prejšnjemu pri|w>vedovanju.
Drugi dan po tistem je Mlakarica na vso zgo<laj kričala iin razgrajala. Vpila je tako, da so h Korenovim vsako be->ed«» slišali in razumeli. Nekdo ji jt* bil povedal, zaradi čo^a j«- bil Koren pri sodišču i>> zdaj mu je grozila in zmerjala. 1'ieko-ila je danes samo s<*Im_'.	priimke, kar jih je kdaj
slišida v življenju in kar jih ji je narekovala njena lastna /.iobnost, j«* dala .svojemu sosedu. Pri tem pa je zatrjevala, «lu >e ne boji nikogar na >vetii in da so ji ne moro prav nič zgoditi.
A li-li dan. kc» j»* i........ piv«l s«*1imV, ji jt* bilo vendar
nekako te-no pri srou. Slaba vest jo jo navdajala s strahom. Kaj, če l>i kdo zasledil, kaj jo nameravala storili' Ali ni ! ila mar pravzaprav morilka, četudi jo dekletce ostalo pri življenju *
I'»»magati si j,- ukazala pred sodnikom s tem. da je iz-|HH*etka v>e tajila. Toda ni se ji posrečilo, premotiti ga. Do-k.-'zovflje bilo toliko, da je morala naposled utihniti. Zadela pa jo j,- jako mila kazen, ker Anica, ki jo bila i>oklicana kot priča, ni jMiveilala najhujših M vari, ki hi bilo govorile zoper njeno maeolio. Ko ji jo sodnik prigovarjal, da naj vse po pravici pov«% kaj je počela ž njo in kako jo je pretepavala, Je j »oves ila oči in š«. <vlo to je nerada potrdila, kar so bili /o drugi povedali sodniku. Njeno «>d narave dobro in mehko oiroško -m-o ni poznalo ii«iščevalnowti. Zdaj, ko je pri so-sodm-ili lepo mirno živela, ko ni bila več tepena, več zmer-. uia, ko -o jo z Nejčetom igrala, kolikor jo hotela, jo hitro pozabila na vse zlo prejšnjih dni in najraje bi bila imela, če bi -»o tudi njeni mačehi ne bilo nič hudega zgodilo.
Tako je prišlo, tla je prisodil sodnik Mlakarici za vse njene hudobijo samo ndkoliko dni zapora. Toda njej se je 'delo še to preveč, in kar besnela je, ko je cula razsodbo. Še v večji srd pa jo je spravilo to, ko je zvedela, da ima ostati Auiea pri Korenu in da ji Ih> on izbran za variha, dokler so ne vrne oče.
Na Korenovo prizadevanje jo priznalo sodišče tudi staremu Mlakarju, kar mu jo šlo. Odslej jp lahko brezskrbno živci. I hi bi ne moghi njegova sinaha stresati nanj svoje jeze, ga je Koren povabil, da bi so k njemu presolil. In storil je rad to.
Tako so se pričMi zdaj zanj in Anico boljši dnevi
XIV.
"Maščevanje!" to jo bila edina misel, ki jo prešinjala Mlakarici *ree in glavo, ko se je bila vrnila iz zapora. "Maščevanje!" Na to je mislila noč in dan. Taka sramota, kakor jo je hibi zadela! Kjerkoli se je pokazala, >o ljudje obračali za njo, nasmihavali se in si šepetali. O kom naj bi govorili, če ne o nji t Oh, vedela je, da ji privoščijo in zato jo je Š4> grizlo. Ta Koren — če bi ga bila dobila na «amem, napadla bi ga bila! Za njo bi bilo hladilo, ako bi videla njo-jrovo kri. Kar z nožem bi ga bila! Sovražila ga je tem bolj, ker je začel takoj z veliko strogostjo izvrševati nalog, kate-lega mu je bilo dalo eodišce in je nemudoma ukrenil vse, kar je le bilo v njegovi moči, da bi ne mogla še daljo zapravljati Mlakarjevega "premoženja, ki je Imelo biti Anicno po očetovi smrti. Mlakarieo pa jo žejalo zdaj bolj kot kdaj i«»proj. V pijači bi bila lisama kolikor toliko tešila onemu! Kiicvu, ki je polnil njeno srce neprenehoma. In zdaj ni imela tudi ne tasta ne pastorke, da bi se bila znašala nad njima. T ud i s tem se ni mogla sprijazniti . Njena popačena narava je zahtevala. «la je vsak dan razsajala. Besnela jo zdaj nad vakini, ki ji je prišel pred oči. Včasih jo je skupil kdo ."isto po nedolžnem. Največ psovk jm. je moral slišati še vodim Koren. V*ak dan najmanj po onkrat mu je prišla razgrajat pod okno. "Slepar" in "-tat", to je bilo še najlepše, kar mu je privoščila^ V^lepar, tat, lopov!*' se je razlegalo venomer od Mlakarja »cm. Zmerjala je tudi svojega tasta in Anioo. To<fo nihče «e ni zmenil zanjo. Koren ni črhnil niti be-edice, pa naj si je še tako prizadevala, da bi ga za-
pcljala v prepir.
(Dalje prihodnjič.)
TUDI ALBANIJA HOČE SVOJ PROSTOR
Napisal za ONA Edward D. Kleinlerer
Viharni dogodki v Atenah'to svrho posluževala teh lokal-
in drugje na Grškem so zasenčili drugo dogodko na Balkanu, med njimi tudi one, ki so >e vršili v Tirani, nedavno o-svobojeni prestolnici Albanije.
En v er Hoxa, takozvani albanski Tito. se je zdaj namestil v prejšnjem kraljevskem dvoru kralja Ahmed Zogita, vn z vedno večjim poudarkom zahteva od zaveznikov, da priznajo njegoov vlado. Dei bi v naprej prestregel vsako možno opozicijo, je naznanil, da bodo delegati iz vsake posamezne albanske vasi, čtim prej mogočo in kakor hitro IkkIp razmere to dovoljevale, zbrani v ustavodajni skupščini, ki bo odločala o trajni obliki vlade.
IRoxlia, ki je danes star let, jo bil prej učitelj in jo postal vojak in politik, ter stoji na čelu vlade, ki so jo razvila iz albanskega proti-f asi stoičnega sneta, ki je bil ustanovljen na posebnem albanskem kan gresu meseca oktobra, v Beia-tu. Ta odbor jo levičarskega značaja, trdi pa z največjo od-lo? »nos t jo, da ni komunističen.
Ena najvažnejših in najkoristnejših točk na političnem programu Knver Hoxa jo poljedelska reforma, katere namen je, da razbije oblast, katero je imela v deželi klika fendalnih in reakcionarnih v el o posest ni kov.
Ti feudalni satiapi so bili vedno največji sovražniki vsakega naprednega koraka, ki bi bil utegnil olajšati težko breme, katero nosijo na svojih ramenih albanski kmečkii sloji. Med temi veleposestniki so tu <li našli vsi tuji vpadniki v preteklosti svojo najbolj po slušne hlapce (in orodje svojih režimov utemeljenih na tako ? v a nei n. kola lx> ra c: oni zm u.
Ko je Mussolini na sveti petek leta 1939 napadel Albanijo, so ti domači kvizlingi navdušeno pozdravili fašiste \ njihovih čmili srajcah... .Ko jo II Dueo izginul in je Badog-lio sklenil premirje z zavezniki, so se brv.o .prelevili v orodje in plačenco naslednika Italije. Niemčtijo.
Nemška vrhovna komanda jo v svojem nri zadevanju, da si pokori borbeni albanski narod in zaduši njegovo upornost. morda so bolj kot drugje na Balkanu izkoriščala načelo 1 divide ot impera", in se je v
HELP WANTED
DELAVCE IŠČEJO
:: HELP WANTED
nih kvizlingov. Hitler je tu napel vse strune svojih za vratnih metod uničevanja narodov s pomočjo notranjih sporov na podlagi 'verskih predsodkov iij plemenskega sovraštva. I)el tega programa zmešnjav in provokacij je bilo na.primer to, da so nacistični agenti v Albaniji naslikali velikanske križe na muslimanska poslopja in niošeje, tor nato trdili, da so storili to Albanci knist-jnn-ke vero. Tudi maloštevilno židovsko prebivalstvo te dežele j o bilo obtoževano tega zločina.
OerilcL Knver Hoxhae s*o o-1 norgično nastopa lii jji *>t i tej nom-ki propagandi in razdeljevali letake kmečkemu prebivalstvu, v katerih so svarili pred to tehniko sporov, ter jim prigovarjal naj rešijo svojih par stotin Zidov, ki so se bili zatekli v albanske vasi, da se Tešijo.
Knver Hoxa je pregnal Nemce iz Tirane in TVača in ,io tu id zmagal v svojem boju z Bali lvombettarjem. načelnikom skupine kolaboracijonis-tov'. ki so odkrito podpiral: na c i str čn i režim. Knver Hoxlia ima zdaj unrte oči v Ivodoč-nost Albanijo — na prostor, ki na T bo njen v končni u rodovi Balkana, na katerem se naliaia Albanija na en«? najvažnejših stratoiričnih točk.
Knver Hoxlia je pred vsem že naznanil, da ><e bo z orož-.h'tn v roki postavil poiobu. a-ko pride do poskusa razkosanja albanskega ozemlja. Tu gre pred vsem za Grke, ki bi utegnil: poskusiti anektirati nekatere dele južne Albanije, češ, da morajo ščititi grško manjšino prebivalstva. Zahteve na to ozemlje jo stavila grška vlada predsednica George Papandreu šo pred njegovim povratkom na G:ško. Pri tem je navajala dvoje vzrokov — prvdč, da Albano: ne bo<lo nikdar dovolj močni, da bi se mogli vladati, in drugič, da živi v južnih predelih Albanije velko štoviilo Grkov'.
Predsednik vlado in gorilski vodja Knver Hoxha pa pač sam najbolje ve. da ga čakajo težje naloge kot izgon Nenv cev. To naloge osvobojeno Albanija bodo imele za cilj svobodo in odvisnost Albanije na novem Balkanu.
Tite War Man Power Commission has mleti that iui one in this area now employed In essential aetivity may transfer to another job without statement of availability.
H O V
LI CUT I »K 1.1 V Kit IKS 44 HOI K WEEK, t'J:."». - nl'I'oRTl"-NITY FOIt THE ICICIIT 11« »V t XI VERSA I. EX«: HA VIX«; ir.7 VVIU.i.V.M ST. ^ X. V. i\ __________ (14—n;>
DISHWABH E R
IZVEZBAX DKl.o V ItAKERV IX I.rx«'|| ItnnM. XKOEIJE I'K«»STE. 7 r. 1». M„ — STA I.X«» 1»EI.<>,
mtii.ozxosT Vprašajte: 14.*: lltb AVE. (l!»ili Si.i
x. Y. «'. — « n -j !ah::
_ ( 14—lti»
ACTGl .MKCIIANIC
IZVEŽBAN*. I H MUCA I»LA«"A. STA I.X«» I»KI.O. I'll 11J »ŽX« >ST
v pra š« j r< •: K x r KI .s 11 > u
AI 'L'U MOIOll SEKVI«"E W. ~£'>nl ST.	X. V. «'.
< 1L' i s i
lo
•tel
I> O 11 T E R
Al.sn I.ICIIT KIIKAXI»S, ur u.i 1»mI«»ii. «lolir;t plafm. st:i!no
prij»-tui' <!•■}:!vske 15	tia<luriii»
Vpraštijt«-: WAI.I. ST. 110 FIFTH AVE.
razmeri'. — ilelo.
«!.< »Ti IK S
X. V. «\ i i l.l—»
LIVARJI in PO .MOČNIK L
II KI. A KOVINA, J>ORRA PI.A«',A. XAIU'RX«» 1 »KI.O: R 1ST VEN« * PO TRFJSXO VI U.\<) J»EI.«». Vpnišajte: ART1ST1«' 29G — 4,AVE.	X. V. «'.
* 14 -l«»i
VOrNTi MAN
IH MIRA PRI f.lKA SE I«*ITI TISKARSTV«» IHIRRA PL A«" A VI KI» t*«'EXJEM
V*i»nišaj«e: KEXILW« MtTII PRESS :mr. EAST 4»;tii ST.	X. V. «'.
• ir, -JI i
HO V S — MAIL ORDER HOOK STORE
Tt days. 4l> In m rs.	srt:irt. Steailv
work. pl»-;is;mt working rinnlitii»ns. Apply:
ITXIOX L1RRARV ASS« M'LVTIOX 121 E. -41 h ST.	X. Y. C. _ t tO—101
H A N D V M A N
TEI>EX 4U-T1H IR. XAIMItXO I »K l.O: TMi- <1<i 7"M- NA 1RO. STALNO I »KIj« ». PRIJETNE I »KI.A VSKE RAZMERE. — Vprašajte: S I .M K I N S
4.V» W. 4."il h ST.
X. V. r. t n;
V R A R J I
EKSPERTI	NAJVIŠJA PLAČA
PRIJETNE UKLAVSKE RAZMERE
P< > V« »JNA IS« MM M*N«»ST Vprašajte: RflTII P.ROTIIKRS 1«h; K. 2J!rd ST.	" N. Y. «*.
i 16—IS)
Civilno prebivalstvo bo prikrajšano na nekaterih živilih v tekoeem letu
Živilska administracija in urad za ekonomsko stabilizacijo v Washingtonu ugotavlja, «ia je j>otom tozade\"nega programa z leto 1945 določeno, koliko živeža bodo dobile naše armadne sile, koliko ga bo na razpolago za civilno prebivalstvo in kolike količine živež-nih 'izdelkov brni o potrebne za nadaljevanje vojne proizvodnjo. Na podlagi ocenitve zalog živil, ki sta .jo izvršili omenjeni vladni vojni' agenciji; jo u rad za vojno administracijo določil kako so bo porazdelilo obstoječe zaloge med civilno prebivalstvo. V soglasju z navodili: Judge Vinsona. direktorja urada za ekonomsko stabilizacijo, bodo civilni prebivalci deležni manjših otimer kov nekaterih živil v tekočem letu.
Vsaka oseba bo prikrajšana na odmerkih sladkorja, siro vega masla, predelanega živeža (processed foods) in mesa. Tn tu so vzroki zakaj:
_ SIJKDKOR: Letos bo prišlo 78 funtov sladkorja na osebo, doeim je bilo lani povprečno 8.j funtov sladkorja na osebo, a v letu 1941 pa 107 funtov.. . Pomanjkanje sladkorja je pri-p sovati večji uporabi tekom lanskega leta, dalje manjši pridelavi slodkorne pese; po-
AI 'TO MECHANIC
Z\ TRI «'KK STALNO — PRILOŽNOST XA TEDEN Vprašajte: SPIl IX«; Al"T«> S!> THOMPSON ST.	N. Y. C.
( 1«!—IS)
manjkanju ladij za prevoz, raba ogromnih količin sladkorja za izdelovanje industrijalnega alkohola in pa ve«"je zahteve od strani armade za tekoče leto.
SIROVO MASLO: Dvanajst miljonov funtov manj sirovega masla je določeno za civilno prebivalstvo v letošnjem januarju nego v januarju prošle-ga lota. Vzrok je najti predvsem v dejstvu, da ameriško ljudstvo popije <sedaj veliko več mleka in vlada rabi velike zaloge sira, mleka in sirovega masla za armado.
PREDELAN ŽIVEŽ: Ko maj dve-tretjinska količina pre«lelanega ali konzerviranega in dehadriranega živeža, ki ga jo imelo civilno prebival stvo na razpolago v letu 1941. l)o razpoložljiva za tekoče leto. Vlada bo vzela 45 odsto tega zive'a za vojaške in drugo potrel>e. Poleg tega so zalogo na rokah sedaj dokaj manjšo od lanskih zalog V tem času leta.
MESO: Civilno prebivalstvo bo dobilo letos ea -55 odsto manj mesa na osebo kot lani. približno 127 funtov tekom leta, kar je skoro toliko, kot povprečen človek porabi mesa v. normalnih »pirnih časih.
POUČNE KNJIGE Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kern) — Veaana knjig*
Cena $2.—
Brezposelnost
Spisal Fran Erjavec
Cena 50e
Mlekarstvo
Splaal Anton Pere. S dlkuL 188 strani. — Knjiga sa mlekarje in Carmerje ▼ anlofoem.
Cena 50c
Pohorske poti
Spisal Janko Glaser
Gena 50c
Problemi sodobne filozofije
Spisal Dr. France Veber
Cena 50c Obrtno knjigovodstvo
208 strani, eaana. — Knjiga J* namenjena ▼ prrl vrati aa »tar-bno, umetno ln strojno kljnčar-aidarstTo ter iel«Mllvaratro.
Cena $1.—
Knjigarna
SHovenic Publishing Co. 216 W. 18th St., New York 11
I R O X W O R K E R
IZVKŽP.AN V IZRAVNAN.11* ŽELEZA: I*KT I »XI. DOBRA PI.A«'"A.
PR I.I KTX K RAZMERE. Vprašajte:	J. KAI'FMAN
l_'l:: P.IKIOK AVE.	BRONX
«."Ird Ave. L» _____«12—IS i
J E W E L E R S
ZA FINA I »K LA NA R«»KE S T A T. N O
Vprašajte:
.1. .MAX EN« "IIS & (i i. IS \V. 37! Ii ST.	N. V. «".
» 1*J —IS>
MAINTENANCE MAN — GENERAL
VV A R KI I <) r S K T K R MI X A I. «• REENP« H NT — K V «.» »l.".l
LrsiRKii kx«'Han«:e terminal CRKEN & WEST ST.	ll'KLYX
» S!h Ave. «; «; Train. 1 RT. >
113—17 i
FANT ALI MOŽ
ZA sil IPPIN«; DEPARTMENT W> ur na le«len. overtime. Sialim )l«*l«i. ilohra pl.-H'-i. j mi- voj na lioil«M'tiiis!. |»rl-
l< »/.m )si. -- V pravljic: S T E I X <• «» S M K T I <• s i:u» RRooME ST. N. V. «'. ______< i:; 11» ►
DELICATESSEN CLERK
D«»P.RA PLA«"-A, STALNO \*i»rašjij!e pri:
M IKE'S 17 — .".Till AVE.. JA«'KS«»X HK1CIITS. L. L
»i4—u;»
COMPOSITOR
I NION AD SHOP PONOf'I ALI PODNEVI: STALNO DKL«». HOliRA I'LA«"A. PRIJETNE RAZMERE Pokli.'iie: Wi -j !m»21
\ i:: LHM
URARJA SE IŠČE
I Z V E Ž P. A X STALXO DEL«! Vprašajte: TEDDY TAKS N4«l BROADWAY i Lohl»y i :it 40th St.. N. Y. .«'.
»14—20;
COSTCME JEWELRV
WORKERS IM.VER. SKITIXC I P: HAND Prij*>tiio. stalno delo. I »<jlirt' plaAsi. Vprašajte: ALFRED NilAYNE CO. 3rh AVE.	N. Y. C.
« 14—*J«» •
CABINET MAKER,
HELPER. .MACHINE HAND FFRNITIRE L'KTKR EXCEL IN«'. 413 F.. .".1st ST.	N. Y. C.
________\ KI—i«; i
ALTO MECHANICS
T It A.I NK SLIZBE STALXO DKI.O DORR A I'LArA
t Vprašiijte: METR« »P« »MTAN I »ISTRI BI T« »RS. IXC.. 301—10th AVE. (::sth—.TJlth 1 X. Y. «'. -- See Mr. CAMPBELL
<11—ITI
M A C II I N I S T S
RAZREDA:	-	rii(»
RAZRKD B: 73«- ;».'H- NA 1R«» RAZRED C: 33,• — 73«* NA FRO Stalno delo, po-vojna InxfiW-iuist, pri-ložuost.— Vprašajte: TIMES TE I. EP H« »T«) W. 4.'ir.| ST.	N. Y. «'.
(12—IS >
LEATHER WALLETS
IZ VEŽ 11 AX DESICNER. SAMPLE MAKER. BOLI šE VRSTE IZDKL-K«>V. Dohra plsi»*-a. stalno <lelo. j»ri-jetne delavske r:j/.meiY>. ^■]>r:^š.•ljle:
EU O MANFFACTFRIXC CO. .102 — 3th AVE. N. Y. C. _______{12—181
S I L V E R S M I T II
IZVEŽBAN, DA SF FVEŽBA NA DEI.O V ZLATI" — Dol-ra vstjinovlje-no jKMijetje. — Priložnost. Dobra plača. Vprašujte: LOF1S LAMIS & SOXS ::«i W. 47tli ST. (14th fhx>r) N. V. C.
(15—22)
CABTXET MAKER — FINISHER
IZVEŽBAN" NA NOVEM POHIŠTVI" Vprašajte : VANLEIOH FFRNITFRK CO. 113 W. 40th ST.. N. Y. C. ____113—17.1
BOYS, 1(> TO LEARN
SERVICEIXO OF OFFICE MACHINES Steady work, pleasant working <mi-ditions. Opportunity.
Phone: MR. HAYES, C A 6-10:M5 __(13—21)
.I A N I T O R
ALI. AROI'ND. .$7.". NA MESEC
IN S«»I*. A Vpnišajt«': CKoRCK M. «:K«»RCK J««» K. 4«»rli ST.	N. V. «'.
I 14 u;»
C O l' N T E R M A N
POXCK'I: DOP.RA P LAt'A STALNO DELO PIJI.IETXE RAZ
M ERE — Vprašujte:
M A C X K T i::0 — .Will ST. BROOKLYN. N. V.
( III - liii
SODA DISPENSER
IZVEŽBAN. DOBRA PLA«"'A: STALXO DEI.o, PRIJETNE RAZMERE
Vprašajte: M E V E R ' S 3.;i SETTER AVE. BROOKLYN
110—Ril
M A C H I N 1 S T
PR V« »VRSTEN. TOP RATES. VOJXO •DELI*. STALNO DEI.«», P«» V« 1.1 NA B« »I M M"'X« »ST Vprašiijte: P F A 11 I. E R
MANI'FA«*TI"R1N«; ««»RI*. •T23 BROADWAY	N. V. «'.
* i:: lo i
NATIONAL BROAIK'ASTIX«; <"<».
HANDYMAN
for broadcast studios. Essential industry. Excellent working rondilious. Apply Room .">».*. RCA Bid-. R«H-kf-feUer Pla/ji. Any vve«'k »lay. or Sa-tunlay till noun, Thursdays to 7 |>. in. __tlO-lli»
DELICATESSEN CLERK
IZVEŽBAN*. STALXO DELO. PRI-
L« »ŽN« »ST. NEIiKI-IK PR« »STK
Vprašaj!«': .'17-<t3 — 1>»il» ST.
JACKSON H EH HITS, I.. 1.
ill IIS)
PLUMBING & HEATING
ESTIMATORS AND COUNTERMEN
Dohra plaea. stalno delo. po-vnjnn bodočnost. — Vprašaji p:
S M O L K A 231 E. .13rd ST.
N. Y. C. (15—lil)
SKLEPNIH MIŠICAH
D O B I T B
PAIN-EXPELLER
Od let« 1867 . . . Zanesljiv liniwnt zm druiiM
DETAILER, STEEL CABINETS
ESSENTIAL: PERMANENT: COOD PAY
PIIOXE: STILLWELL 4-.*»0<l MR. RITTEXIIOl'SE
(13—20)
BOYS, 3—6 P. M. ON SATURDAYS ONLY Good pay, steady, pleasant outdoor work. Advancement. Apply:
T IME LOCK ROUTES 505 W. 42nd ST..	N. ¥. C.
(15—IT)
PORTER - DISHWASHER
BAR & R EST A l'RA NT. IZVEŽBAN, DOBRA PLAČA in HRANA. STA I.X« t DKI.o. PRIJETNE RAZMERE. NEDELJE PROSTE. Vprašajte: EXCHANGE TAVERN TI CORTLANDT ST. N. Y. «'. _;____t 12 —1st
DELICATESSEN CLERK
I Z V E Ž P. A N
Vprašajte: A C K E R M A N 4073 BROADWAY AT 21sr ST. X. Y. C. (Kth Ave Subway) ___(14—1«»
BOY
ASSIST SHIPPING, LICJHT E R R A X D S AND SOME CLERICAL WORK --» day week, stood working conditions, jtost-war »»piwtunity. Apply : LOI' IS AIS EN STK IN «J30 FIFTH AVE., Rixkefoler Center _____4—Hi»
GLASSWORKERS
ox MINIATURE «H.ASS ANIMALS. Najvišja plaf-a, stalno delo. dohra priložnost. Vprašajte: 832 MCDONALD AVE., (near ISth Ave. (	Brooklyn ___ (11—17»
M0ŠK0 in ŽENSKO DELO HELP WANTED
(Male and Female)
NATIONAL RROADCASTIXO CO. NEEDS YOUNG MEN — WOMEN
Excellent essential beginner's jobs. CEIDES. MESSENGERS. TYPISTS.
KEY PUNCH Apply Room 303 RCA Btdj;., Roeke-feiler Pla/a. Any weekday, or Saturday till noon, Thursdays to 7 p. m.
(10—IB I
MESSENGERS
STAREJŠI MOŠKI. LAHKE ZAVITKE. 40 UR NA TEDEN. STALNO DELO. DOBRA PLAČA, PRIJETNE
RAZMERE — Vprašajte: FREDERICK "W. SCHMIDT, IXC. 228 E. 431 h -ST. (near Lexington
Ave. subway) X. Y. C. _(11—17»
Opozorite druge, ki ne tltaja "O. N." um te vjMme. — Mo|c*e bo