Izhajajo 1. in 35, vsace^ft meseca. Crina jim je za celo I glil., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise aprejtima J. Krajec v Novem Mestu. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plaňa za dvostopno petit-iTsto 8 kr. za eiiki'ftt., dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. trospodarske stvari. O novem denarji. II. v čem ae pa razlikuje novi denar oti dosedanjega? — Prvič glede kovine, dru^ii j^lede nov6iie jednice. Kar sfi tiče koviiifi, imeli smo do sedaj za noveno podlag'o srebro, za nadomestilo njegovo pintir-isate bankovce in za drobiž «rebro ('desetice indvaj-seiice) ill baker. Nova vahiia pa 3e isaslanja na zlato, )oIeg'te kovine obdriĆinio v prometu bankovce, za orobiž pa rabimo srebro, niktl in bron. Tudi novčna jednica se predriigaii. Kedar se dejanski popolnem uredi nova valuta, — kar se pa ujora zg'oditi .še le irez nekoliko Jei — iz-ginojo iz naše denarne sisteme goldinarji in krajcarji. Novčna jednic^ jiostane krona. Imeli bodemo v prometu zlate po 2Í) in po 10 kron, t. j. po 10 in 5 gld. sedanje veljave. Iz srebra kovale se bodo krone (= 50 kr, a. v.), one se delijo na 100 vinarjev. Poleg njih napravijo se iz nikeliia denarji po 20 in 10 vinarjev (= 10 in 5 kr.), iz brona pa se tiaredé novci po 2 in 1 vinar (= 1 in Vs kr. a. v.) Računska sprememba bode jako priprosta. Ako se lioíe znati, koliko znaSa kaka svota avstrijske veljave v novem denarji, treba bo množiti jo s številko 2. Ako si bil dosiiinial dolžan 50 gld , plačati ti bode v noveoi denarji 100 kron, ako je inetriSni vag-au pšenice dosihma! stal n. pr. 10 gld., bode ga za naprej plačati z 20 krouatni, za blebet; krulia, ki sedaj velja o kr., dal bodeě v novem denarji 10 vinarjev in če moraň ua pr. i^edaj v trafiki za tako zvano „kratko" odšteti 2 '/3 krajcarjev, omislil si bode» tak dvojijivi užitek odsilunat za 5 vinarjev. Da je iorej računska sprememba tako lahka in priprosta, je na vsak način znamenita prednost novi denarni sistemi. V.saj pri tem računu se nihče ne more oškodovati, zlasti če pomislimo, da bode prehod trajal gotovo nekoliko let ter da bodemo ves ta čas imeli vzporedno eno poleg druge obe veljavi, dosedanjo avstrijsko in novo kronino. Ill ker je nova denarna jednica (krona, vinar) za polovico nianjia nego dosedanja (goldinar, krajcar) izvestno je, da bode to na korist onim širnim ne-imovilim krogom, kateri so vajeni pri kupu in pri prodaji pnzno in varčno postopati tudi z najmanjšimi denarnimi odlomki. Vendar pa računsko vprašanje pri novem denarji Iti glavna stvar. Odločilno marveč je vprašanje, koliko novih denarnih jednic se bode izko-valo iz določene kovinske rude, torej v našem slučaji iz jednega kilograma ziata? Od tega razmerja zavisna je notranja veljava novega denarja in kupna sihi njegova. Kajti jasno je, čem več denarnih jednic se dobi iz jednega kilograma, tem manj vredna bode posanjezna jednica, in •{. dnige strani, čeiu manj se jih naredi iz iste kovinske količine, lem bolj raste posameznim jednicam notranja vrednost in kiipiia sila. To razmerje, za kalero strokovnjaki rabijo izraz: Relacija, merodajno je zlasti za vse pravne obveznosti, pa tudi za vae prometno gibanje. Težka krona pomeni dobiček za upnika in za ko ns u ui ent.il, izgubo za d o 1 ž n i k a i n p r 0-d učen ta. baš nasprotno upliva na nasprotujoče si koristi omenjenih razprostranih krogov liibka denarna jednica. Kako torej rešilo se je to silno znamenito vpraSanje v zakonih, s kojimi se je v našem cesarstvu uvedel novi dťnar? Zakon, zadevajoč upeljavo nove valute, veleva, da je iz jednega kilograma Čistega zlata napraviti Í:Í2H0 kron. Iz tega razmerja sledi, da bo-deti 2 kroni (= 1 gi a. v.) imeli vrednost 1 marke 70 vinarjev nemškega in 2 frankov lO centim. francoskega denarja. Ali če se oziramo na razmerje med sedanjim goldinarjem iu med zlatom, da bode treba odšteti 119 „novih goldinarjev" (t. j. 338 kron) za 100 „zlatih" goldinarjev, oziroma da bode „novi goldinar" ime) vrednost 84 kr. zlata. Kaj pomenijo te številke? Zlobni ljudje begali so ljudstvo z bedasto izmišljotino, da bode odslej goldinar le vreden 84 kr, torej da se bode pri vsakem goldinarji izgubilo celih 16 kr. Samo po sebi se razume, da je ta popolnem bosa. Saj zna vsakdo, da tudi sedaj papirnati goldinar ni bil vreden toliko kakor zlati, temveč da je trebalo doplačati, Če si hotel papir zamenjati proti zlatu. To doplačilo („zlat ag'io") lii bilo stalno, in baí vslerf nestalnosti njegove izvirale so najveěje îzg'iibe našemu gospodarstvu. (íori označena relacija 1ÎH, (2 kroni 2 ['ranka 10 cent ) ustanovlja torej „zlati agio" U) odstotkov, kajti za toliko laS^ji bode naŠ zlati denar nasproti inozemskim zlatim novcem, in bas v tem, da se enkrat za vselej ustali to razmerje, tiči jedro našega valutnega prevrata. Da bode v našem zlatu (= 20 kron) menj zlate kovinske rude tiego n. pr v nemškem zlatu (30 mark) ter da bode vsled tega doplačila tret>a, ře zame-nimo enega proti drugemu, to razmerje na korist bode avstrijski produkciji vzlasti v prometu z inozemstvom. Inozemec namrei plačuje sTojť blago naravno v svojem denarji, dotični torej, kateri je kaj prodal na inozemstvo ter skupilo prtyel v tuji valuti, napravi v iiasem sluřaji 19 odstotkov do-bièka le z ozironi na tako zvaui „agio". Da bi valutni zakon doloSal, da je v novi kroni toliko zlata kakor v nemški marki, naravno odpade ta dobiëek, najvažnejši naši eksportni interesi bili bi Jako oškodovani, padala bi cena tudi na domaiSem trgu, in iiuda gospodarska kriza bi morala nastati vsled lakega nepovoljnega razmerja. Proti sedanji relaciji se pa ne dá do.sti ugovarjati ter se istinito V državnem zboru tudi ni mnogo ugovarjalo, Oua dejanski fiksira sedanji tako zvani „zlati agio", pa se tudi strinja s povprečnim „agioni" zadnjih 13 let, naslanjajoč se toraj na istinite razmere, katere so nastale pocenši z 1. 1879, v katerem je država naša ustavila prosto kovanje srebrnega denarja na račun zasebnikov. Da je vsaj reiacija pri novem denarji srečno bila določena, vidi se najbolj iz tega. ker jo je takoj sprejel denarni trg, uredivši ceno inozemskim novcem i[i meiijicam z ozirom na našo relacijo. Niso še bili potrjeni naài valutni zakoni in nže se je ustanovila in utrdila veljava našemu denarju, katera se je preje vedno bila gibala navzgor in navzdolj kakor se je zlju-bilo domačim in tujim Spekulantom, Toda recimo tudi, da se je dobro pogodila denarna jediiiea in posrečila relacija, s tem vendar Se ni rešena obilica težavnih vprašanj, zadevajočih naso valutno relbrmo. Merodajni so še drugi oziri, pred vsem, bode-Ji mogoče, pridobiti tisto množico zlata, katero potrebujemo za npeljavo zlate valute za n.iáo državo, potem ali bode pač tudi mogoče, ohraniti pridobljeno zlato ter iaprečiti, da ga nam zopet ne odnesó tujci, in slednjič, koliko bode stala cela valutna operacija državo nařo, od prvega nakupa zlate kovine do popolnega svršetka cele operacije, kateri se razodeva v tem, da se bankovec povsod jemlje za zlato, ter zamenja proti istemu V Skušali bodemo po domače, v kolikor se dá pri tako zamotanih vpraěarýih, odgovarjati v ko-nečnem članku. iiftj Je uoTeiîa po aTstrijskem cesarstvu ? o slovenskem katoliškem shiodu v Ljubljani je veliko povedati, ter bodemo, kolikor to naš mali prostor dopušča, tudi prihodnjič prinesli. Dajies le toliko : Vdeiežencev shoda je blizo :?OPO, vseskozi odličnih in zavednih osob. Veliko je Štajercev, Primorcev, (loričcjiov, Istrijanov, Korošcev itd. Navzoča sta .ljubljanski in lavantiîiski škoť, goriSki škof se je dai zastopati ; obilo je višjih duhovskih in svetovnih osob. Mesto je okra.'ieno s zastavami in zvečer so bile hiîe razsvetljene v stieliški ulici. Zanimanje za resolucije je živahno, govori krasni Iti prepričavni. Mnogo pozdravov je došlo brzojavno iz raznih krajev. Kranjski deželni pred-sednik, občečislani iiaron Andrej Winkler, šel bode v pokoj, po ve,č nego 401etnem vspes.!iem, marljivem delovanji. Mi fo vest posnemamo iz druzih listov, toda zamolčali ne moremo in odločno obsojamo nesranuio pisa-renje naših nemSkutarjev po nemško-židovskih listih o tem zasluženem moŽu. Ti ijmlje menijo, da ako on stopi v zasluženi pokoj, da dobimo mozá na Kranjsko, kateri bode Slovence Čez noČ pre-ustrojil. Bog nam daj mu vrednega naslednika! Deželni zbori ho sklicani in sicer ee snidejo 9. t. m., ined rsjimi tudi Kranjski, Dolgo sedaj ne bodo poslovali, ker ne bode časa, pač pa jim bode rešiti proračune ; za druga dela sešli se bodo pozno v jeseni ali meseca februarja — Nemški Uberait i so na vse kriplje delali, da ue bi bili tiežeini zbori še sedaj sklicani, toda ne-majo Se, kakor se kaže, pri vladi odločilne besede. Mej Cehi in Nemci je narodno sovraštvo zeh') napeio. Ni dolgo temu, kar so se pretepali blizo Iglave na Moravském nemški ^burši" in češki delavci ; krivi so pretepu povsem nemški „bursi", kateri so šest delavcev vračajočih se iz dela napali, ti poslednji so bežali proti tovarni, v kateri so delati; „burši" seveda za njimi, tam so delavci svoje sodruge na pomoč klicali jo tudi dobili in so nekoliko pijane, ošabne „burše" pretepli, Ta slučaj pa so, seveda po svoje zavili nemSki oficijozni in neoficijozni listi ter kar běsnili nad Cehi, češ da so oni krivi tega pretepa, ko je pa ravno narobe. Se sedaj nemški listi po Moravském hujskajo zoper Cehe in celo mestni zastop z županom vred v mestni hiši v Igîavi hujska proti češkemu elementu. y Trstu razpoČila se je zadnje dni pod na-mestništvom bomba, ne da bi veliko Škode napravila. Tudi so zaprli mladega moŽa, kateri je o priliki smrti necega italijanaŠa, mladino navduševal za veleizdajske namene. O, irredenta ne počiva in kljubu temu se italijanski živel ob Adriji bolj neguje, nego slovanski! Kaj je novega po širokem a vetu? Kolera mori ljudi po Evropi, toda ne le na Ruskem, teiuuè pokazala se je iii vže veè sto ljudi v prezgodnji ^rob potisnila tudi na Nemškem v Hamburgu, kjer vss.ki dan po ve6 gto ljudi zholi iu umrje. Tudi v druge kraje na Nemškem se je vtihotapila kolera, enako se g'odi po Francoslitnn, kamor jo je zanesla nebt nemâka ladija. Ct!o v nasi državi, pièejo nekateri listi, da so iiasiopili po.samni sumljivi filuřaji, tod;i oficijelno ni niř priznano. Presv. cesar so opustili potovanje v Galicijo i:i to iz uzroka, ker sedanje zdravstveno stanje ne dopušča prevelicega zi)iranja naroda. Na Srbskem so dobili zopet nove ministre in noveg-a reg'enta. V tej .sosedni državi je menjava ministrov vedno na dneraeni redu V Bolgariji v Filipopelju su otvorili te dni prvo razstavo, kar g'oîovo kaže, kak napredek je etorila ta mlada drzjiva, odkar se je znebila težkega turSkeg-a jarma. Na Italijanskem je v polnem cvet« razboj-iiištvo, vsak hip se èuje o napadih. — Tiolga imajo Italijani tudi več kot dovolj in sicer nad J2 iu pol tisoi; milijonov lir in sedaj ko zopet denar potreimjejo ga ne morejo nikjer dobiti. — Pa vendar nasi neodresenci tja silijo, kjer je revščina na vrhuncu. Na Angleškem nastal je nepotrebni krik, da je Indija v nevarnosti in Ruse so jim slikali na steno, katerih .se Angleži posebno boje, da jih le kedo nalaže, da se pomikajo proti indiji. Pa to je bil !e manever propale liberalne stranke in prefriganih Nemcev, češ^ da že takoj v stiske spravijo izkn.icnoga (iladstoneja in njegovo stranko. PlSe se nam: (z Toplic. " Umrl je tukaj 5. avg. č. g. Franc Sitar, zlatomašiiik, Viiokojeni rluhoviiik tržaške škofije 84: let star. V mašnika posvečen i, 18-10 služboval je kot kapelan in karat civilne bolnišnice okoli 15 let v Trstu, kjer je bil zarad svojega Ijubezujivega iu prijaznega obnašanja iu zvestegja spolnovanja svojih stanovskih dolžnosti, splošuo ljubljen in spoštovan. Od leta 1869. bival je v pokoju v svojem rojstnem kraju na prijaznih Toplicah, Pokojni je bil blag in dober mož, priden, delaven. Po opravljeni sveti maši, katero je skore] vsaki dan, bodi si zima ali poletje, ob odloieni uri služil, bavil se e z branjem raznih časnikov in drugih poučnih knjig, iu zraven prav pridno obdeloval svoj mali vrtec, kjer si ga nasel vsako uro &ez dan, da le deževalo ni. Bil je blagi raujki tudi gostoljuben. Posebno ga je veselilo, kadar so ga prišli obiskat duhovni, bodisi domaČi ali ptnji, vsacega je prav prijazno sprejel in dob]-o pogostil. Zà-se pa je živel priprosto in skromno. Ear je večkrat sebi pritrgal, dobivali bodo po njegovi smrti domaČi reveži rojstne njegove župnije, katerih se je v svoji oporoki velikodušno spomiùl. Pogreb je bil v nedeljo 7. t. m. ob 5. uri popo-ludué. ~ Vdeležili so se ga po njegovi izrećni želji le gg. duhovniki, sosedje in njegov večletni zvesti prijatelj prečaat. g. deJcan Anton Aleš ter dolga vrsta domačih žiipuijauov ~ Blagi pokojnik bodi vsem zn&ucem in prijateljem priporočen v blagi spomin in molitev. Iz Ribnice. — Tekom treh tednov godile ste se tli v Kibnid dve izvanredni slavnosti, ki zaslužita, da se otmeta pozabljivosti. Prva slovesnost vi'šila se je due 27. julija, ko je bil nas obče čislani s, nadučitelj v pokoju Jožef liaktelj odlikovan od cesarja z zlatim križem tx zasluge. — Naj opišem nekoliko to svečanost,, da m!. obíMu.stťo izvé, kako znamo Kibničani i:.e-niti tudi svojega učitelja in izgfjjevatplja, koji nam je 43 let neprenehoma deloval na šolskem polju. Vže na ])redve(ier t. j, juli,ia so mn ribniški pevci (12 ^-i) priredili ob deveti uri lepo podoknico s tremi pesnimi in lepo kantato „Vsponietiico, zlatega križa", kujo je gospodu ujidučiteljii na čast, zložil priprost mladenič krojač Miiiael Zobec iz Hrovače, in vglasbil jo g. J. O a 1 i, tnkajsn.ii organist. Med petjem švigali so raketi v zrak iu mogočni strel iz topičev razlegal se je po uaši prelepi dolini pozno v noč. Drugi dan so spremili naši vrli gg. duhovniki odlikovauca s častjo v Dolenjo Vas, kjei- mu je g. C, kr. okr. glavar pl. Thomann vpričo g. učiteljev in gosjiodičin učiteljic, ki so se bili zbiaîi k običajni okr. konferenci, pripel zashižni zlati križec na prsi. Po končani dekoraciji se je Četvorica vj'uila nazaj v Eibnico, kjer je bila sprejeta z prazničnim zvouenjem in močuim streljanjem. — Ob deseti uri je bila v župni cerkvi velika sv. uiaša z asisteuc.o in zahvalno pesnijo. Sv. daritve so bili deležni razun gg. c. kr. uradnikov iu mnogobrojuega števila vernikov, tudi gg. C, kr. okrajni načelniki kočevski. Ob .eiii uri popoludne začel se je obed ali banket v zalo ovenčani dvorani go.stilne „prt Oenetu". Sešlo se je bilo okoli Šestdeset oseb. koji smo bili vrio dobro po.streženi. Prelepe slavnostne pvore, prisrčne napit-nice v čast gospoda odličujaka itd. je zo]iet spremljalo bohnauje, pokanje topičev čez osmo uro zvečer. Tako čislamo Pibničani zaslužene, vrie_ možake, 15. avgnat-a ali na Veliki Šuiarn, imeli smo tu pa še redkejšo svečanost, Obhajali so namreč naŠ velespoštovani gospod Jožef Skubic, bivši ribniški kapelan, a zdaj od leta 1869 tukaj v pokoju v 90. letu svoje starosti, svojo biserno ali deniantuo sveto mašo. Počastili so jih že v predvečer tukajšnji korski pevci z mičuo seieuado, bengaličnim ognjem iu bakljado po trg«, ter pokanjem z možnarji. Ob deseti uri pa .so služili gospod Jožef slovesno sv. mašo z „Te Deum". Asistii-ali so jim domaČi trije duhovniki ter gospodie župniki iz Dolenje Va.Hi, Velikih Lašič in .>odražice. Pridigovali _so jim pa g. dr. J. Krek uaš izvrsten govornik. Čudili smo se gibčnosti iu močnemu glasu č. g, diamantnika. Bog ga tiam obrani še nmogo let! — Da je biJo pri obedu v župnem dvoru potem muogo govorov, napitnic itd., ume se samo ob sebi. K sklepu izrekam áe srčuo željo vseh mojih so.sedov, .sotržanov in vseh faranov, da bi č. g. dia-mantnik Sknbic. in njegov iskreni stari prijatelj od-likovanec g. Kaktelj še dolgo in srečno korakala tu med nami in da bi, ker se tukaj na zemlji tako vada družita, \>ila enkrat združena tudi v nebeškem veselju! B, P, Iz Cirknice, 14. avgusta 1892. — 14. t. m, je šel zgodaj zjutraj gozdni varuh kueza Windischgratza Peter K u n e v službo v tako imenovani ,,RiikoYski grić". Sedel je na svojem lovskem iaknlisčii prav blizi) stanovanja železniškega stražnilta. Najbrže je zasledoval kakega lovskega tatn, katerih ni tnksj tafug malo, kajti bil je vesten in stiog v službi. Proti tretji uri, kakor se pripoveduje, slišali so strel iu sodi se, da ga je vatrelil, kak preganjeni lovski tat, ker je bil umeji. Nesrečnež dobil je v prsi 15 svinčenili zni, 0(1 katerih so mu Šle štiri skozi srce. Sedaj so našli v neki skalnati Juplini skiito puáko, a katero je bil najbrže Kunc vstreljen in ntegne biti lastnina iiîonlca. O, da bi Bog dal, da bi se najdel pravi zločinec! Tudi logaško sodiiie dobilo Je brezimeiio pismo, v katerem se pripoveduje, kje da naj iščejo morilca. Ranjki zapustil je ženo iti štiri otroke, 15. avgusta imeli smo y Ciiknici v županovih prostorih katoliški shod. Dvorana je bila primemo ozalj-Šana. Poslušalcev je bilo polno. Pazl,iivo so poslušali gg. govornike, kateri so jeden, ko drugi kazali, da mora biti vera in šola na dobri podlagi, da katoliška vera je jedini kljué, kateri nam odjiira nebeška vrata. Upati je, da so govorniki v dobro zemljo položili njih poduk, kar jim bodi v plačilo! Iz ljubljanske okolice, dné 28. avgusta. - Letina bode pri nas sredna. Žita smo (jrecej naželi ali v mnozih krajih malo namlatili, ker je vsled preobilnega dežja pšenica in rž močno pala. Krompir nekaterim gnije. Sena je bilo mnogo; otava, ki se ravuo sedaj najbolj kosi, pa je večinoma (zlasti po mokriii ki'ajili) piaba. Sadja bode veČ, kakor pri vas, tako se mi je vsaj zddo, ko sem bil doli. Ljudje so večidel zdi'avi, le po nekaterih vaseh med otroci razsaja griža. Nekaj jih je vže vsled nje pomrlo. Kolere, se dosedaj še ne bojimo — pred zimo te „nebodijetreba" menda ne bode do nas, zima pa jej bode zavila vrat. Vašo dolenj.sko železnico od Ljubljane dalje kaj pi idiio delajo; Da bi le koristila naiji in vam! Iz Mostara, 2. avgusta. — Obljubil sem zadnjič, da vam še kaj sporočim iz jugo-slovanskega. Obijnba dolg dela; treba je spoloiti. Nikdar pa ne mislite, da vam bom popisaval na drobno svoje potovanj«; ne, to bi bilo za-me, zlasti sedaj premučuo, za liiralce pa morda dolgočasno. Le nekatere črte vam hočem takorekoč vreči na papb-. Severna Bosna tako zvana Posavina je nizka, ali proti jugn se vzdiga bolj in bolj, Prijazne zelene doline, visoke gore, deloma bogato obraščeiie te pozdravljajo povsod; zdrava hladna voda pa ti gasi žejo. Lepa je ta Bosna in rodovitna za poljedelca, živinorejca in pa tudi vrtnarja — ali za trto pa ni južni del, ker leži previsoko. Nikakor pa ni tako lepo, kakor natora, to. kar imajo dodati pridne človeške roke. Polje je obdelano površno — res tuj'ško. Kocice, bosanske kmečke hiše imajo po višavah od Banjaluke do IVavnika samo do trd segajočo streho, ki je na enem koncu tudi zadelana, na drugem pa ima odprt uhod; nič niso boljše od onili. kakorsue stavijo tam v vročej Afriki Črnd, aamo obliko imajo drugačno. Tako je s stanovanjem za pametne ljudi; ali áe slabše je z bivališči za živino. Med pristnimi Bošnjaci ne najdeš niti enega hleva: lesen plot je hlev za zimo in let« ; strehe bosanska živina ne pozna. Imajo pa Bošnjaki živine mnogo — posebno ovac in konj. Bosanski konj je gotovo največji trpin na aveta. Vôz je v Bosni malo, a prej jih ni bilo nič. Vse mor« konj znositi na svojem hrbtu. Mlademu se pi'iveže sedlo na hrbet in ne znebi se ga žival nikdar več. Nosi ti gospodarja, drva, .sode, po dva sežnja dolge deske — sploh vse mora nositi. Za plačo dobiva sunljeje in udarce — krmo pa naj si išče sam po leti, a večinoma tudi po zimi. Radi tega je na pomlad bosanska živina, kolikor je niso razti'gali volko\i, grozna: kost iti koža! Pi-epričani pa smemo biti, da tako ne bo dolgo. Vzgled uaseljeiicev, poduk, pa tudi potreba bode izučila hosniške naše brate, da bodo jeli sictr tako rodovitno zemljo obdelovati, pridno in pametno, pa tudi za živino skrbeti tako, kakor se to godi pri nas iu ludi drugod. Tako Idtro ne bode Še; se bode preteklo dosti vode po bosaiških tleh predenj se popravi, kar je zagrešil grozni Turek skozi stoletja. Letina bode letos sploh dobra. Okoli mest Jajee, Travnik, Sarajevo so pospravljali ravno te dneve lepo pšenico. Da bi bilo zorano, pognojeno, kakor pri nas dala bi istinito zlato zrnje! Mlatijo na njivi, ali bolj prav ue mlatijo, kajti v Bosni cepca ne poznajo, ampak žito le manejo a konji, ITgladi se giitov prostor na njivi, zbije se, da je trd, nastelje se nanj žito in po njem se gonijo konji dokler ni ometo. Slama, tudi seno, se spravlja na prostem t stoge, kajti .sliramlia za take reči se zdi Bošnjaku nepotrebna. Koruza kaže jako lepo; krompir tudi, ali tega je v primeri z našimi kraji tu malo sajenega Sadja ne bode posebno veliko; vendar pa dobiá n. pr. v Sarajevem različnih sliv za primerno nizko ceno. Isto tako ti ponujajo za malo iioveev različnih užitnih buč, čebnlj itd., da je veselje. Nama prijatelj, ne diše posebno, ali dajo se uživati, tembolj pa gredo v slast Bošnjakom, pnglej! Pa pustimo lepo Bosno, v^edimo se na žcleznieo, ki nas popelje v Hercegovino čez visoko in prelepo planino Ivan. Ta planina ima velikanske gozde in bila je pred 15. in več leti priča, kako je tekla tni'ška, pa tudi kristjanska kri, ko so se vzdignili kristjani zoper ljute Turke. Mnogo podrtih hiš na desnej in levej ti še priča, kako strašna šiba je notranja vojska. {íííítieť prii t.) Domaće vesti. (Roj stili dan p r e s vi t. cesarj a) se je, kakor vsakit leto, 1,ako tudi letos praznoval v Novem Mestu in drugih kra,jih prav svečano, Novotneška meščanska garda pa je poleg tega Še napravila v nedeljo dné 28. avgusta na nekdanjem vojaškem strelišču na Brrzji pri liOČni cesarsko slavnost in streljanje v tarčo. Udeležba Je bila prav živahna. (Visok gost) bival je v našem mestu dné 29. in 30. avgiista v oHobi g. feldzeiigmeistra Giesel pl. Gieselheim, kateri Je višji nadzornik žandarmerije i]i je prišel nadzorovat tukajšnji oddelek. (Zgradba dolenjske železnice) od Gro-supelj do Novega Mesta in Straže se je po javni dražbi na Dunaji 16. avgusta oddala, in potrebuje le Šejw-trdila ministei-stva, da se delo prične. — Mizar Šali in Vovk že podirata svoji hiši, ter gradita nekoliko oddaljeno novi liiši, — Zgradbo od Grosupljega do Novega Mesta dobili so trije podjetnild in delala se bode tudi do Straže. Graditi jo bodo pričeli, kakor smo iz zanesljivega vira zvedeli, 9- t. m, (Zdravstveno stanje) po novomeški okolici ni najbolje, mnogo ljudi toži o griži in mrzlici, poslediyi je vzrok slaba pitna voda; vendar iii čuti o mnozih slučajih smrti. Paziti je treba v tej vi'očini posebno na deco, da ne jedó prezeleno sadje iu tudi, da lie pijo vode na sadje, salato in kumare. Gospodinje! ne dajajte sedaj vašim ljudem jesti ne kumar, ne salate, skuliajte jedi dobro in skrbite zh služnost V hiSi in iilevu! ker mnogo se čuje iz soseduili držav 0 çrozni miičevalki ljudstev o — koleri! • (Xaša občina) ,je kuiiila bivae vojaško oskrbovalno skladišče iii bolnico za 15.000 gld., kar je hvale vredno, posebno uko iwudnrjamo velike prostore in velik vrt in v kaki zadregi, da smo z stanovanji za, zasebniku ali kake urade. Namerava se baje tja nastaniti pošta, katera bode takoj postala erariéna, kakor liitro se dobi primeren prostor. Toda I'avno ^led^ pošte ni vsem prav, da se tja uastaui, ker bode pravtî6 od 1'ok in ceu«, katera je sedaj i>rorařmiana samo za pripravne prostore za poato na 9 0 1)0 se nam zares vidi visoka; posta bi plačevala aoo—900 ^Id. n«jenisČine. (Živinski sejm) vtorek dtté 1)0. av^nsta ni bil posebno dober. Prignali so ljudje nad 1000 f^lav goveje živine in so jej >)ile cene jako viïsoke, pre.^ičev so prignali tudi veiîîco, roda bili so po ceni. (To6a) je zopet pobila poljske pridelke v petek diié avgusta^v Prečni, na Novi gori, Daljnem vrliu, v Ždinji Vasi, 8ent Petru, Beli Cerkvi in Šent .Ter-iieju, po nekaterih krajih je uničila skoraj vso ajdo. (Na deželni vinarski, sadjarski in polj edelski 30 11 na (iJ-rmn pr i No ve m Mes t n), kjer se prične šolsku Itto 1892/93 dné 3 novembra 1 892, izpraznjenih je pet deželnih ustanov i]i več mest za plačiijoče učeuce. Prošnje naj se pošljejo do 8. septembra t. 1. vodstvu omenjene šole na órmu. t (Umrli:) Anton Blague, trgovec in posestnik v St.-.Turjn pri Kranju, ninil je 10. avgusta po več mesečnem bolebauji — Bil je mož poštenega in odkritega značaja, ter .se [li bal nobene resnice povedati. Nam Dolenjcem je rajni dobro řinan, ker je pri gi-ofu Barbotu na Rakovniku 28 let kot grajski oskrbnik služboval, Vedno se je rad spominjal Dolenjskega, tako tudi zaduje dni svojega življenja. — Ed. Ovid, tndi oskrbnik i'akovniške grajščiiie umrl je 11. julija. Kajni bil je še-le dva meseca poročen z goapodičino Evgenijo Hodurekovo v Vigsudtluu. — Franc JaniŠek, ravnatelj šole v linjheubnrgu in C. kr. šolski nadzornik, nmrl je nenadoma 2'2. inlja V 52. tetu svoje dobe. -- Tu ponavljanu» le|.e be>e(ie iz ,,Učiteljskega Tovariša": „V najlepši dobi pobrala gA je nemila smrt ter izo-gaia obitelji ljubljenega očeta, učiteljem častnega in odličnega člana, mladini vzornega učitelja, nArodu iskrenega rodoljuba, nevednim modrega sveto-dajalca" itd, — V Novem ilestn je nmrk v nedeljo. dné iî8. avgusta gospa Ivana Van pot i A, sopi'oga davkai'skega pristava, po kratkej in murnej bolezni v 26, letu avoje starosti, i^abka jim zemljica! (Šolski sklep v zavodu šolskih sester v Šmihelu pri Novem Mestu) vršil ss je dné 2.1, avgusta. Po slovesni sv. masi sešlo .se je mungo vabljena gospode v samostanski dvorani, kjei' so bila razstavljana ročua dela soiaric. V lepem redu, okusno nakopičeno bilo je tu videti vsakovrstnega bbtga od proito obrobljenega robea do naj bogateje tkanine; na vsakem komadn ime dotične áolariee. î^rav ugodno bilo je pogledati zakrpano perilo, kar je lailo dokaz, da se vrši poduk iz praktičnega stališča za gospodinjstvo urejeno, iiavno tako največje pohvale vredno obneslo se je izpraševanje v drugtii šolskih predmetih, pri malih, kakor večjih šolaricah. Lepi red, nežno obnašanje, jasni odgovori, ki so poslušalce prepričali, da otrok tuđi razume, kar odgovarja; to vse je jako ugodni utis storilo na poslušalce in le dolžnost storimo, će čaat. šolskim sestram na tem vspehu èastitamo. Starisein pa, ki imajo svoje hčere iz doma v Šolo poslati, z najboljšo vestjo ta zavod priporočamo, ker je poduk res izvrsten, plača jako zmerna in lega samostana lepa ill zdrava. — Šolski sklep v Toplicah pi se je vršil dne 'il. avgusta a slovesno sv. mašo. Šolo je obiskovalo v treh razredih otrok in sicer dečkov in 107 deklic. ' (N A r o d n a šola) je društvo v podporo slovenskemu ljudskem« šolstvu sè sedežem v Ljubljani. To društvo u.-ipešno deluje že dvajset let s tem, da za nabrane denarje kupuje za šolsko mladino poti-ebne stvari, ter jih po vsej deželi zasLonj deli. Pretočeno šolsko leto se je razdelilo za tisoč in tri sto goldinarjev knjig, pisank, peres, svinčnikov, tablic itd. — Vnak Itillko razvidi veliko korist tega društva, torej čast gospodom, ki se za t-o trndijo. (Program konjske dirke v trab 1. 1 892), katei o priredi konjarski odsek c. kr kmetijske^družbe kranjske v soboto 17, septembra t. 1. v Št.-Jai-nej i na Dolenjskem in sicer v prvih dveh oddelkih samo za kmetske posestnike, t. j. take, ki svoja zemljišča tudi sami obdelujejo, v drugih oddelkih za vse brez izjeme. Dirka bode dné 17. septembra (v dan preinovanja konj) popoludne ob 2. uri v Šent-Janieji, in sicer na novo prirejenem dirkališči. — I. Dirka tri- in štiriletnih kranjskih žreb cev in kobil Daljava UiOO metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v štirili niinuial! na cilj. — Prvo (državno) darilo 100 gold. Diugo (državno) darilo ftOgold. Tretje (deželno) darilo 2,') golJ. — n. Dirka starejšlli kranjskih žreb-cev in kobil. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v šestih miuiitah na cilj. Prvo (di'žavno) darilo fto gold Drugo (deželno) darilo 30 gold. Tretje (deželno) darilo 20 gold. — Ul. Dir ka za konje brez i'azločka starosti in spola, tudi za valnhe, ki so najmanj pol leta lastnina enega in istega ki'aiijskega posestnika. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi .samo en tekmovalec, dobi piTO darilo le tedaj, ako pride v šestih minutah iia cilj. Prvo (deželno) darilo 40 gold. Dingo (deželno) darilií 25 gold. Tretje (deželno) darilo 2(J g:old. Četrta (deželno) 10 gold. IV. (Gosposka dirka s parom konj brez r az 1 o č ka s p o 1 a in s t ar o a ti konj. Daljava 2400 metrov. Dirka se vrši le, ako se zglase trije tekmovalci. Častno darilo konjarskega odseka: ii^rebrna namizna oprava vredna 50 gold. — Udeleži t e v pri dirki je z g I a s i t i pismeno ali pa na dan dirke tudi nstinetio, najpozneje do 12. ure oludne. Vstiipnina zh osobo 40 kv. Spored jts bogat ííi mikaven, sodeluje tudi pevsko društvo „Zvon'' in g. L. Potrebina. Vtliko zaslug za ustanovitev tam-boraškega zbora ima paČ g. Bartelj, (Novi knjigi). V založbi knjigoveza Antona Turka v Ijjubljani ste ravnokar izali dve mičm .feiyižicí, namreó „Sveta Notburga. ponjofnica v vsako-yratuih potrebah in popis življenja svete Heme, kne-gicje slovenske «pripovedko o zvonu vBiejskem jezeru", iDrugi pomnoženi natis. Z barvano podobo. — Cena 16 kr.; pa „Ovetina borograjska-'. Povest predelal H. Majar. Ilnstrovana izdaja s strani. Cena 4U kr. Da-tji tui.U je vsebina obeh deloma že /iiana, jn vendar priporočamo čitateljem z zavestjo, da boste ugajali, (Nova igra.) V založbi g. Dragotina Hr i l>arja T Celju je ravnokar izšla uova gledališka igra z iia-glovoin : „Kateri bo?" Prizor iz domaćega življenja, predelal Ig. p[. KI. Snov je vzeta iz domačega življenja ttir prepletena z niičnimi, šaljivimi prizori, da bo igi'a res kaj primerna za odre po naših čitalnicah in bralnih društvih. — Knjižica ima 2y strani, ter stane 15 kr. po pošti 17 kr. RrtZiie vesti, * (Saraotiniorov) je v Trstu vedno več. Zad-jjjfi dni skoro ni bilo dnev«, da ni bilo brati v caso-,pisih o samoumorstvu ali pa ceh» po dveb Qfi en dan, Y stinnajstih dneb bilo je v Trstu in okolici šestnajst «amouujorov; deloma jim je vzrok nesreina Ijnbeîipji, deloma pa uboštvo, V obče se trdi, da kai* sta Trst in Keka zgubila i>ro3to înko, je ubožtvo post;ilo neznosno, * (Požar) je nničil koncem minolega meseca v Trstu veliko skladišče lesa, katero je biio cenjeno 300.000 goldinarjev, v Mariboru pa je pogorel del ■pivarne, katere škoda se ceni na 40.fl0n goldinarjev, * (Potovanje v Ameriko) preko nemških luk Hamburg, iiremen itd. je vsled kolere ustavljeno in to najbrže, ker se Amerikanci boje te pošasti, pa imajo tudi prav. * (Prijetno iznenađenje.) Nek mlad človek, ki je let«, 1887. v Buda-Pešti nekemu staremu možu rešil življenje, bil je te dni kaj prijetno iznenađen, V Frankfurtu mu je prižlo naniieč v roke na-icauilo, da je oni mož, katerega je rešij nekdaj, imenoval za glavnega dediča svojega iiSO.noo goldinarjev iznašajočega premoženja. Blagodušni dobrotnik je omenil v testamentu, da so bili to najl^ši dnevi njegovega življenja, ki jih Je preživel od časa svoje rešitve. * (Italijanska vina) priiSeli do uvažati z" 27. RvgustoiD v našo državo in to sicer ker so carino ■tem vinom pri nas znižali na 3 ghi, 60 kr. od hektolitra. V Trstu in na lieki je uže nad ióo.noo hekto-■litrov vina po skladiščih. Po vseli večjih mestih imajo italijanski vinaki tigovci pripravljene pi-ostore za razprodajo vina. * (Najmanj.še Človeško bitje) je bila brez-flvomno Lucija Zarate iz Meksike, rojena 7. januarja (1660. ]., umrla 28. januarja 1890. J. Obiskovala Je zdru-ieue države in si prislužila mnogo denarja s tem, da rse je kazala l,iudem v gledališčih. Od !eta 1883, do »voje smrti tehtala je 8—y funtov, njena navadna teža pa je bila samo 4—5 funtov, „Britko je jokala" piše „Arae]'ikaQski Slovenec" in tožila Čez svojo nemilo osodo; goreče je prosila Boga, da bi ji vendar blagovolil dati telo in težo, kakoršao imajo dekleta njenih let. * (V združenih državah severne Amerike) znaša dandanes število prebivalstva 62,022.^50 in sicer 32,007.680 moških in 30.554.370 ženskih. Od leta 1880. se je prebivalstvo pomnožilo za 19,466.467. Število belokožcev zimša ,54,1)83.890 doČim ima 7 milj. 638,360 ljudi različno barvano polt. Amerika je menda jedina, v katerej število moških število žensk značno nadkriljiije, * (Srečna država.) Dolgovi izobraženili di'žav v Evropi so narastu v desetih letili na 118,000,001) nasprotno pa so se dolgovi Amerike zmanjšali v tem času za 1030,507.260, VI. ]865. je plačal povju-ečno vsak Amerikanee 78 dol. in 55 centov davka, leta 1890. pa le 14 dol in 24 centov. Vrednost posestva se je povzdignila od sedem bizonov na petnajst biljouov. (Kratko, pa j asno opravicenje.) Neki učitelj je siu'ejel od revne vdove sledeče pismice: „Spoštovani gospod učitelj ! Pt'osim opravičite niojeimi sinu Kricu zamudo šolskega obiskovanja. Dotični je pred pai- dnevi na legarju umrl '. * (D obe r uporni n). „Da, da, go.spod učitelj, ko sera še hodil k vam v šolo, zmajevali ste večkrat z glavo, toda čudno, nikdar ne ,s svojo, temveč vedno le z mojo". , (V šoli,) Profesor; „Ali mi znaš navesti ,laka, kak zgled ženskega junaštva iz starodavuosti?" — „O pač, gosi, ki so sè svojim vpitjem rešile kapitol v ]>imu", odvrne učenec. Bratje Sokoli! V nedtíljo 11, septembra napravi naše dništvo • izlet v Družinsko Vas. Priti je v popolnej driištveuej obleki ob polu 2, uri v telovadnico. Odhod ob 2. uri v Di užinsko Vas k g. Zorku, tam prosta zabava s telovadbo, godbo itd. Povratek v Mesto ol)'8. uri zvečer, Naprošeni ste bratje „Sokoli", da se izleta udeležite polno Na zdravje! Odbor dol „Sokola". sterilno. Zahvala, Blagorodni gospod Viktor Rohrmann, tovarnar in veletržec v Ljubljani, blagovolil je podariti tukajsni narodni čitalnici lep o'zbirko kipov naših slavnih velemož. Za ta veledušni dar srčno zabyaljajoČi se, kličemo vrlemu rojaku gromoviti ž i v i o ! Odbor narodne čitalnice v Novem Mestu dne 19. avgusta 1892. Listnica vrednistva. o. ,1, p. v C, livalti za poslntio. Prjsimo reikrat kaj. Loterijske srečite. Gradec 13 avgusta 27 16 a 79 33 Trst '20. „ 83 89 70 72 65 Gratlec 27. ,, 90 41 84 10 12 V mesecu juliju v Novo Mesto vračujoča se pisma: Josefd liome. Ljubi,l'aiift. — A^neri Kiikmaii, Triest. — Fei-d. Pii-c, Sokolov&c (fsc ) — Mat. Lužai', ( ^alu- (j.t>c.) — Siidlialin-Ge^ellschaft, Triest (rec.) Joaef Turk, Ohit^ago. - Joliaiiii Simic, Faniiiii?tini. — Reess'sclie Forrstamt. Steiiibaiis. — G-iovani Bol Boni Kenstadt. — Janez BaciHr, Solcolovac. — Johauii Redar, Oooii. - Nikolaj Novak. Leobsn. — Mat. Keich-nauer, Čermošnic. — Vinzenco Blagar, Finnie. — Marija Lipar, Sv. Križ - AntJii liotar, Trifajî. — Frank Sehmaidek, Mich. Hankton (rec.) — l^rank Sc.htiiajdek, Mich. Raukton (ree). - Ana Klopiar, BiiSiia Vas. - Josefa lîome. L.iiUiljaim. — Ii^iac Freiitel, Haka. — Isriiae Fi'entel. Raka. — Janez Ka«ttílc'Onialm. — Anton Mariiičit'.. Dollar. — Joh. Jakše Iron Montaiu. - Jolianu Hier, Heleua Mont. — .Toliann Siilmmik, JaraeBto^vii. — Victor Simnnicli, Chicaf'o. — Franca Gredeni;.. Zabrat). — Franc Steh, Eiocton (rec.) — Alois Mirtič, Wien. - J. Teutsck, Piumft, — Ana Zanbi, Triest. Bazpis. ět. 7(j60 Na tlezelni vinarski, sadjarski in [loljedelski šoli na Grmu pri Nnvem Mestu. - z dveletnim pimeevaiijem in slovenskim učnim j'i'zikom -, iKiiraznjenih je 5 deželnih nstanov za prihodnje wlsko leto ltíy2/93, katero se prif.ne 3. novembra 1S92. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, Čvrstega zdrai^a, lepega vedenja in so z doln-im vsjie-hom dovršili vsaj Ijndako šolo. Tiediiost imiyo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo ï>0tem na svojem doma s kmetijstvom, vino- in sadje- r^jo pečali. , ., . TJfenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in poduk v soli, obleko si pa morajo sami preskrbovati. V šoli) sprejemajo se tudi: 1 ) P1 a 6 u j o č i uienci, kateri plaćnjejo po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. solmne ua leto, in 2,) ek stern isti, ki zLUiaj šole staniijejo in plačujejo le šolnino. . Lastnoi-očno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s kolekoni 50 kr. naj se dO 8. septemhra 1892 izročé vodstvu deželne vinavijke, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem liestn. Prošnjam priložiti e rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali aretln e sole, zdravniško potrdilo o Èvrstem telesu in trdnem zdravji in župnijsko spričevalo o lepem vedenji. ^ . Prošnjam za sprejem proti plaûilu prilaziti je revers ali obvezno pismo starisev oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dné 8. avgusta 1892. IšĚe se kovač, kateri je posebno ve.íč v konjskem kovanji in popravljanji postnih in kmetijskih vozov, kakor tudi kmetijskega orof^ja, kateri je neoženjen in dobrega zadržanja. Letno plačilo 110 gld-, s prosto hrano in stanti-vanjem, raziin perila. Pri dobri rabi i[i lepemu za-di-žanju se mu za.sl«žek poboljša. Službi) je nastopiti I. oktobra 11. Ustmene »li pismene ponudbe sprejema oskrhiiištvo grajsćine v Trebnjem na Kranjskem._(ia7-i) iDobreiïa niesarsko#2:íi psa, B2 fentimetrov visocega prodaja gospa Neza JerŠo v Žužemberku. (iw-i> li^ Šest sirojev za koruzo rnžit, prav dobro izd.l nih, ima še za prodati janež Kette na Dvoru pri Žužemberku. V Bajnofu pri Eudolfovem so na prodaj lanogovťstmi íiaa vina po nizki ceni. (i84-i) « 3 mesece star, popolnoma vdomfićen, koji gre kakor iisiček ia domačiiti člo-I vt'kom, je na prodaj pri lože Vesel-u v v Zamoalecu pri Sodražicí za 9 gld., na kolodvor v Ljubljano 10 gld,_ '.iss) Oskrbništvo graàèlne Gradac pn Motliki prodaja zM kevaie in tudi drva v metrih zložene na Padešu in Pežćeniku. Jaiioz Nabtigal iz Brega štev. 3. blizo trga Žužemberka, zagradake fare, proda svoj mlin s petimi tečaji, petimi stopami žago, dalje 4 orale in 522 štirj. sežnjev zemljišča, 9 minul od deželne cest«, eno uro od trga; vse je v dobrem stann. Cena se zvé pri lastnikn. ' (itiii-3y Uèe se US5) 14 let star, ter zmožen slovenskega in nemškega jezika, zglasiti se ima pri g. Franc-u Strgar v Št. Rupertu. Proda se iz proste roke lop vinograd, s lidano. z opeko krito in obokano zidanico. katera se lahko priredi za klet, hlev - in zgoraj stanovanje z tivema sobama. Zraven vinogi-ada je bosta, njiva, sadutiosnik. Vse posastvo obsega uad devet oralov ter je v prijetnem kraju, v bližini okrajne ceste iz Čermosnlc ali Slateneka v Gaberje. Plačilni pogoji so ugodni. Več pove Franc Kastelic v Novem MesK št. 87, [182] II Naznanilo zaradi prodajanja strojev. Izvedela sem, da razširjajo ageDtje, kateri potujá nabirajo naročiJfi na stroje, vest, da iie vodim veĚ mojega pokojnega soproga g, Frana Detter-ja trgovine, s stroji. To je povse neresnična vest in zategadelj naznanjam, da bodem tndi še nadalje vodila tr()0-vjno 8 stroji iu se tmdila postreii p. ii. kiipo-valcem z izbornimi stroji vsake vrste. V Ljnbljaui, dné 12. junija 1892 Ana Better udova. (ir>7-3) ^jsf' Dva dijaka iz boljáe Idše sprejme za bodoče šoisko leto na hrano in stanovanje jako solidna družina v Nt* veni Mestu. Već pove vrediiištvo „Dni. Novic". Uboi Turbine in kolena za na vodo, 'parne mašine, purne kotle, kakor tndi niHŠine za obdelovanje iesa in prav posebno dobre žage, ponuja po Jako nizkih cenah (m-6) Tmrnn falirib za mM v Ljilljael. Na proda e \i proste roke hiša r J J v Kantfiji poleg Novega Mesta; hiša ima dve sobi, tri kleti, Idev /a živino in prešiee in pod, vse, je pod jedno strelio; iih k'Hicn Liše je vrt s čeápljami zasajen in ograjen, k hiâi s])Hda njiva z 6 mernikov posetve; proda se z letino vred. Već se izvé py lastniku Jožefu Staniša štev. 34 v Kandiji. (i73-i) Saccharin (Zuckerextract). Slatlkorjev izvleček, 275 krat slajši od sladkorja ter posebno pripraven za gostilničarje, dobiva se v zavitkih po ! gld. in 2 gld. pri Franc Gschella, (ie;i-i) trfoveu 7. iiiesamm blagom v RftJeiab tri Ziilnueui nioííu. Lei»o posestvo mi prodaj! v Šent-Jurju pri Franc Zupančiču je »a predaj hiša na lepem prostoru iii vse stanovanje v dobrem stanu, četrt ui-e od železiiičue postaje; dalje 2 orala, 225D sežnjev travnikov, 1200; j sežnjev vinograda, 37 oralov 177G aežiijev hoste, skupnega zemljišča je fif; oralov, vse je prve vrste. Kdor želi to posestvo kupiti naj se oglasi pii Ustniku Fran Zupančiču v Sent-Jtirju h. st. 19, pošta Mirnapeč, kjer se izvé tudi cena. ZACHERLIN je najbolj sioveôe sredstvo proti mrČCBu. Znamenja občudovanja vrednega delovanja Zacherlina SO: /, znjnifttfnti siehieuira. 2. ime „Zncherl'', Nm Mesto: AíÍdH" Panser. Mokronofi: B. Sbi). Litija: i,el)in)ïer iu Berpuiiu». Kostanjevica: Alojzi.i (lameli. Vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo nilatiliiico, čistihiicc /a žito, tvíjérje, slmnoreznice, mirne za sadje, stiskalnice s« sadje, vino in gro%djej Vakor tndi vk« dinge struje in jiripinTe za kmetijstvo, vinarstvo in sadjerejstvo itd. pripomda v iiaiiiovejši iu najboljSi ùl)liki. po ceni: IG. HELLER, DUNAJ, s/, PRATERSTRASSE 78. in fva,>kf>. - Va^ _ ^ararvciia, Mgoàm mmíi. EL«- ïonM »niíahí. (Qí—Uy NoTomMto. Natienil J. Xr»j«e.