St. 71. V (iorici. v torok dne 4. septembra 1906. Letnik VIII. Izhaja vsjtktorek inaobotoob 11. mi predpoldiie zamesto ter oL 3. uri pop. Z.I dežHo. Ako padena ta dncva praznik izidc dan prejob si. zvečor. Staue po pošti pn-joman ali v Gorici na dorn Došiljan celoletno 8 K, polletno 4 Kin Četrtlotno 2 K. Prodajasf v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Solskih ulicah, Jellprsitz v Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevern tekaliäöu po 8 vin. brUJaluA (Zjutranje Iz. ulica Vetturini h. št. 9. I)opise je nasloviti na uredništvo, ojjlase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oplasi se računijo po potit- vrstah in sicer ako Be tiskajo 1-kral po 14 vin., 2-krat po 12 -'in., 3-krat po 1U vin. Ako s*> večkr;»; tisnajo, rrn':i: , )( i.ijn m< po pogodbi. ' > Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. l isKa ..rtarodna iiskarna** (odgov. L. Lukežič). Tretji slov. hrtollftl shod. (Konoc.) Drugo slovesno zborovnnje. Med drugem slovesnem zborovanju je prišd na shod tudi trža^ki vlmlika dr. Nagl, katerega je prei^ednik PovSe v impna shoda po/dravil. Med pozdravljenimi na tern dragern sloveenem zborovamu so bili tudi prpč. opat Fr. Ogradi iz OJja in drž. posl. dr. Grfgorčič. Opravičili so svojo odsotr.ost g. paborfki posl»r>fc Vlahovič, dr. Voušek, drž. po 1. v Mariborn, dr. Laginja v Pulja, dr. Zsilron, dr. Ribsf v Trstu, prošt Wlazovoski i. dr. Na to je pred- sednik pozdravil še zastopnika beneäkih | Slovencev g Edvina Dorbola. Med brzo- javkami so bili pozdravi državnih po- j slancev dr. Hrubana in Bazovinskega, ninogo čežkih in hrvatskih. Nato je pozdravil shod podpred- sednik kmetske županske zveze g. Sta- novnik. V imenu Gorenjcev je pozdravil shod deželni poslanec g. Demšar. Nato je govoril g. dr. Brecelj, ki je razpravljal v 8vojem govorn o socijalni izobrazbi. Vsebina njegovega govora je ta-le : Z naglimi koraki je napredovala nmetnost, napredovala tehnika. Kljnb modernemn napredku vlada sužnost. — Moderni kapitalizem je vpregel najraz- | nejäf sloje v mženjski jarem. Nimamo več tistih velikih nadlcg, kage in lakote. Moderna tthnika jih je odpravila. A ve- liko bolj mori jetika, velika bolezen na- Sega (asa. Še hujša je moderna brezbrižnost. Moderni Človek He ne zaveda dolžnosti do sebe, do svojega bližnjega. Ali ne iz- korišča svojega bližnjega, ako se ne zna braniti. Kar dela posameznik v malem, dela drožba v velikem. Močne države zatirajo drage, posamezni stanovi se bore med seboj. Izkaäajo nničiti tudi rodbino. Da ni popolnoma prišlo do poloma, je posledica prejšnje družbe in notra- njega človeškega zdravega reda. Potrebna je preosnova vsocialnem ozirn. Zgodovina nam opisuje davne döbe, na las enake naši dobi. Močjestala nad pravico. Izginili so že stebri tedanje družbe, ko je nastopilo krščanatvo. — Zahtevalo je veliko, obljnbovalo pa le malo. A kljub temn je izpremenilo obličje zemlje, odpravilo je suženjstvo, dalo cast ženski, ustanovilo dobrodelne za- vode, organizovalo je ostanove. Zgodo- vina srednjega veka je zlati vek za cerkev. Vlndala je socialna zadovoljnost cvetela umetnost, veda, ttgovina, obrt' splošno blagostanje, ki ga danes ni. To poslopje je zruäil Luthpr. Izpodmaknil je avtoriteto cerkvi, <5ez 200 let je pa za- vrgel Voltaire Boga in čez nekaj deset- letij Proudhon vsako drožbo. Dosledna posledica Lathrovpga nanka in anarhizem. Svoboda je ngajala učenjakorn, ker jim je nu'fila ppikarejskih nasladnosti. Iz zmot, fi ozofsbt? in verske svobode je nastala verska in gospodarska svoboda. Razbito Ijudstvo brez organizacije ni imelo vpč opore proti izkoriščanjn. Ko to trdimo, nam pa ngovarjajo: Kolo časa "P ne vrnča nazaj. Higiena je najmlajša hčerka v ma- terializem zakopane medicine. Lei nas, kako varnjmo zdravje. Od drožbe za- hteva, naj vnrnje pri vsakem zdravje. Ni li to načelo krščanske Ijnbezni ? Že dandanes čutimo, koliko dobrega je že napravilu ta veda. Pozdravljamo higieno, ker je dokazala, da je le po kršč. ljubezni mogoč preporod. Človek je družabno bitje. Izven človeške drnžbe posameznika ni obatan- ka in napredka. Posameznik ima vedno tndi dolžnosti do družbe. A vsa ta na- vedena načela niso obvezana, in dokler človek ne spozna potrebe ljabezni do bližnjega, je nemogoča aocialnn preosnova. Nas Slovenes more rešlti pogina le trdna stanovska organizacija. Toliko rasa nas mora tlačiti tuji kapital, dokler nismo i organizirani. Govornik apelira na da- 1 hovnike in na učitelje. Teh čaku velika ! naloga. Tadi nčitelji naj začno s hoc al- i nim delom! Do zdaj so stali na strani. Če vidi narod, da skrbe zanj, jim bo ' 8krbel tudi za obstoj! j Nas zdravnike čaka tüdi lep kos < dela. Vsak zdravnik bi moral širili h:gi- 1 jenidno vedo. Tadi pravniki, prtfr-sorji, umetniki, agronomi imajo veliko nalogo v tern oziru. i Razkopana je že celina po samo- ' vzkipeli apologiji. Govornik omenja Le- ! onovo družbo, „Katoliški ObzornikM in „Slov. kršf. 8OC. zvezo" ter. konča s po- zivom: j Tekmnjmo pri zgradbi našega na- rodnega doma ! Bog živi vse Slovene Pod streho hiše ene I j Govorili so še gg. trgovec Valentin j Treven r imenu trgovstva, dalje dr. j Opeka o književnosti, prof. Evgen Jarc, o kultnrnih silah kalolicizma, g. Ložar je ' pozdravil v imenu obrtnoga stanu. Govori so bili vsprejeti z odobravanjem. i I Tretje slovesno zborovauje. Pri tretjem slovesnpm zborovanja je pozdravil predsednik Povše tudi go- riška deželna poslanca gospoda župnika j Blaža Grča in gospoda Lapanja. Nato so j prečitali zopet neke brzojavke. j Nato je pozdravil tretji slov. kat. j shod v imenu mladeniške organizacije v krepkih besedah mladenič Ž^bolt od I Sv. Ilja. j Gospod Fran Gomilšek je govoril o J organizaciji. G. dr Krek je govoril o i naših socijalnih nalogah ter klical, da si ; mora vsakdo izpraševati svojo vest, ali jih je izpolnil. G. Gastinčar je givoril o delavakem vprhš^inja in naglašal -la se mora delavstvo, okloniti kr^čarnlce or- ganizacije, ker kräcanstvo je po"zdit{nilo človeka in uči bratstvo Ijudi. Nato ie prevzel predaedstvo dvorni svetDik g. Šaklje, a gospod vodja Povše je govoril o zahtevah kmečk^ga ptanu. Eor inn je govoril že g. dr. ŠasteršiČ o kierikalnem zmaju in n]<»govih prijatoljih. Zadnji je govoril knezoškof dr. J«glič, izraznjoč svojo veliko radost nad veselim preporodom katoliške zavesti, ter poJalil zborovalcem svoj blagoslov. Vtisi s prvega zadružnega shoda. (Dalje.) Deželni odbor, ki izvršaje, kakor omenjeno, tarn revizijsko pravico, je takoj posegel energično vmes, saniral zadrago j ne le s podporami, arnpak s tern, j ds jo provocir«! tuli regnlacijo na- ' kopno cene z nzirom na proiajn') in ; odpravila sploh, dirpktno plačevnnje I masln, npgo uvedla naplačevan)<>, dočim ; se vrše d:>plačila na podlagi upravnega \ v?peha, bilančnih podatkov. ] Danes ima zadrugi 11 mlekarskih zadrng za svoji3 clan*1, ki so vse prftvi- dene « strojnim obratom, in so vw 3—4 ure daleö od L;n<;a. Z* vse naprave se je porabilo 366.049 K 84 vin., tako da je st«ln povprečno naprava poedine zadrnge 33.277 K. Najcfneja je bila ona za K 20.847, najdražja pa ona za 44.793 K, ki ima pa ob enem tudi hla- dilnic>. Teh 11 zadrug je imelo koncem 1. 1903 (g'asom podatkov deželnega nai- svetnika Viktorjti Kerblerja) 1074 članov, ki ••*"? fkupno irrofi'M zHdragum tekom istejra/leta okrogüh 8,000.000 litrov mleka. iz katerih se je napravilo okroglih 321.000 kg mania. Centrala plačaje po- vprečno po 2 K 10 v za vsaki kilo ; prodajnti cena, ki je prvotno znašala 2 K za vsaki kilogram, znaša sedaj po- vprečno 2 K 30 v, za finejše rnaslo znasa celo 2 K 60 do 2 K 80 v. Obža- luje se le, da ne znajo äe vse mlekarske zadrugö izdolovati maslo finojše kako- vosti. StroSki so znaäali pri cpntrali (začetkom I. 1903) 25 do 30 vinarjev pri kilogramu, sedaj pa le 15 do 20 (za- öetkom 1904). Trgov^ka oddaja je zelo živahna in obsega lu in inezemske dežele. Zädrnga vsekakor napreduje oči- vidno in je velike koristi ne le za po- Ijedelce, ki so tej organizaciji pridraženi, nego tadi onemu dela njih, ki niso pri- druženi. Gentralizacija prodaje masla je bila za Gornjfnvstrijsko ne le nrečna, nego tudi potrfbna ids ja, kajti izločila je nepošteno posredno trgovino, izločila ie mejsebojno konkurenco mlekarskih zadrug, ker je prevzela sama celotno ia i —¦—-——-—-——-—_---————————__ direktno oddajo 'zlelk^v teh zadrug, zaedno pa je biU v ntinu vpljivati ,na vso- vräenje masla eamoga. ., ..' To pa^je bilo mogoče le vslei Jega, ker sta tej^kciji dali mpraln) in ma- tenjelno podporo država .i'ri dežela. C. kr. poljedelska ministerstvo je dovolilo za mlekarsko organizaeijo na Gorenjeavstrijakem gledeče podpors : Brezobrpstno posojilo 20.000 K za cen- tralo v Scbiirding-u, letni donesek 3000 K za mlekarske preiskave, zaenkrat za 3 leta; donesek 2000 K k plači poslov- nega voditelja centrale, podporo 400 K za centralo in podporo 30,000 K za mlekarske postaje. Gorenjeavstrijski dež. zbor pa je dovolil centrali v Schiirding-u 2000 K kot donesek k plači trgovskega voditelja, in podporo 20.000 K v pokritje preostajajočega obratnega primankljaja. Ta podpora je vračljiva v 4 letih s 4% obresti. Deželni odbor je bil pooblaščen, vporabiti znesek 10.000 K za 1. 1903 za podpore gorenjeavstrij^kim mlekarskiin zadragam. Razun tfga se je dovolil mle- karski organizaciji krodit v zadovoljivi meri (tedaj do l/i milijona) pri gorenje- avstrijski zadružni centrulni blagajni proti 4% obrestovanju. (Pa podatkih ra- cunskpga svetnika Pil!wein-a. ŽhI, da nimamo novejäih pod&tkov.) Di se aplošno vplivn na izbilj^anje kakovosti masla, je nastavil deželni oibor posebnega m'okar^k«ga nalzornika. S takimi podporami se pač da marsikaj napraviti. Ako bi jih iwili tudi mi v tej meri. moglo bi se misüti tadi pri nas na ustanovitov take mlekarske centrale v Trstu ia Reki, ker na ti dve mesti gravitira ravno naäe kranjsko in primorsko ir.lekaretvo. Državnih podpor bi se že dalo kaj dos^öi, ali bi se pa dalo doseči ludi deželnih, je dromno vprašanje. Kaj je n. pr. dal kranjski deželni zbor, razsvetljuj sledeöe poroöilo deželnega odbora, ki ga posnan^emo iz porocüa o mednarodnem zadražnem kongresu v Budimpošti iz I. 1905 : Leta Mlekarnicam Podpora 1897 I K 1000 1898 3 „ 2040 1899 5 „ 1860 1900 9 „ 4625 1901 9 „ 4600 1902 5 „ 1870 1903 5 , 1800 V 7 letih torej K 18795 tako da je dobila vsaka mlekarnica po- vprečno K 481 podpore, kar seveda ni posebno veliko. Deželni odbor kranjski je poleg tega nastavil I. 1903 äe poseb- nega mlekarskega in sirarskega strokov- njaka z letno plač^ K 242564. Goriški deželni zbor je naklonil mlekarnicam tadi nekaj sicer ne posebno LISTEK. i Sarnotar. Crtica. Spisal Ivo Česnik. Tako mi je svetoval oče, in jaz sem ga ubogal. Ko sva s Tomažem ne- hala žalovati za očetom, sem povprašal za Metino roko, ker sem res potreboval ženske v hiäi. In bil sem üslisan. Da nisem bil nikoli ! Povem vam, gospod, če se kdaj oženite, ne jemljite ženske. ki bi bila starejša od vas in naj bo j zlata in nsj ima poln mernik denarja ! Spoznal sem jo kmalu. Rada je dobro jedla in pila, pa meni ukazovala, sama pa lenobo pasla. Še svinje ni hotela rediti, da bi imeli slanino za zabelo pri polenti. Po cele ure je včasih klepetala pri kaki sosedi in kradla čas Bogu in ljudem. In gospod, povem vam: lenoba je postelja uboštva. Hlače je torej nosila in jezik je brusila ter me zbadala, gospod, to je resnica vseh rgsnic: Bog je iztrgal ženaki jezik ter ga vsadil, in vzrastel je hren. Trpel sem in delal, da mi je znoj lil raz čelo in pot cvetel skozi srajco. Ali vse je bilo zastonj, dolgov se nisera mogel iznebiti. Davki so bili veliki zraven pa Se liste doklade. Ti hudirjevi davki 1 „Se läse na glavi mi preätejejo in nalože davke nanje", sem si včasih I mi8lil. Ljudje so pa govorili za mojim hrbtom. ' „Zapravljiv je kot antikrist. Kar j med tednom dobi, v nedeljo zdrobi". Res sem si privoščil v nedeljo po pol litra vina, da sem vsaj za trenotek pozabil težave, ki mi jih je napravljala žena doma. Pometali naj bi rajäi pred svojim pragom ! S svojo ženo se nisem prepiral. Bil sem mirna daäa, ki je bolj zadovoljna s sokom v miru kot s polno mizo jedi v prepiru. Iskala je priliko, da bi se z menoj sprla, a jaz sem se ji skrbno izogibal. Imela sva sina Petra in dve höeri Metko in Pavlinico. Vzgojiti sem jih hotel tako kot je mene vzgojila ranjka mati in dobri oče, v strähn božjem in v delu. Toda moja beseda ni Rmela imeti veljave. Žena jih je nauöüa trme. — Taka vzgoja je prava tlaka. Vest mi je pravila, da sem jaz oče, da imam pravico kaznovati in učiti, kakor hočem sair. Zato sem ji nekega ' dne odločno povedal, da ne trpim več njene vzgoje pri otroeih. Takrat je pa bilo prepozno. Vsi trije so se mi postavili po robu. Natepel sem jih. Toda bilo je zastonj. Dajala jim je potuho in jim trgala iz sre Ijabezen do očeta. Zato je pa lako priälo. — Ah, to boli ..." Pretrgal je starec pripovedovanje. Solze so mu privrele iz majhnih oči, goste solze. Skril je glavo v dlani in dolgo jokal. Solnce je že davno zašlo. Večerni mrak je jel razprostirati svoj tajinstveni pajčolan nad naravo. Veter je veslal na lahnih krilih po zelenem polju in po- Ijubljal šepetajoče liste na drevju. V dolini so prepevali kosci in vozili domov prijetno dehtečo otavo. Goloroki so bili in rokave pri srajcah so imeli zavihane. Vriskali so in peli. Veselo je odmevalo do gora : „Jaz pa pojdem na Gorenjsko..." Pastirji so palili ogenj in zganjali živino^ da poženo domov. Po cestah so škripala kolesa pari- zarjev. Vozniki so pokali z biLi in vpiü nad koni. Zazvonilo je Zdravomarijo. Starec se je odkril in molil. Še vedno so mo kapale solze po licu. Vzdihnil je globoko in gledal tje nekam v daljavo, kot bi iskal tarn spo- minov, kot bi klical nazaj pretekle., nbegle dni. (Dalje prih.) znatnih podpor, o katerih pa ravno v trenotkn, ko piäemo, nimamo pravih podatkov na razpolago. (Dalje pride.) D o p i s i. Iz Cerkna. — (Č i t a 1 n i š k i koncert.) — Dne 26. avgusta t. 1. priredila je naša „Čitalnica" koncert s prav izbranim vsporedom. Koncert je bil Bamenjen v korist pevskega zaloga. Pričel 6fj je z arijo iz opere „Mignon", za glasovir in violina. Ta točka, kakor tndi Schubertova Sonata, se je precizno in Pino igrala. Samospeva „Mlad junak" od Foerstarja in Nedvedovo „Darilo", sta nam zelo ugajala. Mešana zbora „Napitnica" od Premrl-a in Laharnar- jeva „Le pevaj", sta se tadi dobro ob- ne8la vzlic temu, da je nastopil skoraj samo mlajši zbor. Najlepša točka pa je bila Kler- mont-ov „Trio" za I. in II. gosli in čelo. S krasnim Vilharjevim solospevom „Mor- nar" je bil koncert končan. lmeli smo krasen glasben užitek in zadovoJjno amo se razšli. Obžalovati je lo, da je bila udeležba precej pičla in da marsikdo rajše sliäi glaBOve äkripave harmonike ali — v krčmi sedi, — kakor žrtvnje 40 vin. — Ožigosanja je vredno tadi, da se je baje od nekatere strani celo prepovedovalo pevkam iti h koncerta peti z namenom, da bi se koncert pre- prečil. Gg. prirediteljem in aodelovalcem naj bo v zadoščenje za njihovo požrtvo- valnost, da so bili vai, ki se v resnici zanimajo za resno glazbo, [navzoči, in da so jim od srca hvaležni za to prireditev. Politiöni pregled. Prihodnje zasedanje poslanske zbornice. Z Dunaja poročajo : Na prvi seji državne zbornice, ki se sentane dne 18. t. m., predloži vlada neki proračan za 1907. Zasedanje bo trajalo do konca novembra. Novembra se sestanejo dele- gacije, ki bodo zborovale tri tedne. Koncem decembra bodo za kratko za- seditnje sklicani deželni zbori. Meseca januvarja bo zopct sklicana državna zbornica. Govori se, da se volitve za novo zbornico izvräe povsod en in isti dan, to je, 25. marca 1907 in da bo nova zbornica sklicana prve dni meseca aprila. — Cesar v Pragi. Kakor javljajo iz Prage, pride cesar tjakaj meseca novembra ter bo bival tarn tri tedne. Sporaznmljenje med Čehi in Madjari? Nekateri češki listi priporočajo misel, da se na češkem praškem vseučilišču ustanovi stolica za madjarski jezik in da se uvede pouk inadjarskega jezika tadi v trgovske sole. Češki dijaki prirede izlet v Budimpešto. Pred nekaj dnevi se je madil v Prygi zastopnik Košatove stranke dr. KovhCB, da je na lien mesta proučeval vprašanje o sporazumljenju med Čehi in Madjari. V Libercah je obiskal Češko „be- sedo" in na nekem sestanku je v polj- ekem jezika govoril proti pangermanizmu. Vse lepo in vse dobro, ali najprej bi bilo potrebno, da bi te besede o sporaznmljenja s Slovani, ki jih Madjari hodijo govorit — na Češko, praktično izvajali — na Ogrskem. „Slovanska korespondencija" javlja iz Prage: Vodstvo mladočeške stranke je izdalo komunike, v katerem se bavi s približenjem Čehov in Madjarov, na zaključku pa pravi : Mi morarno opnstiti politiko romantičnih čustev, in ako ho- čemo, da bo imela propaganda kake posledice za Čeli9 in Madjare, je po- trebno, da jo vodijo navlašč za to po- zvani zastopniki obeli narodov, da se morajo natančno določiti naloge za med- sebojno pomoč. Bo (loci moravski deželni zbor. Predetoječe volitve v moravski de- želni zbor se bodo vršile po novern vo- lilnem redo, ki ga je «prejel deželni zbor v lanskem zasedanju. Število man- datov ae pomnoži za 50. Nova je sploäna kariJH. V vseh kurijah se bo volilo tajno I in direklno. V karijah veleposestva in < trgovinskih zbornic se bo volilo prvič po ! proporciona nem sistemu. V ostalih treh karijah se bo volilo po skupinah, ki so sestavljene po narodnofttih. V skupini veleposeetva bodo imeli Nemci 20, Čehi 10 mandatov; v mestni skapini Čehi 20, j Nomci 20; v kmetskih občinah Ohi 39, Nemci 14; v splošni kuriji Č^hi 14 Namci 6. V trgovinskih zbornicah ra- čunajo Nemci na vse mandate. Ako priätejemo oba virilna glaaa škofov Č9- hom, imeli bodo Čehi wknpno 85, Nemei pa 65 mandatov. Deželni odbor se tadi pomnoži za dva odbornika, tako da bo štel 8 odbornikov in 8 namestnikov, in sicer volijo veleposestniki vsake narod- nosti po enpga odbornika, češke skopine štiri, nemške pa dva odbornika. Pred- sedstvo deželnega zbora bo tvoril deželni glavar z dvema namestnikoma, ki vse tri imenuje cesar. Dogodki na Balkanu Iz Londona javljajo, da se v ta- moSnjih vladnih krogih gavori, da Črno- gorski knezeviÖ Mirko po^tane glavnim gavernerjem Stare Srbije in Macedonije. Med velevlastmi se vräe baje pogajanja, da bi se tema dvema pokrajinama po- delila avtonomija, kakor otoku Kreti. Anglija, Rasija, Francoska in Italija so se izjavile baie za avtonomijo Srbije in Macedonije. Zmaga konservativcev pri državnozborski volitvi v Milanu. V nedeljo je bil izvoljen v Milanu za državnega poslanca konservativec Greppi. Laške novine poročajo : Zmaga Greppija pri državnozborski volitvi v j Milanu, dokazaje, kako močno stranko tvorijo v Italiji katoličani združeni s konservative'. Katoličani so pod vodatvom nadSkosa vai kakor jeden mož glasovali za konservativnega kandidala in so ma tako pripomogli do zmage. Ti zmagi, ; bodo sledil« dragod po Italiji še droge | zmage, kajti katoliška org^nizacija se I vedno bolj širi po Italiji. Tndi v Rimu je bilo vpisanih od katoliške organizacije i v volilne imeniko na tisoče volilcov. V jednem samem volilnem okraja in sicer v onem, v katerem je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za poslanca Birziiai, je bilo te dni vpisanih v volilne ime- nike nad 2000 kaloliških volilc^v. Na splošnih državnozborskih volitvah pa bodo nastopili katoliški volilci zdmženi s konservativci na volišče, za kar se že zdaj dobro pripravljajo. Dogodki na Ruskem. Car je ponudil ministerskemu preds. in njegovi rodbini svojo zimsko palačo za Btanovanje, karnor se Stolipin tudi prihodnji teden že preseli. Domače in razne novice linenovanje. — Pr i'esor na hr- vatsski gimnaziji v Pazina g. Vladimir Nazor je imenovan glavnim učiteljem na a^iteljišču v Kopru. Evidenčni višji geometer I. razreda Vaclav Nalezinek je imenovan za evidenčnoga nadzornika za slažbeni oko- liš uaančne direkcije v Trstu. Premcstitve iu imenovauja pri južui želcziiici. — Premeščen je gospod Fran V i d i c, postaj^načelnik v Borov- nic;, v isti lastnoüti v Logttec Imenovan je gospod Ivan Arhar, dos«daj že- lezniäki prißtav na Dunaju, postajena- čelnikom v S^žani in g. J o s i p G o s t i ša, dosedaj pri^tav v Nabrežini, postajena- čelnikom v Borovnici. Za ^Šolski Dom" so plačali prod- sedniötvu . dr. Andrej Pavlica, stolni vikar v Gorci, na rafun ustunovnine äesti obrok 20 K; nabrali gostje n* novi maäi ö. g. Stesana pl. Posarellija v A/čah 50 K 12 h; Joaip Miiitnič, kaplan v Rihen- berku 20 K; Ivan VagH, vikarij v Ko- zani 10 K; vesela dražba na Vjjäsiici 2 K; Peter Skrbic, zastopnik pivovarne v Gorici 2 K. Našemn apr»vništva je došlo : Franc Sivec, c. kr. vadniäki učitelj 5 K na- mesto venca na kröto Vincenca Spa- zapana. Srčna hvala ! Vabilo k izvanrednema obönema zbora goriškega okrajnega ačiteljskega društva, ki bode v četrtek, dne 6 sep- tembra 1906 ob 9. uri zjatraj v gornjern prostoru kavarne „Gintral1* v Gorici. Dnevni red : I. Čitanje zapisnika zadnjega izvanrednega občnega zbora; II. Spre- menitev druUvenih pravil; III. Simo- pomoč; IV. Novi šoUfci in učni red ; V. Razni predlogi. K obilni udeležbi vabi uljadno o d b j r. Vesclica ,. KatoliSkc^a dclav- §kepa društva v Miruu". — V nedeljo je praznovalo „Katol. delavsko društvo v Mirnu" na slovesen način petnajstlet- nico svojega obstanka. V ta nurnen je priredilo prav lepo drušlveno ve.s^lico z jako obäirnim in zanimivim vsporedom, obsegajočim govore, deklamacija, petje in tambaranje. Govorili so in sicer: Predsednik društva g. Cotič, preč. g. žapnik Pavletič in g. dr. Dermastja. Prvi govornik je le v kratkih besedah pozdravil udeležence veselice, omenivši, da se je ravno „Katoliätcemu delavskoma draštvak< zuhvaliti, da imajo Mirenci hra- nilnico in posojilnico, delavsko podporno društvo, draštvo za zavarovanje živine, Čebelico, krožek za abstinente in pa strokovno organizacijo za strojarje. G, žapnik je pa podal neki pregled o delovanja draštv», ter natančnejše pojasnil namen istega. Namen društva je namreč v smislu pravil, navajati ude k delavnosti, k varčnosti, k spodobnema življenja ter k izobrazbi, kar vse naj se vrši na podlagi katoliške vere. Kakor vsaka draga reč je imelo tadi „Katol. delavsko draštvo v Mirna" mnogo na- sprotnikov in jih äe ima, a tega nasprot- slva se dra^Ueni člani ne smejo bati, ampak morajo nadalje in neu^traSeno hoditi po edino pravi poti, ki jo začr- tana v društvenih pravilih in ki jödina zamore dovesti človeka do dušne in telesne sreče. Na koncu govora je po- zival društvene ude, naj ostanejo draStvu zvesti, a vabil tud< drage domačine, naj tudi oni priatopijo k draštva, da ae bo tako vedno krepkeje razcviUlo. Dr. D.3r- mastja je v svojem govora povdarjal potrebo takih drušle/, posebno dandanes, ko so nasprotniki očitno nastopili proti vsemu kar je verskega, proti cerkvi in proti nerazločitvi sv. zakona, kar je dovelj jasno pokazal zadnji proteätni shod v „Trgovskem domu" v Gorici, kjer se je na ves glas proglasilo geslo : Proč od cerkve, proč od vere, proč od Rima. Občinstvo je vse govore burno odobravalo. Mladi decek France Vak je de- klamiral neko pesem. Njegov sigurei nastop na odru njegovo kretanje in sploh vse njegovo vedenje na odru jo občinstvu tako agajalo, da ma je po dokončani doklamaciji tako bar.iü plo- 8kalo, da se je moral äe jedenkrat po- kazati na odru. P^tje je obsegalo moške mešane zbore in nekateri med njimi so bili prav ležki. Izvajali so jih pevci in pevke prav dobro. Omeniti morarno, da istii kakor moški tako tuii ženski zbor „Katohškega dclavskegi društva v Mirnu" še jako mlarta, in da se jima mora za- radi teg.i na vspehu, ki sta ga v nedeljo dosegla v resnici častitati. Poleg miren- skih pevcev in pevk pa so nastopili ta dan v Mirna tadi pevci in pevke pev- skega društva „Zvezda" iz Sovodenj- Rabij pod vodstvom svojega izvr.stnega pevovodje jurista g. Rojca. Zapeli so nekaj moäkih in nekaj mešanih zborov tako ubrano in precizno, da se nisrno nadejali ^lišati kaj takega na deželi. Tudi „Venček narodmh pesmi", kate- rrga so peli dečki in deklic^ iz Mima jo občinstvo iako agajal. Društvenemu pevovodju g. Vaku čostitamp na vspeha, ki ga je dosegel kolikor pri odruslih pevcih in pevkah, kakor tudi pri dečkih in deklicah. Le tako naprej. J*ko je ugajjjla občinstvu zndnja točka vsporeda ,.Dijakova zarubiteV spevoigra s sprein- ljevanjem harmonija, katero so vprizonli člani draštva „Zvezda-4 iz Sovodenj- Rubij. Tamburaški zbor iz Kninenj pod spretnim vodstvom g Čermelja j« svind med govori in med pevskimi zbori prav lepo in točno nekaj lepih komadov in je žel pri obcinstvu splošno pohvalo. Ko je bil sicer nekoliko predolgi vspored končan se je razvila na dvorišču goslil- ničarja g. Budihne prav živahna prosta zwbava. Tamburanja je sledilo petje, \ettn pa tamburanje in prišla je kakor bi trenil 10. ara, ko so se adeležonci veselice razšii. SloveiiBko bralno in podporno družtvo v Gorici naznanja svojiin dru- ätvenikom in druätvenictim, da se drnštvo udeleži korporativno z drnstveno zastavo velike narodne slavnosti, katero priredč tri bratska draštva v Tolminu na praznik dne 8. septombra 1906 ifodtanek je na kolodvoru državne železnice dne 8. sept, zjutraj ob 6. ari, od koder se adeleženci popeljejo z osebnim vlakom ob 6. uri 20 minut. Izpraznila sta inu pri igrl žep. — Včeraj popoladne je pri5el na tut. policijo čevljar Ivan Rastia iz Kimenj ter je izpovedal, da sta ga v neki krčmi pri igri „zvick" popolnoma obrala mizar Peter Stroaar iz Gorier in meäetar Andrej Soban iz Bilj. Obrala sta ma pri omenjeni igri 187 K. Rustija se je prepričal, da sta bila Strosar in Soban, ko sta ž njim igrala spora- zumljena. Policija je omenjena dva igralc* poiskala in našli pri njih še nekaj de- narja. Poleg tega je pa doznala policija, i da je Siban izročil svoji ljubici neki Skabar 40 K, neki drugi osebi pa tadi 40 K. Vso zadevo je izroöila policija sodniji. Tukajsnji muuiciplj naznanja, da od četrtka naprej ne bode po noöi za- i radi vodovodnih naprav tekla kronberäka * voda po nekatenh ulicah in oposarja meäöane, da se že po dnevu preskrbe z vodo. Voda bode zaprta od 9. ure zvečer pa do 7. ure zjutraj. Vojaška vest. — V četrtek zjutraj okolo 6 ure no povrne po boh. železtiici pešpolk ät. 47. z vojaških vaj zopet v Gorico. Zaprli so v soboto popoludne 55-letnega Lako Lasiča iz Vrtojbe. Lisič je hodil po Placuti v samih hlaöah in äe te so bile raztrgtine. Td človelc je bil ž© večkrat kazno/an radi potepanja in tali izgnali so ga za veökrat iz Gorici. Začetek šolskega leta. — Ni c. kr. pnpravnici za uöiteljiäca v Pod^ori pri Gorici prične šolsko leto 1906 —07. dne 17. septembra t. I. s sv, mašo. Vpisovanje učencev bo v soboti in nedelji, dne 15. in 16. septembra od 9. do 12. are predpoladns v tarnDšajeni äülskem poslopju. Sprejemajo se krepki in zJravi dečki, ki so dosegli 14 ali več let ali pa vsaj te 13l/2 ^9 svoje starosti in so dovräili z dobrim vspehom ljadsko äolo ali pa kak razred srednjih šol in se žele posvetiti učitoljskema stano. Zi sprejem se zahte/a : 1.) zadoje šolsko spričevalo, 2.) krstni list, 3.) spri- čevalo o stavljenju koz in zlravai^ko spričevalo, da je dotičnik zdrav in brez telesnih hib. Soluine se n« tem zavoda n« pln- čaje, temveč dobo pridni in potrebni učenci nekaj državne podpore. Uöenci naj prihajajo k vpisovanji v spremstvu svojih starisev ali rediteljev. Učenci, ki bodo ta zavod ponav- ljali, so oproščeni goraj navedetiih za- htev, a naj se udeleže sv. mi^e dne 17. septembra. Pojasnila glede stanovanja, (ki se dobi lukaj za me^eöno 12—14 gld.) daje voditelj pri vpisovanji. Na c. k. pripravnici za učitelišča v Tolininu se bode vršilo vpiso\ranje uöencav v nedeljo dne 16. supL t. 1. od 8. do 12. ure predpoludne. Šolsko Jeto pnen« a sv. ma^o v pondeljek, dne 17. sept, radni poak pa dru^i dan. V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dopolnili vsaj 131/., let, do- vršili z dobrim vspehom huchfco solo ter znajo tudi nekaj nemšcine. S seboj marajo prinesti : 1. solako spricevalo, 2. krdtni list, 3. zdravniško spričev>ilo o trdnem zdravju in cepljenja koz. Ddčki, ki zadnje leto niso obiskovali sole, pre- dložiti morajo še ol županstva izdano in od šol. vodsUa potrjeno nravnostno spricevalo. — Š )larine se ne plačaje, marveč dobe pndni in abožni uÖtsnci še nekaj državne podpore; takitn se tut^i posodijo nekatere učne knjige. Pojasnila glede stanovanj daje voditelj pri vpiso- vanju. G me za stan)vanje s hraoo 12 do 15 11. na me^ec. C kr. ueiteljisčc v Kopru. — Na c. kr. ačiteljiaču v Kopra se bo vršilo vpisovanie za šolsko leto 1906 7 dne 13. : 14. in 15 Beptembra. Dne 17. septembra j Be začno vsprejemni in ponavljalni izpiti za teöaje, a na vadnici se prične redni j pouk. —¦ | \l Toinaja. — Njegova svetlost, ' c. kr. trzaäki name3tnik princ II )h »nloh-> je blagovolil izvolit tukajšnjemu Eli?a- üetisöu velikoduäen dar 800 K, v pod- poro riovorazširjeni dekliški šoli. H^a- ležnega srca kličemo visokemu gospoda : Bog plačaj ! Požar. — Iz Tomaja nam pišejo : V nedeljo 2 t. m. je bil v Knžu pri Toinaju velife požar. Po^kodovrrtiin sta posestnika Alojzij B3žekšL. 34 in Aojzij Macaj-ol at. 36. Zgorelo jima je sicoro vse. Šiiodo imata vsak pnbližno po 2000 K. Ubogo ljudstvo je moralo mirno gle- dati, kako je gorelo, kajti vode ni bilo, h katero bi bilo m^glo gasiti. Uoogi Kras ! Zglcd liberaiiie podivjanosti! — „S!ovenecu piSe : V soboto zvečer zgle- dovali so se gori-ki udeležniki katoliškega 9hoda nad krasno oliko naäih liberalo- 8oc alOT. Pred „go^ilno" pod tune om v Kolodvorskih ulicah nadlegoval je nekaj iz kolodvora idočih udelež^nce/ katoli- škega shoda neki natrfcan postopac V. Kolenc, agent za v Atneriko pri E Tav- čarju z neslanim' dovtipi. Pri tern po- magal mu je seveda tadi goitilnicar Starbk. Krog stoječe ženske »o ju ne- koiiko časa mirile, ko pa äe ni izdalo, apeha'o je par Ijndi kričača Kolenca v narorjf» njegovi konkabmi, ki ma je pnhitela na pomoc. Taki v preiskavi se nahajajoči Kolenci — kateri je pastil svojo zakonsko ženo so gotovo ideali „liberalno-lemokra*k h" prvakov, ki se tako potegajejo za ločitev kat. zukona. * Odvctniško pisnruo je utvoril v Trs-tu v u'ici Casrrma it. 15. I nadntr. g. dr. Konrad Vodušek. Zahteva višje pivclizobrazbe za (lavčno službo. — Finančno minister- stvo je odredilo, da se bodo prosla mesta davčnih praktikantov oddajala pred vsem onim pro^ilcem, ki se bodo izkazali z višjimi študijami. Ako bi ne hiio za kako tako tnesto zaznamovar ih prosiicev z viajo predizobrazbo, se ta mesta raz- piäejo. Vrhiiiška železuiica — Vrhniška železnica izdaja hkitio nemske vozne li-te. V upravnem .svetu te železnice imajo pa večino Slovenci in eicer ce!6 taki, ki se priätevajo k radikalni slruji. Res lep narodni radikalizem. Slovesna olvoritev gospodnrskc razstave in vseaokolski /let v Za- grebu. — V nedeljo dne 2. t. m. pred- poladne je bila v navzočnosti bana Pe- jačevičd, podbana Nikoliča in predatoj- nika oddelka za uk in bngočastje dr. Rojca in drngih dostojanstvenikov in po- vabljencev slovesno otvorjena gospo- darska razstava. Mesto je v zastavah in vse polno tojcev. Sokoli so doäli že vsi ter so bili na kolodvoru prisrčno vsprejfti. V npdeljo je bil v Zagreba sokohki dan. Na sokolskem izletu je bilo navzočih na Htotine Sokolov iz vseh slovanskih krajev, 450 Sokolovjz Poljske je pripe- Ijal poseben vlak, Čehuv je bilo 600, Pragn j« poHl»la na slavnost depotacjo županorn dr. Grossom in podžapanom dr. Slyckom na čelu. Srbov je liilo 200, Boigarov 220. Pri dchoda slovensUh So- kolov j soboto 80 je na kolodvoru v imera s^venskih Sakolov zahvnljeval za spre em všte- tpga 6. kimofCi 1906 k pravilništci do- bavni dobi, določa podaljöanje 2 dni za brzoyozno in tovorno blag-). To polalj- sanje se tiče onih transportov, ki we na i'.rlah c. kr. ravnateljstva drž^vnih že- Jeznic v Trstu prejemajo in o idajajo, ali so določeni za prevoz po teh črtah in katerih izvršitev se v ornenjenem želez- niSkem okoliäöa, ali znnaj njega ovira povodom imenovan^ ornejitve civilneg* tovorn^ga prometa. Odredbe za cesarjevo potovanje v Dalmacijo. — C^sar se v sredo po- vrnp iz Te^ina na Danaj ter se poda v ScUiibrunn. Due 11. t. m odpotui« s posehnim vlakom jažne železnice v Dal- macij \ Iz Palja se poda na jahti „Mi- ramar" naravnost v Dabrovnik. Aiif?loXi o Ilpvatib. — Angležki list „Daily Mail" je priobčil rninule dni dališi članek, kaleri se bavi z razmerami ni Hrvatäkem. O nenjeni list se bavi v prvi vrsti z go^podarakimi razmeram», in pravi, da ima H^vatska vse polno gozJov in rudokopov. List nozivlje Anglete, nij bi se podali na H*vatski ter se tam okoristili a hrvaUkimi gizdi in ra- dokop'. Hrvatje, tako pravi omenjeni list, so dobrovoljni, ka*cor si sploh vsi Av- strijci a ob jednem so pa tadi ^ntutiasti in so v tetn pogleda podobni Midiarom. Angleži bi se kmala sprijaznili s ll'vati, ako bi zašli mei njp. (Dalje na <*etrti strain.) Za novo solsko leto priporoča knjigarna G. WOKULAT v Öorici, nove in že rahljene solske knjige keltere ima v nvoji zalog*i? kakor tudi vse solske potrebšcine. Blago najboljše urste „Krojošhs zadrugo", Garica, Via Signori 7. Zologo res velikanska ' Za jesenski ¦ zimski čas so ravnokar došle razne v velikanski izberi in zalogi nad vse krasnenovosti modnega blaga: modne volne, llanele, for.štajne, s'ukno za moške in dijažke obleke, svile za l)luze, salonske preproge, zavese, odeje, šivane kuverle (Steppdecken), žime, voli ic in per je za postelje ild. za opreme nevesti, kakor tudi za holclo in resl.avrac.ije, za zavode itd. ild. Uuuiberško, bel^ijsko in švi«ar»ko platno, boinlmževiiie, ehiilon, cro- ton, namiziii prti, serviette, l>ri- salke, zepiii robel po ivorniških ceiiah. Cene stalne. Postrežba poštena. P. n. Dovoljujem se Vas prositi, da nas o potrebi počastite ss VaHm cenj. obiskom in si ogledate vse naše novosti, ali pablagovolite na- rociti vsorce kateregakoli blaga, koje Vain poHjemo radovoljno franko na dom, da se prepričate o naši a ares bogati salogi in is- beri, ki se lahko tneri # vsako, tudi najmodernejšo te stroke, naj si bo v cenah kakor tudi v isbornosti blaga. Nadejaje se blagohotnega upo- števanja naŠe prohije, bilješim s spoštovanjem T. Hribar. Konkurencü izhljučena Blago vedno sveže Torej tüdi po hrvatskih gozdih in rudokopih se sline cede angležkim kra- oarjem. Skrivališče igralcev v Opatiji. — Pred Dedavnim čssom je vzbudil samo- mor neke v Opatiji se mudeče boljše fame veliko pozornost. Damo so našli ustreljeno na bregu od Opatije dalje yroti Volcmkem. Ustreljena je bila v srce. Po raznih zapifkih, ki so jih pri saaio- morilki našli, je policija spoznala, da se je dama zato usmrtila, ker je v hazardni i?ri izgubila vse svoje premoženje. Kje hi se pa bilo to zgodilo, je bilo počet- kom težko dognati. A zdaj so odkrili v kleti nekega poslopja silno razkošno are- ,eno igralno sobo, cdkoder so peljali na razne strani tajni izhodi. Da ni prihajal ' ropot ca površje, so bila vsa okna in vrttta zadelana s posebno teškimi gardi- namj. Igralce so zalotili pri igri. Kot vodja banke je posloval neki Anglež iSroon. Vojaške vaje v Šloziji. — V Š!e- /iji, okolo Tešins, se vrše zdaj velike /ojaške vaje, katerih se udeležoje tndi naš ceear. V nedeljo je bil cesar v Te- inu pri tihi maši v mestni župni eerkvi. Predpoludne je cesar vsprejel žnpane raznih mest. Pop%lndne je cesar obiskal oerkve raznih veroizpovedanj, okrajno sodišče in bolnišnice. Koder se je ceear vozil, ga je ob 'jinstvo viharno pozdravljalo. Cesar je Modelil kardinalu Koppo veliki križ Šte- lunovega reda. Yojaske vaje v Dalmaciji. — K vajnm v J2krcavaDJu na dalmatinski obali, katerih se ndeleže poleg eskadre tndi tete 15. armadnega zbora in vojaškega poveljništva v Zadrn in pri katerih bo navzoč cesar sam, niso povabljeni tuji vcjaški atašeji. Izjemo del» samo en za- ttcpnik črnogorske armade. Tudi Čas- nikarskim poročevalcem ni" pristop do- voljen. Razkritje velikega ponarejauja deusrja. — Na Hrvatskem so v va- raždinskem okraju zasledili velikansko ponarejanje kovanega denarja. Ponare- jalcev je bilo deset, ki so celih 10 let opravljali ta pose), ne da bi jim oblasti ie.enkrat prišle na sled. Trinajstega m. m. pa to orožniki prijeli o priliki žeg- nanja v Marije Bistrici nekega raoža in nfko ženo, pri katerih so našli pona- rejere krone in goldinarje. Iz začetka nista hoteia aretiranca ničesar izpovedati, kasneje pa sta vse izdala. Dosedanja preiskava je dognala, da je deset oseb broječa dražba ponarejalcev denara spra- vila v promet nad 70.000 K. Vodja te bande po imenu Jožd Botko, si je tekom čaea iz nič tako opomogel, da ima sedaj do 40.000 K vredno premo- ženje, — Duimjsko policijo pomnože za Htiri uradnike in 170 mož. Dnnajska po- licija ima sedaj 3440 mož, na konjih pa 200. Policijskih agentov (detektivov) je pa 600. Premog ee je podražil na Danajn 3. septembra za 16 vinarjev. Od 3. sep- tembra nadalje bo stalo 50 kg. premoga na Dunaju na drobno 1 K 67 v do 1 K 80 v dobtavljen na dom. NajveČje pomorske ^aje. — Nedavno po bile končane ponoorske vaje acgležke vojne mornarice. Teh vaj se je üdelezilo 409 vojnih ladij in sicer: 61 oklopn:c, 85 križarjev. Torpedovk raznih ?ret je bilo 239 in 25 podmor- skih čolitov. Rtibili so samo tri dni in vse te vojne ladije so se nahajale že v popolnem vojnem redu. Pri vsi ti hitri mobilizaciji, ko je bilo treba delati po i noči in po dneva, zaznamovati je bilo treba prav malo nesrec. S temi vajami je Angležka pokazala, da je njena vojna moraarica brezdvomno prva na svetn. Zopet potrcs v Južni Ameriki. — V Tanea v Čile so pretresli zemljo potresni sunki, ki so se raztezali do meje Peru. Panika je nepopisna. Pre- bivalstvo tabori na prosten». Prvi snnek je trajal 30 sekund. Loterijske številke. 1. septeinbra. Trst.......85 68 90 73 37 Line.......56 61 34 44 60 Narodno gospodarstvo Huda suša vlada po Krasu in gor- njem Vipavskem. Na Krasu pridelalo se je letos malo sena in prve poljščine. Če bo trajala suša še kaj časa, ne bo druge poljščine prav nič. Turščica je skoraj sulia, ajda in repa pa se nista še uič 1..ZVÜ.1. Grozdje kazalo je že od početka malo, suša pa ga je še bolj skrčila. Ostalo je prav drobno in v plitvi zemlji je začelo veneti. Veter, ki je pihal prošli pondeljek je posušil zemljo še bolj in vrgel je vrhu tega onih par hrušk, ki so se tu pa lam še dobile, z drevja. Tudi vode premanjkuje. Iz nekaterih občin dovažati jo morajo cele ure dalcč. V Dutovlje jo vozijo po železnici. Pač slabo za ubogega kmeta. Tu mu je raz- bila vse pridelke toča, tam mu jih je požgala suša. Letos mu bo huda pela. Potreba bo pomoči! ,,Pr. g". fiompfooristinja, zmožna slovenščine, nemščine in itali- janščiue tudi v korespondenci išče v kakšni trgovini ali pri kakšnem odvet- niku sliižbe. Pisma naj se naslavljajo na upravništvo ,.Gorice" pod „Komptoa- ristinja". UcenCa za tnjovino sprejme takoj ]. Zornih — Garica. Pristno slovenska družina išče dijake na stanovanje in hiano, ter daje brezplačen pouk. — Več pove upravništvo. V dekiiškem domu se učenke sprejmejo na stanovanje, katere razne goriške sole obiskujejo. Prilika za učenje raznih tujih jezi- kov, godbc in ročnega dela. Dobro nadzorstvo. Pri nizki ceni dobra hrana, lepo in prostorno stanovanje. Natančnejc se izve pri gospej Mariji Drašlcr Via Trigemina štev. 12. Z mfllim hnpitQlom t'T^ zaslužek z razpečavanjem žganja v maiijši meri oziroma z ustanovitvijo male žgane- kuhe v svrho destilacije žganje in likerjev. Navodila in potrebna pojasniia so brez- plačno. — Dopise na „Lukrativ" št. 127 anončna ekspedicija Edvard Brann. Dunaj I. Rotenturnstr. 9. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici na Kornjušt. 11. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja stroje tudi na leden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter naj bolj še kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Ivan Bednarik priporof-a svojo knjigoveznico v Gorici j ulica Vetturini št. 3. ! hi n slikanje na steklu. EDV ARD STUHL, Gradec, Annenstrasse No. 39. izdoluje slikanaokr8. zaeerkve inhiševraznihslogih. Podpis;i. . tie v prijetno *'( I/, ' s loin finno z ¦ M1 I ; oknjL g. Edv.-iid.i .- u Ji 1 iz Grade v \f-; ! . o/.iru pripoioiili \ tukjijšnji tiovi i. ikv' , iinono- vani ¦ (ip : inlil pri- skrl ' \ tii I , rvana o- kn * rt '< no zado- voljuost in /.do po pri- rnenii ceni. 'i- • ¦' :.\±i Ut'ad vSt. ip«*y . pri (iorici, 9. :i-. inbra 1W$). J Kosovel, kurat. - i ..i Ed vard Stuhl, wiiM'tiii slil^ar za cer- kvena »kna iz Gradca, postavi! jo v tukajšriji župnijski corkvi sv. Iva- na -Krstnika pet v ros- iti lepih okon. Barve s • rav lepo vjeniajo in -o tudi svitle. Ker tu li cena oknom ni previsoka, lehko ime- ^~"~~~^^~~"^~^ novauoga gospoda toplo priporočam vsem cerkvenim oskrbnistvoin, ko bi prilika doncsla, da bi taka okna napravljali. V Čepovanu, due 25. septembra 15)01. J. Rejec, župnik. Takih priznavanj imam prcčaslili duliov- SČini na razpolago še dokaj. Uljudno se priporočam Ed. Stuhl. ,CčutraIna posojilniea, Fcgistrovana zadruga v Qoriei, uliea Yctturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesecna odplačilo v petih Ictih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim. članom od 1. aprila 1905 no menicB po S1^!, no vknjizbo po S°|o z W upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Franc Podberšie avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška cesta štev. 17. priporoča slavnemu občinstva za bližajoči se praznik vs^eh vernih duš dan svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov bodisi priprostih, ali finihiz kraštega kamna najboljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za kuhinje, itd. itd. Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamnoseško ": stroko spadajoča dela po prav zmernih cenali. Jako izdatno sredstvo proti uVllldljlülllu 111 ulldll U Ju 11(1111 (JUlillil/ je liker GODINA, katerega napravljata v Trsta lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutte" pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, lekarna „AIT Igea"1 t nlici Fornelo St. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako b& dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so v tern zneskn zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vseh lekarnah.