Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; S vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. * večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. junija 1906. C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648 Vsebina: Zadruga: Naša zvezna skupščina. Odlikovanje. Sadjarska in mlekarska razstava v Ljubljani. Sadna razstava v Šoštanju na Šta- jerskem. Zadružna tržnica. Opomba. Pregled. Računski zaključki. Občni zbori. Gospodarsko berilo : Promet s tujci na Kranjskem in Dolenjska. O reji in napajanji telet. Lan, njega poraba in korist. Inserati. ZADRUGA. Naša zvezina skupščina. V prihodnji številki „Narodnega gospodarja" razpisali bodemo našo zvezino skupščino, ki se vrši začetkom meseca avgusta t. I. Da se vrši skupščina malo pozneje, za to imamo tehten vzrok. Kakor znano, so se nasprotniki našega zadružništva — in vsled tega še posebno „Zadružne zveze" kot voditeljice zadružništva —, posluževali pred nekaj časom našega bivšega revizorja Seliškar — oziroma njegovega imena in izdajstva — ter so blatili zvezo po svojem časopisju, meneč, vdari pastirja, pa se bo čreda razpršila. Zveza s svojega zvišanega stališča seveda ni odgovarjala na napade v dnevnem časopisju. Pač pa hoče dokazati svojim članicam, da so bili napadi lažnjivi. Ta dokaz hoče pa doprinesti na zvezini skupščini. Zahtevala je toraj naša zveza strogo revizijo, ki se naj izvrši še pred skupščino in smo naprosili „Splošno zvezo" na Dunaju, da poroča njen zastopnik na naši skupščini o izidu revizije pri naši zvezi. Radi tega prosimo že zdaj vse naše članice, da se skupščine zanesljivo vdeležijo. V posebni okrožnici opozorili smo pretekle dni vse naše zadruge na § 24. naših pravil, glasom kojega je vsaka zvezina zadruga opravičena oglasiti samostalne predloge za dnevni red skupščine. Ako hoče katera zadruga staviti na zvezini skupščini kakov samostalni predlog ali želi, da bi se na zvezini skupščini posvetovalo o kakem gotovem zadružnem predmetu, nam mora to vsaj do konca junija naznaniti, da še spravimo dotični predlog v razpis zvezine skupščine, koji se izvrši, kakor gori rečeno, v prihodnji številki „Narodnega gospodarja". Odlikovanje. Gospod dr. Mori c Ertl, dvomi svetnik v c. kr. poljedelskem ministerstvu, odlikovan je s kom-turnim križem Fran Josipovega reda. Ker je dvorni svetnik gospod dr. Moric Ertl narbolji prijatelj, kar jih ima avstrijsko zadružništvo v vladnih krogih, se tega zasluženega odlikovanja veselimo vsi zadrugarji. Sadjarska in mlekarska razstava v Ljubljani. Kakor čujemo, namerava c. kr. kmetijska družba v Ljubljani prirediti letos koncem meseca novembra deželno sadjarsko in mlekarsko razstavo. Te razstave se bodo, kakor čujemo, vdeležile vse kranjske sadjarske in mlekarske zadruge, ki razstavijo svoje pridelke oz. izdelke. Ker pa so vse sadjarske zadruge na Kranjskem članice „Zadružne zveze" in ste v istej vrh tega včlanjeni dve tretjini vseh kranjskih mlekarskih zadrug, — pa še „Zadružna zveza" do sedaj ni prejela nobenega službenega obvestila, bilježimo samo le gornjo vest — s željo, da se vresniči. Samo ob sebi je umevno, da prejmejo vse zadruge, ki so članice ,,Zadružne zveze“ vsa obvestila itd. potom zveze — če bi je dobile od koga drugega, pa naj opozorijo, da so članice „Zadružne zveze11 in toraj želijo vsa obvestila itd. potom zveze, ki se z ozirom na važnost razstave ne bode ogibala dela. Sadna razstava v Šoštanju na Štajerskem. Kmetijska zadruga za Šaleško dolino s sedežem v Škalah priredi v zvezi s kmetijsko zadrugo v St. liju pri Velenju ter sadje- in vinorejskim društvom za šoštanjski okraj dne 6. in 7. oktobra t. 1. sadno razstavo in sejem za sadje v Šoštanju. Obe imenovani zadrugi ste članici naše zveze; vsled tega hočemo posvetiti tej važni prireditvi največjo pozornost in zadrugama pomagati s svetom in dejanjem. Zadružna tržnica. Naša slovenska metropola, bela Ljubljana, ni samo jedno najlepših mest, temveč je tudi jedno jako dragih mest, ker v kratkem času so se v Ljubljani vse življenske potrebščine jako podražile in se še podražujejo. Vsak pravi prijatelj Ljubljane se mora bati razmer, ki morajo nastati vsled draginje in ki lahko postanejo Ljubljani sami nevarne. Nekaj časa se je vsa draginja pisala na rovaš kmetovalcev, kojim se je slepo očitalo, da izkoriščajo meščane. Vsled takih očitanj nastalo je razmerje med kmetovalci in meščani nekam napeto. S svinčnikom v roki se je pa dokazalo, da so kmetovalci na draginji nedolžni in našlo se je, da se nahaja vzrok draginje v mestu samem. Našli so se pogumni ljudje, ki so iskali sredstva, kako bi se ta vzrok odpravil. Čuli smo interpelacije v mestnem svetu; sklical se je shod, na kojem se je draginja slikala v najtemnejših barvah. Za odpravo draginje so pa našli strašansko naivno sredstvo, češ, magistrat mora pomagati. Nihče se pa ni spomnil edinega sredstva, ki more pomagati — in to sredstvo se imenuje samopomoč — ter tiči v zadružništvu. V Ljubljani naj se napravi zadružna tržnica. Tako zadružno tržnico ima Budimpešta. Zadružna tržnica preskrbuje maslo, jajca, sadje, med, sočivje, meso, perotnino i. t. d. To zadružno tržnico ustanovili so ogrski kmetovalci leta 1897, ki so vplačali na deležih K 38.200-—, ki pa so znašali koncem 1. 1905 že K 183.300- -. Zadružna tržnica imela je prvo leto K 264-217-— prometa, v letu 1905 pa že K 2,321.877'—. Zadružna tržnica preskrbuje mesto s živili; uredi se tako, da ostanejo živila vžitna za več časa — in kar je preveč, se izvaža drugam. Ni naš namen, napisati tu kak podroben načrt za zadružno tržnico v Ljubljani; mogel bi se pa tak podroben načrt napraviti in tudi izpeljati — i. s. z ozirom na naše razmere sporazumno med mestnim magistratom in zadružništvom. Opomba. Poročilo o prvem avstrijskem zadružnem shodu smo morali radi preobilega drugega gradiva odložiti za prihodnjo številko. Take table preskrbi zadrugam „Zadružna zveza11. ^ E O- 2L E ID poslovali ja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanik mesečnih izkazov za mesec april 1906. I m o Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila o t* - = o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno -2« 0 K V K V K 1 v K 1 v K 1 v K 1 V K V Badema 6889 16 6886 05 13775 21 2907 705 5979 97 1029 37 Barban 5494 84 5652 17 11147 01 20 — — — 2560 — 600 — 323 Baška 41795 59 39548 01 81343 60 38816 85 9898 35 4100 — 2113 36 165 Beram 523 06 794 88 1317 94 367 — 54 — 698 80 100 — — Blagovica 6683 73 7759 59 14443 32 1640 — 5532 92 2192 — 900 — 182 Bled za blejski kot . . . 32984 38 27449 29 60433 67 12708 — 1782 27 19610 — 7200 — 150 Bloke 29299 74 26647 08 55945 82 17610 — 5285 62 12120 — 7270 — 358 Boh. Bistrica .... 20457 63 20554 87 41012 50 11893 40 17208 24 2100 — 130 — 102 Boljun 3487 88 3703 60 7191 48 1060 73 653 — 2550 — — — 69 Borovnica 24429 13 22765 91 47195 04 15889 53 7574 08 1100 — 5902 10 279 Buzet 22011 17 22061 03 44072 20 8447 93 1125 — 17665 11 6173 83 + 12 Cerklje ..... 24737 87 23100 35 47838 22 20983 — 5078 70 640 — 1640 — 277 Cirknica 25278 10 22872 66 48150 76 19372 55 18071 70 4670 — 2184 — 521 Cres 22485 50 17425 71 39911 21 11794 34 1900 — 4329 08 705 — 403 Col 4154 87 959 02 5113 89 3372 40 548 — 410 — — — 77 Čatež 5980 74 4525 87 10506 61 2343 77 2586 15 730 — — — 107 Češnjica Čermošnice . ... ? 12001 02 13369 07 25370 09 5842 — 6457 78 6800 — 10 174 Črnivrh 10918 04 9412 56 20330 60 2444 — 1284 55 4958 — 3010 — 192 D. M. v Polju .... 2344 51 2814 61 5159 12 1133 — 512 05 1500 — 310 — 45 Dobrepolje 30418 39 27160 76 57579 15 13877 — 15749 22 5620 — 5036 96 +4 Dobri n j Dobrunje ? 67345 90 66457 49 133803 39 33504 64 24634 08 20660 — 9171 38 353 Dolsko 10879 36 9387 62 20260 98 5362 31 3282 46 4280 — — — 32 Domžale 20838 82 19629 11 40467 93 7535 66 5049 77 11200 — — — 211 Draga 7500 21 7487 10 14987 31 3406 — 708 97 3320 — — — — Dračevica 12253 44 11671 07 23924 51 4984 92 316 60 4717 42 4112 34 51 Dubrovnik 53560 70 52148 14 106337 63 8030 93 8040 89 18370 — 14894 — 495 Fara pri Kostelu . . . 2336 — 2461 — 4797 2200 — 540 — 1920 — — — 65 Frankolovo 8749 27 7376 79 16126 06 4126 91 1803 14 3110 — 2268 39 187 Gojzd 1380 16 1792 41 3172 57 1342 — 175 41 400 — — — 53 Gore 13651 92 13516 44 27168 36 2015 — 516 44 2725 — 10320 — 80 j Gorica cent. pos. . . . 482631 96 482014 85 964646 81 62952 96 65096 43 114040 — 29761 25 1131 Gorje 9519 26 7755 98 17275 24 2788 28 3584 55 4030 — 4485 — 305 Horjul 20093 37 18599 50 38692 87 5257 35 13229 81 4336 — 8878 03 310 Hrenovice 5068 42 3307 — 8375 42 3818 20 1415 75 1880 — 1037 85 +2 Idrija 21739 85 21352 64 43092 49 7001 61 4230 19 17085 24 1101 46 134 Ig 22460 98 21582 54 44043 52 8258 — 4335 81 15724 48 1134 96 246 Izlake 4410 10 3745 55 8155 65 4386 — 3637 25 100 — — — 225 Jesenice 12184 33 9267 54 21451 87 6928 76 4647 40 — — 500 — 125 Kamnik 36695 72 36149 16 72844 88 20027 57 21606 81 14075 — 13450 81 769 Kanal 9172 02 10940 71 20112 76 6154 88 5605 58 2790 — 2600 — +2 Kandija 86585 39 75449 22 162034 61 55701 68 37738 09 35401 90 18431 21 1517 Kaštelir 17164 82 14293 09 31457 91 7064 — 5178 07 6808 — 2453 — 188 Kazaze 4175 76 3774 73 7950 49 1300 — 1783 73 800 — 130 — 16 Kievo 21857 97 21803 07 43661 04 13322 16 10780 46 27596 — 361 73 174 Knežak 18697 63 19543 75 38241 38 15936 40 3801 40 3965 — 2554 — 209 Koljane 15019 48 14994 78 30014 26 2334 67 246 11 14757 84 107 06 168 Komenda 5594 40 5617 61 11212 01 4376 — 2251 62 1900 — 40 — 72 Košana 17789 41 13404 95 31294 36 15230 07 2258 52 11140 — 2104 90 404 Kotor 154209 37 149490 31 303699 68 16112 17 3877 11 39128 — 11670 — 81 Kranjskagora .... 7858 63 9319 38 17178 01 5698 30 4651 06 2600 — 1556 — 298 Krk 17539 83 16505 50 34045 33 3196 28 14728 01 — — 5143 09 — Krka 5417 20 4866 48 10283 68 5099 — 1644 07 1200 — 200 — 84 Križevci 87774 33 84912 81 172687 14 61242 69 21458 53 26170 — 4245 — 287 Laško 3665 08 3554 54 7219 62 2345 1691 75 1810 — 920 — 381 Leskovec 4965 26 5789 74 10755 — 3470 — 1045 68 3017 — 670 — 297 Leskovica 3273 — 3634 58 6907 58 1170 — 1426 58 2200 — — — 82 Lindar 1874 82 1014 25 2889 07 — — 197 — 729 67 43 90 78 Ljubljana — ljud. posoj.. 1721854 57 1697698 12 3419552 69 271528 04 256579 08 26618 87 59357 51 2083 „ —Vzaj.podp.dr. . 149475 37 244476 08 • 393951 45 29126 08 49424 37 78825 — 31346 — — Ljubno 24949 07 21648 33 46597 40 9856 63 10246 94 11300 1727 43 — Loškipotok na Taboru . 10762 52 10797 50 21560 02 9750 1997 50 1400 — 800 — 111 Lukovica 4833 66 4825 43 9659 09 4740 1262 2040 80 I 111 & Prejemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila Število članov vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K h K h K h K h K h K h K 1 h Mali Lošinj 35582 35 33461 09 69043 44 25140 81 9308 60 10060 5061 96 263 Marenberg 4018 46 1765 24 5783 70 — — 1036 33 713 68 282 87 336; Medulin 2756 89 3183 41 5940 30 1020 — 1649 82 1506 — 1519 40 336 Mengeš 15536 12 15138 90 30675 02 13214 — 7354 — 940 — 2170 — 413! Metlika 22710 68 19964 81 42675 49 11604 93 11273 — 8320 — 5050 — +6 Mokronog 11180 03 10252 24 21431 27 7970 58 6862 10 1670 — 1500 — 177 Mošnje 3739 09 4101 32 7840 41 1750 50 1675 35 2400 — 400 — 122! Naklo 5274 64 1842 — 7116 64 5193 — 860 — 980 — 40 — 52! Nerezine 44138 03 41996 69 86134 72 28215 38 13365 — 8163 — 3631 57 110 Oprtalj 630 20 759 32 1389 52 550 — ' — 720 — 10 — 246 Pazin 104815 64 102527 39 207343 03 66431 79 8885 35 9027 09 4955 13 + 1 Pišece 3926 24 5434 24 9360 48 820 — 864 — 4350 — 2462 — 778 Planina 2644 44 2441 53 5085 97 1017 16 580 73 560 — 1571 — 136 Polhov-Gradec .... 6280 46 7049 16 13329 62 5854 58 3187 66 — — — — 151 Poljane 53513 26 58734 06 112247 32 29773 22 16562 85 9670 — 9120 — 407 Preddvor 2046 86 2048 — 4094 — 1468 — 380 — 550 — — — 64 Preska 2929 28 3229 09 6158 37 762 — 501 50 80 — 2000 — 83 Pločice-Konavlje . . . 24026 14 19470 40 43496 54 33900 49 1703 91 46437 80 1017 90 83 Pulj 80295 29 81754 69 162049 98 47857 95 26734 88 17894 86 10496 96 +11 Punat 13960 — 13950 62 27910 62 8660 — 6802 67 800 — 500 — 35 Radeče 23684 83 23419 62 47104 45 13430 20 12077 98 10300 — 4568 60 500 Rab 5503 43 5498 01 11001 41 1411 90 1376 44 4120 — 343 50 494 Rečica 14134 16 11436 31 25570 47 13811 34 5303 63 — — 250 — 408 Ribnica 75000 51 77715 59 152716 10 21495 50 24225 47 41900 — 28390 — +4 Ricmanje 615 53 3090 45 3705 98 40 — — — 1080 — 418 — +3 Roč 7506 47 6023 42 13529 89 707 15 307 15 4514 08 1522 53 159 Rob 6079 41 3789 51 9868 92 1828 40 3075 40 600 — 1100 — 197 Rogoznica 6883 22 7099 43 *13982 65 3366 39 3474 75 3224 56 1481 69 115 Rova 9962 41 8181 54 .18143 95 6252 — 1147 88 7020 — 1945 — 2351 Rovte 39086 45 12655 17 51741 62 26640 35 8043 92 1020 — 1000 80 199! Selce 14390 14 15559 14 29949 28 10550 — 7869 31 4400 — 2120 — 320! Semič 15165 73 14914 75 30080 48 12881 — 5306 12 3515 — 1400 — +6 Senožeče 5216 73 5224 78 10441 51 290 — — — 4370 — 1480 — +3 Sevnica 16318 06 9619 12 25937 18 9590 84 3094 80 6138 — 3942 1944 Slov. Gradec 10532 36 10361 93 20894 29 7893 — 2070 — 7278 — 206 — 76 Smlednik 4507 97 4255 09 8763 06 1500 — 2634 30 1610 — 260 — +4 Sorica 3885 30 2732 61 6617 91 1827 — 2682 06 — — — 38 Srednjavas 32338 14 24284 18 56622 32 9842 60 18326 06 5780 — 8372 — 385 Staraloka 16182 54 16329 43 32511 97 11230 72 ■ 4866 55 400 — 2400 — 222 Stari grad 10746 65 11841 94 22588 59 9284 63 5366 28 230 — 1220 — +1 Stari trg 25694 63 10182 43 35877 06 21456 60 17143 92 2811 — 3561 46 569 Struge 5776 01 6157 98 11933 99 5772 88 2545 62 — — — 54 Sv. Ema 4392 54 4126 97 8519 51 1150 — 3274 83 1300 — 10 — 166 Sv. Ivan 14800 73 4761 40 19562 13 428 60 1051 3500 — 560 — 147 Sv. Jakob ob Savi . . 5391 23 4317 — 9708 23 3410 — 1530 2060 520 — 141 Sv. Križ p. Kostanjevici . 16840 58 16246 97 33087 55 9720 — 2436 78 13541 20 5380 66 14 Sv.‘Križ pri Litiji. . . 13329 22 14172 09 27501 31 8982 67 4293 52 2430 — 1050 — 366 Sv. Jurij ob j. ž. . . . 27559 82 25475 37 53035 19 20622 — 12425 12 2880 60 — 208 Sv. Jurij pod Kumom . 5925 97 6115 30 12041 35 2099 4400 1080 — 49 Sv. Jurij pri Kranju . . 9697 35 6662 62 16359 97 8431 — 1442 19 2210 3960 — 306 Sv. Kunigunda .... 2764 31 3832 02 6596 33 2131 05 981 07 250 580 — 90 Sv. Lenart 12396 86 15369 73 27766 59 4071 05 8360 67 5110 — 2150 — 2039 Šebrelje 7459 63 8071 50 15531 13 1535 — 1236 71 2436 — 4284 88 110 Škocijan 14385 32 14264 91 28650 23 9437 — 4326 24 8050 — 1594 — 693 Škofjaloka 6148 44 3770 17 9918 61 5129 — 3615 07 140 — — 66 Šmarije 7869 41 8510 42 16379 83 5530 — 3284 15 2700 — 220 — 259 Šmartno pri Kranju . . 9220 49 7346 25 16566 74 8451 — 410 — 1990 — 700 — 23 Šmartno pri Litiji. . . 9446 07 9489 18 18933 18 5581 — 4899 46 400 — 720 — 211 Šturije 7640 36 6185 69 13826 05 2191 12 3933 86 2220 — 1292 22 229 Štokovci 6283 96 5997 81 12281 77 200 3184 88 2166 31 286 Št. Ilj pod Turjakom 22542 52 23758 21 46300 83 14578 20 9113 6120 3097 69 187 Št. Janž 5768 41 5628 25 11396 66 4058 48 790 96 610 — 1485 65 146 Št. Jernej 24294 79 21121 21 45416 — 11275 — 8548 80 6160 — 3044 — +6 Št. Lambert 566 95 561 85 1128 80 500 — — — — — 8 Št. Peter 26311 65 25287 03 51598 68 11824 —. 10799 07 5810 — 2150 — 434 St. Rupert 6562 47 5473 25 12035 72 5356 — 3749 86 1280 — 1060 — 211 St. Vid nad Ljubljano . 9046 — 8048 57 17094 57 8848 70 2200 — — 29 Št. Vid pri Zatičini . . 13547 36 24512 30 38079 66 12137 89 10835 06 5580 — 1200 — 412 Tinjan 158 340 498 7 190 75 257 Preiemki Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov 1 m o promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V K V Tomaj 7779 90 5519 40 13299 30 10140 5000 3010 1370 +4 Tomišelj 12080 74 12523 81 24604 55 10986 40 1818 22 3725 — 2771 48 348 Toplice 18081 05 15809 — 33890 05 5150 — 904 — 10400 — 2608 — 85 Trebelno 10997 31 9972 44 20969 75 6528 60 3692 66 1697 26 1220 — 230 Trnovo 16366 65 19386 65 35753 30 7896 34 8097 04 8486 54 4522 86 — Tržič 18712 47 16784 76 35497 23 15362 30 3253 81 1500 — 678 31 168 Tržišče 3339 90 1596 32 4936 22 2259 — 715 07 375 — 25 — +3 Tunice 3792 21 2967 97 6760 18 3700 — 1743 54 150 — — — 48 Vabriga 214 56 411 97 625 93 Velike Lašče .... 24513 26 27870 68 52383 94 7863 41 1533 46 5480 — 410 — 211 Veliki Lošinj .... 4759 23 5164 91 9924 14 120 -- 1418 45 300 — 170 — 64 Vipava 41208 50 39701 23 80909 73 11105 — 18817 80 19942 60 12631 42 1182 Videm 4955 75 3868 90 8824 65 — — 2654 22 770 — 429 — — Višnjagora 73418 35 72932 11 146350 46 59890 — 10781 81 4560 — 9919 16 458 Vojsko 531 48 148 38 679 86 66 — 144 — — — 431 39 31 Vodice 6156 81 6302 72 12459 53 5624 — 852 72 1450 — — — 72 Vrbnik 43686 44 38280 05 81966 49 24254 76 9278 85 27480 — 10330 90 321 Vrhnika 31394 98 23581 37 54976 35 11207 80 7969 01 5443 81 590 — —5 Vrlika 15674 28 15562 19 31236 47 11774 95 — — 37295 33 1319 51 215 Zagradec 11138 30 8868 38 20006 68 6272 — 4614 79 2200 — 830 — 159 Zagorje ob Savi . . . 2779 — 3084 53 5863 53 2677 40 464 80 — — 100 — 54 Zatičina 2597 10 3063 91 5661 01 899 10 1050 61 400 — 300 — 68 Zg. Besnica 495 — 1247 86 1742 86 267 — 1215 97 120 — — — 50 Zg. Tuhinj Zrenj ? 6085 29 5991 51 12076 80 4480 — 3594 26 860 — 1550 — 181 Žiri 16506 49 13133 83 29640 32 8576 — 6461 87 2640 — 7510 — 255 Žminj ........ 2117 19 3064 22 5181 41 960 — 208 15 2850 — 950 59 218 Župa Raščane .... 2691 22 2668 58 5359 80 802 65 — — 18953 31 331 94 82 Žužemberk 17258 82 21030 50 38289 32 11808 5588 28 9077 815 06 464 VABILO na X. REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Tomišlju, reg. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. julija 1906 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice Št. J ur ju pod Kumom, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. julija 1906 ob polu 8. uri predpoldne v hranilničnih prostorih h. št. 2, pri Št. Juriju. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. N a č e 1 s L v o. Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število društvenikov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih. VABILO na redni občni zbor Kmetijske zadruge na Bledu, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v petek, dne 29. junija 1906 ob 5. uri popoldne v stari šoli v Gradu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Prememba pravil. 7. Slučajnosti. Načelstvo. V a 1)11o na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice \ Trnovem pri II. Bistrici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. julija 1906 ob 4. uri popoldne v prostorih izobraževalnega društva v Trnovem. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Prememba pravil. 8. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane Načelstvo. VABILO k OBČNEMU ZBORU Kmetijske zadruge za Št. IJj pri Velcnji in okolico, vknjižena zadruga z omejenim poroštvom, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 1. julija 1906 ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računov za leto 1905. 3. Raznoterosti. Načelstvo. VABILO na OBČINI ZBOR Hranilnice in posojilnice pri Sv. Kunigundi na Pohorju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 8. julija 1906 ob 8. uri zjutraj v posojilnici, „stari šoli1*. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nazorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO k OBČITBMTT SBOB-TT Hranilnice in posojilnice v Slovenjem Uraden, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. julija 1906 ob 4. uri popoldne v „Narodnem domu“ v Slov. Gradcu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Gospodarskega društva v Trnovem pri 11. Bistrici, reg. zadruge z om. zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 8. julija 1906 ob 5. uri popoldne v prostorih izobraževalnega društva v Trnovem. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje letnega računa za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Prememba pravil. 8. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane Načelstvo. VABILO na redni občni zbor „Kraškega vinorejskega društva v Tomaju66, reg. zadruge z om. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. julija 1906 ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih v Tomaju. Dnevni red: 1. Pregled društvenega vinograda. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Slučajni predlogi. V Tomaju, dne 11. junija 1906. Načelstvo, Računski zaključki. Hranilnica in posojilnica v Blagovici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za III. upravno leto 1905. Člani: začetkom 1. 1905 145, v upravnem letu pristopilo 20, odpadlo 0, koncem leta 1905. 165. Deleži: začetkom 1. 1905. 145, v upravnem letu prirastlo 20, izplačano 0, koncem 1. 1905. 165; odpovedano: 0. Denarni promet: K 119.217-95. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 20 Vzdig. hran. vloge . 18.408 85 Posojila 75 768 02 Deleži 165 Hranilne vloge s ka- Dana posojila . . 17.410 64 Inventar premični . 184 32 Hran. vloge s kapit. pitalizov. obrestmi 40.174 53 Tekoči račun z zvezo 16,400 — Zaostale obr. posojil 1.261 94 obrestmi . . . 69.522 78 Vrnjena posojila. . 3890 — Inventar premični . 34 — Vrednost tiskovin . 110 — Tekoči račun z zvezo 13 374 60 Tekoči račun z zvezo 11 425 44 Obr. hr. vlog izpl. 74 63 Koleki . . . . 38 20 Predpl. obr. od pos 368 52 Plač. obr. od posojil 3.569 17 Obr. hran. vlog kap. 2 508 53 Delež pri Zadr. zv. 400 — Rezervni zaklad . . 969 65 Upravni prispevek . 108 30 Obresti tekoč. rač. . 535 87 Gotov. 31. dec. 1905 1 7.046 85 Cisti dobiček . . . 408 78 Pristopnine . . . 20 — Upr. in urad. stroški 483 82 Gotov. zač. leta 1905 3.924 96 Rentni davek in ne- 29 21 V posredne pristojb. Delež .... 200 — Gotov, konec 1. 1905 7.046 85 63.132 40 63.132 40 84 809 33 84.809 33 i 1 II 1 | II 1 Hranilnica in posojilnica v Borovnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IV. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 237, v upravnem letu pristopilo 43, odpadlo 3, koncem leta 1905. 277. Deleži: začetkom leta 1905. 237, v upravnem letu prirastlo 43, izplačano 3, koncem leta 1905. 277; odpovedano: 0. Denarni promet: K 480.037' —. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Hranilne vloge s kapital obrestmi Vrnjena posojila Tekoči račun ž zv. Obresti tek. računa Plač. obr. od posojil Upr. in urad. prisp. Pristopnine . . . Najemnina.... Got. začetkom leta . 86 104.509 23.747 100.937 230 12.806 211 25 790 245 43 20 23 43 90 49 80 73 Deleži Vzdign. hranil, vloge Dana posojila . . Tek. račun s Zvezo Inventar nepremič. Obr. hran. vlog izpl. „ „ „ kap. Obresti tek. računa Obr. pos. povrnjene Upr. in urad. stroški Rent. davek in nep. pristojbina . . . Davki Delež pri Zadr. zv. Got. 31. decem. 1905 10 67.221 80 035 76.682 237 530 10 115 294 32 735 2 148 400 7.143 94 75 75 43 81 02 20 22 89 82 71 42 Posojila Inventar premični . Inventar nepremični Zaostale obr. posojil Delež pri Zadr. zvezi Delež pri Ljud pos. Got. 31. decem. 1905 254 415 159 13532 1.008 600 4 7.143 26 83 86 72 42 Deleži . , . . . Hranilne vloge s kapital obrestmi Tekoči račun z zvezo Predpl. obr. posojil Rezervni zaklad . . Čisti dobiček . . . 806 262.928 6.802 673 3 493 2.160 93 16 02 41 57 243 590 21 243.590 21 276.864 09 276.864 09 II 1 II 1 | Hranilnica in posojilnica na Gori nad Idrijo, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 59, v upravnem letu pristopilo 9, odpadlo 2, koncem leta 1905. 66. Deleži: začetkom leta 1905. 59, v upravnem letu prirastlo 9, izplačano 2, koncem leta 1905. 66, odpovedano: 0. Denarni promet: K 125.620,31. Prejemki (Debet) rir h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 18 Deleži 4 Posojila 69 871 44 Deleži 132 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranil, vloge 11.306 83 Inventar premični . 191 10 Hranilne vloge s ka- pitalizov. obrestmi 20.572 05 Dana posojila . . 41.323 53 Zaost. obresti posojil 357 58 pitalizov. obresti . 44.394 34 Vrnjena posojila 7.025 17 Tekoči račun s zvezo 9.203 70 Knjige in tiskovine. 150 16 Tekoči račun . . . 26 967 63 Tekoči račun z zvezo 31.171 33 Inventar premični . 258 41 Delež „Zadr. zvezi“ 1.000 — Predpl. obr. posojil 249 36 Plač. obr. od posojil 2.547 86 Obr. hr. vi, izplačane 23 43 Golov. 31. dec. 1905 704 91 Rezerv, zaklad . . 238 45 Upr. in urad. prisp. 68 29 Obr. hr. vi. kapitaliz. 1.686 36 Čisti dobiček . . . 293 41 Pristopnine . . . 9 — Obresti tek. računa 170 95 Gotov, začetkom leta , 3 407 04 Obr. pos. povrnjene 18 13 Upravni str. in davek 118 49 Got. koncem 1. 1905 704 91 64.818 74 64.818 74 72 275 19 72 275 19 I | Međulinsko društvo za štednju i zajmove, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za VIII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 304, v upravnem letu pristopilo 33, izstopilo 4, koncem leta 1905 333. Deleži: stanje zač. 1. 1905 K 1.212, v uprav, letu prirastlo K 132, odpadlo K 16, koncem 1. 1905 K 1.328; odpovedano : 0. Denarni promet: K 95.171-76. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 132 Vrnjeni zadr. del. . 16 Got. koncem 1. 1905 648 96 Deleži 1-328 Hranilne vloge izpo- Izplačane vloge . . 11.913 79 Tekoči račun . . 2.023 38 Hranilne vloge s kap. sojila 27.993 92 Tekoči račun . . . 5 502 84 Posoj. zadružnikom 79.887 20 obrestmi.... 82.163 53 Tekoči račun . . . 3.813 16 Posojila 29.119 01 Zaostale In tekoče Rez. zaklad . . . 2.353 83 Vrnjena posojila 10.877 48 Plačane obresti . . 107 28 obresti in stroški Cisti dobiček . . . 772 62 Obresti . , . . . Pristopnina in dob. 4.011 41 Knjige, tiskovine in do 31. dec. 1905 3.676 — 194 78 pečat 132 — Inventar .... 182 44 Got. začetkom 1.1905 887 61 Plača za 1. 1905 Od lanskega čistega 240 — Tiskovine .... 200 — dobička poslano „Dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu" . . 100 — Poštnina, zguba in 100 48 drugo .... 30 — Davki Got. koncem 1. 1905 648 96 47.910 36 47 910 36 86617 98 - 86.617 98 II 1 | | | Hranilnica in posojilnica v Pišecih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za XII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 760, v upravnem letu pristopilo 30, izstopilo 16, stanje 31. decembra 1905 774. Deleži: stanje zač. 1. 1905 2471, v upravnem letu prirastlo 49, izplačano 51, koncem 1. 1905 2469; odpovedano: 0. Denarni promet: K 157.000,40. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 98 Obresti deležev . . 11 20 Posojila 123.065 Deleži 4.976 Hran. vlog. s kap. ob. 16 089 86 Deleži 102 — Inventar premični . 96 17 Obresti deležev . . 501 80 Vrnjena posojila 33 779 — Vzdig. hran. vloge . 8 115 35 Inventar nepremični 1.715 60 Hr vlog. s kap. obr. 35.129 97 Tek. račun z „Zvezo" 15,516 17 Dana posojila. . . 48.532 — Zaostale obr. posojil 7.526 60 Tek. račun z „Zvezo" 84.592 56 Plač. obresti posojil 7.796 66 Tek. rac. z „Zvezo" 8.360 38 Naložen denar (del.) 806 — Predpl. obr. posojil 287 34 Upr. in urad. prisp 246 34 Obr. hran. vlog izpl. 44 15 Gotov. 31. dec. 1905 3.547 — Posebni rez. zaklad 4.731 58 Pristopnine . . . 120 — Obr. hran. vlog kap. 1 365 24 Rez zaklad s prisp. 6 122 20 Posebna rezerva 460 80 Obresti tek. računa 4 105 71 Cisti dobiček . . . 414 92 Najem, stavb, prost. 15 — Povrnjene obr. pos. 3 16 Prehodni znesek 4.301 81 Upr. in urad. stroš. 755 84 Gotov, začet. 1. 1905 1.850 06 Rent. d. in nep. prist. 22 98 Razni stroški . . . 376 04 Nagrade in dobr. n. 163 59 Najemnina .... 72 — Doplač. na del. Z. z. 400 — Prehodni znesek 4.297 15 Gotov. 31. dec. 1905 3.547 80 273 70 80.273 70 136 756 37 136 756 37 II 1 II I Hranilnica in posojilnica v Šentjanžu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VI. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 154, v upravnem letu pristopilo 12, odpadlo 15, stanje koncem leta 151. Deleži: začetkom 1. 1905 154, v upravnem letu prirastlo 12, izplačano 15, koncem 1. 1905 151, odpovedano: 12. Denarni promet: K 90.966-31. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) i K h Deleži 24 Deleži 30 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranil, vloge 14.162 08 pital, obrestmi 16 858 20 Dana posojila . . 9.429 52 Vrnjena posojila . . 8 975 51 Tekoči račun. . . 17.991 32 Tek. račun z zvezo 14.817 52 Obr. hran vlog izpl. 70 21 Plačane obr. od pos 2.971 22 Obresti hr. vlog kap 703 01 Upr in uradn. prisp. 335 71 Obresti tek. računa 1 490 05 Pristopnine . . . 12 — Obr. pos. povrnjene 17 72 Gotov, začet. 1. 1905 2.458 59 Uprav, in urad. stroš. 385 77 Ren. dav. in nep. pr. Delež „Zadr. Zvezi" 10 200 43 Pisarnica .... 23 45 Gotovina konec leta 1 939 19 46.452 75 46.452 75 1 II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 47 460 30 Deleži 290 Inventar premični . 332 21 Hranilne vloge s kap. Zaostale obresti pos. 840 56 obrestmi . . . 20 944 98 Tiskovine .... 217 60 Tekoči račun z zvezo 28.954 92 Koleki 38 90 Predpl. obresti pos 211 79 Delež pri Zadr. zvezi 400 — Rezer. zaklad z obr. 856 90 Delež pri Ljud. pos. 4 — Cisti dobiček . . . 14 17 Zaloga žvepla . . 52 — Gotov. 31. dec. 1905 1.939 19 51.284 76 51.284 76 II 1 - 205 — Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju ob Savi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za I. upravno leto 1905. Člani: začetkom 1. 1905 0, v upravnem letu pristopilo 46, odpadlo 0, koncem leta 1905. 46. Deleži: začetkom 1. 1905. 0, v upravnem letu prirastlo 46, izplačano 0, koncem 1. 1905. 46 ; odpovedano : 0. Denarni promet: K 132.559 29. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Hranilne vloge s ka-pitalizov. obrestmi Tekoči račun z zvezo Obresti tekoč. rač. . Plač. obr. od posojil Upravni prispevek . Pristopnine . . . 92 46.558 19.320 360 598 142 46 90 10 36 07 35 Vzdig. hran. vloge . Dana posojila . . Tekoči račun z zvezo Inventar premični . Obr. hr. vlog izpl. Obr. hran. vlog kap. Upr in urad. stroški Delež pri Zadr. zv. Gotov, konec 1. 1905 8.524 20,550 34.704 317 745 399 200 1.676 42 76 80 37 12 04 27 Posojila Tekoči račun z zvezo Inventar premični . Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin . Delež pri Zadr. zv. Gotov. 31. dec. 1905 20.550 15 384 301 202 200 1.676 66 91 66 21 27 Deleži Hran. vloge s kapit. obrestmi . . . Predpl. obr. od pos. Davki Čisti dobiček . . . 92 38.034 73 11 104 48 50 38 35 67.117 78 67.117 78 38 315 71 38315 71 II 1 II 1 | ! Hranilnica in posojilnica v Zagradcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za V. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 116, v upravnem letu pristopilo 41, odpadlo 3, koncem leta 1905. 154. Deleži: začetkom leta 1905. 116, v upravnem letu prirastlo 41, izplačano 3, koncem leta 1905. 154; odpovedano: 17. Denarni promet: K 247.62V45. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 82 Deleži 6 Hranilne vloge s ka- Vzdign. hranil, vloge 61.004 51 pital, obrestmi 46.366 87 Dana posojila . . 24.540 — Vrnjena posojila 22.957 97 Tek. račun s Zvezo 30.444 86 Tekoči račun z zv. 44.148 35 Obr. hran. vlog izpl. 1.979 49 Obresti tek. računa 3.844 86 , „ » kap. 4.009 91 Plač. obr. od posojil 3.263 16 Obr. pos. povrnjene 161 98 Upr. in urad. prisp. 137 63 Upr. in urad. stroški 328 81 Pristopnine . . . 41 — Rent davek in nep. Got. začetkom leta . 3 918 45 pristojbina . . . 85 78 Tiskovine .... 89 82 Darila 10 — Doplačilo deleža Za- družni zvezi . 200 — Got 31,decem. 1905 1.899 13 124.760 29 124.760 29 11 1 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila Tekoči račun . . . 55.154 85103 40 15 Deleži . , . . . Hranilne vloge s ka- 308 — Inventar premični . 171 57 pital, obrestmi 140.805 46 Zaostale obr. posojil 315 97 Predpl. obr. posojil 238 74 Vredn. knjig in tisk. 84 80 Rezervni zaklad . . 971 63 Delež pri Zadr. zvezi Got. 31. decem. 1905 400 1.899 13 čisti dobiček . . . 805 19 143.129 02 143.129 02 Hranilnica in posojilnica v Zgornji Besnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deveto upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 50, v upravnem letu pristopilo 7, odpadlo 9, koncem leta 1905. 48. Deleži: začetkom leta 1905. 50, v upravnem letu prirastlo 7, izplačano 9, koncem leta 1905. 48, odpovedano: 0. Denarni promet: K 83.850'98. Prejemki (Debet) 1 i K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 14 Deleži 18 Posojila 44.834 45 Deleži 96 _ Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranil, vloge 11.092 65 Tekoči račun . . . 29.993 37 Hranilne vloge s ka- 73.653 pitalizov. obrestmi 18.238 71 Dana posojila . . 12 363 — Inventar premični . 371 83 pitalizov. obresti . 74 Vrnjena posojila 12.350 69 Tekoči račun s zvezo 14.915 12 Knjige in tiskovine. 30 86 Rezerv, zaklad . . 2 532 7^ Tekoči račun z zvezo 6.648 33 Obr. hr. vi, izplačane 63 78 Delež „Zadr. zvezi11 1.000 — Čisti dobiček . . . 601 49 Obresti tek računa 1.315 12 Obr. hr. vi. kapitaliz. 2.731 54 Delež pri Ljud. pos. 4 — Plač. obr. od posojil 2.978 92 Obr. pos. povrnjene 10 40 Gotov. 31. dec. 1905 649 46 Upr. in urad. stroški 59 33 Upr. in urad. stroški 65 13 Pristopnine . . . 7 — Rent. dav. i. nep. pr. 38 64 Prehodni .... 265 07 Knjige in tiskovine. 30 86 Razno 5 59 Razni 6 57 Gotov, začetkom leta 367 46 Prehodni .... 265 07 Got. koncem 1. 1905 649 46 42.250 22 42.250 22 76.883 97 76.883 97 II 1 II 1 1 Hranilnica in posojilnica v Zg. Tuhinju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za IX. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 169, v upravnem letu pristopilo 24, izstopilo 12, koncem leta 1905 181. Deleži: stanje začetkom leta 1905 169, v upravnem letu prirastlo 24, odpadlo 12, koncem 1. 1905 181 ; odpovedano: 14. Denarni promet: K 2l2.685-89. Prejemki (Debet) j K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 48 Deleži 24 Hranilne vloge skap. Vzdig. hran. vloge . 29.851 50 obrestmi . . . 67.508 23 Dana posojila . . 34.759 50 Vrnjena posojila 24.404 68 Tekoči račun z zv. . 32.542 97 Tekoči račun . . . 9.613 83 Obr. hran. vlog izpi. 228 24 Obresti tek. računa 3.142 97 Obr hran. vlog kap. 5.257 20 Plačane obr. od pos. 3.590 78 Obresti pos. vrnjene 27 16 Upr. in urad. prisp. 132 07 Upr. in urad. stroški 557 37 Pzistopnine . . . 24 — Rent. dav. in nepo- Got. začetkom 1.1905 706 62 sredna pristojbina 65 29 Zemljiški davek . . 1 48 Delež pri „Zadr. zv." II. obrok . . . 200 — Got. koncem 1. 1905 5.656 47 109 171 18 109 171 18 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila Tekoči račun z zvezo Inventar premični . Zaost. obr. od pos. Vregnost tiskovin . Delež pri Zadr. zv. Delež pri „Gosp. z “ Got. koncem 1. 1905 64.556 75.986 105 202 5 400 4 5 656 40 25 02 10 47 Deleži Hranilne vloge s kap. obrestmi.... Predpl. obr. posojil Rez. zaklad . . . Čisti dobiček . . . 362 143.728 567 1.846 409 79 84 87 74 146 915 24 146.915 24 Hranilnica in posojilnica v Žireh, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za VIII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 265, v upravnem letu pristopilo 27, izstopilo 16, stanje 31. decembra 1905 276. Deleži: stanje zač. 1. 1905 265, v upravnem letu prirastlo 27, odpadlo 16, koncem 1. 1905 276; odpovedano: 0. Denarni promet: K 443.116‘93. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 54 Deleži 32 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hran. vloge . 75 147 15 pitaliz. obrestmi . 134.979 32 Dana posojila. . . 72.758 69 Vrnjena posojila 42 595 — Tek. rac. z „Zvezo" 55.147 86 Tek. račun z „Zvezo" 29.600 — Obr. hran. vlog izpl. 911 75 Obresti tek. računa 4.147 86 Obr. hran. vlog kap. 11.019 96 Plač. obresti posojil 9474 46 Povrnjene obr. pos. 57 09 Upr. in urad. prisp. 121 73 Upr. in urad. stroš. 834 65 Pristopnine . . . 27 — Rent. d. in nep. prist. 148 38 Gotov, začet. 1. 1905 5.560 03 Delež pri Unionu . 500 — Gotov. 31. dec. 1905 10.001 87 226 559 40 226.559 40 II II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 203.116 69 Deleži 252 Tek. račun z „Zvezo" 92.670 27 Hr. vlog. s kap. obr. 302 469 14 Inventar premični . 163 43 Predpl. obr. posojil 1.314 97 Zaostale obr. posojil 521 92 Rez. zaklad z obr. ■ 4.011 01 Vrednost tiskovin . 300 — Čisti dobiček . . . 8 65 Delež pri Zadr. zv. 1.000 — Delež pri Ljud pos. 4 — Nepovrnjeni prehod. 77 59 Delež pri Unionu . 500 Gotov. 31. dec. 1905 10.001 87 IJ 308 355 77 308 355 77 II 1 Mlekarska zadruga v Dolskem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IV. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 164, v upravnem letu pristopilo 10, odpadlo 6, stanje koncem leta 168. Deleži: začetkom I. 1905 226, v upravnem letu prirastlo 13, izplačano 11, koncem 1.1905 228, odpovedano: 0. Denarni promet: K 45.701-71. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preostanek . 685 53 Izplačani deleži . . 66 Vplačani deleži . . 78 — Izposojila vrnjena . 1.000 — Prejemki za blago . 22.195 23 Izdatki za blago 18 390 98 Konve 54 36 Voznina .... 457 65 Mlekarske knjižice . 9 84 Inventar premični . 48 94 Neposredna pristojb. Upravni stroški . . 2.466 30 34 Obresti od izposojil 68 14 Mlekarske knjižice . 9 84 Konve 62 — Poprav, mlek. in led. 78 56 Gotovina konec leta 344 21 23 022 96 23.022 96 II 1 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Inventar premični . Nalož. den. (deleži) Soposest ledenice . Gotov. 31. dec. 1905 2.487 110 250 344 05 21 Deleži Rezer. zaklad z obr. Cisti dobiček . . . 1.368 1.460 363 12 14 3 191 26 3.191 26 II 1 ■ 1 1 Mlekarna v Hrušici pri Podgradu v Istri, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za III. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 255, v upravnem letu prirastlo 27, odpadlo 1, koncem leta 1905 181. Deleži: začetkom 1. 1905 K 2554, v upravnem letu prirastlo K 608, izplača*ho K 7, koncem 1.1905 K 3155, odpovedano: K 5. Denarni promet: K 309.286-45. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost 1. 1904 1.168 35 Izplačani deleži . . | 7 Vrednost blaga . . 460 Deleži 3 155 Vplačani deleži . . 608 — Vrnjena izposojila . 47.980 60 Terj. na bi. pri zad. 1.600 — Izposojila .... 27.259 30 Pristopnine . . . 80 — Izdatki za blago 33.143 92 Naložen denar . . 124 54 Dolg na blagu nezad. 869 32 Izposojila .... 44.959 10 Naložen denar . . 47.322 16 Vred. neprem. inven. 19.779 86 Alfa Separator . . 1 691 52 Prejemki za blago . 59.855 15 Alfa Separator . . 3.000 — Vred. prem. invent. 13.036 98 Rezervni zaklad . . 2.782 88 Upravni stroški . . 116 82 Inventar premični . 1.168 99 Voznina .... 835 85 Čisti dobiček . . . 490 66 Naložen denar . . 47 296 84 Davki 44 05 Obr. nalož. denarja 11 38 Odpr. nepr. inventar 759 — Upravni stroški . . 19.479 14 Got. koncem 1. 1905 400 07 Obresti delež, in izp. 1.763 24 Prehodni . . . . 534 09 Gotov. 31. dec. 1905 400 07 154.843 26 1 154.843 26 36.248 68 36.248 68 II I II 1 II II 1 ' II 1 II 1 Mlekarska zadruga v Krtini, registrirana zadruga z omejeno zavezo, za III. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 72, v upravnem letu prirastlo 0, odpadlo 0, koncem leta 72. Deleži: stanje začetkom leta 77, v upravnem letu prirastlo 0, izplačano 0, koncem leta 77, odpovedano: 0. Denarni promet: K 29.624-67. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K 1 h Blag. preost. 1. 1904 334 15 Vrnjena izposojila . 1.400 Terjat, na blagu nez. 218 80 Deleži 460 Prejemki za blago . 14.645 26 Izdatki za blago 10.751 — Vrednost inventarja Dolg na blagu zadr. 924 — Najemnina .... 68 — premični.... 1.088 77 Dolg na blagu nezad. 65 92 Davki 4 — Delež pri „Zad. zv/ 10 — Rez. zaklad z obresti 326 14 Upravni stroški . . 1.604 74 Delež pri Gosp. zv. 60 — Cisti dobiček . . . 683 06 Prehodni .... 70 12 Gotov. 31. dec. 1905. 1.081 55 Gotov. 31. dec. 1905 1 081 55 14 979 41 14.979 41 2.459 12 2.459 12 1 II 1 II 1 II 1 Mlekarska zadruga v Planini pri Cerknem, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, za VII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 47, v upravnem letu pristopilo 1, izstopilo 0, koncem 1. 1905 48. Deleži: stanje začetkom leta 1905 106, v upravnem letu prirastlo 1, odpadlo 0, koncem leta 1905 107, odpovedano 5. Denarni promet: K 23.759"65. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) | K h Blag. preost 1. 1904 874 50 Dana predplač. zadr. 6 Vplačani deleži . . 6 — Izdatki za blago . . 7.869 92 Pristopnine . . . 1 — Voznina 428 — Vrnjeno predplačilo 8 — Tekoči račun . . . 58 66 Prejemki za blago . 10.094 23 Inventar nepremični 100 — Iz poštne hranilnice 526 47 Inventar premični . 39 08 Obl-, c. kr. poštne hr. 49 39 Upravni stroški . . 1.509 02 Popust na mleku v Obresti .... — 08 korist zadragi . . 393 56 Poštna hranilnica . 1.646 84 Pomota pri pošt. hr. — 90 Delež pri Gosp. zv. 20 — Tekoči račun . . . 78 Gotov. 31. dec. 1905 304 45 12.032 05 1 12.032 05 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 33 08 Deleži 605 Terjatve na blagu pri Tekoči račun z Zvezo 47 15 zadružnikih . . | 62 54 Dolg na blagu zadr. 598 99 Terjatve na blagu pri Dolg na najemnini . 6 — nezadružnikih 690 30 Dolg na plači usluž. 85 — Inventar nepremični I 390 — Rezervni zaklad . . 4 627 47 Inventar premični . 893 90 Čisti dobiček . . . 848 72 Poštna hranilnica . 4 224 06 Delež pri „Zadr. zv/ 200 — Delež pri Gosp. zv. 20 — Gotov. 31. dec. 1905 304 45 6.818 33 6.818 33 . II II 1 II II 1 Mlekarska zadruga v Stari oselici, registrovana zadruga z omejeno zavezo za V. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 23, v upravnem letu pristopilo 0, izstopilo 0, koncem leta 1905 23. Deleži: stanje začetkom leta 1905 23, v upravnem letu prirastlo 0, odpadla 0, koncem 1. 1905 23, odpovedano: 3. Denarni promet: K -. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Prejemki za blago . 1.955 06 Vrnjena izposojila . 340 _ Prehodni zneski . . 8 43 Izdatki za blago . . 1.539 35 Prispevek zadruž. . 392 40 Inventar premični . 16 20 Obresti 3 59 Upravni stroški . . 332 35 Za knjižice . . . 1 20 Obresti izposojil. . 29 39 Preostanek . . . 1 60 Prehodni zneski . . 8 43 Gotov. 31. dec. 1905 96 56 2.362 28 2 362 28 II | Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vred prem. invent.. 377 01 Deleži 92 Delež pri Zadr. zv. 20 — Izposojila .... 360 — Delež pri hr. in pos. Dolg na blagu nez. 2 70 v Žireh .... 2 — Prehodni .... 8 43 Izguba . • . . . 385 93 Tiskovine in knjige 14 — Gotov, konec 1. 1905 96 56 Čisti dobiček . . . 384 37 861 50 861 50 1 Kmetijsko in konsumno društvo v Št. Jurju ob juž. žel., registrovana zadruga z omejeno zavezo, za V. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 464, v upravnem letu pristopilo 4, odpadlo 4, koncem leta 464. Deleži: stanje začetkom leta 464, v upravnem letu prirastlo 4, izplačano 4, koncem leta 464; odpovedano 5. Denarni promet: K 124.242-45. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost I. 1904 Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Izposojila .... Prejemki za blago . Vzdig. nalož. denar Upravni prispevek . 1 386 20 8 2.000 58.214 1.000 69 47 80 Izplačani deleži . . Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Voznina .... Užitnina .... Davki Upravni stroški . . Zamudne obresti Got. koncem 1. 1905 18 5.000 50.107 1.405 549 183 3 144 610 1.612 08 20 03 16 99 50 62.629 96 62 629 96 II 1 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) jj K h Vrednost blaga . . 16.495 10 Deleži 1.575 Terj. na bi. pri zad. 4.328 13 Neizpl. obr. deležev 47 40 Terjatve na blagu pri Izposojila .... 16 820 — nezadružnikih . . 1.064 98 Dolg na blagu nez. 1.657 96 Vrednost inventarja 711 23 Dolg na obr. od izp. 444 — Naložen denar . . 175 82 Dolg posojilnici . . 104 50 'Delež pri Zadr. zv. 200 — Čisti dobiček . . . 3.967 57 Delež pri Gosp. zv. 20 — Obresti nal. denarja 8 67 Gotov, konec 1. 1905 1.612 50 24.616 43 | 24.616 43 II 1 II 1 Kmetijsko društvo v Velikih Laščah, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za V. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 384, v upravnem letu prirastlo 3, izstopilo 1, koncem leta 1905 386. Deleži: stanje začetkom leta 1905 384, v upravnem letu prirastlo 3, odpadlo 1, koncem leta 386, odpovedano: 5. Denarni promet: K 133.747'29. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1904 2.206 74 Izplačani deleži . . 40 Vplačani deleži . . 6 — Izdatki za blago . . 60.264 88 Pristopnine . . . 6 — Voznina .... 1.895 03 Prejemki za blago . 64.928 67 Užitnina .... 121 74 Davki 67 11 Neposredna pristojb. Upravni stroški . . 2 376 30 92 Obresti del. in izp.. 772 73 Naloženi denar . . 1.021 17 Gotov. 31 dec. 1905. 587 53 67.147 41 67.147 41 ,i II ■ II Imetje (Aktiva) h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 17.758 40 Deleži 1227 Ter. na blagu pri zad. 14 008 24 Neizpl. obr. deležev 6 — Inventar premični . 607 12 Izposojila .... 10.897 48 Naložen denar . . 3.323 61 Dolg na blagu nez. 21.210 69 Gotov. 31. dec. 1905 587 53 Rezervni zaklad . . 2.413 12 Čisti dob. za 1. 1905 530 61 36.284 90 ! 36.284 90 | II II 1 GOSPODARSKO BERILO. Promet s tujci na Kranjskem in Dolenjska. (Konec, j Kako naj pa opišem bralcu veliko krasoto posameznih dolin in krajev, ljubeznivost in postrežljivost domačinov, da bode dobil istinito sliko Dolenjske. Za izgled navedem samo prekrasno St. Rupertsko, Mokronoško in St. Jernejsko dolino, uže imenovane Toplice pri Novem mestu, Smarjetske toplice, Belo cerkev, Temeniško dolino, Ortenek pri Velikih Poljanah, kraji ob Kolpi i. t. d. — O postrežljivem značaju (naših) Dolenjcev priča ti gostoljubnost, če jih posetiš v vinogradih; o dobroti gostiln in prenočišč prepričaš se lahko sam, ako obiščeš večje in manjše kraje na Dolenjskem. Se v Črnomlju, ki je najbolj od železnice oddaljen, se dobi hotel, ki nad-kriljuje mnoga taka podjetja glavnih mest. Ako k temu dodamo še m i 1 o p o d n ebj e , ki vlada na Dolenjskem, obsežne gozde, množino najboljše pitne vode, ki se tu nahaja (po večjih mestih in trgih imajo že povsod napeljane vodovode s prav dobro vodo), ugodno železnično zvezo z glavnim mestom, v jesenskem času najprijetnejše bivanje v vinogradih, tedaj se lahko reče: „Glej, stvarnica vse ti ponudi, Le jemat’ od nje ne zamudi!“ In res je tako! Domačini sami pa premalo vemo ceniti vrednost in krasoto našo in zato je ne poznajo, ne čislajo in ne obiskujejo tujci. To nam je v veliko škodo! Silno rado se tarna o našem priprostem narodu, da se izseljuje v tujino bodisi v Ameriko ali na Nemško, kjer je najbolji in najbolj čislani delavski stan, pritožujejo se, da samo v domovini ne zna izkoriščati svojih darov. To izseljevanje pa kaže, da je naš priprosti narod bolj podvzeten, da več žrtvuje, samo da bi si materijelno opomogel, kakor izobraženi sloji, kojim nudi narava toli pripomočkov, da bi si povečali svoje dohodke, ter bi s tem posreduje koristili vsemu prebivalstvu. Iz narodno-gospodarskega stališča je želeti, da se v povzdigo splošnega blagostanja pospešuje na Dolenjskem promet s tujci. V prvi vrsti moramo delovati na to sami Dolenjci in v to so poklicani vsi sloji naše duhovske in posvetne inteligence. V vsakem večjem kraju, zlasti v Novem mestu, v Kočevju in drugod osnovali naj bi se krajevni odbori, obstoječi iz več vnetih in čislanih mož, ki naj bi vsak v svojem delokrogu delovali na to, da se pospešuje v dotičnem kraju promet s tujci, katere naj vabi v poletno bivanje, da se po časopisih razglaša reklama o prijetnostih in zanimivostih, ki jih nudi dotični kraj, da se v poletnih mesecih prirejajo veselice in izleti, h katerim se vabi tujce. Take prireditve vršile naj bi se po možnosti ob nedeljah in praznikih in delovalo naj bi se na to, da se jih udeleže tudi naša narodna društva v Ljubljani in iz naših dolenjskih mest in trgov. Ob enem naj bi se vršile v nekako dogovorjenem redu tako, da bi v teku poletnega časa prišla na vrsto vsa Dolenjska. Naše časopisje naj bi z navdušenimi popisi teh prireditev delalo reklamo za njih večjo privlačno udeležbo in javni zastopi naj bi gmotno podpirali vse to delovanje. Prepričan sem, da bi se v kratkem času omilila Dolenjska izletnikom, turistom in letoviščnikom iz Kranjske in tujine. Premnog domačin, ki pohaja sedaj tuje in drage toplice in letovišča, prihajal bi raji v naše dolenjske Toplice, ker bi ga izkušnja učila, da je bil doma bolje in ceneje postrežen, kakor v tujini. Veliko nedeljskih izletnikov iz naših mest in trgov posetili bi našo Dolenjsko ob prostem času in bi se tu bolje zabavali, kakor pa sedaj. Društvo za pospeševanje prometa tujcev naj bi razširilo svoje delovanje tudi na Dolenjsko. Uprava dolenjskih železnic naj bi slično kakor na cesarjevič Rudolfovi železnici uvedla nedeljske vlake, katerih prvi bi odšel iz Ljubljane zjutraj ob 5. uri in se vračal okoli poldne, drugi pa bi odšel okoli 10. ure dopoldne in se povrnil o polunoči. Narodna društva po dolenjskih mestih in trgih naj bi ob nedeljah in praznikih prirejala proste zabave in izlete na prostem, kakor so povsod udomačeni za ožji krog domačincev, k tem naj bi vabile znance iz bližnjih mest, okolice in tujce. Naši posestniki gradov, gostilničarji in imetniki praznih stanovanj naj bi po časopisih in zasebno vabili tujce v poletno bivanje na svoja stanovališča. Uvedlo naj bi se pri nas zdravljenje z grozdjem „Traubenkur11 in prepričan sem, da bomo imeli kmalu precejšnjo število meščanskih rodbin stanujočih v jesenskih mesecih po naših vinogradih v zidanicah. Prepričan sem, da bi se tisti zdravnik pri nas proslavil, ki bi upeljal to zdravljenje, ki ga imajo drugod že uvedenega. Iz dosedaj navedenega je že jasno, da nam Dolenjcem leži še lep biser naše domovine neporabljen, in neizčrpan, da nam narava nudi tu toliko bogastva, ki ga puščmo neizkoriščanega v nemar. — Marsikdo utegne pri tem vsklikniti: „Res je, da ima Dolenjska tu naštete in še druge udobnosti, vendar mikavnejša je vendar le Gorenjska, in ni misliti na to, da bi Dolenjska kedaj privabila k sebi tujce.11 Odgovor na to je lahek in se glasi: To more reči le tak človek, ki Dolenjske ne pozna ali pa ki jej ne privošči nikake povzdige. Ce bi bila samo Gorenjska pripravna za letovišča in turistei kaj naj na to porečejo naši sosedje Hrvatje, ki naj raji pohajajo v svoje vinske gorice, ki so še nižje, kot naše dolenjske. Oni pač iskreno ljubijo svojo domovino in kar jim ta nudi, višji cenijo in spoštujejo kakor pa tuje in tako je prav. — — — Čemu pa objavljamo ta članek v gospodarskem listu. Tudi v tem je odgovor lahek. Vsakemu je znano, koliko se piše in govori o izseljevanju našega priprostega naroda z Dolenjskega in da si vsak znači to kot zlo, nihče pa ne misli na to, kako izseljevanje v prid našega prebivalstva naravnim potom ustaviti in zmanjšati. Prepričan sem, da se bode ta tok samo tedaj ustavil, ko bode dobilo naše prebivalstvo doma dovolj in trajnega zaslužka in dela, ki ga bode od-vračevalo od špekulacije: v kratkem času si gmotno stanje precej zboljšati, če tudi je treba pri tem napeti vse duševne in še bolj telesne moči, ne glede na riziko, ki je s tem zvezano. Akoravno ni pospeševanje prometa s tujci na Dolenjskem edino rešilno sredstvo, vendar nihče ne more zanikati, da se ne bi s povzdigo tega prometa mnogim posestnikom v naših toplicah, mnogim graj-ščakom, gostilničarjem, obrtnikom in zasebnikom njih letni dohodki precej povišali. Njih sedanji dohodki bi se lahko večkrat pomnožili. Posredno čuti pa tako zvišanje dohodkov vse prebivalstvo in bi imelo svoje ugodne posledice, katere bi kazale v tem, da bi čim več domačinov imelo doma boljši in trajni zaslužek, ki bi jih odvračal od tujine, od koje vedo, da jih čaka tam le delo, trpljenje in nevarnost za življenje in zdravje. Kot izdatno sredstvo, da se povzdigne gospodarsko blagostanje naše Dolenjske in se naš narod odvrača od izseljevanja, velja tedaj pospeševanje prometa s tujci in sicer zato, ker dobi s tem naše prebivalstvo večji in trajni zaslužek. Zato pa isto zasluži, da se povzdigne na kolikor mogoče visoko stopnjo in v njega dosego delujmo sami Dolenjci, ne da bi hoteli pri tem Gorenjcem škodovati. Pri tem je želeti, da bi nas materijelno podpirali tudi vsi merodajni činitelji in društvo za pospeševanje prometa s tujci na ta način, da tujce napeljuje in jim nasvetuje Dolenjsko v poletno bivanje in turistiko. O reji in napajanji telet. Težavno stanje kmetijstva nas pri nestanovitnih žitnih cenah sili, da obračamo vso svojo pozornost na živinorejo, pred vsem na rejo goveje živine in kar je ž njo v najtesnejši zvezi, na rejo telet. Pri reji telet v kmetijsko najbolj razvitih deželah že davno več ne puščajo telet k sesanju pod kravo, ampak jih napajajo. Tele vzamejo kmalu po rojstvu od matere proč, skrbijo pa zato, da dobi tele na vsak način prvega mleka ali mlezve vase, ki je ne samo silno redilna, ampak tudi najboljše sredstvo, da mlado živalico izčisti. Tele se v par dneh privadi piti iz mlečne golide, seveda je treba nekaterikrat držati prst v gobec, po katerem sesa. Začne se s 1/2 litrom mleka zjutraj, opoldne in zvečer, v teku g dnij gremo kvišku do 3 ali 4 litrov, kakor je ravno tele. Ako hočemo izrediti lepo žival za pleme, tedaj ji moramo dajati 5 do 6 tednov edino le sladko, popolnoma sveže mleko. Od šestega tedna naprej pričnemo odtezati polagoma sveže mleko in ga zamenjavati s posnetim. S posnetim mlekom pa odtegnemo teletom nekaj, kar je za vspešno rast neobhodno potrebno, namreč tolščo. Kako to nadomestiti, bodi naša prva skrb. Poznamo celo vrsto raznih nadomestil za mast v svežem mleku. Na prvem mestu lahko imenujemo laneno seme, ki ima povprečno nad 30 odstotkov tolšče in sicer kar edino kaj velja, prebavljive tolšče v sebi. Lanena moka ima le 3'3°/o tolšče. Tudi tropine ter olje zemeljskega oreha in laneno olje se pridevajo radi znatne tolščobe k posnetemu mleku. Najbolje je dajati kake 4 tedne samo čisto surovo mleko in se ga nadomestuje z enako množino posnetega, ki je najbolje kuhano. Ta sprememba pa naj se izvrši na vsak način le polagoma. Začenja se s kakim */2 litrom in tekom prihodnjih 4—6 tednov se jemlje vedno več posnetega in vsporedno s tem vedno manj surovega mleka. Med vrelo posneto mleko se pomeša strtega lanenega semena ali lanene moke. Sprva kakih 7 dkg na 1 liter, pozneje nekoliko manj na 1 liter. Posoda s katero se tele napaja mora biti topla. So tudi živinorejci, ki priporočajo posneto mleko pokladati zasirjeno, to je v gosto skisano, češ, da se to njihovemu zdravje najbolje prilega. Ako pri teletu opaziš drisko, prenehaj takoj s pokladanjem lanu in tolščobnih surogatov. Zdravilo zoper drisko bi bilo: močna črna kava, skuhan škrob (šterka), surova jajca, tudi nekaj koscev češnja ne škodi nič. Ko začno mlade živali že žreti, se jim po-klada po nekoliko zdrobljenega ovsa in pomajhno najfinejšega sena ali suhe nemške detelje. Neobhodno potrebno je, ako hočeš dobiti iz teleta krasno žival za pleme ali molžo ali delo, da mu daš vsaki dan priliko, da se izpreleti na prostem pod milim nebom. Zato je tudi pašnik za rejo lepe živine neprecenljiv in za trajno tudi nenadomestjiv. Za teleta, ki jih pitamo za mesarja, velja vse to, kar smo že povedali o reji telet. Posneto mleko se tukaj prav dobro izplača, gotovo bolje nego pri reji prešičev ali pri izdelovanji pustega sira. Vendar pa smemo pri pitanji za mesarja preje pričeti z nadomeščanjem svežega mleka s posnetim. Tudi lahko pridevamo k mleku razna druga nadomestila: oves, slabo pšenično moko, grah, sladne kali i t. d. V nastopnem podajam tabelo, ki kaže eno obliko Tabela, katere se drže Švicarji pri reji telet. g Mleko Posn. mleko Laneno seme Grah Oves Otrobi ali slad kali Seno 0 1 O H l l g g kg kg kg S I. 11 5 6 5krat pod kravo c a 15 cd lil . 7 4 * v C IV 8 ?? O .H V 9 VI. 10 d D n ?J 1 10 C 2 91/« V* 30 30 'O 3 9 1 60 60 Vi V2 g VII. 4 81/* P/2 90 90 V2 ■3 s 5 8 2 120 120 6 l1!* 21/* 150 150 7 7 3 180 180 1 G1/* 31/* 210 210 c 2 6 4 240 240 Vlil. 3 51/* 4J/2 250 250 V2 1 1 c 4 5 5 5 6 41/« 4 5>/2 6 V* Vi% 0 s 7 31/* 6V2 (M 1 3 7 C rt 2 21li 7^2 3 2 8 rt IX. 4 P/2 8’/2 ]/< Vi V2 1 1 5 1 9 .0 6 'h 9^2 7 — 10 1 9^2 G rt 2 — 9 'G 3 — 8>/2 Ti V2 P/2 rt X. 4 — 8 Vi 1 5 — 7^2 '1 6 7 7 — 6’/2 (M 1 6 C 2 — 5!/2 rTD 3 5 Vi P/2 rt XI. 4 5 6 — 4J/2 4 3^2 v* 1 S 7 — 3 1 2V2 G rt 2 — 2 'G 3 P/2 Vi V2 rt XII 4 1 Vi 1 2 n 5 — 'I* 1 6 — — 7 — — krmljenja telet, pripomniti pa moram, da se živina ne da krmiti šablonsko, po natančnih vzorcih, ampak dajo se postaviti le splošna načela, o praksi pa mora gospodar poizkušati in vspeh mu pove, česa naj se drži. Lan, njega poraba in korist. Ko bi se današnji čas naši predniki zbudili iz grobov in pregledali sedanji svet, gotovo bi se nemalo čudili. Videli bi sicer stare svoje kraje, pa vse drugačne šege med ljudmi; tako v hrani in pijači, najbolj pa še v noši in obleki. Nekatere reči bi morda hvalili, še več menda pa grajali. In med te spada gotovo novejša moda pri obleki, katere kroj in pisana tkanina je marsikdaj že res smešna. Pa ne le samo smešna, temuč davno predraga je vsled svoje slabosti. Tukaj se grozovito okoriščajo razni tovarnarji z slabim blagom in zapeljujejo nevedno in priprosto ljudstvo v škodo, na korist svojih žepov. Tega v prejšnjih časih ni bilo. Ljudstvo je bilo navajeno obleke iz domačega pridelka, kateri podlaga je bil vseskozi — lan. Ta rastlina je vseskozi oblačila naše prednike, to pa tako izvrstno, da se nam zdi vredno jo še dandanes hvaliti in priporočati. Poglejmo v kratkem njene prednosti pred sedanjim blagom, s katerim se dandanes oblači ljudstvo. Prvič to oblačilo ni prišlo predrago. Lan namreč ne zahteva mnogo zemlje za obdelovanje, ker se lahko seje gosto. Vrh tega se vmes še lahko poseje korenje, redkev i. t. d., tako da daje to zemljišče po dvojni pridelek na leto. Zemljo je pač treba primerno izbrati, ne preveč ilovnato, tudi preveč kamenito in plitvo ne; to pa na primerni solnčni legi. Pravilo pač velja, čimboljše je zemlja obdelana in pognojena, tem lepši je pridelek. Pleti je treba lan le navadno enkrat, to pa, kadar je že za kacih 20 cm visoko zrastel. Nato se bo v bujni rasti že sam branil plevela. Sedaj pa tudi ne zahteva več veliko zamudnega dela; ko je dozorel, ga popipati, glavice z zrnjem na primernem orodju odtrgati in slamo na kakem rosnem travniku za nekaj tednov lepo na tanko položiti. Glavice pa se z vevnico otrebijo plevela in očiščene na rjuhah na solncu razgrnejo. Ob vročih dneh so kmalu godne, da razpokajo in seme odpuste. Ako pa je vreme slabo, treba jih je enako sušiti pod streho. Nato se prerešetajo in odločeno seme se varno shrani na suhem mestu. Ko je lan na rosnih tleh že goden, kadar se namreč skorjica od bilk z mečkanjem rada odloči, takrat se ob suhem vremenu vzdigne iz trave in poveže v snope, kateri se shranijo na suhem mestu do časa, kadar imajo v jeseni ženske že čas, da ga otarejo. To je navadno v jeseni, kadar so drugi pridelki že pospravljeni. Seveda goditi se mora to ob lepem vremenu in sušilnica za to mora biti na prostem, da se vsled kurjave ne zgodi kaka nesreča. Sedaj smo pa dobili iz lanu lepo predivo, katero se odloči pozneje navadno v dve vrsti; v lepšo tančico in bolj debelo priprosto. To pa se brani za zimo, kadar imajo ženske že prosti čas, da jim v gibčnih rokah zabrenče kolovrati in se dela preja, kajti: „Le tisto dekle kaj velja, ki obleko vso domačo ima.“ Sedaj se preja pošlje tkalcu, da napravi iz nje platno. Ko se to izpere in obeli s pranjem, takrat smo dobili platno, pred katerega vrednostjo naj se skrijejo vsi kramarski in trgovinski izdelki. Na videz se nam je naše delo zdelo težavno in dolgočasno; ali če pomislimo da se to dela v presledkih, večinoma kakor v pozni jeseni in po zimi v prostem času, ne smemo tožiti o težavah, zlasti ker nam naš trud obilno poplača trpežna in zdrava obleka. Zlasti o perilu se v teh točkah novejši čas ne more dosti prehvaliti. Prepričal se je svet namreč, kar tudi domača skušnja potrjuje, da ima spodnja obleka (perilo) od lanene domače preje to lastnost, da vleče na se znoj od človeka, kakor tudi mokroto, ako bi ga nekoliko premočilo. Vsled tega je zdravje človeka v takšni obleki veliko bolj varno, nego v raznih drugih trgovinskih izdelkih, katerih blago nima te lastnosti. Drugič pa moramo pomisliti na trpežnost takšnega blaga. Čvrsto narejeno srajco iz domače tančice lahko nosi v presledkih pranja delaven človek do pet let; dočim mu kramarska srajca niti čez dvojno pranje ne prestoji, pa je že sama — cunja. To velja o vsej spodnji obleki, moški kakor ženski. In kaj naj rečemo še o raševini, narejeni na podlagi močnih lanenih niti (preje) in zmešana z nitmi volne. Takšna je navadno obleka planincev, brez katere bi težko šli na težko svoje delo. Kramarska stvar je njim davno preslaba. Toliko naj bo dosti o vrednosti obleke iz lanene preje. Sedaj pa še kratko poglejmo na drugo stran, namreč o važnosti lanenega semena, z ozirom na zdravljenje človeka ali živine. Velečislani zdravnik Kneipp piše o lanenem semenu na kratko, da je vspeh s pokuhanim lanenim semenom skoraj enak, kakor oni od grškega sena. To zdravilo pa se v naglici dobi težko in je gotovo tudi drago. Rabi se toraj lahko mesto njega laneno seme za obkladke na razne tvore in enake zunanje bolezni. V domači lekarni za živino pa ima laneno seme prvo mesto. Dr. Dular piše: „Laneno seme in lanena moka se skuhana rabi za brizglje in za gorke ovitke na zunanjih delih živine. Laneno olje se rabi proti zaprtju, koliki, pri izstopih, opeklinah i. t. d. — Tako izkušen živinozdravnik. Dostavljamo še iz svoje skušnje, da je kuhovina od lanenega semena priporočati še v mnogih drugih boleznih živine. Ob nevednosti ljudij ta vsaj najmanj škoduje vsaj v prvi sili. Seveda premisliti je treba, ali in kedaj se naj rabi. Tako smo torej na kratko premislili imenitnost lanu za kmečke domače potrebe. Ne samo naša kmečka domača obleka je potrebna, da jo nadomestimo z drugo čvrsto in po ceni, tudi zdravje naše in ljube živinice bi našlo v tej nedolžni rastlini pomoč. Toraj ne zanemarjajmo sejanje lanu in še manj se sramujmo lanene domače obleke; vsaj pokažemo s tem, da smo sinovi naših čvrstih prednikov! Zadružna tiskarna v Ljubljani reg. zadr. z omej. zavezo Stsirl trg* šteTT". 1.0 priporoča koverte s Birmo, pismeni papir, vizitnice ter vsa v to stroko spadajoča dela po =: najnižji ceni. — Vnanja naročila 50 točno izvršujejo. Prinnrnfra ca • Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-ri ipui Ubo SO . dam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Izubijana, Medjatova hiša. Jajca za valjenje °d p1®menitirlkur; kakor91vp1lyr,t-"Ro^’ J w ^ 2. Hudan z velikim čopom, 3. bele Italijanke, 4. Zlatoprižni Viandot, 5. Črni veliki Langshan, 6. Hamburški zlatoprižni fazan. 7. Srebrnoprižni fazan, 8. Velike race, 9. Orpington rumene, ducent 5 K ; Italijanska velika gosja jajca a 1 K, pur j a jajca a 60 vin. Velike francoske kunce (zajce) po starosti od 3 do 6 K, oddaja Ivan Krajnc v Št. liju p. Velenje. Štajersko. 256, 6—5 Spominska knjiga prve gorenjske razstave. Zaradi tehničnih ovir in deloma zaradi še prepičle naročbe, knijga še ni mogla iziti. Pač pa je ista že v tisku. Ker so sadne slike v tej umetniški in krasni izpeljavi, precej drage, je želeti, da se že v naprej ve, koliko približno bo naročnikov, da se zamore naročiti slike Manj od 300 izvodov ne gre naročati. Kdor želi imeti to lepo in koristno knjigo, naj pohiti z naročbo. Posebno opozarjamo na to delo udeležnike razstave. Gena nevezani knjigi 6 K — vezani v rudeče platno 8 K. — Naroča se pri načelstvu sadne razstave v Radovljici, Gorenjsko. Službo išče štacunski sluga, 30 let star, zvest, zanesljiv. Služboval je že v večjem konsumnem društvu kot donašalec blaga in je tudi pri prodaji pomagal. Išče se izurjen z dobrimi spričevali opremljen IlilpkflP za zasebno podjetje. Sirarstva zmožni imajo prednost. Ože-IIIIGIvai njenjm a]j kavcije zmožnim se dovoli sadružništvo. — Nastop službe 1. julija t. 1. Pojasnila daje iz prijaznosti Zadružna zveza. Seme kašeljskega zelja, delek, zajamčeno pristno in kaljivo. Prodaje dokler je kaj zaloge, Ignacij Mercina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju pri Liubljani. 2 dkg (navadno žlico) za 80 vin., poštnine prosto. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisemske znamke. Večja naročila po dogovoru. Dfirlni-na tu letrit gospodarsko društvo, ima v svoji zadružni DdlicMld. [}/ lolllj, kleti 4000 lil črnega in 500 hi belega vina. Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Bademi. Dva dveletna črna pincgavska žrebca ^Vigupod Ljubljano v župnišču. Pii. Mayfarth & Co. patentovana samotvorna „Syphonia“ je vendar najboljša llfiZpaliliCS za vinograde, hmeljske nasade, za pokončevanje sadnih škodljivcev, za odstranjenje bolezni na listju, za pokoneavanje grenkuljiee in divje gorčice itd. Brizgalnice za nositi in na kolesih za 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine z ali brez priprave za mešanje s petrolejem. Zahtevajte podobe in popis od tvrdke PH. MATFARTH & Co. tovarna za stroje, specijalna tovarna za vinske stiskalnice in stroje za v porabljanje sadja. 255 6—6 Odlikovana z črez 560 zlatimi in srebrnimi kolajnami itd. Dunaj II., I. Taborstrasse št. 7jr. Obširni ilustrovani katalogi brezplačno. Zastopniki, preprodajalci se sprejmo Delniška stavbinska družba v Ljubljani. UNION« Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba „UNION“ se usoja pri tej priliki opozoriti p. n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION“. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako n&rodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik. Dr. V. Gregorič, načelnik. ixxxx xxxxx> XX Gospodarsko društvo Badema V Istri 262 24—2 ima v svojem zadružnem skladišču pristnega terana in izborno belo vino! Cene zmerne! Pošilja se pod sledečimi ugodnimi, poštenimi pogoji: 1. Vino se pošjlja franko skladišče ali želez, postaja Sv. Petar u Šumi ali Poreč (Parenzo). — Tudi v lastnih sodih, ki se vrnejo franko na eno obeh postaj. 2. Od postaje gre blago na račun in riziko naročnika. 3. Reklamacije veljajo še osem dni po dostavi fakture (računa) 4. Plača se takoj ali tekom 30 dni potom Zadružne zveze v Ljubljani. 5. V i n o s e t u d i zamenja za les — fižol — krompir — moko — otrobe — koruzo in druge gospodarske in obrtnijske izdelke 6. Pri naročilih izpod 300 litrov se vzorcev ne pošilja /ailnitfp! Trgujmo med seboj! Poma-55 * gajmo druga drugi !Vsaka konkurenca — vsak riziko je izključen pri kupu in prodaji! Naše načelstvo posreduje radevolje brezplačno tudi pri nakupu vina in grozdja od nje članov. Za posredovano kupčijo prevzame garancijo! SP'1 utcza št. 3. m P \V w ** V* gro) Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje Vižmarje v lastni hiši naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila mizarsko delavnico s strojnim obratom na parno silo. Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do naj finejših, po najnižjih cenah, brez konkurence. Izdeljuje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Na novo urejena zaloga in prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18, v hiši kmetske posojilnice. M_6 E ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► Najboljše patentirane brane nadkriljujejo vsakovrstne dosedanje lesene brane, ker so nepokvarljive ter se zobovi vsikdar lahko z novimi nadomeste. » Cena za I komad (teža približno 25 kg) 15 K vrstnih kovanih žebljev priporoča 258,24-5 Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici registr. zadruga z omejeno zavezo. Ceniki na zahtevo brezplačno in franko. Kmetijske zadruge pri večjem odjemu popust. ■▼▼▼▼▼▼▼TTTTTTVTTTTTVTVTTTTTTTVTTTTTTTVTTTTB 216 — Stanje vlog koncem leta 1905 čez II milijonov kron IX a. j 1) o 1 j S a in n a, j s i g u r* n e j š a prilile a x;v štedenjo! Denarni promet v letu 1905: , K 54.4I8.440-28 Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- n ji qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure |2 |0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 30. aprila 1906: K I2,333.339‘52 — Denarni promet v letu 1905: 54,418,440'28 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januvarja 1906. 249, x—12 Dr. Ivan Šušteršič, predsednik. Josip Jeglič, hišni pos. in predsednik „Zad Zv. Anton Kobi, Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, Od.1oom.llri: podpredsednik. Anton Belec, v Ljubljani. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Karol Kauschegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Frančišek Leskovic, Ivan Pollak, Karol Pollak, Gregor Šlibar, zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Rudniku Gospodarska zveza registrovana zadruga z omejeno zavezo, centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I (uhod: Kongresni trg št. 16) pi ‘O-; 1< r*l)n j o za, svoj© ©lan © vseh gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To- zi-a^-u/p maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; vseh gospodinjskih potrebščin; ;p:EQĆL30Q vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Rožman, pisarniški ravnatelj „Zadružne zveze". — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.