SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE upravnica MAG. TINA KOSI svetovalec upravnice DR. BORUT SMREKAR dramaturginji TATJANA DOMA ALJA PREDAN telefon +386 (0)3 4264 208 e-naslov blagajna@slg-ce.si Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ter uro pred začetkom predstav. lektorica ŽIVA ČEBULJ TAJNIŠTVO tehnična vodja ALEKSANDRA ŠTERN vodja uprave LEA TOMAN vodja programa JERNEJA VOLFAND telefon +386 (0)3 4264 214 telefaks +386 (0)3 4264 206 e-naslov jerneja.volfand@slg-ce.si vodja marketinga in odnosov z javnostmi MAG. BARBARA PETROVIČ telefon +386 (0)3 4264 205 +386 (0)51 651 821 e-naslov barbara.petrovic@slg-ce.si koordinatorka in organizatorka kulturnega programa URŠKA VOUK telefon +386 (0)31 670 957 e-naslov urska.vouk@slg-ce.si BLAGAJNA informatorka-organizatorka URŠKA ZIMŠEK administrativna delavka JERICA VITEZ telefon +386 (0)3 4264 202 telefaks +386 (0)3 4264 220 centrala +386 (0)3 4264 200 e-naslov tajnistvo@slg-ce.si Ustanovitelj gledališča je Mestna občina Celje. Program finančno omogoča Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. svet Gledališča Celje BRIGITA ČOKL (namestnica predsednice) NATAŠA MILOHNOJA ANITA OVČAR JERNEJ REPINŠEK DUŠANKA SAFRAN (predsednica) strokovni svet Gledališča Celje MATIJA GOLNER DENIS KRESNIK URBAN KUNTARIČ MOJCA MAJCEN SIMON MLAKAR (predsednik) DR. ANTON ŠEPETAVC (namestnik predsednika) www.slg-ce.si 3 UVODNIKI Drage ljubiteljice in ljubitelji gledališča! 10 STROKOVNA ŽIRIJA IN NAGRADE 16 FESTIVALSKI PROGRAM 40 VSTOPNICE IN ABONMAJI KOSI . TINA lišča Celje G A M da a Gle ravnic 44 ŽLAHTNO KOMEDIJSKO PERO up 48 NAGRAJENCI 29. DNEVOV KOMEDIJE V marcu 2022 smo pripravili jubilejne 30. Dneve komedije. V teh treh desetletjih se je na našem odru zvrstilo veliko predstav vseh slovenskih gleda­lišč. Ideja za festival se je pred mnogimi leti porodila igralcu Marjanu Bačku, ki je predlagal, da bi v Celju gostovala tudi druga gledališča, ki gojijo komedijo. Borut Alujevič, takratni upravnik gledališča, in umetniški vodja Blaž Lukan sta se strinjala in leta 1992 so se na naših odrskih deskah rodili Dnevi komedije. Na prvem festivalu so podelili le nagradi za žlahtno komedijantko in komedijanta, že naslednje leto pa tudi nagrado za žlahtno komedijo. Leta 1996 so prvič podelili nagrado žlahtnemu režiserju, leta 1998 je bilo prvič podeljeno žlahtno komedijsko pero in leta 2003 prvič tudi nagrada občinstva. V teh tridesetih letih so Dnevi komedije prerasli okvire lokalnega festivala in postali najbolj prepoznavna in priljubljena kulturna prireditev v regiji. Festival je odpadel le enkrat, in sicer v marcu 2020, zaradi popolnega zaprtja države v času pandemije. Upam, da bomo letos uspešno izpeljali celoten program. Vabim vas, da nas obiščete v našem gledališču, in vam želim obilo veselja in užitkov pri spremljanju vrhunskih komedij! UVODNIKI 3 Spoštovane ustvarjalke in ustvarjalci Dnevov komedije, Celjanke in Celjani, obiskovalke in obiskovalci najbolj žlahtnega slovenskega festivala! Z radostnim veseljem smo pričakali jubilejni festival Dnevi komedije. Vsak kulturni dogodek, ob katerem si napolnimo dušo, nas v teh časih navdaja z vznemirjenjem in upanjem, da bo vse bolje. Privilegij je, da lahko spremljamo ta gledališki festival, na katerega smo ponosni že 30 let. Postal je znamka, simbol našega mesta, v katerem kulturo in vse, kar je z njo povezano, izjemno cenimo. Spoštovane ustvarjalke, spoštovani ustvarjalci Dnevov komedije! Zahvaljujem se vsem v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, da so pripravili jubilejni festival. Vem, da so vložili veliko dela in tudi tvegali ob vsej negotovosti, ki nam jo nalagajo ti časi. Kultura je bila, tako kot mnoge druge panoge, v zadnjih dveh letih postavljena pred številne izzive. Številni kulturni ustvarjalci so to videli kot izziv, kot priložnost za rast in ustvarjalnost. Zdaj je čas, da jih podpremo, da obiskujemo gledališke predstave, koncerte, razstave. Veseli me, da je Slovensko ljudsko gledališče dobro obiskano in da imamo v mestu tudi sicer zelo kakovosten nabor kulturnih dogodkov. Živimo v časih, ko ni treba braniti le ljudstva pred njegovimi predstavniki, kot sporoča filozof Lev Kreft v letošnjem bobu leta, temveč tudi pravico do smeha, kakor je povedal odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik ob nastopu urednikovanja. ČAR MIHA KLAN diji, d. o. o. e m r e direktor Več Iskreno dobrodošlico v Celju izrekam vsem gostujočim gledališčem in vsem obiskovalcem iz drugih krajev. Celje ima poleg gledališča pokazati še veliko in želimo si, da se še vrnete, spoznate knežje mesto in njegovo veličastno zgodovino ter uživate v naravnih lepotah okolice. Vse, kar duši življenje, je treba znati izsmejati, pravi tudi pater Karel Gržan v intervjuju za Večer in ob tem ugotavlja, da so najboljše komedije predelane drame. Smeh na svoj račun je pravi balzam za dušo, ironija pa pomaga presegati neumnosti, ki nam jih razlagajo kot umnosti. Zato pri Večeru podpiramo vse, ki pomagate izsmejati neumnosti in norosti, ki nas obkrožajo – iskrive sogovornike, prireditev Bob leta, tedenski Toti list in vas, drage ustvarjalke in ustvarjalce žlahtne komedije. Naj živi pravica do smeha! Vsem, ki boste obiskali predstave 30. Dnevov komedije, želim obilo zabave, smeha in dobrega počutja. Glejmo na svet in življenje z vedrimi očmi. V gledališki dvorani in sicer. BOJ župan Me AN ŠROT stne občin eC elje 4 30. DNEVI KOMEDIJE UVODNIKI 5 Vrag je odnesel šalo, mi se pa še vedno smejimo! TATJA selektori NA DOMA ca 30. D komedije nevov 6 To je misel, ki se mi je utrnila ob razmišljanju, kaj naj zapišem ob jubilejnih 30. Dnevih komedije. Ob častitljivem jubileju se spodobi najprej omeniti zaslužne, da so se Dnevi komedije sploh zgodili. Festival je prvič potekal med 14. februarjem in 6. marcem 1992. Njegov idejni oče je takratni član našega ansambla, dramski igralec Marjan Bačko. Ob kavi je navrgel zamisel, da bi v Celje pripeljali še druga gledališča, ki gojijo komedijo. Idejo sta takoj podprla takratni upravnik Borut Alujevič in umetniški vodja Blaž Lukan. Rodil se je festival Dnevi komedije, ki ostaja edini tovrstni festival v slovenskem gledališkem prostoru in ponuja pregled najboljših gledaliških komedij. Leta 1998 je celjsko gledališče z Mestno občino Celje kot pokroviteljico začelo razpisovati javni anonimni natečaj za izvirno slovensko komedijo. Prvo nagrado žlahtno komedijsko pero je istega leta prejel Vinko Möderndorfer za komedijo Vaja zbora. Natečaj je od leta 2006 bienalni. Na 1. Dnevih komedije sta bili podeljeni nagradi za žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta, leto za tem še žlahtna komedija po izboru občinstva, na 6. Dnevih komedije nagrada žlahtni režiser, na 12. Dnevih komedije leta 2003 pa je začela strokovna žirija 30. DNEVI KOMEDIJE podeljevati še nagrado žlahtna komedija – in tako je ostalo vse do danes. Kot častna pokroviteljica nas že vsa leta finančno podpira Mestna občina Celje. Ministrstvo za kulturo pa v vseh tridesetih letih festivala ni prepoznalo kot enega izmed pomembnih slovenskih gledaliških festivalov in ga finančno ni pripravljeno podpreti. Vseeno smo prepričani, da je festival komedije v slovenskem gledališkem prostoru nujen in da z natečajem za žlahtno komedijsko pero spodbujamo razvoj izvirne slovenske komedije, zato se trudimo festival izpeljati čim bolje tudi v finančno nevzdržnih razmerah. Prvič sem kot selektorica oblikovala 19. Dneve komedije leta 2010, letos ob 30. rojstnem dnevu festivala pa program oblikujem desetič. 29. Dneve komedije, ki jih je oblikovala dramaturginja Alja Predan, smo načrtovali marca 2020, takrat pa je bila razglašena epidemija in namesto festivala se je zgodilo popolno zaprtje države. Tako smo 29. Dneve komedije v nekoliko okrnjenem programu izpeljali šele več kot leto dni kasneje. Zato jubilejni 30. festival prinaša dvoletni pregled slovenske gledališke produkcije: na festival so bile prijavljene vse komedije iz let 2020 in 2021. Prijavljenih 21 predstav je za dvoletno komedijsko produkcijo na prvi pogled malo, vendar se moramo spomniti, v kakšnih okoliščinah so nastajale predstave v tem obdobju. Gledališča so bila v letu 2020 zaprta od sredine marca do začetka junija in spet od oktobra vse do maja 2021. UVODNIKI V tem času smo bili na čakanju, delali smo pod nemogočimi omejitvami, bili smo v karanteni, zbolevali, gledališke predstave so se selile na splet, ne toliko zaradi smiselnosti takega početja kot zaradi nuje upravičiti svoj obstoj ter zaradi strahu in panike ob misli, kakšna bo prihodnost gledališča. Kot posledica epidemije nas je najhuje prizadela odsotnost občinstva. V prazni gledališki dvorani se ne more zgoditi gledališka predstava. Šele v prisotnosti občinstva se zgodi pravo gledališče. Vsa igralčeva bit je osredotočena na trenutek srečanja s publiko. Vaje za gledališko predstavo so za igralca predpriprava, tako kot je za športnika trening. Igralci in igralke pa zares zaživijo šele pred gledalkami in gledalci. Isto velja za predstavo. Gledališka predstava v vsej svoji polnosti zaživi šele ob interakciji z občinstvom in komedija je gotovo tista zvrst, ki jo je odsotnost publike najbolj prizadela. Komedija se ne more razživeti v spletnem prenosu, ne more se razbohotiti v vsej žlahtnosti ob napol prazni dvorani, saj se tudi občinstvo ne more sprostiti in se neobremenjeno prepustiti smehu, če v predstavi ne more sodelovati kot skupina, ampak se sliši posamičen smeh. Igralci in igralke pogrešajo obraze, ki so jih prej lahko v obrisih slutili in zaznali v dvorani, zdaj pa so nasmehi skriti pod maskami. Vse to so pač dejstva, ki vplivajo na življenje komedije danes. In ko se na komedijsko produkcijo zadnjih dveh let ozrem s tega zornega kota, sem z njo zadovoljna. Med 7 21 prijavljenimi komedijami je kar 13 slovenskih komedijskih novitet, kar je absoluten rekord festivala. V program sem uvrstila 9 tekmovalnih predstav, od teh 6 krstnih uprizoritev slovenskih komedijskih predlog, kar se še ni zgodilo, ena predstava je sodobna dramatizacija slovenske klasike, 5 komedij so zrežirale režiserke; tako režiserji kot režiserke pripadajo mlajši in srednji generaciji. Zato si upam optimistično zaključiti, da je na polje slovenske gledališke komedije v slabih časih zapihal svež veter. Ena komedija je nastala po klasiki, druge pa slonijo na sodobnih besedilih, sodobnem in svežem branju ali novitetah in pod komičen drobnogled postavljajo teme, ki niso nujno rezervirane samo za komično obravnavo. Odlika večine uvrščenih komedij je satira in odkrita družbena kritika. Komedije ponujajo kritičen pogled na sodoben trenutek, ne ukvarjajo se toliko z medosebnimi odnosi, temveč smešijo, kritizirajo in razgaljajo družbene fenomene in anomalije. Niso prijazne komedije, ki želijo ugajati, biti nežne in nasmejati, ampak so ostre, neprizanesljive, nesramne, včasih celo neprijetne, predvsem pa iskrene. Kot je za komedijo nujno, je v središče postavljen človek v vsej svoji banalnosti, majhnosti, grdosti in omejenosti. Mogoče prav mladost avtorjev besedil in režiserjev vpliva na njihovo angažiranost in odločnost. Na njihovo odločitev, da je čas, da se nehajo sprenevedati in se delati, da je vse v redu. Kot bi se njihov pogled na svet v kriznih 8 razmerah izostril in je odpadel ves rožnati balast »saj bo«, s katerim smo se še do nedavnega slepili. Tako pisci besedil kot režiserji namreč ugotavljajo, da »ne bo«. Še vedno je veliko ali vsaj dovolj življenja pred njimi, da si prizadevajo za drugačen svet in nam nastavljajo duhovito, a kritično ogledalo. Čeprav se zdi, da je razlogov za smeh malo in da je vrag že zdavnaj odnesel šalo, nas vabijo, da se skupaj z njimi nasmejimo, namuznemo, osramočeno planemo v krohot, kadar je zadrega prehuda, in ne nazadnje, da na vse slabo, kar nas obkroža, pogledamo s komične plati. Glasbeno-gledališka predstava Bodi gledališče! s podnaslovom Zadnja generalka za premiero proslave zamujenega jubileja ob slavnostni sedemdesetletnici našega gledališča lani ... z gosti Branka Završana in ansambla je poklon vsem gledališkim ustvarjalcem, publiki in gledališču samemu, je grenko-sladek, humorno ciničen pogled na gledališko življenje s parodičnimi songi, ki nas nasmejejo in hkrati kritično zbodejo. Krstna uprizoritev. Dogajanje satirične drame Nova rasa Matjaža Zupančiča je sicer postavljeno v čas nacizma, ko znanstvenik konstruira monstruozni bitji, moškega in žensko, ki se bosta plodili in začeli novo raso, avtor pa nas obenem opozarja na podobnosti z današnjim časom – rasizem, šovinizem in ksenofobija so še vedno vsepovsod. Krstna uprizoritev. Slovenska glasbena komedija Jureta Karasa Čudovita se ukvarja z eno največjih težav sodobnega življenja, 30. DNEVI KOMEDIJE osamljenostjo, in poskuša najti razloge za smeh v žalostnih trenutkih življenja. Krstna uprizoritev. Grenko-sladka komedija Paloma Brine Klampfer in Kaje Blazinšek pripoveduje zgodbo o tovarni higienskega papirja in njenih zaposlenih ter odpira širša družbena vprašanja o tem, kako veliki politični projekti vplivajo na življenje malega človeka. Krstna uprizoritev. Satirična igra Pojedina pri Trimalhionu po motivih Petronijevega Satirikona je sestavljena iz dveh na videz popolnoma različnih delov, povezujeta pa ju vprašanji: kje so meje naše ubogljivosti, pokornosti in vodljivosti ter ali je sploh kakšna razlika med sužnjelastništvom in današnjo kapitalistično družbo. Krstna uprizoritev. Absurdno tragična komedija o norostih našega časa Pošta Roka Vilčnika rokgreja je zgodba o nezmožnosti sprememb, o ljudeh, ki so obtičali v času, ki ga je povozilo medmrežje, pošta je pozabljen prostor, kjer trčita analogni in digitalni svet. Krstna uprizoritev. Francoska črna komedija Škorpijon Véronique Olmi se ukvarja z rasizmom, ksenofobijo in sovražnim govorom, ki je v naši družbi sprejet kot standard, ki ga je pogosto nemogoče sankcionirati in nas pripravi do smeha – in to takrat, ko bi sami zase mislili, da se ne bomo smejali. Prva slovenska uprizoritev. Komedija Slamnik Eugèna Labicha velja za francosko klasiko, ki mojstrsko prepleta vodvil in dobro narejeno igro, tokratna uprizoritev pa v ospredje postavlja suverene ženske like kot znanilce osvobojene ženske. Lepa povest UVODNIKI iz stare zgodovine Kozlovska sodba v Višnji Gori prinaša svežo dramatizacijo Jurčičeve klasike in je sicer namenjena mlajšemu občinstvu, vendar je uprizoritvi uspelo duhovito in satirično ost izostriti do te mere, da se ob slabostih in neumnostih, ki so gonilo življenja v majhni skupnosti, zabavajo tudi odrasli. Krstna uprizoritev. Za zaključek pa se bomo ponovno nasmejali ob komediji v prostem slogu Spet Toš našega starega znanca, najbolj gostobesednega Ptujčana, Tadeja Toša. Z veseljem in nestrpnostjo vas vabim na 30. Dneve komedije, da skupaj zavzamemo komično distanco in se nasmejimo vsemu, nad čimer se v vsakdanjem življenju, ko gledamo od blizu, lahko samo še zjokamo. 9 STROKOVNA ŽIRIJA IN NAGRADE 12 Tina Mahkota Kaja Novosel prevajalka dramaturginja in kritičarka Tina Mahkota je prevajalka iz angleščine in nemščine. Poleg sodobnih proznih del najraje prevaja za gledališče. Prevedla je skoraj sedemdeset dram. Številne uprizoritve, pri katerih je sodelovala kot prevajalka, so bile nagrajene na slovenskih in mednarodnih gledaliških festivalih. Leta 2010 je na festivalu Borštnikovo srečanje prejela nagrado Dominika Smoleta za prevod in jezikovno adaptacijo drame Od blizu Patricka Marberja. Leta 2013 je prejela Sovretovo nagrado za prevod Dublinčanov Jamesa Joycea. Kaja Novosel je dramaturginja in kritičarka, ki trenutno zaključuje magistrski študij Dramaturgije in scenskih umetnosti na UL AGRFT. V času študija je sodelovala pri več uprizoritvah kot asistentka dramaturgije, njena besedila pa so bila nekajkrat bralno uprizorjena. Za svoje diplomsko delo Moja polja, polna sreče je prejela akademijsko Prešernovo nagrado, za scenarij Za naju pa Grossmannovo nagrado 2020. Piše dramska besedila in radijske igre, ki so bile uprizorjene na Radiu Slovenija, za portal Kritika pa piše gledališke in radijske kritike. 30. DNEVI KOMEDIJE STROKOVNA ŽIRJA 13 Peter Petkovšek gledališki režiser Nagrade po presoji strokovne žirije ANTKA J I D E NA KOM ŽLAHT Po diplomi iz komparativistike in francoščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani se je šolal še v Londonu na Royal Academy of Dramatic Art (MA Text and Performance) in v New Yorku na univerzi Columbia, kjer je dokončal magisterij gledališke režije. ŽLAHTNI KOMEDIJANT S predstavo Klinc v celjskem gledališču se je uspešno predstavil na slovenskih odrih. Ukvarja se tudi s pisanjem, obenem pa na univerzi v Leedsu v Angliji opravlja doktorski študij o performativnih reakcijah na podnebne spremembe in medkulturnem dialogu kot generatorju novih družbenih paradigem. ŽLAHTNI REŽISER ŽLAHTNA K OMEDIJA Nagrade po izboru občinstva Občinstvo bo vsak večer izbralo komedijantko ali komedijanta večera. Z ocenami od 1 do 5 bo vsak večer ocenjevalo predstave v tekmovalnem programu. Predstava, ki bo imela na koncu festivala najvišjo oceno, bo razglašena kot najboljša predstava. 14 30. DNEVI KOMEDIJE NAGRADE NT_KA KOMEDIJA A VEČER NAJBO PREDSTLJŠA AVA 15 FESTIVALSKI PROGRAM otvoritev festivala torek Branko Završan in ansambel torek 19.30 Slovensko ljudsko gledališče Celje režiserka Ivana Djilas BODI GLEDALIŠČE! 22. marec Rok Vilčnik rokgre 19.30 Drama SNG Maribor režiser Juš A. Zidar sreda Matjaž Zupančič sreda Véronique Olmi 19.30 SNG Drama Ljubljana režiser Matjaž Zupančič 19.30 SNG Drama Ljubljana režiserka Nina Šorak četrtek Jure Karas četrtek Eugène Labiche 19.30 Slovensko stalno gledališče Trst, SiTi Teater BTC režiserka Tijana Zinajić 19.30 Mestno gledališče ljubljansko režiser Diego de Brea sobota Brina Klampfer, Kaja Blazinšek petek Josip Jurčič 15. marec 16. marec 17. marec 19. marec 19.30 ponedeljek 21. marec 19.30 23. marec NOVA RASA ČUDOVITA 24. marec 25. marec PALOMA Slovensko mladinsko gledališče, AGRFT in društvo KUD režiserka Brina Klampfer Po motivih Petronijevega Satirikona POJEDINA PRI TRIMALHIONU 19.30 POŠTA ŠKORPIJON SLAMNIK KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI Slovensko ljudsko gledališče Celje režiser Luka Marcen sobota 26. marec 19.30 Slovensko mladinsko gledališče režiserka Bojana Lazić Tadej Toš SPET TOŠ zaključek festivala in podelitev nagrad Gledališče si pridržuje pravico do spremembe programa. 18 30. DNEVI KOMEDIJE FESTIVALSKI PROGRAM 19 c la are 15.otm festiva voritev torek • 19.30 1 ur a 40 minut Z veseljem zapišem, da je Bodi gledališče! poln, pameten, zabaven in prazničen gledališki dogodek. — Petra Vidali, Večer avtor besedil songov BRANKO ZAVRŠAN režiserka IVANA DJILAS dramaturginja ALJA PREDAN kostumografinja JELENA PROKOVIĆ avtorji glasbenih aranžmajev BLAŽ CELAREC, ŽIGA GOLOB, UROŠ RAKOVEC, BRANKO ZAVRŠAN korepetitor IZTOK KOCEN koreograf ŽELJKO BOŽIĆ nastopajo BRANKO ZAVRŠAN LUCIJA HARUM LUČKA POČKAJ TANJA POTOČNIK ŽAN BRELIH HATUNIĆ DAMJAN M. TRBOVC glasbeniki BLAŽ CELAREC (bobni) ŽIGA GOLOB (kontrabas) UROŠ RAKOVEC (kitara) lektor JOŽE VOLK oblikovalca svetlobe IVANA DJILAS, UROŠ GORJANC Branko Završan in ansambel SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Zadnja generalka za premiero proslave zamujenega jubileja ob slavnostni sedemdesetletnici našega gledališča lani ... z gosti krstna uprizoritev BODI GLEDALIŠČE! 20 Glasbeno-gledališka predstava, ki se poklanja častitljivim sedemdesetim letom Gledališča Celje, njegovemu delovanju, gledališkim ustvarjalcem in občinstvu, temelji na kakovostnih besedilih, dobri glasbi in humorju ter v ospredje postavlja igralce in glasbenike. Članom celjskega igralskega ansambla so se na odru pridružili uveljavljeni slovenski glasbeniki kontrabasist Žiga Golob, tolkalec Blaž Celarec in kitarist Uroš Rakovec. Na znane slovenske in svetovne komade je Branko Završan napisal nova parodična besedila, ki nas nasmejejo, kdaj pa kdaj pa tudi kritično zbodejo. Petnajst duhovitih in parodičnih songov se pokloni celjskemu gledališču, igralcem in vsem zaposlenim, občinstvu, gledališkim žanrom nasploh in komediji posebej, razkriva gledališki vsakdan ter intimne in včasih banalne zagate umetniškega ustvarjanja. Gledališče smo ljudje, na odru in v dvorani! Na fotografiji: Blaž Celarec, Branko Završan, Žiga Golob, Uroš Rakovec 30. DNEVI KOMEDIJE TEKMOVALNI PROGRAM 21 16. marec sreda 195.30 m0inut 1 ura Menim, da je Nova rasa eden mojih najbolj radikalnih tekstov. Gojim upanje, da ne zato, ker se na odru sekajo glave in se režejo udi. — Matjaž Zupančič režiser MATJAŽ ZUPANČIČ dramaturginja DARJA DOMINKUŠ scenografinja JANJA KORUN kostumografinja BJANKA ADŽIĆ URSULOV koreografinja SINJA OŽBOLT oblikovalec zvoka VANJA NOVAK igrajo Viktor Karlstein BOJAN EMERŠIČ Sturmführer JURIJ ZRNEC Marcelo, Markus SAŠA TABAKOVIĆ Karolina, Helga, Hajdi BARBARA CERAR Führer Gregor ALEŠ VALIČ oblikovalec luči ANDREJ HAJDINJAK lektor JOŽE FAGANEL asistent režiserja (študijsko) BOR RAVBAR asistentka dramaturginje (študijsko) ZALA NORČIČ Matjaž Zupančič NOVA RASA SNG DRAMA LJUBLJANA satirična drama krstna uprizoritev Dva mlada slikarja, Adolf Hitler in Viktor Karlstein, se želita vpisati na Akademijo lepih umetnosti na Dunaju, ampak jima ne uspe. Leta 1944 sta oba v Berlinu. Hitler je medtem postal führer, Karlstein pa njegov znanstvenik, ki za potrebe Wehrmachta konstruira novi monstruozni bitji, moškega in žensko. Dve telesi, po njegovih algoritmih nadčloveka z multiplicirano močjo, ki se bosta plodili in začeli novo raso. Markus in Heidi bosta postala zmagovito orožje, saj nacisti izgubljajo na vseh frontah. Hkrati pa sta tudi Viktorjevo umetniško delo. Njegov odgovor na izrojeno abstraktno umetnost. Da bi se eksperiment posrečil, morajo biti deli teles, ki sestavljajo novi kreaturi, arijskega porekla. Predvsem je treba iz uporabnega materiala izločiti najnevarnejše: žide, homoseksualce, cigane … Ampak tukaj nastopi težava, s katero se sooči Karlstein: v Berlinu leta 1944 čistega »arijskega materiala« namreč ni več na pretek in lahko se zgodi tudi usodna napaka … Na fotografiji: Barbara Cerar, Jurij Zrnec, Aleš Valič, Bojan Emeršič, Saša Tabaković 22 30. DNEVI KOMEDIJE TEKMOVALNI PROGRAM 23 arec 17. m četrtek 19.30 1 ur a 15 minut Da najdemo smeh v tragediji in pesem v navadnosti vsakdanjika. Ker smo vsi v istem zosu. In bolje, kot da je vsak zase sam v njem, je to, da smo v njem vsak zase – skupaj. — Jure Karas režiserka TIJANA ZINAJIĆ kostumograf MATIC HROVAT scenografinja NEŽA ZINAJIĆ koreografinja ANJA MÖDERNDORFER glasbenik in korepetitor JOŽI ŠALEJ lektorica Barbara Rogelj igrajo Vita VESNA PERNARČIČ Alen PRIMOŽ FORTE Nataša TINA GUNZEK Tomaž FRANKO KOROŠEC Nika URŠKA BRADAŠKJA glasbenik JOŽI ŠALEJ (klavir) Jure Karas ČUDOVITA SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST, SITI TEATER BTC glasbena komedija krstna uprizoritev Režiserka Tijana Zinajić je zapisala, da je Čudovita zgodba o osamljenih ljudeh in njihovih čudnih svetovih. Glavna junakinja Vita živi sama v svojem fantazijskem svetu. Čudaška je že po naravi, poleg tega jo je tudi življenje postavilo pred težko preizkušnjo. Sama je tudi, ko je v družbi. Člani njene družine naj bi imeli »tam zunaj« bolj »normalno« življenje. Božično družinsko srečanje je zrcalo današnje družbe. Vita je s svojo zunanjo ekstravagantnostjo pod drobnogledom, v resnici pa so vsi resnično in kronično sami. Zdi se, da je samota eden od simptomov sveta, ki prihaja. Ko se v letnem družinskem ritualu za Vitino mizo sreča družina, se začne Vitin fantazijski svet krhati. Površinski vljudnostni pogovor kmalu zamre in na dan pricurljajo grenka resničnost, zamere, razočaranja in neuresničene možnosti, pa tudi resnica, pobotanje, ljubezen in iskrenost. Ne nazadnje je le božič, čas za veselje in majhne čudeže. Na fotografiji: Franko Korošec, Vesna Pernarčič, Tina Gunzek, Primož Forte, Urška Bradaškja 24 30. DNEVI KOMEDIJE TEKMOVALNI PROGRAM 25 19. mare c sobota 19.30 t 1 ura 40 minu Aktual(istič)ni komad današnjega časa o preteklih bliščih in bedah nekdaj velike fabrike in malega kraja ... — Melita Forstnerič Hajnšek, Večer režiserka, avtorica ideje in koncepta, glasbena opremljevalka BRINA KLAMPFER dramaturginja KAJA BLAZINŠEK scenografa ZALA PRIVŠEK, ALEKSANDER VUJOVIĆ kostumografinja SARA SMRAJC ŽNIDARČIČ koreograf SEBASTJAN STARIČ oblikovalec svetlobe LIAM HLEDE lektorica METKA DAMJAN svetovalka za dramsko pisanje SIMONA SEMENIČ pomočnik pri zasnovi dramskega besedila ALEKSANDER VUJOVIĆ Brina Klampfer, Kaja Blazinšek PALOMA igrajo Direktor, Poročeni delavec DARIO VARGA Tajnica, Delavka ROMANA ŠALEHAR Tovariš, Delavec IZTOK DRABIK JUG Potnica, Delavka TAMARA AVGUŠTIN Umetnik, Delavec STANE TOMAZIN Čistilka, Poročena delavka DRAGA POTOČNJAK glasbeniki TADEJ ČAUŠEVIĆ (bobni) LIAM HLEDE (kitara) MARIJAN SAJOVIC (bas kitara) Duhovita, grenko-sladka uprizoritev se naslanja na zgodbo o tovarni Paloma – Sladkogorska, ki je proizvajala higienski papir za vso nekdanjo Jugoslavijo in ki je pravzaprav razlog, da se je okoli nje razvilo naselje. Mlada ekipa ustvarjalcev se je lotila razmisleka o nostalgičnosti za socialističnim obdobjem, za spominom, vpisanim v generacije, ki so ga okusile, in tiste, ki ga niso – ali predstava o nekdanjih »boljših« časih temelji na resničnosti ali je vse skupaj le utvara? Intimne zgodbe krajanov, iz katerih izhaja, pa hkrati odpirajo vrsto širših družbenih tem: Kako so politični projekti izgradnje krajev vplivali na življenja ljudi? Kakšna je v takem kontek­ stu usoda malega človeka? Kako s tem shajati danes? Besedilo spretno in duhovito pripoveduje zgodbo preteklosti, obenem pa nas ves čas nevsiljivo nagovarja, naj vlečemo vzporednice s sedanjostjo. Ne govori le o Sladkem Vrhu, Sloveniji in Evropi, ampak predvsem o človeku. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE, AGRFT IN DRUŠTVO KUD komedija krstna uprizoritev produkcija magistrskega programa Gledališka režija Na fotografiji: Stane Tomazin, Tamara Avguštin, Dario Varga, Iztok Drabik Jug, Romana Šalehar, Draga Potočnjak 26 30. DNEVI KOMEDIJE TEKMOVALNI PROGRAM 27 areek c 21. om lj nede p 19.30 40 1 ura minut Z današnjega vidika in zunaj konteksta rimske zgodovine imamo lahko Satirikon za sliko sužnjelastniške dobe, pa tudi za kritiko moderne kapitalistične družbe. — Radmila Šalabalić, v gledališkem listu režiserka BOJANA LAZIĆ avtor priredbe besedila in dramaturg SLOBODAN OBRADOVIĆ scenografinja ZORANA PETROV kostumografinja MAJA MIRKOVIĆ skladatelj VLADIMIR PEJKOVIĆ koreograf DAMJAN KECOJEVIĆ svetovalka za jezik MATEJA DERMELJ prevajalka po srbskem prevodu Radmile Šalabalić SONJA DOLŽAN oblikovalki svetlobe BOJANA LAZIĆ, ZORANA PETROV oblikovalec zvoka SILVO ZUPANČIČ igrajo Maja Kurtz Padiwyack DAŠA DOBERŠEK Jure Čerin IVAN GODNIČ Marko Aleksić KLEMEN KOVAČIČ, k. g. Hedvika Škof JANJA MAJZELJ Iva Hana Bogataj ANJA NOVAK Miro Bernjak IVAN PETERNELJ Luka Smrtnik ROBERT PREBIL Danilo Marusig MATEJ RECER Carmen Frfole ROMANA ŠALEHAR Daniele Nikolovski VITO WEIS oblikovalka maske NATHALIE HORVAT Po motivih Petronijevega Satirikona POJEDINA PRI TRIMALHIONU SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE satirična igra krstna uprizoritev Trimalhionova pojedina (Cena Trimalchionis) je največji ohranjeni del obsežnega rokopisa Satirikon, ki ga pripisujejo Petroniju, uglednemu patriciju in intelektualcu, eni od žrtev Neronove tiranije. Predstava je razdeljena na dva dela, ki se formalno in vsebinsko razlikujeta, vendar se ukvarjata z isto temo, mejami poslušnosti. Prvi del predstave se dogaja v prvem stoletju našega štetja v neki rimski koloniji, na primer v Emoni, na pojedini pri Trimalhionu. Gostitelj je novopečeni bogataš, ki je bil še do včeraj suženj in je danes sinonim za dekadenco, razkošje, pogoltnost in nebrzdan užitek. In kako torej, ko je vse narobe, nekemu »pomembnemu« gostitelju, temu Trimalhionu, bogatunu in prascu, pojasniti, da je prasec. Drugi del se dogaja prav med predstavo Pojedina pri Trimalhionu, ko si ustvarjalci zastavljajo vprašanje o svoji lastni poslušnosti, ko delajo v gledališču in sodelujejo v procesu priprave te ali katere koli druge uprizoritve. Je gledališče res »polje svobode«? Na fotografiji: Romana Šalehar, Anja Novak, Klemen Kovačič, Vito Weiss, Robert Prebil 28 30. DNEVI KOMEDIJE TEKMOVALNI PROGRAM 29 22. marec torek 191.03m0inut 1 ura Trije poštni uslužbenci preigravajo iste komične situacije, ki se med seboj razlikujejo le po zahtevah stranke, ki se vsakokrat pojavlja v drugačni vlogi. — Rok Vilčnik rokgre režiser JUŠ A. ZIDAR scenograf in oblikovalec svetlobe BRANKO HOJNIK kostumografinja TINA BONČA skladatelj JURIJ ALIČ svetovalec za gib GREGOR LUŠTEK igrajo Žunko ŽAN KOPRIVNIK Koritnik BLAŽ DOLENC Dellarea GREGOR PODRIČNIK, k. g. Stranka MINCA LORENCI lektorica MOJCA MARIČ asistentka scenografa (študijsko) NIKA CURK Rok Vilčnik rokgre POŠTA Dogajanje je postavljeno na poštni urad, ki je včasih služil kot komunikacijski center, danes pa je samo še člen v verigi prenasičene potrošniške obsedenosti. Absurdna tragična komedija med drugim razmišlja o času, ki na poštnem uradu na koncu sveta teče počasneje. Spremenjeno delovanje »merilca« se je zgodilo ob transformiranem življenju novodobnih uporabnikov časa in prostora. Čas v kibernetičnem prostoru teče hitreje kot v resničnosti, prostori, kjer se je včasih komuniciralo, so pozabljeni, ljudje, ki so se družili in povezovali, so »odklopljeni« od sveta in priklopljeni na splet. Zgodba na intimni ravni pripoveduje o posameznikih, ki živijo v frustrirajoči stvarnosti in edino, kar jim ostane in s čimer se hranijo, je hrepenenje po nekem drugem življenju. Je zgodba o tem, kako nam življenje odteka v iskanju hipnih rešitev, da bi začasno osmislili temeljno nezadovoljnost s stvarnim v čakanju na neko drugačno življenje nekoč. DRAMA SNG MARIBOR absurdno tragična komedija o norostih našega časa krstna uprizoritev Na fotografiji: Žan Koprivnik, Blaž Dolenc, Minca Lorenci 30 30. DNEVI KOMEDIJE TEKMOVALNI PROGRAM 31 23. marec sreda 19.03m0inut 1 ura 4 To naselje je načeloma zelo mirno, zelo čisto – cel jug je načeloma zelo miren: raj za upokojence … dokler ne zapiha veter. — Hélène prevajalec Primož Vitez režiserka Nina Šorak dramaturg Rok Andres scenograf Branko Hojnik kostumografinja Tina Pavlović avtor glasbe Laren Polič Zdravič avtorica videa Vesna Krebs igrajo Claude, mama, okrog 60 let SAŠA PAVČEK Paul, oče, ista starost BOJAN EMERŠIČ Hélène, njuna hči, 30 let IVA BABIĆ Jules N'Diaye, priseljenski (senegalski) delavec, okrog 40 let SAŠA TABAKOVIĆ oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš lektorica Klasja Kovačič Véronique Olmi SNG DRAMA LJUBLJANA La Jouissance du scorpion črna komedija prva slovenska uprizoritev ŠKORPIJON Družinsko kosilo, ko hči iz mesta pride na obisk k staršem na podeželju. Izhajajoč iz družinske intime in medsebojnih odnosov besedilo odpira teme, ki so v družbi čedalje bolj prisotne: ksenofobijo, fašistoidno ozkoglednost, nesprejemanje drugačnega. Avtorica subtilno izrisuje na videz zelo normalne like, ki so globoko v sebi prežeti s strahom. Ogroža jih že najbližji sosed, nikakor ne najdejo miru in se tolažijo s tožarjenjem in grožnjami. Glavna tema uprizoritve je ksenofobija. Strah pred vsem, kar je tuje, se v posamezniku, ki se zapira v svoj lastni svet, vsak dan stopnjuje. Strah pred izstopom iz hiše prerašča v paničen strah pred drug(ačn)im. Ko svet opazujemo skozi okno, ko je edini stik z zunanjostjo televizijski sprejemnik, se naš pogled zelo hitro zoži, strah pred vsem tujim pa dobi zelo dobre pogoje in se razrašča brez ovir. Odsotnost empatije in fanatizem, ki ju ta strah poraja, sta stanje duha, v katerem je videz pomembnejši od resnice. Na fotografiji: Iva Babić, Saša Pavček, Bojan Emeršič, Saša Tabaković 32 30. DNEVI KOMEDIJE TEKMOVALNI PROGRAM 33 24. marec četrtek 191.03m0inut 1 ura Labiche se torej igra s podobo mode, ki prinaša vsaj podton ženske svobode, tako socialne kot seksualne. — Peter Petkovšek, v gledališkem listu prevajalka, avtorica priredbe in dramaturginja EVA MAHKOVIC režiser in scenograf DIEGO DE BREA kostumograf LEO KULAŠ lektorica BARBARA ROGELJ oblikovalec svetlobe ANDREJ KOLEŽNIK oblikovalec zvoka SAŠO DRAGAŠ igrajo Fadinard JAKA LAH Hélène JANA ZUPANČIČ Anaida TJAŠA ŽELEZNIK Nonancourt JOŽEF ROPOŠA Tardiveau, Beauperthuis UROŠ SMOLEJ Vezinet GAŠPER JARNI Klara LENA HRIBAR ŠKRLEC Baronica de Champigny JUDITA ZIDAR Bobi MATIC LUKŠIČ Emil TOMO TOMŠIČ Felix BORIS KERČ Ahil de Rosalba MARIO DRAGOJEVIĆ, k. g. Virginija KLARA KUK Eugène Labiche MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Un Chapeau de paille d'Italie komedija SLAMNIK Premožni in zaželeni samski moški Fadinard je tik pred poroko s Heleno, hčerko predmestnega vrtnarja Nonancourta. Nevesta je s kočijami, polnimi poročnih gostov, že na poti na poroko. Na žalost je Fadinardov konj na poti domov ravnokar pojedel modni damski slamnik, ki ga je našel obešenega na grmu. Slamnik je bil last poročene mlade ženske Anaide, ki se je za grmom skrivala z ljubimcem Émilom. Anaida, ki bi rada ohranila svoje dobro ime, od Fadinarda zahteva nov slamnik, češ da je njen mož zelo ljubosumen in ga bo zanimalo, kam je izginil njen dragi italijanski klobuk. Ko Fadinard ravno odide na misijo »slamnik«, se pripelje Helena z gosti. Fadinard ima pri iskanju klobuka veliko težav. Najprej obišče oblikovalko klobukov, svojo bivšo ljubico Klaro, potem snobovsko baronico, sledi ga vodijo še globlje v zamotane ulice Pariza, od ženske do ženske, od enega do drugega družbenega sloja, poročna procesija (in nevesta) pa mu je ves čas za petami … Na fotografiji: Jožef Ropoša, Jana Zupančič, Klemen Kovačič 34 30. DNEVI KOMEDIJE TEKMOVALNI PROGRAM 35 25. marec petek 19.30inut 1 ura 10 m Celjska uprizoritev je prava parada dvoličnosti, kjer so v resnici vsi bolj krivi kot ubogi kozel /…/ Uprizoritev si zato ne zasluži le mlade publike, ampak tudi oko in uho odraslih. — Vilma Štritof, Radio Slovenija 1 avtorja dramatizacije TATJANA DOMA, LUKA MARCEN avtorica besedil songov SAŠA ERŽEN režiser LUKA MARCEN dramaturginja TATJANA DOMA scenografinja SARA SLIVNIK kostumografinja ANA JANC avtor glasbe in korepetitor MITJA VRHOVNIK SMREKAR igrajo Pavla Zaropotala, županja mesta BARBARA MEDVEŠČEK Lukež Drnulja, nočni čuvaj URBAN KUNTARIČ Andraž Slamorezec, mestni svetovalec DAMJAN M. TRBOVC Starešina Žužnjal DAVID ČEH Starešina Gobežalka TANJA POTOČNIK koreografinja AJA ZUPANEC lektorja JOŽE VOLK, ŽIVA ČEBULJ oblikovalec svetlobe ANDREJ HAJDINJAK Josip Jurčič KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI 36 SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE lepa povest iz stare zgodovine krstna uprizoritev 30. DNEVI KOMEDIJE asistentka koreografinje LARA EKAR GRLJ oblikovalec in izdelovalec kozlovskih glav GREGOR LORENCI Na fotografiji: Barbara Medvešček, Žan Brelih Hatunić, David Čeh, Tanja Potočnik, Filip Mramor, Urban Kuntarič TEKMOVALNI PROGRAM Tokratna dramatizacija je poklon Jurčičevemu pripovednemu mojstrstvu. Zgodba z na videz preprostim zapletom v dramatizaciji prerašča v pravo kriminalko, katere gonilo je veselje do prepiranja. Kaj je vzrok prepira, se nihče od udeležencev ne spomni več dobro, pravzaprav ima vsak svoj razlog za prepir – oziroma morda sploh ni več važno. Dramatizacija se ukvarja z rekonstrukcijo spomina in zgodbe, ki se ob novih in novih podatkih, ki isti dogodek kažejo iz različnih perspektiv, ves čas spreminja in obrača na glavo. Kaj je laž in kaj resnica? Komu sploh lahko verjamemo, če pa vsi lažejo? Sodna dvorana tako postaja gledališče, cirkus in kabaret, v katerem višnjanski »modrijani« predstavljajo svoja stališča. Kaj pa, če se oglasi sam kozel in pove svojo plat zgodbe? Satirična humoreska izredno duhovito in pronicljivo spregovori o odnosih v majhni skupnosti, o podkupljivosti, tožarjenju, obračanju po vetru in koristoljubju. Človeška neumnost, omejenost in hibe se do danes niso spremenile. 37 refecstivala a m 26a •.zakljuečvenkagrad 19.30 Ste pripravljeni na najhitreje govorečega in najbolj gostobesednega Ptujčana, ki vas bo nasmejal do solz? t it soboin podel V stand up me je potegnila beseda up, v tem tujem izrazu se mi je zdela domača in privlačna. Up je stanje duha, ko se vidi možnost za rešitev, ko se zaželeno kaže mogoče in dosegljivo. Upati si upati, nikakor obupavati in obupati. Molière je rekel, da je življenje tragedija za tiste, ki čutijo, in komedija za tiste, ki mislijo. Pridite, upajmo v prostem slogu. Tadej Toš SPET TOŠ Freestyle comedy show Na fotografiji: Tadej Toš 38 30. DNEVI KOMEDIJE TEKMOVALNI PROGRAM 39 VSTOPNICE IN ABONMAJI Vpis abonmajev 1.–5. 3. 2022 Od torka, 1. 3., do vključno sobote, 5. 3. 2022, lahko vpišete enega od petih festivalskih abonmajev: • 1. mali abonma (3 predstave, 40 €) • 2. mali abonma (3 predstave, 40 €) • 3. mali abonma (3 predstave, 40 €) • srednji abonma (6 predstav, 70 €) • veliki abonma (9 predstav, 110 €) Posameznih predstav med abonmaji ni mogoče menjati. Prodaja za izven 7.–26. 3. 2022 Vstopnice za izven bodo na voljo po končanem vpisu abonmajev, od ponedeljka, 7. 3., do sobote, 26. 3. 2022. Cena posamezne vstopnice je 20 € v parterju in na balkonu. Vstopnic ne bo mogoče menjati. FESTIVALSKI ABONMAJI 40 € 40 € 40 € 70 € 110 € 1. MALI 2. MALI 3. MALI SREDNJI VELIKI ✓ ✓ abonma abonma abonma abonma abonma TOREK, 15. 3. Bodi gledališče! ✓ SREDA, 16. 3. Nova rasa ✓ ✓ ČETRTEK, 17. 3. Čudovita ✓ ✓ ✓ ✓ ✓ SOBOTA, 19. 3. Paloma ✓ PONEDELJEK, 21. 3. Pojedina pri Trimalhionu ✓ ✓ TOREK, 22. 3. Pošta ✓ ✓ ✓ ✓ ✓ SREDA, 23. 3. Škorpijon ✓ ČETRTEK, 24. 3. Slamnik ✓ ✓ PETEK, 25. 3. Kozlovska sodba v Višnji Gori ✓ ✓ ✓ SOBOTA, 26. 3. Spet Toš 42 30. DNEVI KOMEDIJE ✓ VSTOPNICE IN ABONMAJI 43 ŽLAHTNO KOMEDIJSKO PERO Žlahtno komedijsko pero 2022 Strokovna žirija v sestavi Tina Kosi (predsednica), Tatjana Doma in Alja Predan (članici) je soglasno odločila, da nagrade žlahtno komedijsko pero 2022 ne podeli. Na razpis je prispelo 17 besedil, 4 besedila je žirija izločila zaradi nespoštovanja načela anonimnosti. Natečaj za žlahtno komedijsko pero 2024 Gledališče Celje razpisuje javni anonimni natečaj za izvirno slovensko komedijo z nagrado žlahtno komedijsko pero 2024. POGOJI ŽIRIJA • komedija mora biti napisana v sloven- Tričlansko žirijo imenuje Gledališče Celje. Žirija ne upošteva: • besedil, ki ne ustrezajo pogojem natečaja; • besedil, ki so bila že poslana na katerega koli od preteklih natečajev za žlahtno komedijsko pero; • nelektoriranih besedil. • • • • • • skem jeziku in ne sme biti objavljena ali uprizorjena; avtor_ica mora poslati tri izvode komedije pod šifro in zraven priložiti zaprto kuverto, označeno z isto šifro, v katero vloži list s svojimi podatki (ime in priimek, naslov, telefonska številka in elektronski naslov); pravico do krstne uprizoritve nagrajene komedije ima Gledališče Celje; nagrada ne pogojuje uprizarjanja; nagrada ne izključuje avtorskega honorarja; članstvo v žiriji izključuje možnost sodelovanja na natečaju; za izvirnost komedije moralno in pravno jamči avtor_ica. Prejetih besedil ne vračamo. Odločitev žirije bo objavljena v medijih. Nagrada bo podeljena na 32. Dnevih komedije 2024. 46 30. DNEVI KOMEDIJE ŽLAHTNO KOMEDIJSKO PERO NAGRADA Avtor_ica najboljše izvirne komedije prejme nagrado žlahtno komedijsko pero v višini 6.000,00 evrov bruto, ki jo podeljuje Mestna občina Celje. ROK ZA ODDAJO 30. SEPTEMBER 2023 poštni žig Svoje komedije pošljite na naslov: Slovensko ljudsko gledališče Celje Gledališki trg 5, 3000 Celje s pripisom »Za natečaj« 47 NAGRAJENCI 29. DNEVOV KOMEDIJE Žlahtna komedijantka MATEJA PUCKO Žlahtni komedijant Gorazd Žilavec za vlogo Aleksandra v komični drami Popolni tujci Tamare Damjanović po motivih istoimenskega filma v izvedbi Drame SNG Maribor Gorazd Žilavec natančno in dosledno gradi kompleksno vlogo Aleksandra v predstavi Popolni tujci. Njegov lik ponuja izigravanje situacijske komike, kar Gorazd vrhunsko izkoristi. Z avtentičnim občutkom za komično se odziva na nevzdržnost položaja, v katerega se zaplete njegov lik. Prepričljivo gradi večplasten odnos z ženo Marto, ki niha med naklonjenostjo in zamero, med odgovornostjo in krivdo, med videzom in resnico. Mateja Pucko za vlogo Marte v komični drami Popolni tujci Tamare Damjanović po motivih istoimenskega filma v izvedbi Drame SNG Maribor AVEC GORAZD ŽIL Mateja Pucko je vlogo Marte v predstavi Popolni tujci zgradila s pravo mero za komično in tragično obenem. S prefinjeno distanco ne olepšuje svoje vloge, tako da lahko opazujemo duhovito upodobitev dobre matere, žene, prijateljice. A Mateja s perfektno preobrazbo razvije še drugo plat Marte, ki razodene bistvo njenega problema. Briljira kot funkcionalna alkoholičarka, odlično obvladuje prostor, telo in misel. To je vrhunskost, ki nas nasmeje in hkrati pretrese. 50 Žlahtni režiser 30. DNEVI KOMEDIJE ART PRIMOŽ EK Primož Ekart za režijo namiznega muzikala Živela vulva! v izvedbi Zavoda Imaginarni in Mini teatra Ljubljana Primož Ekart kot režiser spretno preplete vse komponente gledališke uprizoritve. Duhovito in z raznolikimi režijskimi strategijami se loteva pretresljivo aktualne tematike vulve in njene vloge v zgodovini. Z režijo vzpostavi žensko moč in obenem razoroži moškega z resnico. V uprizoritvi se uspešno izogiba pastem stereotipov in gledalcu in gledalki omogoči, da vstopita v skupnost, ki se zavzema za enakopravnost. Postavlja nam na ogled čas, v katerem živimo. Ravni vsebine so prepletene z različnimi zvrstmi komike, ki jo gradi tako z igro in animiranjem rekvizitov kot s scenografijo in glasbo. NAGRAJENCI 29. DNEVOV KOMEDIJE 51 Žlahtna komedija po presoji strokovne žirije UJCI POPOLNI T Komična drama Popolni tujci Tamare Damjanović po motivih istoimenskega filma v izvedbi Drame SNG Maribor Predstava Popolni tujci s križanjem komedije nravi in sodobne melodrame pridobi resnično žlahtnost. Združuje intimnost posameznika in brutalno neposrednost družbe, razposajen začetek s katarzičnim koncem. Da, tej predstavi uspe svojevrstno očiščenje, razkrite so skrivnosti, na odru se soočimo z resnico. Na prvi pogled je videti, da bo na odnose delovala uničujoče, a se vendarle izkaže, da ima resnica blagodejni učinek. V tem je čar gledališča, da nas navdahne, obogati z izkušnjo, združi z resnico, da nas ne pusti ravnodušnih. In ker to največkrat pričakujemo od tragičnih dram, nas še toliko bolj preseneti, če nas pretrese duhovita predstava. Meandri razkrivanja osebnih resnic bi lahko režijo zvabili v moraliziranje ali v zaključke apokaliptičnih razsežnosti, čemur se režiserka odločno upre in pušča prostor za sočustvovanje s prav vsemi udeleženimi. V predstavi prostor, glasba, luč in kostumi delujejo skladno in so ravno prav nastavljeni, da lahko igralci in igralke zablestijo. Prav vsi s pravo mero duhovitosti, komike in zrelosti upodabljajo eksistencialne stiske, zapolnijo prostor kot smešno-trpka skupnost, a kot posamezniki so zapleteni in osamljeni. Gledalci in gledalke se lahko prepoznajo, zamislijo in hkrati nasmejejo. To je zagotovo prava formula za žlahtno komedijo, ki ustreza današnjemu času. Najboljša predstava po izboru občinstva TUTOŠO MATO Zabavna mafijsko-emancipacijsko-transspolna veseloigra s petjem in živo glasbo Tutošomato Iztoka Mlakarja v izvedbi SNG Nova Gorica in Gledališča Koper je od občinstva prejela oceno 4,8082. Nagrajenci 29. Dnevov komedije (Marko Bratuš, Maja Borin, Maša Žilavec, Primož Ekart, Gorazd Žilavec, Eva Kraš, Rok Vilčnik rokgre, Mateja Pucko, Katja Pegan) 52 30. DNEVI KOMEDIJE NAGRAJENCI 29. DNEVOV KOMEDIJE 53 SPONZORJI IN PARTNERJI 30. DNEVOV KOMEDIJE častni pokrovitelj glavni medijski pokrovitelj glavni radijski pokrovitelj nagrade je prispevala sĞēĞƌCOLORCMYKstranϭ sĞēĞƌCOLORCMYKstranϭϲ 16 Toti list toti@vecer.com ponedeljek, 3. januarja 2022 LETO V. (85) LIST DOBRE VOLJE Če ne verjamete Šport Toti list Edita Krajnović, evropska osebnost leta za razvoj stroke internega komuniciranja: "Mi smo prva družba v civilizaciji, kjer se moramo starejši učiti od mlajših. Tega ja še nikoli ni bilo!" Kaj je odnesla selitev Zlate lisice Če ne verjamete v nas ... STRANI 6, 7 STRANI 2, 17 STRAN 16 • IZHAJA VSAK PONEDELJEK v nas ... • HUMORISTIČNI ČASOPIS VEČER DOBITE ZASTONJ ŠTEVILKA 204 slopjem državnega za zaprtje šolskega zbora, da smo krivi kadrovanj podredili policijo sistema, da smo si žavljani v njih", a tudi tega darila drnismo bili deležni. skamo na medije, in sodstvo, da priti- šef Potem ko je Darsa postal da se financiramo podpredsednik madžarskim z je politično NSi, se denarjem, da kadrovanje smo skle- no pali večmilijonske izvajalo v energetiki,najbolj brutalposle s prijatelji znanci, da smo kjer so do poin membnejših del položajev prišli da smo prevzeli višegrajske skupine, Toninove tudi kadri ključne stranke. žavnem gospodarstvu, položaje v drSicer pa lahko da notranje mina koncu vladnenistrstvo vodi ga pisma, ki ga oseba, ki je nepreklicno ekskluzivno hranimo odstopila, so uredništvu, preberemo bila kaplja čez v rob," lahko Mraz Božičnik med drugim še, da "državljani ob prehodu preberemo v v novo leto kljub pismu, katerega so se temu ne Janševa ministrska podpisali Janez pod boste ostali brez vsaj majhne pozornosMatej Tonin in Janša, ti". Neuradno vse bomo dobili ekipa. Seznam, kaj Zdravko Počivalšek. smo izvedeli, Fotomontaža: volivci od najboljše da bo vlada ob pismu vsakemu aril letos ni, Toti list vlade doslej, je bil dolg, a ker niste bili po naših inše kemični svinčniknaslovniku podarila pridni. To je prvi dan novega formacijah je načrt padel s potiskom grafičv vodo takoj ne podobe slovenskega leta državljanom po tem, ko so daril, ki smo začeli državljani sporočila rati vlada, ki je za predsedovanja jih pripravili Svetu EU, za kar protestina ulicah in trgih. vse volivce tudi za Vas, ne bo vila posebna pripra- te v "Če ne verjame- zaslužite. Obtoževanja, da brat Rajko Janša. poskrbel premierjev pisemska nas, v naše dobre smo krivi Kot je namreč jih boste v naslednjih voščila. Prejeli namene, si tudi kazni, ki so jih prejeli posamezniki, za je ministrstvo znano, so malicali na dneh, saj morajo za zunanje zadeve ko v kabinetu predsednika trgih ali hupali od brata predsednika letos pred povlade – projekt vlade že kupilo vodi državni Zaradi neodgovornega tisoč takšnih 78 sekretar za nacionalno kulic, ravnanja, ko so zaslepljeni varnost Žan komisiji zaposlenih ker pa je v Evropski in brez Mahnič – samo 32 tisoč še prevevali po oblastniških argumentov plju- številne riti, kaj je vsak izmed nas v preteklem ostajajo na zalogi. uradnikov, strukturah, so državljani ostali letu objavljal tako čilo, s na družbenih katerim namerava Novo narobrez številnih omrežjih, da daril in tako bonbončkov, bi lahko pred vlada osrečiti ki jim jih je pred državljane volitvami še pravočasno prevze- premierjevega Republike Slovenije mom oblasti kot obljubila Janševa brata, je Upokojenci z nizko pokojnino vlada. po naših informacijah Janšev kabinet so verje- decembra. tno že opazili, izvedel že sredi da pred zaključkom skega leta niso lanprejeli božičnice v višini 500 evrov, kar jim obljubila stranka je za "lepšo starost" SDS. Slednja napovedala, da je se bo cena letnih tudi prepolovila s vinjet 110 evrov, kolikor je računala Šarčeva nam vlada, na zgolj evrov. No, vlada je uspešno uvedla 55 njete in s tem e-vitudi stroške tiskanja, bistveno zmanjšala a njihova cena ostaja v novem letu nespremenjena. Nova Slovenija, koalicijska vstopom v tretjo partnerica, je pred Janševo vlado varjala umik politike iz podjetij, zagopomeni konec "saj političnih intervencij to in D Daril ni, je pa majhna pozornost FOTO TEDNA sestavili seznam političnih preferenc polnoletnih državljanov, na podlagi katerega bodo izdali tudi posebne tice zvestobe. karNapovedi so bile obetavne, ko je oblast prevzela sicer tretja 9 770 350 49 7218 Ilustracija: Boris JUKIĆ Odlikovanci 1,65 € (16 HRK) PONEDELJEK, 3. JANUARJA 2022 Po svetu Foto: REUTERS LXXVIII 1 (23468) vecer.com Diplomacija je v polnem pogonu Zaradi razmer na vzhodu Ukrajine, ki so na robu vojne, sta pogosto v stiku ruski in ameriški predsednik V žarišču Napoved uspešnega leta STRAN 5 Črna kronika Ovadba zoper štiri zdravnike Nad štiri zdravnike UKC Maribor so se zgrnili hudi očitki. Mož aprila letos preminule Mariborčanke jih bremeni, da so odgovorni za njeno smrt. STRAN 13 lani kot letos v skupini Krka načrtujejo, da bodo imeli kar 300 milijonov evrov čistega dobička. Skupina Krka naj bi letos prvič presegla število 12 tisoč redno zaposlenih, kar je dva odstotka več, kot jih je imela lani. Ob tem imajo v Krki še okrog tisoč agencijskih delavcev. Za naložbe bodo v Krki letos namenili 130 milijonov evrov. V Petrolu pa svarijo, da glavno tveganje zanje predstavljajo negativni vplivi energetske krize na inflacijo in posledično na rast življenjskih stroškov ter obvladovanje višjih stroškov njihovega poslovanja, obenem pa pričakujejo, da bodo večino letošnjega leta že odpravljeni omejitveni ukrepi glede mobilnosti prebivalstva zaradi epidemije. Na doseganje letošnjih načrtov podjetij bodo gotovo imeli vpliv inflacija, gibanje cen surovin in potrebnega ma- Foto: Arhiv VEČERA Večina največjih slovenskih borznih družb je zelo uspešno poslovala že lani, dobre rezultate si obetajo tudi letos teriala, tudi njihova dobavljivost. Po pričakovanjih bodo porasli stroški dela ob rekordno nizki brezposelnosti v Sloveniji. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2021 je bila realno za 5,9 odstotka višja kot v enakem obdobju leto prej, kažejo statistični podatki. Intervju Najeti, ne kupiti stanovanja Brez učinkovitih ukrepov se stanje na trgu nepremičnin samo od sebe ne bo izboljšalo STRANI 2, 3 Slovenija Organiziranih množičnih silvestrovanj zaradi pandemije ni bilo, približno tisoč ljudi pa je novemu letu nazdravilo na Mariborskem Pohorju, predvsem na Bellevueju, odkoder je najlepši razgled na mesto. Za varnost je v mestu skrbelo več deset policistov, je pojasnil Mitja Hari iz Policijske postaje Maribor 1 mariborskemu županu Saši Arsenoviču med njegovim tradicionalnim novoletnim obiskom vseh dežurnih služb v MO Maribor. Policisti so morali ponoči intervenirati zaradi manjših kršitev reda in miru ter nezakonite prodaje pirotehnike. V urgentnem centru UKC Maribor so imeli na silvestrovo veliko več dela kot pred letom in več kot v letih pred zdravstveno krizo. (sav) STRAN 8 Foto: Igor NAPAST Skok v novo leto na Pohorju Foto: Igor NAPAST Damijan Toplak Darja Kocbek Največja slovenska borzna družba, z okrog 3,6 milijarde tržne kapitalizacije je to novomeška Krka, za letos napoveduje rekordnih 1,61 milijarde evrov prihodkov ali pet odstotkov več od ocenjene prodaje v preteklem letu. Tako za Še nikoli Ljubljančani niso kupovali stanovanj v Mariboru, pravi poznavalec nepremičninskega trga Marko Novak. STRANI 14, 15 CVETLIČARNA NOVAK, PEKARNA GERŠAK ALPINA, ARTOPTIKA, BROADWAY NYC FASHION, CAFFE STUDIO, LEKARNA APOTEKA PRI TEATRU, M  LADINSKA KNJIGA CELJE, OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE, TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER CELJE PROGRAMSKA KNJIŽICA 30. DNEVOV KOMEDIJE gledališki list letnik 71, sezona 2021/22 številka 6 izdajatelj SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE za izdajatelja MAG. TINA KOSI urednica TATJANA DOMA lektorica ŽIVA ČEBULJ fotografi JAKA BABNIK (str. 3, 6, 36, 50, 51, 53) ANDRAŽ PURG (str. 4) ANDREJ PETELINŠEK (str. 5) IGOR MODIC (str. 12) NIK BERTONCELJ (str. 13) URBAN ZORKO (str. 14) UROŠ HOČEVAR (str. 20) PETER UHAN/ SNG DRAMA LJUBLJANA (str. 22, 32) AGNESE DIVO (str. 24) ŽELJKO STEVANIĆ (str. 26) IVIAN KAN MUJEZINOVIĆ (str. 28) DAMJAN ŠVARC (str. 30) PETER GIODANI (str. 34) ŽELJKO ZELENIČIĆ (str. 38) oblikovalci AA IN STUDIO KRUH avtor črkovnih vrst FLORIAN RUNGE tisk GRAFIKA GRACER naklada 500 IZVODOV Vse pravice pridržane. Celje, Slovenija marec 2022