TRST, sreda 28- septembra 1955
Ut0 Xl- • Št. 229 (3158)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638, 93 808, 37*338
MONTECCHI tt. *. II. nad. — TELEFON »3-101 IN »4-03* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA Jt. 20 — Tel.	MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, et
v Sirlnli GOHlcA: Ul- S. Pellico l-II.. Tel, 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11*3374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičrveg stolpca: trgovski 60, flnančno-upravni 100, osmrtnice 80 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - 2 - ;
celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din a inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, 373 - Izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst
jiUNANJI
GOVOR V POLITIKI
POSLANSKI ZBORNICI ITALIJANSKE VLADE
-0*0,
% ®unanie»» ministra potrjuje, da namerava vlada vztrajati pri politiki in da ne ne namerava prilagoditi novemu položaju 01,1 - «JTužnotirolsko vprašanje* za vlado ne obstaja - Ni razloga p 'tožbe nad ravnanjem jugoslovanske vlade v medsebojnih odnosih
Au/j!*5*** dopisnika)
*'« jt dan^7 Poslanska zbor-
«i» Pt°ra<hm zaklJUčila deba-\fs,va Ni u vnanjega mi-v cvn?..dana^nja seJa zanimanja
!l,M*'Jtlanjltlr0i‘)V' saJ le na š,. SovorjjJ Minister Martino
'J.tcev
da izvajanja po-ki* stal °-skus'ji prikazal
'u* p°Htikee italiian!<ke zu‘
Hk^rio ip
eoVoril 0 zad“ ji*’, da stadn>h dogodkih in
sta
mod njimi naj-
iipsov ^StJanek štirih na-S c n.vrlad v Ženevi in t,J ZSSR allzac>ii odnosov !» ’ tvori ln Zahodno Nem-kfr.')ske Pa ie bil podpis iUalin° ie i^lrovne pogodbe, is JSt|sko ,,azil zadovoljstvo
t>°ia Tade sPrif° take’ akt-1' voljo, da »kar
tok etI>U p- 0 prispeva k
v tne,u°]U najnovejših
1,1*1 je . dnarodni politiki*.
> italif* bila vsa deli «\?a^nom h. Vlad St0rje' Sem nitev
>Coine
i/% ,v )e dejal, da je t,jV«jne fta dozorela obsod-C,nov;„v kateri bi bili za-'32 UničL°rož-ia vsi udelo-hdJttl rti-u • Poslancem, ki ^v'ka0ij'kus'j° očitali vladi
'tftuV"5 dapkrisklh sP°razu" to 'tev v to preprečilo liAvorjf^oije, je Marli-k ,nie i’ da Sre za pred-S^Nila RA,- bHdo dejstva W ’ da p- 31 zanikala -n C-k' so' ^Koče dokazati. Jfciie ‘v ola)šala združitev *■ *. *0
da se omogo-miru s prepre-
bjegovem mnenju %Kio emškl dogovori tlovSija naP°vedi, da bo Pariških sporazu-
lMiSJJ0*°4lla miroljubno V>hv»anje- Zavrnil je IjlRttj opozicije, naj vla-\\3', zunanjo politiko. VNatA »alijansko član-
K^iJi ZavrnU J«tudi
+a izv*. na «enostra,nske lic ie ii organizmov, v *ji 'it,.	'd1!a včlanjena«.
nadaljeval zuna-ijlifS; dima potrebe po %i1 odnosov z ZSSR, *t l - Im3 °,s' so že leta nor-‘o ne pomeni, da %i-	•	da	bi	se
3,*a]l Toda za to Cfci L. Italii
bil
Pariški sporazu-\ ratificirani. Si-
**‘ Sam°:rakov", «ki bi šk->-f,1 stvari
da k
vlad a Ajj*	bližnjem	za-
za inore
^81 •
^il ■ ‘Vari miru».
V* Politi* bo takšna
, v'ade
O-
l-HHi -adB - liniJa itali’
■\*» na r ]CY in "“»njih ministrov S»!‘i»nst Prikazal sta-V, *druj;t, e vlade do vpra-Siubi‘i vle Nemčije: 1- ne Stij.^Sar, a.r,n°sti v Evropi ®*n»; 2 kler ie Nemčija Se le sice,2 nemško zdru-J*r , 6vroPsW Povezano vpra-S «P° Zdmi.vornosti, ven-Se ttdvsj^dvi iahko
%rSa sBnp?e izvesti izven “ Všfnntv ma- ki bi
sporazumne in
Se‘“vatle
Sii^obn^i^ve oboro-
i»t v.OfriikS ‘isti, ki J-
jo
do-
v 7dru
C1 Varsp°ra!
Sta»V’ tudf* Vseb evropskih
S: t1 ie nernškega; 4. tak KtVjkvip.. mogoče doseči
i1 sih vlad« sPorazumi; ita-p rkih ti jo S'eda z največ-S nakrt,)vna iskanje čim vzop evropske var-‘n sPora7, zahodnoev-Sio^dzor^v o omejit-,klati	nad oboro-
'le ’Po •
Stti^iinnsklf10 ,izrazil "ine-
Sv iz»oija a- ylade- da i*
Nšlt ^ecl J^^omatskih od-fižitj* ren„kr, H in zvezno Sota 0 deiJj 0 nedvomno
H i*	0	dclu	P°d-
- d.i.T-jM:
«ta izpopolnitev zahteva sodelovanje odgovornih predstavnikov tujerodne skupine, ki ji namerava italijanska vlada zagotoviti vse pravice v spoštovanju svoboščin, ki jih določa ustava«.
Jugoslavija — «Sodelovanje z Jugoslavijo se razvija — z nekaterimi neizbežnimi težavami — v ozračju dobre volje, ki je že dalo take sadove. da je mogoče upati, da ne bo težko rešiti še nerešenih vprašanj«. Martino je zatrdil, da ni res, da se ne bi spoštovali sporazumi, sklenjeni rned obema državama 1. septembra, je dejal, je bila osvobojena prva skupina italijanskih in slovenskih političnih jetnikov, na osnovi sporazuma, ki je uvod v postopno spuščanje ostalih italijanskih in jugoslovanskih jetnikov in to po proceduri, ki se zdaj izpopolnjuje. Vlada želi, je dejal Martino, da bi se odnosi med obema deželama razvili na tak način, da bi bilo mogoče premagati vse težave v interesu napredka obeh narodov iti zlasti stvari miru in evropskega sodelovanja. Italijanska vlada doslej nima razloga, da bi se pritoževala zaradi akcij jugoslovanske vlade, čeprav je izseljevanje italijanskega prebivalstva iz cone B žalostno prizadeva, je dejal Martino. Vlada bi želela, da bi ti Italijani ostali v svojih rojstnih krajih in bili vez med dvema prijateljskima narodoma. Italijanska vlada ima namen pomnožiti kulturno izmenjavo med obema državama. Nato je Martino zanikal, da bi Italija izročala Jugoslaviji politične begunce ali celo italijanske begunce.
Nato je govoril o odnosih z Albanijo, o stališču Italije do Srednjega vzhoda in do Severne Afrike, povedal, da so
Nenni pri Malenkovu
MOSKVA, 27.	—	Pietro
Nenni, sekretar PSI, ki se je ustavil v Moskvi med svojim potovanjem v Peking, je bil danes sprejet pri Malenkovu in Suslovu. Razgovor je trajal skoraj dve uri. Nenni je zvečer odpotoval v Peking. Skozi Moskvo se bo vračal 12. oktobra in sodijo, da ga bosta takrat sprejela Bulganin in Hru-šČev.
razgovor z Adenauerjem
BONN, 27. — Kancler Adenauer je sprejel danes političnega tajnika demokristjan-ske stranke Amintora Fanfa-r,ija. ki je po Scelbi že drugi italijanski demokristjanski prvak, ki je, v kratkem času na obisku v Zahodni Nemčiji. Fanlani se 'bo v Bonnu sestal še z nekaterimi drugimi nemškimi demokristjanskimi osebnostmi.
se odnosi z Etiopijo znatno izboljšali, in dejal, da italijanska vlada z zanimanjem sledi razvoju položaja v Vzhodni Aziji. Dejal je, da Nenni ni dobil nobenih navodil od vlade za svoje potovanje v Peking, pač pa je italijansko poslaništvo v Švici stopilo v stik s tamkajšnjim kitajskim veleposlanikom in mu izrazilo željo italijanske vlade, da bi postopoma prišlo do normalizacije trgovinskih odnosov. Zdaj se razgovarjajo o kraju in načinu prvega sestanka gospodarskih izvedencev obeh dežel.
Pred Martinovim govorom je dal predsednik zbornice Leone nekaj pojasnil na vprašanje poslanca Pajette, kako je z italijanskim odgovorom na sovjetsko vabilo, naj ita-
lijanska parlamentarna delegacija obišče ZSSR. Dejal je, da obstajajo proceduralne in celo ustavne težave, ker «ni nobenih juridičnih določil o parlamentarnih delegacijah«.
Po govoru zunanjega ministra in pred glasovanjem o proračunu pa so izvolili novega podpredsednika zbornice in novega sekretarja. Za podpredsednika je bil izvoljen kandidat demokristjanske ((koncentracije« Rapelli, za sekretarja pa demokristjan De Meo.
Predsednik vlade Segni je imel danes daljši razgovor s podpredsednikom Saragatom.
A. P.
BEOGRAD, 27. — Nocoj je prispel v Beograd novi za-hodnonemški veleposlanik dr. Karol Georg Pfleiderer.
BONN, 27- V dobro obveščenih krogih 'se govori, da
bo kancler Adenauer morda v kratkem ponovno potoval v ZDA. Povabljen je bil namreč na letni koiigres ((Ustanove za versko akcijo«, ki bo 24. oktobra v Washingtonu. V uradu zveznega kanclerja izjavljajo, da ni bilo še odločeno, ali bo kancler sprejel vabilo. V političnih krogih so mnenja, da bo Adenauer v primeru tega potovanja izkoristil priliko, da stopi v stik z ameriško vlado ter si izmenja misli v zvezi s konferenco štirih v Ženevi.
SociaideinokratsKa opozicija je zahtevala, naj se na dnevni red zasedanja Bundestuga vpiše še pred ženevsko konferenco razprava o zunanji politiki, na kateri naj bi obravnavali stališče vlade do evropske varnosti in nemške združitve.
Socialdemokratska parlamentarna skupina je odobrila resolucijo, ki jo namerava predložiti ostalim strankam oh priliki omenjene debate. V resoluciji poziva stranka vlado, naj skupno s tremi zahodnimi državami prouči spremembe, ki bi bile potrebne za pariške sporazume na podlagi določbe o odnosih med temi državami in zvezno republiko, zato da se lahko ustanovi sistem evropske varnosti ter doseže sporazum štirih o nemški združitvi.
YZM? Ali bo Eisenhoiverjeva bolezen vplivala na mednarodni položaj?
M Londona in Parizu izražajo upanje, da se to ne bo zgodilo, obenem pa kažejo zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi se povečal pritisk republikanske desnice -«Combat> sodi, da Nixon in Dulles nista jamstvo za napredek mednarodnega pomirjenja
DENVER, 27. — «Polelna Bela hiša« je danes predpoldne izdala naslednje Zdravniško poročilo: ((Predsednik je prebil zelo dobro noč. Spal je skoraj brez prekinitve od 20. ure včeraj zvečer do 6,15 danes zjutraj.«
Zdravniki, ki zdravijo Ei-senhovverja. izjavljajo, da vzbuja predsednik danes že videz zdravega moža in da je zdravljenje s ((kisikovim šotorom« dalo zadovoljive rezultate, tako da bi predsednik «že rad zapustil posteljo in igral malo golfa«. Vendar dodajajo zdravniki, da se Eisen-hovver popolnoma zaveda resnosti svojega stanja in da se vestno podreja njihovim navodilom.
Profesor White. znani kardiolog, ki je dvakrat preiskal Eisenhowerja in ki se je vče-
Koordinacija stališč za Ženevo med zahodnimi zunanjimi ministri
Na konferenci, ki se ji bo jutri pridružil tudi von Brentano, so Dulles, Mac Millan in Pinay sklenili opustiti Edenov načrt demilitariziranega področja in sestavili osnovne predloge o združitvi Nemčije in o evropski varnosti
NEW YORK, 27. — Trije za. hodni ministri, Dulles, Mac Millan in Pinay so danes v hotelu Waldorf Astoria v New Vorku začeli s predvidenimi razgovori. Predvsem so začeli proučevati poročilo izvedencev o pripravah na ženevsko konferenco. Poročilo, ki so ga sestavili izvedenci na svojih sestankih prejšnji teden, obravnava vsa vprašanja v zve-z. z združitvijo Nemčije in z evropsko varnostjo. Kot zatrjujejo, kaže poročilo popclno enakost mnenj med tremi velesilami.
Popoldne so se ministri ponovno sestali in nadaljevali s proučevanjem poročila izvedencev. Prav tako so, kot zatrjujejo, izmenjali mnenja c sedanjih mednarodnih vprašanjih.
Kot zatrjujejo v zahodnih krogih, so se ministri strinja li glede osnovne postavke da je treba doseči združitev Nemčije v okviru evropske varnosti.
Francoski, ameriški in britanski zunanji minister so sklenili predlagati na ženevski konferenci elastične formule, ki naj bi dale iZSSR tista varnostna jamstva, ki jih zahteva. Zahodni ministri pa sodijo, da je združitev Nemčije prvi korak k ustvarjanju varnostnega sistema, v katerga bi bila vključena no-
va združena Nemčija. Ta sistem naj bi zavaroval nemške sosede pred vsakršnim na. padom.
Predlogi, ki jih bodo zunanji ministri prinesli v Ženevo, so splošnega značaja in nima-io oblike točnih načrtov. Kot zatrjujejo, upoštevajo ti predlogi predvsem željo ZSSR, da zagotovi lastno varnost. Povzeti jih je mogoče v naslednjih točkah;
L Združitev Nemčije.
2. Evropska varnostna pogodba, ki bi nastala okrog o-srednjega jedra, sestavljenega iz štirih velikih in združene Nemčije, in ki bi se mu pridružile tako države atlantskega pakta kot države varšavske pogodbe.
3. sistem omejitve oborožitve in vzajemne izmenjave vo. jaških informacij v Evropi na obeh straneh bodoče črte, ki bi ločila Vzhod od Zahoda, ustvarjen bo sistem omejenega nadzorstva.
Na drugi strani so sporazumno sklenili, da opustijo zamisel demilitariziranega področja med Vzhodom in Zahodom, kot je predlagal sir An-thonv Eden v začetku ženevske konference.
Zahodne vlade vztrajajo pri načelu, da ne priznajo Vzhodne Nemčije. Verjetno Je, di? b0 jutri ali pojutrišnjem ob-iavljeno poročilo, ki bo pri-
General Lonardi o programu začasne argentinske vlade
med delom Kk Prilizovale tudi t„'U> r!
lii, Uti
da ,em J* v Zaa zahodne vele-A adnJih tednih Ita-ijhaAade« ,Kotovile' da si C*š( v»la I ’ da bo lah-kt),hishl1 delu razor°-
CU Všen'Je ‘ud>. ^ ne
CVAiema VpraSanJe nie-
»S5S- JS
Martino
:ne naroči ta«'' d-a S° J* Pri tem ‘N^ro Zave obljubile
datUf' .odgovarjal ^ ža	lta^3anska	zu-
i^1* d0,5taJalnV zadniih me-
'J; »iS »
Ijjis i!*i '
Zahtevala bo revizijo ustave, da se prepreči ponovna izvolitev istega predsednika - Nobenega nadzorstva nad Splošno zvezo dela - Čim boljši odnosi z ZDA in nobene spremembe sedanjih odnosov s SZ - Peron naj bi ostal v Paragvaju le za kratek čas
v — rie utvar-
•	Hletu nare’
1, ri; da pa «0D0-
j',' zavej Zf,ala It a lij o *'■*- zn'he» Toc)a
tega
J>h lahko
^%?'nisterCliu' -Je deJal kS >o j"' °oe samo
Sl* je b,udo#.motllno ita‘ It; ■
4,S
aii^artino
,	-	prikazal
raznimi drža-
i j 'Ja
'Ser.2adov,u,laliianska vla-zaradi u-
*iX 'n
'ianjc«.
i;; vTA T ,>bl adr x
Avl Vlil’ >n’ ra °dnose Vati „.Avstrijo
Vh 1’henn?n.°' kar .% A^nje^o Južnoti-'* ^n.^drof?,8- Na medna-
ne
ne-
Se
“» ^Hi
Pa
se
na
vpraSa ne postav-
Ga« *Zv®dbo>0 ‘rudlla
*aaPe;
rUG'ub er.°rtodU;
BUENOS AIRES, 27. — Po včerajšnjem imenovanju štirih novih ministrov je sedaj v Lonardijevi vladi poleg podpredsednika admirala Rojasa se štirinajst ministrov, od ka-lerih so štirje vojaki.
O desetih civilistih se poudarja. da «ne pripadajo nobeni stranki«. Imenovana nista še minister za kmetijstvo in finančni minister.
Od napovedi Peronove o-stavke je do sedaj samo eden od voditeljev prejšnjega režima lahko govoril po radiu, in sicer glavni tajnik Splošne zveze dela Di Pietro. Med drugim je izjavil, da je Lonardi zagotovil delavcem in sindikalnim organizacijam, da bo ((socialna pravica v celoti spoštovana, soglasno s sporazumi, ki so bili sklenjeni pred padcem vlade generala Perona«. Dodal je tudi. da vlada ne namerava nadzorovati dela Splošne zveze dela in niti ne menjati sedanjega položaja list «La Prensa«. ki je bil razlaščen leta 1951. O tem r.aj odloči sodišče, ker je prejšnji lastnik vložil tožbo za razveljavitev razlastitvenega ukaza.
Medlem pa so aretirali številne druge voditelje peroni-stične stranke Med temi so bivši podpredsednik Tetssaire. številni poslanci. senatorji, univerzitetni profesorjt in guvernerji posameznih pokrajin.
General Lonardi je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bo vlada predlagala revizijo člena ustave, ki določa zopetno izvolitev predsednika republike Na podlagi spremembe ne bo ponovna izvolitev mogoča. Lonardi ni po-
vedal, kdaj bodo volitve, dejal je samo, da bodo tedaj, ko bo začasna vlada vzpostavila ((republikanski red in demokracijo«. Potrdil je. da vlada nima namena nadzorovati Splošne zveze dela in da upa, da bo ta organizacija sodelovala z vlado za vzpostavitev normalnega stanja v deželi.
Dalje je Lonardi izjavil, da se bo njegova vlada trudila, da razvije čim boljše odnose z ZDA in da ne vidi nobenega vzroka da bi spremenili sedanje odnose med Argentino in Sovjetsko zvezo.
Kar se tiče komunizma, je Lonardi izjavil, da bodo ustanovili posvetovalno telo, da proučuje vprašanje »kompatibilnosti komunizma s svobodnimi republikanskimi ustanovami«.
Kar se tiče peronistov, pa je izjavil, da ne bo nobene diskriminacije med njimi in ostalimi državljani, da pa bodo sprejeli ukrepe, da se prepreči povratek peronizma na oblast. Potrdil je tudi, da želi skleniti konkordat z Vatikanom in čim tesnejše odnose med Argentino in državami Latinske Amerike.
Novi zunanji minister Arna-deo pa je na tiskovni konferenci izjavil, da bo nova vlada spoštovala mednarodne obveznosti. Izjavil je tudi, da se nova vlada razgovarja s paragvajsko vlado, da na priju-teljski način rešita vprašanje političnega zatočišča Perona Vlada je namreč postavila kot pogoj za dovoljenje Peronovega odhoda, da ta ostane v Paragvaju samo omejen čas in
da nato odpotuje v kako državo, ki ni tako blizu Argentine. Topniška ladja, na kateri je bivši predsednik, je še vedno zasidrana deset kilometrov izven pristanišča Buenos Aires, poleg nje pa je paragvajska topniška ladja «Hu-maita«, in straži in argentinski torpedni lovec «Murature». Iz Asunciona pa je prišel paragvajski jurist, do podpre paragvajskega poslanika Charlesa Chaveza pri razgovorih z argentinsko vlado glede pro-pustnice za Perona.
Nekateri listi so izjavili, da namerava Peron baje iz Paragvaja odpotovati preko Brazilije v Švico, kjer naj bi se nastanil v Curihu. V krogih švicarske vlade pa izjavljajo, da jim o tem ni nič znanega. Ce pa bi Peron vprašal za zatočišče, bi to zadevo proučiti v skladu s švicarsko tradicijo in z veljavnimi določbami. Na vsak način bi moral o tem odločati zvezni svet.
Medtem je argentinska vlada odredila, naj se napravi inventar vse premične in nepremične lastnine bivšega predsednika v Buenos Airesu in v pokrajini. Verietno bo imenovan tudi vojaški upravnik za premoženje ustanove Eva Peron.
Vlada je tudi dovolila da • se katoliška škofa Toto in No-voa, ki sta bila izgnana iz države ob priliki izgredov, ki so jih organiziral klerikalci lahko zopet vrneta.
Priznanje nove argentinske vlade so javile se druge dr zave. ki so: Zahodna Nemčija. Egipt. Izrael, Japonska, Danska in Nizozemska.
kazovalo stališče treh držav do vprašanja Vzhodne Nem-čile.
Končno so trije ministri za. čeli proučevati vprašanje v zvezi z razorožitvijo, zlasti pa koordinacijo zahodnih stališč. Odgovor na pismo maršala Bulganina predsedniku Eisen-howerju bodo sestavili sporazumno med tremi vladami.
Jutri se bo razgovorom treh velikih pridružij tudi zahod
nega ministra Marijan Masz-kovvski je omenil preobrat v mednarodnih odnosih po ženevski konferenci in se zavzel za zamisel miroljubne koeksistence med državami z različnimi družbenimi in političnimi sistemi ter za ustvarjanje ozračja medsebojnega zaupanja, ki naj olajša konkretne ukrepe za rešitev obstoječih sporov.
Poljski delegat je nadalje poudaril «osnovno važnost, ki 'o ima za svetovni mir sistem
nonemški zunanji minister»ko-lektivoe varnosti v Evropi,
von Brentano, ki je prispel danes z letalom v New York Na letališču je von Brentano izročil novinarjem kratko pisano izjav,, v kateri zatrjuje, da je združitev Nemčije «0-srednje vprašanje med tolikimi, ki ločijo Vzhod od Zahoda«. Brentanova izjava dodaja da trajen mir »ne more biti zasnovan na razdeljeni Nemčiji«. Nemški zunanji minister je nadalje izrazil svoje zadovoljstvo spričo nedavnih ameriških in britanskih izjav o Nemčiji.
Nedavni obisk nemške delegacije v Moskvi — je nadaljeval von Brentano — je omogočil, da »se je v sovjetski prestolnici slišal še en glas v prid naše skupne stvari«. Nato je zahodnonemški zunanji minister zagotovil, da bo Zahodna Nemčija opravičila zaupanje, ki ga imajo vanjo zahodne države.
Odloženo zasedanje alžirske skupščine
ALZIR, 27. — Vladni svet, ki mu je predsedoval generalni guverner Soustelle, je sklenil odložiti zasedanje alžirske skupščine, ki bi se moralo začeti danes popoldne.
Skupščina bi morala razpravljati o osnutku resolucije o spremembi položaja te dežele. Na podlagi osnutka ne bi alžirska skupščina dobila nobenih novih pooblastil, temveč samo pravico, da »preuredi stvari, ki jih terjajo osemletne izkušnje«. Alžir bi bil ne samo prekomorski, temveč tudi francoski departement, s čimer bi bila integracija Al-iira s Francijo popoma,
V skupščini je 120 delegatov (polovica pripada prvemu kolegiju, t. j. kolegiju francoskih državljanov, ki živijo v Alžiru in ki se ravnajo po zakonih francoskega civilnega zakonika, druga polovica pa pripada drugemu kolegiju in predstavlja tiste, k' so s’ izbrali »osebni status«, t. j. berberske običaje in zakone, ki jih določa koran).
Kakor znano, je večina dr-j-g» ga kolegua (42 glasov od 60) sporočila, da bo zavrnila politiko «inlegracije» in pied-loženi načrt reform. Alžirska skupščina ni suverena skupščina in ne more izglasovati zakonov. Je simo krajevna skupščina ,n tuena nal ga je ./.glasovati alžiski «,rornčnn. Izreči mora tudi mnenje o zakonih za Alžir in proučiti način njih izvajanja. Vse sklepe pa mora odobriti francoska vlada, v primeru spora pa dokončno odločata francoska narodna skupščina ,n repuolišk: svet.
Zasedanje glavne skupščine OZN
NEVV YORK, 27. — Na današnji predpoldanski seji glavne skupščine OZN so v splošni diskusiji govorili predstavniki Poljske, Siama, Irana. Haitija in Paragvaja Namestnik poljskega držav.-
h kateremu bi mogla prispevati tudi oba dela Nemčije in ki bi lahko utrl pot do rešitve nemškega vprašanja z združitvijo Nemčije v demokratično in miroljubno državo«.
Iraški delegat Nasrolah En-tezam je izrazil vznemirjenje spričo nedavnih dogodkov v Severni Afriki in simpatije svoje vlade za težnje narodov, ki so še podvrženi tujemu gospostvu. Dejal je, da je treba »v miru in harmoniji poskrbeti za pot teh narodov do neodvisnosti«. En-tezam je izrazil upanje, da bo Francija v skladu s svojimi tradicijami nadaljevala z napori, da bi se njeni odnosi s severnoafriškimi narodi postavili na osnove ((plemenitih načel, ki jih je sama dala svetu in ki jih je mogoče povzeti v treh besedah, ki so od dni francoske revolucije postali nacionalni ponos Francije:	svoboda, ena-
kost, bratstvo«.
Siamski zunanji minister Van Vaitajakon je zahteval sprejem Japonske, Kambodže, Cejlona, Jordana, Laosa, Libije, Nepala in Vietnama, ko bo združen, v OZN; prav tako je predlagal sprejem evropskih držav, ki kandidirajo, razen ljudskih demokracij.
raj vrnil v Boston, je izjavil, da bo Eisenhower v kratkem popolnoma ozdravel, če ne bo komplikacij, in da bo lahko kandidiral na prihodnjih predsedniških volitvah: opozoril pa je, da je predsednik še vedno »zares bolan«, čeprav se počuti dobro in ima tudi dober videz.
Zaenkrat odvračajo predsednika od njegovega dela, toda zdravniki upajo, da bo konec prihpdnjega tedna žc lahko začel pregledovati uradne dokumente in imel tudi omeieno število sestankov. Verjetno bo Eisenhower posvetil enega izmed prvih razgovorov sestanku z državnim tajnikom Dullesom, da bi 7 njim pripravil izjavo, ki naj bi zagotovila svetu, da njegova bolezen ne bo prinesla no bene spremembe v ameriški politiki.
Vendar se v mnogih krogih pojavlja bojazen, da se bo mednarodni položaj zaradi Ei-senhowerjeve bolezni poslabšal, čepfaT pri 1em izragajo upanje, da do tega ne bo prišlo. Ta bojazen sloni predvsem ■na hudih notranjih nesoglasjih v republikanski stranki zaradi zunanjepolitičnih vprašanj, In tudi na sedanjem ravnotežju sil med obema strankama. Kot je znano, ima demokratična stranka od lan skih dopolnilnih volitev večino v obeh zbornicah kongresa; ta okoliščina ni bila toliko važna, dokler je bil Ei-senhbwer zdrav, saj se je njegova zunanja politika bolj nagibala k demokratičnim kot republikanskim pogledom. Ce bo predsednikov vpliv dalj časa manjkal, pa utegne priti do hudih nasprotij in nesoglasij
Posledica vsega tega bo verjetno zmanjšanje mednarodne delavnosti ZDA. kar utegne povzročiti dvome in zaskrbljenost v svetu, zlasti še. ker je že mogoče čutiti, da postaja pritisk ekstremističnih elementov v republikanski stranki močnejši. Knowland. Mc Carthy, Bridgcs in drugi senatorji republikanske desnice, ki načelno nastopajo proti vsakemu pomirienju z ZSSR. gotovo ne bodo opustili priložnosti, da se ponovno pojavijo na političnem pozorišču, s katerega so se morali v zadnjem času umakniti.
Ti dvomi so se pojavili že včeraj v angleškem tisku, ki izraža danes morda še večjo zaskrbljenost. Londonski ((Times« posveča že drugič v dveh dneh svoj glnvni uvodnik Ei-senhowerjevi bolezni, zlasti pa njenim možnim posledicam za bližnjo ženevsko konferenco. Londonski list opozarja, da se je Eisenhovver v času obleganja Dien Ben Fuja, z vso svojo avtoriteto uprl zahtevam, naj se izvede veliko ameriško letalsko bombardiranje oblegajočih čet. «Po dienbien-fujski krizi je postala ameriška politika bolj dosledna in stabilna: zaradi tega. dodaja »Times«, in Čeprav se Foster Dulles in Eisenhower izražata na različen način, ne bi bilo pametno za sovjetsko vlado, če bi sodila, da na bližnji ženevski konferenci Foster Dulles ne bo govoril v Eisenhowerjevem imenu«.
»Yorkshire Post« pa poudarja, da je bil doslej Eisenho-wer »sam svoj zunanji minister«. V bližnji prihodnosti,
nadaljuje konservativni list, ki ga imajo mnogi za zelo bližnjega ministrskemu predsedniku Edenu, bo Foster Dulles poskušal biti bolj neodvisen; »posledice pa utegnejo biti pomembne«.
Tudi pariški listi izražajo zaskrbljenost zaradi možnih posledic Eisenhotverjeve bolezni na potek mednarodnega dogajanja. «Parisien Libe-re» piše na primer, da «v trenutku, ko je vprašanje razorožitve, zašlo na mrtvo točko, srčni napad predsednika Eisenhowerja preprečuje, kot se zdi, Ameriki, da govori z vso svojo avtoriteto v kočljivem času«. Sicer
pravi, da ((perspektiva, da bo diplomacija najmočnejše države na svetu v rokah Nixo-na in Fosterja Dullesa, ne da je prav nobenih zagotovil za napredek pomirjenja«.
Ameriški sindikalni voditelj Walter Reuther, ki se je nedavno vrnil s študijskega potovanja po Evropi, je izjavil, da pomeni bolezen predsednika Eisenhowerja «tragičen dogodek ne le za Ameriko, temveč za ves svobodni svet«. Reuther je dodal, da je sedanji mednarodni položaj zelo kočljiv in da »nihče v ZDA ne more izpopolniti mreže o-sebnih stikov, ki jo je začel tkati Eisenhower med ženev-
pa sodi list, da lahko tudi I sko konferenco«.
m Dulles, «če bosta igrala svoje karte«, storita za utrditev
Nixon dobro mnogo miru.
«Combat» pa dvomi prav glede tega. Neodvisni levi list opozarja na prijateljsko stališče do Francije, ki ga je vedno zavzemal Eisenhower, in pravi, da nima mnogo zaupanja ne v Nixona ne v Dullesa. «Combat« pa piše; «Svet ne more biti pomirjen zaradi njune utrditve na oblasti«-Progresistični »Liberation« pa
Predsednikovo bolezen je registrirala tudi newyoršk» borza, kjer se je precej povečala ponudba, tako da so bili današnji zaključki precej šibki in mnogi papirji so izgubili do pet točk. Obseg kupčij je bil najvišji od 21. junija 1953. Indeks industrijskih papirjev se je zaključil s 455.56, kar pomeni padec za 31,89 točke. Ta padec je največji od 28. oktobra 1929. Skupno je bilo izgub za 11 milijard dolarjev.
Bdiirphy pri Titu
Sodijo, da so med drugim obravnavali tudi nesoglasja glede uporabe vojaške pomoči
BEOGRAD, 27. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes ob 11.30 v Belem dvoru namestnika državnega podtajnika ameriškega zunanjega ministrstva Roberta Murphyja. Po razgovoru, katerega so se udeležili tudi ameriški veleposlanik v Beogradu James Riddleberger, državni podtajnik Srdjan priča in glavni tajnik predsednika republike dr. Jože Vilfan, je predsednik republike zadržal goste na kosilu. Kosila so se poleg njih udeležili tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič, opolnomočeni minister Franc Kos, generalna majorja Miloš Sumonja i n Franc Poglajen, svetnika a-meriškega veleposlaništva Hoo-ker in Kimell ter ameriški vojaški ataše brigadni general Peter Haynes.
Po razgovorih ni bilo izdano nobeno poročilo. Navzočnost vojaških zastopnikov o-
beh držav na kosilu, pri katerem so se verjetno razgovori nadaljevali, pa potrjujejo predvidevanja, da je bilo govora tudi o vojaški pomoči.
Ze dalj časa obstaja namreč manjše nesoglasje med Jugoslavijo in ZDA glede na-‘črtMi- nadzorstva uporabe vojaške pomoči.
KliRoian u sdiiiu
BEOGRAD, 27. — prvi podpredsednik vlade Šovjdtske zveze Anastas Mikojan, ki je z družino na obisku v Jugoslaviji, je prispel danes o-poldne na jahti Jadranka v Split. Po prihodu v Split je Mikojan obiskal splitske muzeje in tovarno plastičnih snovi «Jugovinil« v Kaštel Sučurcu.
ČSR in Sovjetska zveza
bosta dobavljali orožje Egiptu
Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da se bodo o tem posvetovali zunanji ministri v New Yorku - Tudi ZDA so načelno za prodajo orožja Egiptu
LONDON, 27. — Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da je Egipt sprejel sovjetsko ponudbo za dobavljanje orožja. Dodal je, da se bo britanski zunanji ministev MacMillan razgovarjul o tem z ameriškim državnim tajnikom Dullesom ta teden v New Yorku. Sporočilo o sprejemu sovjetske ponudbe je dala včeraj egiptovska vlada britanskemu poslaniku v Kairu. N: pa znan obseg pogodbe, ki je bil sklenjen med obema državama. Predstavnik je dalje izjavil: 1. Nobena od treh zahodnih držav ne dobavlja sedaj Egiptu orožja. 2. Med temi tremi državami ni sedaj nobenega razgovora o dobavljanju orožja arabskim državam. 3, Tri države se posvetujejo vsakikrat, ko ena od njih dobi od kake arabske države zahtevo po dobavljanju orožja. Ta posvetovanja imajo namen ohraniti ravnotežje v oborožitvi med Izraelom in arabskimi državami v skladu s tristransko izjavo iz leta 1950.
7, druge strani je predstavnik na neko vprašanje odgovoril, da vsaka od treh zahodnih držav ima pravico, če se ji zdi to potrebno, prekiniti dobave orožja kateri koli od teh držav. Predstavink je to odgovoril na vprašanje nekega egiptovskega novinarja, kt je vprašal, ali je bil sklep francoske vlade, da prekine dobave orožja Egiptu, sprejet po posvetovanju z ostalimi za-
hodnimi državami, in če bo posledica tega ukrepa razbitje ravnotežja sil med Izraelom in arabskimi državami. Predstavnik je pripomnil, da sklep o prekinitvi dobav nekaj letal ne more razbiti tega ravnotežja. Dal pa je razumeti da bi dodatno zahtevo Egipta bodisi Veliki Britaniji ali pa ZDA, utegnili upoštevati.
Predstavnik ni hotel izjaviti, ali je Velika Britanija mnenja, da 'pošiljanje sovjetskega orožja Egiptu ustvarja nov položaj, ter je samo dejal, da je to «specifično vprašanje, o katerem bodo zunanji ministri govorili v New Yorku». Na koncu je še dodal, da njegova vlada ne ve, ali je Sovjetska zveza ponudila orožje drugim državam Srednjega vzhoda.
Včeraj pa je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da so se ZDA «načelno izrekle za prodajo določene količine orožja Egiptu« ter je dodal, da je Wa-shington v zadnjih letih sklenil dogovore z nekaterimi državami Srednjega vzhoda, med katerimi tudi z Egiptom, za prodajanje ameriškega orožja. Izjavil je nato, da je Egipt zadnjikrat zaprosil zn orožje 30. junija, da pa ni prišlo do nobenega sporazuma o načinu plačila tega orožja In zato ni bila sklenjena nobena pogodba. Na razna vprašanja je predstavnik izjavil, da so ZDA sklenile tudi z Izmelom podobne dogovore o morebitni
dobavi orožja izraelski vladi. Dodal pa je, da ne more odgovoriti, ali je izraelska vlada dejansko zaprosila od ameriške vlade, naj ji proda določene količine orožja.
Ministrski predsednik Naser Pa je danes po radiu izjavil, da je Egipt pretekli teden podpisal «trgovinskt sporazum« s CSR za dobavo orožja Egiptu, Pripomnil je, da se je Egipt za to odločil, po-tem ko niso uspeli njegovi poizkusi, da dobi orožje od Zahoda. Dodal je, da ni hotel sprejeti orožja od Zahoda, ker 50 hoteli postavljati po-ffoje, ki niso v skladu s cilji egiptovske revolucije. Dobavljeno orožje bo Egipt plačal z egiptovskimi proizvodi, kakor n. pr. z bombažem in rižem.
Egiptovska vlada pa je vpoklicala rezervne sile »za dodatno vežbanje«. To je prvikrat po revoluciji od 23. julija 1952, da je egiptovska Vlaha sprejela tak ukrep. Načelnik uprave vojske je na tiskovni konferenci izjavil, da je bil sistem novačenja leta 1952 spremenjen in da je namen vpoklica rezervnih Cet nuditi jim dodatno vežbanje, v prvi vrsti pa preizkusiti novi sistem.
Iz Jeruzalema pa javljajo, da je izraelski ministrski predsednik in zunanji minister Moše Saret zaprosil amerišk ega poslanika, naj ga jutri obišče. Razgovor je baje v zvezi z morebitno dobavo ameriškega orožja Egiptu.
tajava likovnih raislav med Jugoslavijo io Halijo
BEOGRAD, 27. — V «jih mesecih, bo prišlo do izmenjane likovnih razstav med Jugoslavijo m Italijo. Od 1. do 10. decembra bo v Milanu razstava mladih jugoslovanskih slikarjev in kiparjev. Od 1. do 10. januarja bo v Beogradu razstava mladih italijanskih umetnikov. Prihodnjega aprila bo v Beogradu. Zagrebu tn Ljubljani reprezentativna razstava sodobnih italijanskih likovnih umetnikov. Istočasno bo p Milanu. Rimu in še enem italijanskem mestu reprezentativna razstava sodobnih jugoslovanskih slikarjev in kiparjev.
Sovjetski parlamentarci oktobra v Jugoslaviji
BEOGRAD, 27. _ 3. oktobra bo prispela v Jugoslavijo šestnajstčlanska delegacija Vrhovnega sovjeta ZSSR pod vodstvom predsednika zveznega sovjeta vrhovnega sovjeta Aleksandra Petroviča Volkova. V delegaciji bo en beloruski, šest ruskih, 2 ukrajinska, en letonski in «n uzbekistanski poslanec. Med temi bo tudi Aleksander Kor-nejčuk, ukrajinski pisatelj.
SoomeniK jnoosisvsnskin Miam v Manlhauseau
BEOGRAD, 27. — Avstrijsko zunanje ministrstvo je načelno sprejelo predlog Zveze borcev Jugoslavije, da se v nacističnem koncentracijskem taborišču v Mauthause-nu postavi spomenik jugoslovanskim žrtvam-, v taborišču kot je ^nano, je umrlo okrog 13.000 ljudi. Po številu žrtev je Jugoslavija na četrtem mestu za Sovjetsko zvezo, Poljsko in Madžarsko.
Obsedno stanje zaradi stavk v Čilu
SANTIAGO, 27. - Zaradi stavke rudarjev je vlada proglasila obsedno stanje v pokrajinah Antofagasta in Ata-cama, kjer je središče bakrenih rudnikov in premogovnikov. Obsedno stanje je bilo razširjeno tudi na južno pokrajino Concepcion, da se prepreči razširitev stavke.
Ukaz o obsednem stanju, ki ga je podpisal predsednik Ibanez, lahko ostane v veljavi do šest mesecev in se nanaša na področje, kjer biva milijon prebivalcev, t.j. približno ena šestina vsega državnega prebivalstva. Na podlagi tega ukaza vlada lahko premesti iz enega kraja v drugi določene osebe, lahko jim določi prisilno bivanj« *li pa jih konfinira.
m
FHIMOHSK1 DNEVNIK
— J —
»FUJ»IA«kl u.\»:v 1
Na danainji dan 1. 1*31 1« bil rojen v Spodnjih Rttjah pri Velikih Laščah Fran Levstik slovenski pesnik, pisatelj, literarni zgodovinar, politični delavec in jezikoslovec
28. tep
Dan«, SHEDA 21.
Venceslav Vidi« on(
Sonce vzide ob 5.58 ini 1733 Dolžina dneva H- ^ j.fl. vzide ob 15.59 in zatone , Jutri CRTBTEK 29. ,e|n
Jutri, ČETRTEK
Mihael, Stojan
PRED BLIŽNJIMI VOLITVAMI TOVARNIŠKIH ODBOROV
ZAOSTRITEV VOLILNE KAMPANJE zaradi ločenega nastopa na volitvah
M« včerajšnjem sindikalnem zborovanju Delavske zveze Je sindikalist Tomi ne/, z ostrimi besedami obsodil ravnanje Delavske zbornice, ki Je odklonila enotne kandidatne liste
Včeraj ob 16.30 uri je bilo na prostoru med ulicama D'Alviano in Broletto sindikalno volilno zborovanje Delavske zveze za delavce ladjedelnice Sv. Marka, ki bodo 13. oktobra izvolili nov tovarniški odbor. Na zborovanju je govoril tajnik sindikata kovinarjev Tominez, ki je zlasti izčrpno obravnaval zadnje dogodke v zvezi z volitvami tovarniških odborov in negativno stališče Delavske zveze do predloga za enotne liste kandidatov.
V začetku svojega govora je poudaril predvsem zahtevo po demokratični izvedbi in poteku volitev brez slehernega pritiska in vmešavanja delodajalcev. ki skušajo razdvojiti delavce, zasejati med njimi spore in trenja ter okrepiti s tem svoje pozicije. Vsem delavcem pa je jasno, da bi bila poglobljena razcepljenost le njim v še večjo škodo. Tudi volilna propaganda kakor volitve se ne bi smele izroditi v razne spore; nasprotno, volitve naj bi delavstvo družile in ne razdvajale.
Nato je Tominez ponovno pribil predloge Delavske zveze Delavski zbornici za enotno listo kandidatov za tovarniške odbore: predloge, ki so naleteli na gluha ušesa »svobodnih* sindikalistov. Sindikat kovinarjev Delavske zveze je namreč 16. septembra poslal sindikatu kovinarjev Delavske zbornice pismo s predlogom za predložitev liste. v kateri bi bile zastopane razne sindikalne struje na osnovi skupnega programa obveznosti in zahtev. Delavska zbornica je skupni nastop odbila in s tem pokazala. da ji ni mar za enotnost delavstva proti delodajalcem.
Nato je govornik omenil skupno borbo varilcev, ki je imela uspeh le zaradi njene enotnosti, kar je nov dokaz, kako je stališče Delavske zbornice zgrešeno. Se za časa te borbe je tajnik sindikata kovinarjev Delavske zbornice govoril čisto drugače. Takrat je na nekem zborovanju me drugim dejal: »Bila je to veličastna borba, n* katero sem ponosen To je nailepša borba tržaškega proletariata... Soomin na to skupno borbo ne bo ugasnil in med nami bo le eno tekmovanje: kdo bo bolje deloval v korist delavskega razreda*.
Cosulich pa je kmalu pozabil na te besede in se sedaj repenči po zborovanjih ter piše strupene članke v glasilo Delavske zbornice «11 Lnvoro*.
Tominez je nato pobijal razne argumente aktivistov
Delavske zbornice. Ti ljudje trdijo, da je postala Delavska zbornica pravi zastavonoša delavstva, da je dosegla mnogo uspehov ter da v o-stalem delu države CGIL naglo propada. Pri tem pa se sklicujejo samo na nekatere volilne rezultate in pozabljajo, da je v avgustji od 71.412 delavcev, ki so volili, glasovalo 71.8 odstotka za CGIL, 25,3 odstotka za CISL in 2,9 odstotka za UIL. To dokazuje. da je CGIL še vedno večinski sindikat delavcev in jamči zato s svojo borbo, da bodo interesi delavcev zaščiteni.
Tajnik sindikata kovinarjev Delavske zbornice Cosulich se v svojih govorih tudi zelo rad sklicuje na uspehe »svobodnih sindikatov* in na njihovo demokratično ravnanje. Toda stvar je drugačna. Tajno so sklenili sporazum o produkcijski nagradi, tajno sporazum o odškodnini za menzo v ILVA, zaradi česar so delavci zgubili zaostanke. Ravno tako so ravnali pri sklepanju sporazuma o poenotenju mezd in plač. o suspenzijah delavcev CRDA itd. Za sklenitev teh sporazumov se niso nikoli predhodno obrnili na delavstvo, da bi jih odobrilo. V Tržiču pa so celo prelomili sporazum o oprostitvi članov tovarniškega odbora od dela. Kot je določal sporazum, je FIOM predlagala svojega predstavnika v notranji komisiji, ki naj bi bil oproščen od dela. Večina, ki jo predstavljalo člani komisije UIL in CISL, pa je predlagala drugega člana notranje komisije za oprostitev od dela.
Tudi ravnanje Delavske zbornice pri dodelitvi vsote 200 ono lir v ladjedelnici »San Giusto* izključno njenim članom za skupno večerjo kaže. kako pojmuje ta sindikalna organizacija enotnost in demokratičnost. Končno je govornik spomnil navzoče delavce še na to, kako se je vedla Delavska zbornica, ko ie ravnatelistvo letos pomladi predložilo 8 zloglasnih točk. ki so pomenile hudo omejitev pravic delavstva. Takrat je Delavska zbornica podpisala sporazum, na katerega je Delavska zveza pristala šele notem. ko je seznanila z njim delavce.
Danes in naslednje dni se nadaljujejo sindikalna volilna zborovanja Delavske zveze. Drevi ob 18.30 bo zborovanje v Ul. Romolo Gessi za delavce Tovarne strojev. Govoril bo zopet Tominez. Jutri ob 19.30 bo zborovanje pri Sv. Alojziju na trgu na vogalu Ul. Biasoletto. V petek bo zborovanje ob 19.30 v Ul. Ponziana.
SPOROClI 0 KMETIJSKEGA INŠPEKTORATA
PRISPEVKI KMETOVALCEM za pospeševanje kmetijstva
Nagrade za dobro higiensko-krmilno vzdrževanje bikov, za skrbno rejo bikcev in za rejo junic
Kmetijski pokrajinski in-
špektorat sporoča, da namerava s fondi, ki so bili določeni za to obdobje, dati razne pobude za izboljšanje in pospeševanje kmetijskih pridelkov na tem področju. V ta namen bodo dajali naslednje prispev. ke;
1. Največ do 38 odst. prispevka za izboljšanje posestev (gradnjo, razširitev in obnavljanje gospodarskih poslopij, namakalniti naprav itd.) ter zemljiška dela (kopanje, oranje in rigolanje zemljišč za vinograde, sadovnjake in nove njive).
Kmetje, ki nameravajo o-praviti dela te vrste in se o-koriititi * prispevki, kot Jih določajo zakoni. morajo to sporočiti oddelku za izboljse-valna dela Kmetijskega pokrajinskega inšpektorata v Trstu, Ul. Ghega 6, soba 6, tel. 3J-156, in sicer najkasneje do 30. septembra. Naročilo trtnih sadik m sadik sadnega drevja velja tudi kot prija,va za prekopavanje zemlje.
Kmetijski inšpektorat bo po ogledu zemljišča in proučitvi načrta sproti obveščal prizadete kmete, ali bodo i®11*0 dobili prispevek, nakar bodo lahko vložili redno prošnjo z običajno dokumentacijo.
2. Največ do 70 odst. prispevka za nakup trtnih (divjakov in cepljenk), sadik za oljke in sadno drevje. N»-
spevka za nakup kmetijskih
kup bo pod nadzorstvom in-a r.ale tnra t a za kmetijstvo ki
špektorata —	—-----	...
ho poskrbel, da bodo sadike prvovrstne in da bo zajamčen uspeh nasadov. Rok za naročila zapade 20. oktobra za jesensko saditev in 28. februar-ja za pomladansko. Za vsako sadiko divje trte je treba plačati 8 lir predujma, za cepljene trtne sadike 12 lir, za sadike sadnega drevja pa 60
3. Največ do 30 odst. prispevka za nakup sadik ali čebulic tulipanov kmetom, ki se pretežno bavijo z gojenjem cvetlic. Naroči se lahko najmanj 50 sadik in tulipana, m sicer dokler se ne izčrpajo krediti. 7,a sadike je
I «.V » VMJU	*	-----	-	"
treba plačati 60 lir predujmu, , čebulice pa 12 lir-4. Največ do 30 odst. pri-
strojev, ki so posebno koristni. Prošnje za to se lahko vla. gajo do 31. oktobra. Prošnje je treba vložiti pred nakupom ter jih opremiti s tremi ponudbami pooblaščenih podjetij (prednost bodo imeli tisti stroji, ki jih bo imela posebna komisija za najbolj racionalne in koristne na tem področju).
5. Največ do 50 odst. prispevka za nakup izbranih bik. cev rjave alpske pasme. Rok za naročila zapade 30. sep. tembra. Ob naročilu morajo plačati kmetje 130 tisoč lil' predujma.
Nagrade za dobro higiensko-krmilno vzdrževanje bikov. Posebna korfiisija bo delila ob svojem času te nagrade, pri čemer se b0 opirala na rejenost bikov, nakup močnih krmil in na higiensko stanje.
Nagrade za skrbno rejo bik. cev. Te nagrade bodo razdelili tistim kmetom, ki se bodo izkazali pri reji, tako da jim dajo odškodnino za večje stroške za rejo krav^ (matere) in samega bikca.
Nagrade za rejo junic. Da se pospeši reja izbranih junic in da se omogoči njihova prodaja pri živinorejcih področja, se bodo podeljevale nagrade za rejo junic. Za pridobitev teh nagrad naj se priza-1 deti živinorejci obrnejo na zootehnični urad, kjer dobe podrobnejša obvestila.
6	Največ	do	30	odst,	pri-
spevka za nakup racionalnih panjev in koristnega orodjn za čebelorejo. Prošnje je treba vložiti do 31. oktobra.
7.	Največ	do	25	odst.	pri-
spevka za nakup selekcionira, nih semen (žit, povrtnini. Prošnje se lahko vlagajo, dokler se ne izčrpajo krediti.
8	Največ	do	30	odst.	pri-
spevka za nakup posebno izdatnih škropiv proti žuželkam. Prošnje se lahko vlagajo, dokler se ne izčrpajo krediti.
Prošnje za prispevke pod točko 2. in	naslednjimi	toč-
kami je treba nasloviti na ravnateljstvo Pokrajinskega kmetijskega inšpektorata. Ul. Ghega št. 6, Trst, telefon št. 36-673-
Volitve v Esso Standard
Volitve tovarniškega odbora v rafineriji Esso Standard pri Sv. Soboti bodo 5., 6. in oktobra. Kot je znano so se volitve zavlekle, ker niso bile pravočasno predložene kandidatne liste.
Jutri skupščina aktivistov smd. kovinarjev
Jutri ob 19.30 bo v Ul. Zonta it. 2 skupščina aktivistov snidikata kovinarjev Delavske zveze.
Sporazum v ACEGAT
Včeraj so se sestali na sedežu Acegat predstavniki enotnega tovarniškega odbora in osrednjih sindikalnih organizacij s predstavniki podjetja in razpravljali o novem delovnem urniku za praznike, ki bo nadomestil prejšnji napornejši delovni urnik. Ker so se o novem delovnem urniku sporazumeli, bo stopil v veljavo že prihodnjo nedeljo.
Rotacijski fond pred senatno komisijo
Kot se je izvedelo je začel italijanski senat s proučevanjem zakonskega osnutka o tržaškem rotacijskem fondu, ki ga je predhodno že odobrila parlamentarna komisija. Zakonski osnutek proučuje trenutno senatna finančna komisija ter se predvideva, da bo lahko že v kratkem odobren. Italijanska vlada pripravlja medtem že potrebne ukrepe, s katerimi bo omogočeno takojšnje poslovanje rotacijskega fonda v korist tržaškega gospodarstva.
Odobrena dela za gradn|0 ljudskih hiš
Včeraj je bila na ravnateljstvu za javna dela vladnega komisariata javna licitacija za dodelitev del za zidanje 6 novih ljudskih stanovanjskih hiš s skupno 48 stanovanji. Nove stanovanjske hiše bodo zidali pri Sv, M. M. spodnji in pri Sv. Ani. Osnovni znesek licitacije je znašal 108 milijonov 112.495 lir. Na licitaciji so dodelili dela gradbenemu podjetju Zamperoni -Salce iz Padove.
za novo delavcev petrolejske stroke
V Milanu so bila od 19. do 22. t. m. pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe za petrolejske delavce.
PO PODATKIH STATISTIČNEGA BILTENA TRGOVINSKE ZBORNICE
Število zaposlenih pada nezaposlenih pa narašča
Med žaganjem deske s krožno' žago se je mizar Oskar Kuret iz Kraške ulice na Opčinah z roko prev«č približal ostremu rezilu, ki mu je iz-enada popolnoma odrezalo del palca in kazalca desne roke.
V juliju so registrirali najnižje povojno število zaposlenih 85.471, brezposelnih pa 17.364, pri tem pa niso upoštevani izseljenci v Avstralijo
Njegovi delovni« tovariši iz mizarske delavnice Stenter na
85.975
85.471
V juliju se je število zaposlenih ponovno znižalo za 504 osebe in s tem doseglo najmiž-jo povojno število zaposlenih. Število zaposleni je namreč postopno raslo vse do 1952. leta, ko je pričelo padati in odkar se stalno in vztrajno znižuje.
Padec števila zaposlenih jasno prikazuje sledeča tabela: 20.	december	1952	89.058
20.	december	1953	87.855
20.	december	1954	86.356
20. maj	1955	* 85.977
20.	junij	1955
20.	julij	1955
Značilno je. da število uradno registriranih brezposelnih v istem času ne raste temveč se je v letih 1952-54 celo moč-<no	znižalo. Vendar pa se je
to zgodilo izključno zaradi novega načina registriranja brezposelnih, tako da je sedanje številke nemogoče primerjati s podatki izpred junija 1954, ko se je pričel izvajati nov način registriranja.
Podatki za julij 1954 in julij 1955 pa so že napravljeni po enotnem statističnem sistemu in jih zaradi tega lahko primerjamo med seboj. Ti podatki so sledeči:
PRED SEJO TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Številna in važna vprašanja
o katerih bo razpravljal občinski svet
Načrt občinskega odbora glede rušenja starega mesta - Ponovna razprava o izvedbi regulacijskega načrta Trga Goldoni
V petek ob 18. uri bo prva seja tržaškega občinskega sveta v jesenskem zasedanju. Obširen dnevni red vsebuje tudi nekaj zanimivih točk, ki bodo sprožile v občinskem svetu daljše razprave. Najbolj zanimiva točka dnevnega reda tega zasedanja bo gotovo razprava o sklepih občinskega odbora glede uporabe 3 milijard lir, ki jih bo občina najela kot posojilo pri nekaterih italijanskih kreditnih zavodih za razna javna del* socialno-higienskega značaja.
Po načrtih občinskega odbora naj bi 3 milijarde lir najetega posojila uporabili predvsem za začetek del regulacijskega načrta v starem mestu, ki predvideva rušenje določenega števila starih hiš. Hkrati pa bo občinska uprava sezidala v bližnjem predmestju nove stanovanjske hiše za družine, ki bodo zgubile stanovanja v tem delu starega mesta. To je prvi del rušenja starega mesta v povojnih letih v okviru regulacijskega načrta, ki predvideva rušenje celotnega starega mesta. Ta dela so zelo nuj-# na in želeli bi, da bi občinska uprava in predvsem občinski svet, ki tnora končno potrditi ali zavrniti sklepe občinskega odbora glede teh del, upoštevali nujnost in nakazali v ta namen največji del 3 milijard lir najetega posojila. S temi deli bo vsaj mali del starega mesta, kjer živi veliko število družin v nemogočih higienskih prostorih in celo v nevarnosti, da se jim stavbe zrušijo nad glavo, očiščen in bodo ljudje dobili nova udobna stanovanja.
Z najetim posojilom namerava občinski odbor razširiti pokopališče pri Sv. Ani in izvesti še nekatera druga javna dela higienskega značaja, kot na primer obnovitev kanalizacije itd.
Drugo važno vprašanje jesenskega zasedanja bo ponovna razprava o regulacijskem načrtu Trga Goldoni, ki ga je občinski svet z običajno večino demokristjanov že sprejel, ki pa ni še izvedljiv, ker so nekatere stranke, ki stanujejo in ki ima-jo svoje trgovske obrate v stavbah, ki bi morale biti porušene, vložile priziv pri državnem svetu proti omenjenemu sklepu občinskega sveta. Zaradi tega priziva mora priti celotno vprašanje ponovno v razpravo pred občinski svet. Znano je, da je bilo to vprašanje že predmet široke razprave in da so se vsi predstavniki opozicijskih strank in skupin uprli izvedbi tega
regulacijskega načrta, ker trenutno ni nujen. Zahtevali so, naj občinska uprava porabi denarna sredstva, ki jih je namenila za rušenje treh stavb na Trgu Goldoni, za druga bolj nujna javna del* Hkrati pa, kot že omenjeno, nasprotujejo izvedbi tega regulacijskega načrta tudi prizadete stranke, ki sedaj stanujejo v stavbah, ki bi morale biti porušene in ki imajo v njih razne obrtniške in trgovske obrate. Poleg tega bo moral občinski svet ponovno razpravljati o prizivu, ki ga je občinska uprava vložila proti razsodbi sodišča na tožbo odv. Sblattera proti občini, ki mu hoče z omenjenim regulacijskim načrtom porušiti stavbo na Trgu Goldoni.	,	...
Dalje se bo moral občinski svet na tem zasedanju izreči tudi o nekaterih skle-pih nujnega značaja občinske ga odbora, ki se nanašajo predvsem na popravilo šolskih poslopij ter na licitacijo del za gradnjo novega šolskega poslopja za nižje srednje šo-
le pri Sv. Ivanu in novega šolskega poslopja za osnovno šolo v središču mesta.
Občinski svet bo razpravljal tudi o dodatnih načrtih za gradnjo novega trga za prodajo sadja in zelenjave na debelo, ker bodo glavno galerijo zgradili v širini 20 metrov in ne v 16.40 metrov, kot je bilo to določeno v izvirnem načrtu. Roleg tega gre za potrditev večjih gradbenih stroškov za skupno 23 milijonov 696.000 lir.
Kot vidimo, bo jesensko zasedanje že na osnovi glavnih točk dnevnega reda zanimivo in živahno, ker se v omenjenih glavnih vprašanjih pričakuje ostra razprava med predstavniki demokristjanske večine in opozicijo. Tem vprašanjem se bodo med zasedanjem pridružila še druga važna vprašanja, ki niso še na dnevnem redu. ki pa se nanašajo na gospodarsko krizo, na vprašanje trgovinske mornarice in pomorskih prog, glede česar pričakujejo, da bo podžupan Visintin, ki se je nedavno udeležil zborovanja županov jadranskih pristanišč v Bariju, kjer so razpravljali o tem vprašanju, kot tudi o njegovih razgovorih s predsednikom vlade in odgovornimi ministri, poročal o tem občinskemu svetu.
Obvestili Kmečke zveze
Tajništvo Kmečke zveze, obvešča dvolastnike, ki name. ravajo »ekati drva na jugoslovanskem področju, da morajo do 15. oktobra t. 1. vložiti tozadevne prošnje na gozdarsko upravo v Sežani oziroma v Kopru.
Vsa pojasnila dobijo priza-1 tve.
deti pri KZ v Trstu, Ulica F. Filzi 10-1.
Nadalje obvešča tajništvo vse dvolastnike, da morajo na podlagi videmskega sporazuma vložiti pri policijskih oblasteh prošnjo za izdajo nove dvolastniške izkaznice.
KZ bo dajala prizadetim vsa potrebna pojasnila.
Tajništvo
AH ste pozabili, da smo v »Tednu za našega dijaka*? Ce še niste prispevali v tem tednu za Dijaško Matico, storite to takoj. Tudi vaš prispevek bo pripomogel k študiju nekemu revnemu dijaku.
Število brezposelnih julij	1954	15.130
julij	1955	17.364
Uradni	statistični	podatki, ki
so	zelo	pomanjkljivi, saj	ne
registrirajo vseh brezposelnih, so torej porazni in govore, da se je od lani do letos močno znižalo ■ število zaposlenih in istočasno naraslo število brezposelnih.
Podatki pa v resnici ne odražajo v polnosti kritičnega
darce na levi nogi z verjetnim zlomom io ga s prognozo o-krevanja v 15 ali 30 dneh pridržali na ortopedskem oddelku.	,
Opčinah So mu priskočili »• pomoč in ga z zasebnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico. kjer so Kureta takoj pridržali na ortopedskem oddel ku, Ce ne bo hujšega bo nesrečni mizar okreval v 15 ali morda najkasneje v 26 dneh.	.
Zdrsnilo se mu |e
S prognozo okrevanja v 15 dneh so včeraj popoldne kmalu po 15. uri sprejeli na II. kirurškem oddelku 46-letnega .	.	.	,	Josipa Valentiča iz Ricmanj,
položaja, ker bi morali še upo- | kateremu so zdravniki ugoto-
števati, da se je od lani do letos izselilo iz Trsta več tisoč mladih sposobnih ljudi v Avstralijo in da bi se zaradi tega izseljevanja moralo teoretično znižati število brezposelnih. Do tega pa ni prišlo, ker je kriza tržaškega gospodarstva tako občutna, da statistike o brezposelnosti niso odrazile emigracije, ker se je istočasno prijavilo izredno visoko število novih brezposelnih.
Položaj je toliko resnejši, ker gre povečano število brezposelnih in znižano število zaposlenih predvsem na račun malih in sredinjih industrijskih. obrtniških, trgovskih in drugih podjetij. V znatni meri se je tudi znižala kategorija uradno registriranih oseb zaposlenih v javnih službah, kjer pa imamo opravka z dokaj čudnim položajem. Iz javnih služb so bili namreč odpuščani številni pripadniki civilne policije, finančnih straž in bivši uslužbenci ZVU, ki so bili Tržačani in kot taki registrirani v Trstu. Ti so sedaj brez službe in so se v velikem številu izselili v Avstralijo. Zaradi tega pa se število birokratskega aparata, ki nadzoruje in upravlja Trst ni zmi-žalo niti za las. Uradne statistike namreč ne objavljajo podatkov o osebah zaposlenih pri »Javni varnosti*, o karabinjerjih in o uradnikih, ki so prišli iz Italije na mesta v gemeralnem komisariatu.
Zidarjeva nesreča
Zaradi nenadnega	zloma
deske na zidarskem odru, na kateri je stal 27-letni zidar Germano Padovan iz Ul. Mo-lin a vento, je delavec, ki je bil zaposlen pri podjetju CIPCI v Zavljah, včeraj malo pred 14. uro padel z višine 3 metrov na tla, kjer je obležal, dokler ga niso z delodajalčevim avtomobilom	odpe
Ijali v bolnišnico.
Ker so mu tu ugotovili u- no zaključil.
vili poleg omotičnega stanja in raznih prask tudi rano na zatilniku.
Valentič, ki se je zatekel v bolnico z avtom ki je šel mimo kraja, kjer se je ponesrečil, je izjavil, da je med delom na trbiški cesti zdrsnil po 4 do 5 metrov visokem pobočju in se ranil
Poskus samomora
Nekaj minut po 21. uri je neka ženska po telefonu obvestila policijsko poveljstvo da je neki ženski v Ul. Batte. ra verjetno postalo slabo, ker je zaprta v svojem stanovanju, a ne odpre vrat. Zenska je namreč hotela malo prej govoriti z 38-letno Lucijo Gor-tan por. Filippi in je potikala na vrata njenega stanovanja. Odgovora pa ni bilo nobenega in ker je ženska vedela, da je Filippijeva v stanovanju, je sumila, da se ji je kaj pripetilo, zaradi česar je sklenila o tem obvestiti peticijo Agenti, ki so nemudoma prišli na kraj,' so vdrli v stanovanje in našli Filippijevo nezavestno	na	tleh, ko	je
te komaj dihala. Iz obeh od-jirtih pip na plinskem gorilniku pa je prihajal plin, ki je napolnil kuhinjo. Agenti so nemudoma prezračili prostor in medtem	ko	je nekdo	po
telefonu poklical osebje Rdečega križa,	so	ostali agenti
začeli žensko obujati z umetnim dihanjem.	In prav	to
je Filippijevo, ki je bila že na koncu moči, rešilo smrti Cim so prišli bolničarji Rdečega križa, so žensko spravili na nosilnico in jo takoj zatem odpeljali z rešilnim av. tom v bolnišnico, kjer so jo nujno pridržali na IV. zdrav niškem oddelku. Zdravnik menijo, da bo okrevala v 5 ali 8 dneh.
Kakor je ugotovila preiska va, gre za poskus samomora vendar niso znani vzroki tega koraka, ki bi se lahko tragič
Nesreči na delu
Dva delavca sta se morala včeraj zjutraj zateči v bolnišnico, in sicer 30-letni Gio-vanni Fiore iz Ul. Feltre in 41-letni Pietro Sabatin iz Tržiča. prvi, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom, ie bil zaposlen pri plinohra-nu Acegat v Ul. Broletto in je svoje delo izvrševal stoječ na visoki lestvi. Naenkrat pa je mož iz do sedaj še nepojasnjenih razlogov padel z višine dveh in pol metra na tla, odkoder pa je le težko vstal. V bolnišnici so ga zdravniki potolažili, češ da zadeva ni huda in s0 ga tudi odslovili. Vseeno pa bo moral ostati v postelji nekaj dni.
Slabše pa se je pripetilo Sabatinu, katerega so morali zaradi hujših udarcev z verjetnimi kostnimi poškodbami pridržati s pjrognozp okrevanja v 10 ali celo 30 dneh na ortopedskem oddelku.
Mož je pojasnil, da je med delom na petrolejski ladji v gradnji v ladjedelnici Sv. Mar. ka nerodno padel z neke les-
PO ENI URI IN POL SO GA ŽE IZSLEDILI
ZOPET ZA REŠETKAMI
mladi ljubitelj tuje lastnine
Ukradel je lambreto na cesti In se z njo odpeljal - Policija Ka je kmalu Izsledila in ga prijavila sodnim oblastem
Predvčerajšnjim, nekaj minut po polnoči, je pritekel na policijski komisariat v Ul. Giulia 24-letni Bruno Apollo-nip iz Stramarja št. 879 ter prijavil, da mu je nekdo nekaj ur prej ukradel lambreto, ki jo je pustil v Ul. Crispi blizu male dvorane kina Ros-setti.
Policijski agenti so takoj dobili nalogo, da uvedejo pre. iskavo in o zadevi so s fonogrami obvestili razne komisariate ter jih pozvali k sodelovanju. Ob 2.30 ponoči so nekateri agenti res našli lam-breto v Ul. T. Luciani in ker so bili mnenja, da bo tat verjetno prišel ponovno po vozilo. so se skrili in čakali.
Dolgo jim ni bilo treba prežati, kajti kmalu so opazili nekega mladeniča, ki se je približal vozilu in se hotel odpeljati. Tedaj so ga agenti ustavili in ga identificirali za 19-letnega Emilia Štirna iz Ul. S. Davis, ki je že znan policiji in sodnim oblastem kot nepoboljšljiv ljubitelj tuje lastnine.
Hočeš nočeš je moral slediti agentom na komisariat, kjer so ga takoj zaslišali. Štirn jo zanikal tatvino, izgovarjajoč se, da ga je na vozilo povabil neki mladenič, katerega pozna le navidezno. Obrazložil je, da je tistega večera plesal v mali Rosscttijevi dvorani in ko je
hotel domov, je srečal znanca, ki ga je povabil v drug lokal. Vabilo je sprejel in tako sta se odpeljala. V lokalu sta ostala nekaj ur in ko sta »e naveličala plesanja, je zna. nec naprosil Štirna, da bi odšel po vozilo in ga pripeljal do izhoda. Tedaj pa so ga agenti aretirali.
Naravno je, da so se hoteli agenti prepričati, če so Stirno-ve izjave resnične, zaradi česar so hoteli- identificirati n.je-
IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA
Sodišče oprostilo šoferja
ker ni bilo dokazov o njegovi krivdi
Manj sreče je imel motorist, ki je podrl oa tla žensko, kajti prizivno sodišče je potrdilo prejšnjo sodbo
V trenutku ko je 43-letnii Dogodek, ki je Salvija pri-Olivio Spazzal iz Ul. del Friu- peljal pred sodišče, se je li, ki je februarja lani šofiral 1 dogodil 22. maja lani na Ul
rešilni avto INAM ritensko zavozil po Ul. Molin a vento, ga je krik nekaterih ljudi opozoril, da nekaj ni v redu. Mož je zavrl in izstopil ter priskočil neki ženski, ki je ležala poleg pločnika na tleh, na pomoč- Bila je to 70-letna Maria Miani vd. Miani ' iz Ul, Molii^ a vento, katero je nemudoma odpeljal v bolnišni-
co, kjer so jo zaradi zloma rža
ramena pridržali.
Spazzala, ki je po mnenju prometne policije zakrivil padec ženske, so prijavili sodišču, kjer so ga na okrajnem sodišču spoznali za krivega in ga obsodili zaradi povzročitve telesnih poškodb na 20.000 lir globe.
Spazzal pa je takoj vložil priziv in navedel tudi imena prič, ki so potrdile, da v resnici ni mogel videti Mianije-ve, ki je prišla po stopnicah iz Drevoreda Sonnino in šla proti domu. V prid šoferja je pričal tudi neki Pecchiari iz Milj, katerega bi moral Spazzal odpeljati domov. Spotoma je moral šofer odpeljati po nalogu uprave klinike v Ul. Slataper neko žensko v Ul. del Riv0 in odtod v Milje. Cim je šofer začel ritensko voziti, je Pecchiarija naprosil naj -gleda skozi okno in pazi, medtem ko je Spazzal sam pogledal na svojo stran, pri čemer je celo odprl vrata.
Dokazov o šoferjevi krivdi ni bilo in zaradi tega ga je prizivno sodišče oprostilo.
Preds.; Fabrio; tož.:	De
Franco; zapisn.; Urbani; o-
govega znanca, kar pa se jim
ni posrečilo. Brez dvoma je i hramba: odv. lalconer to lažna izjava, s katero se Pred istim sodiščem so ra-
je hotel nepridiprav rešiti zapora. Mladenič je žel dalje; izjavil je, da ga je videl neki znanec, in povedal tudi njegovo ime, kako se je pripeljal z lambreto, na kateri naj bi bil tudi tat. Toda Štirn je napravil račun brez krčmarja, kajti njegov znanec, ki bi moral pričati njemu v prid, je izpovedal le resnico in to je, da se je z lambreto pripeljal Štirn sam. Podobno izjavo je dalo tudi neko dekle, ki je videlo Štirna, kako se je v Ul. Crispi, to je v bližini plesne dvorane, vsedel na vozilo in se sam odpeljat.
Več agentom ni bilo treba: dokaze so imeli v rokah :n Štirn je tako mora! romati v zapor, medtem ko so akte z obtožbo tatvine poslali sodnim oblastem.
pravljali tudi o prizivu, ki ga je vložil 26-letni Maurizio Salvi iz Skednja. Tega so tudi obsodili marca letos pod obtožbo, da je zaradi neprevidnega šofiranja motornega kolesa podrl na tla 66-letno Marijo Tonon vd. Buda iz Ul Caprin in ji tako povročil hu. de telesne poškodbe, na 40.000 globe, dalje na plačilo moralne škode, kakor tudi na povračilo materialne, katere višino pa bo moralo določiti civilno sodišče. Mladenič je bil končno obsojen tudi na plačilo odvetnika Tononove in na plačilo sodnih stroškov.
Salvi je bil prepričan v svojo nedolžnost, vendar mu priziv ni uspel; sodišče je namreč potrdilo prvotno obsodbo in ga obsodilo na plačilo večjih sodnih stroškov
Carducci, Okoli 19.30 se je Salvi vozil s svojim motor-him kolesom, na katerem je sedel tudi njegov znanec Stel. lio Canciani iz Ul. Montecch št. 5, proti, Trgu stare mitni-nice. Prav tedaj je ob pločniku pred »laščičarno Gašperšič stal filobiiš št.. 18. ki ga je mladenič prehitel. Smola pa je hotela, da je. prav tedaj hotela Tonnnova prekoračiti cesto iz.Ven za pešce določene ga prehoda. Mladenič je ta ko} zavrl, vendar zaradi spolzke ceste (tedaj je namreč pršilo) ni mogel ustaviti vo zila. a se mu je vseeno posrečilo zaviti na stran- Kljub vsem tem poskusom je žen sk» vendarle z ramenom uda. ril in jo tako podrl na tla Zenski je pri udarcu ušla iz rok steklenica, ki je priletel na luč Salvijevega motorja in mu razbila šipo. Kljub vse mu pa mladenič ni izgubil ravnotežja in se je po 12 me trih vožnje ustavil ob ploa» niku na ievi strani ceste te ženski priskočil na pomoč Tononovo So nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na I. kirurškem oddelku, in zdravniki se niso izjavili o njenem stanju. Toda k sreči je ženska ozdravela, vendar jo od tedaj stalno boli glava in ji je tudi ope šal sluh.
Kap ga je zadela
Med kvartanjem s prijatelj
v krožku športnega društva Ponziana v Ul. Ginnastica 20 je 38-letnemu Carlu Mastro filippu s Trga L. da Vinci postalo včeraj okoli 22.35 slabo in je padel s stola na tl Nekaj minut kasneje je ne srečnik zaradi srčne kapi izdihnil.
Truplo pokojnika so zdravniškem pregledu odpelja, li v mrtvašnico splošne bolnišnice.
Apno v oko
Med beljenjem prostorov občinski palači je 32-letnem Carmelu Soldanu iz Ul. Costa-lunga včeraj zjutraj priletel nekaj apna v oko zaradi česar se je moral zateči v bol nišnico.
Z.adeva pa ne bo huda. ker so zdravniki Soldanu sam nudili potrehno pomoč in ga nato odslovili s priporočilom nekajdnevnega počitka.
Z roko pod žap
pOšF
Nesrečen padec
Kmalu po 17. uri so morali sprejeti na IV. zdravniškem oddelku 63-letnega Silvija Ra. naldija iz Ul. Pondares 5, ki je bil že v agoniji. Slednjega, ki so ga pripeljali z rešilnim avtom, je spremljal agent avne varnosti, ki je tudi izjavil, da je Ranaldi na Borznem trgu v višini postaje filobusa št. 17 nepričakovano padel na tla. Zelo verjetno mu je postalo slabo.
Njegovo stanje je resno, zaradi česar so si zdravniki pri. držali prognozo.
TEDEN ZA NAŠEGA DIJAKA 1955
PRVE PRISPEVKE
v prvem »Tednu za našega dijaka* so izroči, la pred desetimi leti na današnji dan:
Prosv. društvo »Slo. venska straža* v Gropa-di 1000 lir. Prosv. društvo Lonjer - Katinara 7731 lir. Prosv, društvo «Fr. Prešeren* Boljunec 3675 lir.
Kulturna zavest, ki je pred desetimi leti narekovala tako požrtvovalnost gotovo ni zamrla. To bodo dokazali Gro-pajci, Lonjerci, Boljun-čani in vsi ostali Slovenci na Tržaškem prihodnji teden, ko bo letošnji tradicionalni
Garibaldi. 16.00: «Tolpa jevalcev*. P.	mladU*
Ideale. 16.30: «Spalmca F J. Marais. _
Impero. 16.00: »Sedem
jev*.	 Rutt*1^
Italia. 16.00: »Madame 8 K, Yachigusa.	,	v W
S. Marco. 16.00: »Noč kah*.	iZiilJ
Kino ob morju.	0'S^
-vanj po G-Menih*. Mladoletnim Pre_^ Moderno, 16.00: «Gl»la Mature.	Prl
Savona. 15 30: »Skobce*
D. Morgan.
Vlale. 16.00: «AtomsK'
R
itl9c PO|/£ ke i
R. Denning ... Vittorio Veneto. 16-0O-
ljubezni*. ♦. ezurro. 16.00: »Samom«1
Azzurro.
slanstvo
l),
it-4,
» J
*ii
to,
'n
“4
Belvedere. 16.00: »Soko101* las, V. Heflin.
f
Marconi. 15.00:
»Bosa
A. Gardner.
Masslmo. 16.00:	«Z‘V!£	.
Jose!*. P. ArmendanZj , Novo cine. 16.00: »Z*®
tero so se pulili*-Odeon. 16.00:	»Mladi
O, Versois.	,
Radio 16.00:	»Lano*1
ver*. R. Cumml-ngSj, 1# Venezia. 15.30: «Igr*ce .
fiimi*, M. Abbate. . tf Skedenj. 16.00: »Teror *
morju*.	.	<»001
Kino na Opčinah. »
•TEDEN ZA NAŠEGA DIJAKA*
skončna noč*.
POLETNI Kl Arena dei flori. 19.30: čeva krinka*. A: /lufi)* Paradiso. 19.30: «ArW»a'
M ari »no. .	e„
ž demonom*. B. Hjhf/
Ponziana. 19.30: «p<2°,gc nom*. B. Rojan. 19.45: »Sovrag*
dvakrat*, R. R°r2iLoiiČP* Secolo. 19.30:	«Diab0‘'
»ka», M. Felix.
SREDA, 28. seP^/I š
iitvr ros*!
11.30 Lahki orkestri^ kraljestva prirode:
'čj
<
H
pod morjem: 13-10	(
nekaj; 12.45’ Kultur.^j!
12.55 Jugoslovanski
Lahke melodije	\\:JJ
Harris in kitarist pr.,j30 U) lz opernega sveta; •'*.
Ljudska prosveta
GLASBENA MATICA V TRSTU bo imelg svoj VIII. redni občni zbor dgnes, 28. septembra ob 20. uri v Ul. Rug-gero Manna ' 29 s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev
2. Poročila funkcionarjev
3. Poročilo nadzornega odbora
4. Izprememba pravil
5. Volitve novega odbora
8. Razno
Ako ne bo ob napovedani uri občni zbor sklepčen, se bo vršil v smislu čl. 23 društvenih pravil čez pol ure ob vsakem številu prisotnih članov.
Odbor
Prosvetno druitro v Skednju.
Jutri, 29. t. m. bo kakor običajno vsak četrtek poslovala društvena knjižnica od 18. do 20. ure.
O Danes 28. septembra, ob obletnici vstaje v Neaplju, nodo na osnovi zakona 260 vsa javna poslopja imela ragpbflšene zastave, medtem ko bodo uradi oo-slovali s skrčenim1 delovnim urnikom.
rta:	rv
čajanka; 18.00 MoZ»‘\ za violino in orkester,.
dHfc. l.l
18.22 Rossini - PagadF jj J , glasbena fantazija; 1 nd :>
čara-ne police: Mariju .gl K ivček Marko*: ‘ijiil* j
«Lažnivček
riški zbori; 19.00 igr*Z fred Cortot; 19.15 Z#* ^ dež; 19.30 Priljubljene rjn! t
20.00 Šport; 20.05 tivi; 20.30 Koncert
kalnega terceta^Metuj™
1 fJ
scnwa-rtz:	Pesem jt‘. A
21.00 Po poti utopist0*,^/ uresničenja utopij*^®
:stra;3V>
no h .ai: '4
resničenja utopij*
21.30 Koncert Trža: linističnega orkestra ski motivi:	22.00
književnosti in umeojTjjrjif Jože Peterlin:	O
«Sejalcu»; 22.15 Dve *•' tnunski rapsodiji.
* K c i' '•
11.00 Ivan TurgenJ^jj-h' šel angel miru*
čjil , ®0y
V"
tkvi mo j
Si
"i,
#it, ]
H
Set
H
v#t,
K,
Jiitii
It bi
'h
N
S
htv
l#v|
»ni
N
S
'kih
iiv,
■i
S
'h
'K
#1
'ki
Vi!
h,
ki
H
#ii
ti;
It
4t
h
It
Simfonična glasba; Donizetti: «Don PaM
urgepjr ,,r>/ »- raoj Oči*
ra v 3 dej.
K 4» I* K "
J
Slovenska poročil*'
13.30, 14.30	19.30 l»Su»
Hrvatska poročila:	f
20.20 ... Italijanska poročil*- n
19.00 in 23.00.	.	f	4
6.00 Jutranja ledar - vremenska f#. '
I“U«iI — VI CiIlCJIMvd u4 r V [li JI
poved časa; 7.05 Glaiir|: jutro; 7.25 Drakt-SO' mera t i»; 7.30 Za na^ije.'. I** Od melodije do me'
Narodne pesmi v v
oz 14.10 Glasbena
skarja Deva, Franceta
•ij irjFi O<*„n0 V
Zdravka Svikaršiča
oktet; 18.15 ■e: 19.15 Šport, * ol p i portret Gcorg« ^ (J a: 20.40 Solisti in * |ti)f" j«; ia Zagreb; 21.00 led; 21.10 Koncert \
Rooeltj. 16.00 »Pokol VII. konjeniškega regimenta*. D. Robertson, M. Murphy.
Eacelsior. 15.00: »MarcelHno pan
y vina*, B. Calvo.
Fenice. 16.00:	«Frou	-	Frou»,	D.
Robin, G. Cetvi.
Nazionale, 16.00: »Prepovedano*, A. Nazzari, L. Massan Filodrammat.co. 16.30; »Dogodilo
se je 20. julija*. B. VVichi, K. Ltuivvig.
Supercinema, Zaprto zaradi obnove.
Arcobaleno. 16.00: »Junak paših časov*. A. Sordi, F. Valeri. Astra Rojan. 1^00:	»Vandejski
junak*, A. Nazzari, D, Robin. Cnpitol 1,6.00: »Nad nami morje*, J. Mills.
Cristallo. 16.00:	»Dčsiree*. M.
Brando, J. Simmonš. Grattacielo. 16.00: «Zadnjikrat, ko sem videl Pariz*, E. Taylor, V. Johnson.
Alabarda. 16.00: «Princ študent*, A. Blyth, E. Purdom.
Ariston. 16.00: «Na krilih sanj*, P Mjinsel.
Armonia. 15.00:	«Maharadževa
jetnica*. V. Birgel, A. Haver. Aurora. 16.00: »Dčsirte*. M. Bran-do, J. Simmons.
----------------o-
Od um do danes
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
Dne 27. septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je S oseb, porok pa je bilo 6.
POROČILI SO SE: elektrotehnik Roberto Manzin in gospodinja Rosa Zauon, tesar Romano Russo in gospodinja Dolores Fer-foglia. elektrotehnik Nereo Gua-dagnint in gospodinja Orlanda Volk, trgovec Antonio Laurini in učiteljica Cinzia Angelini, električar Nicolo Sadoniaco in gospodinja Ana Dekleva, zapisnikar Carlo Oblach in gospodinja Bruna Vernarecci.
UMRLI SO: 80-letnl Ezio Oli-vi-eri, 91-letna Antonija Tončič vd. Pala-din, 36-letna Nives Bei-lazzi por. Quadrini, 72-letni Er-nesto Bellini, 50-letni Giovanni Antonaz, 85-letna Olga Teresa Carolina Mlllossovich. 73-letni Francesco Leola, 77-letna Maria Sorrentino vd. Marsich.
ski opere nični
na; 20.40 Solisti jn dl
gled; zi.iu tvuirvci - ■-Marijana Lipovška ,e t1'*! 21.30 Iz naše in	1»	,
nosti; 22.00 ZabaVO*
glasba.
M I. O V %	j,j.4	V
327,1 m. 202.1	e-jj?'	*
Poročila ob 5.O#-	-jj.O0	C
12.30. 15.00	17.00 I"	d>r:.,fE
11.00 Radijski
Gospodinjski nasvet1- |ji jjJi trio Jožeta Kamplf* . oktet Boruta Lesj* „ejii w h ek opoldanski g'ass',e!i’- ’>
12.30 Kmetijski
Majhen glasbeni
Pesmi In ples! ju«® .[t -j,Lj
■■»dov:	14,35 ZeieTl *i
šajte?: lsTiV Zabav"* ** Utrinki iz literatuLigoV* »lOZ Maugham:	fffl
II.; 15.45 Dve
go Leskovic,	c	V
Concerto »vtofF I*
go
Bloch:
Skladbe slovenski"^
Mariborski komorm Igra kvartet J°2ela ,jA at
'M i-**7
Ijica «Goba.l	Jih
»Fotografski P° ?,rlin?lLe 'Sf 21.25 Film <<Na bf‘' pr£ f*
22.15 S festivala,	,
v Benetkah: Pfp^ klasičnega teatra
ADRIA
VREME VCEKAJ
Najvišja temperatura 22,4, najnižja 16,3, ob 17. uri 21,2. zračni tlak 1012,8. veter 21 km na uro severozahodnik. vlaga 44 odst., nebo 7 desetin oblačno, morje valovilo, temperatura morja 21,3.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alabarda Ul. Istna 7; Leiten-burg, Trg S, Giovanni 5; Prax-marer, Trg Unita 4; Prendlni, Ul. Vecellio 24; Harabaglia v Barkovljah In Nicoll t Skednju,
Ul. Cicerone 4
Predstavništv" j|i)0-
KjKfs&i-
Dobrno - -j
jgilt i'
Preskrba vadnibi 1 tranzitnih/'.- v IJ
jut
o s
l»'
»E T V.
175 le l Lano Cava/\30
nedeljo
ozni"
za avw“ R»v'-h
TT"“
Milano,
dne
vni
ob 21
Genova, P0/^”	{0te'
petek ob 2^«,,	^
'nmfl *	^ LAtil
»f«1
■d*
Como - - bot» ' j četrtek. •»
delja °,Udi"e,A Videm <u” »3O.4
odhodi ob 8.30.
Belluno,
ob b.‘d0
. X'
dnev11
dne
Vpi
Treviso,
četrtek in 5
%
^morski
2B septembra lflW
nova šolska
STORMA V JUGOSLAVIJI
, izobrazbo državljanov naj ustraza novim zahtevam diužbenega ^Podarskega upravljanja Udpraviti se morajo ostanki nepismenosti, jj BCQ^ število šol, ki naj bodo osemletke po obliki, a po vsebini naj otro• etično in praktično seznanjajo s potrebami stvarnega življenja
'1'djtijj kn° je bilo, da do-
Y Osr?ovnoš°lski nistem * **hlt* V'^' n* ve^ v skladu
ki jih postavljajo >tt|j hapredek dežele Hljji? nal°ge, povezane z H - splošnim razvo-' Woyatadi te8a so pričeli -ste vpra-
V evai°^ih novo šolsko 11 ^lani”4 p°dročju obvezne-1,111 Pre/3' kl bl P° temelji-
°b sodelova-#oy iln 2ainteresiranih usta-^ teip »J* vstoP>ti v veljavo.
Nain v niem se Posebej 1,0	°m'sija	za	refor-
Sidini V.ri Zvezni U " lolgka’ - alj'
kako*'” Proavetna vpraša-
ljudski lolgka' ,aa*ie Zvezni zavod 'kakor”! Prosvetna vpraša-IY,tnih a ,	'	Združenje	pro-
0*vcev-
!t|lovari,u.^aven izobrazbe Ju-V". kot'	”
državljanov ni
, OUI Sp ,	—	J----’
y sl-l 'zrecno poudar-1’ihii	7 novimi službo
kila ri„ei .rn1, V Jugoslaviji "i list, ei ustanovljena vr-i^stavlf7 'n organizacij. ki Skener10 noye oblike »r*yljani Upravljanja ter u-'iani * v Proizvodnji. Dr-«»nih “Pravljajn v teh or-
N( jn iraz'^nejše družbene Y *. l9,”al0ge- Tako je bilo kbiov ;• leta 26.121 državah oa4"07 352 okrajnih ljud-
*^k ortk klorov
»ih “?k°rih
»kdin
okrajnih in mesi-
)e	bil°	81.640	d1--
k- n0V \r , _
Mii	i	^	cvetih	o-
(, °rov ^ mestnih ljudskih .!s°č 204 v 14.000 oseb, v 17 S 0s , s°lskih odborih 136 '*% ii,’ v 2.583 delavskih H 0‘57-874 delavcev itd. V ? toiBcfa ”'b lokalne uprave SS'	*	sodelovalo
A' C? i. mi'ljona državlja-> ljua emu Prištejemo še knir., 'kih odborov s popri	teh1
,;>i k •• ~......
Sile!;., kak°rJ tudi odbore
S S
**cij . ln družbenih orga-^rn° ugotovili, da soline,*! ,tem ali onem v al> oblastvenem.
kotlih 8°sP°(larskik' aH v kS* dri or8an'zacljah nad .A j. avljanov. To število 10 kom p°Ve^alo z ustanovit
hV;n-
! tak razvoj pa je ki i* n?.°vPro<lna raven iz-1'ki A ° Prehizka. Ta-t,. W? na Primer ob priti. v,j»h'tga atetia leta 1953
•CVv . 4'88°-°°o nppis-
P0<k 19. leta
*ol?u
.. Ko izobrazbo S mi-z nižjo Oyno šolo 1,064.000, •^'dtetr,:01?. 352 000, a
k yv »	J
i J^Jtrou000, 7' nižSo ipbiš-
•OSrno,
•»kn«*01?. ?
**u 00* uuu* a z u 0 diPlomo 79.000 o-
iB',|>r*čnr!T>eniene razlike med l<t|ij^k,vSlr,StoPn.io izobrazbe Nr^!1’ ral’ k.' 3ih Postavlja W^iu , v°3» posebno na oPo^avljanja. pa je
«0 v MUZ0rH; tj( Pied 11 tudi na razlj-
«jjoV°ia v RS!°Phio tehničnega
It,
dela,"’9 ker strokovnega
Vt %
C‘Woin"0l7Vodnji lt. Ja H.i ga ter stre
,ycev. Od celotnega - , - le It6V v gospodar-ltk,'anio h , °* 63 odst-> ki r a*lliciro0!'tValilicirani ali
«.k5^ ti ‘
'i otrM*2’0^' kakor tudi
*vila i,' Jih
iVi!i{aa»°.kovei!a
ega
Potreb razvoja nareku yor.ekhem . ,Po obveznem o-
*; tu,ii &nia- ZH t0 *°-Ki4;1;«, kefn'vzgoies,nv
leto’ Sredltnr°kn v gospodar
v’ ? 2ak<inom U izpolnU 14
Stilnih prepovedana-kil, ^ Jugoslovanskih
SBUs,anovb'’'h krai'b so že V,kJ°vana ,Pne takšne šole ludi osemletke Se je izkazalo, nt
duševnega
v>
';Ckot
in'rn<',rne za !,°dobne W !,vljai abteve. V bistv tiilh*0ič,lo 0 samo nekakšno
N>«VniKdružitev nekda V' Siril šo1 7 nižjim št* Jb 7naziie. a njihova *'štl..^j° b; Pr'Pravi učencev \ l|< jf naz'io. Toda iz *>,% prptIazvidno, da se id^t stwt opredeljuje V^iala.	aolE-
boljše poznavanje epecifičpih krajevnih potreb,
Poudarja se razen tega, da za pravilen razvoj šolstva ne gre reševati sam0 vprašanja značaja šol, tnarveč je treba posvetiti potrebno pozornost tudi določenim materialnim pogojem, ki na področju prosvetne politike prav tako predstavljajo resno vpraša-j nje. Tu gre v prvi vrsti za šolsko omrežje na sploh, kakor tudi Za odgovarjajočo o-premo šol, brez katere bi te ne mogle opravljati svojih nalog.
Po razvojni stopnji njenega šolstva so 'predvojno Jugoslavijo prištevali v skupino z» ostalih dežel. V odnosu na celotno število prebivalstva je tu samo 27.3 odstotka mladine do 25. leta starosti obiskovalo šolo (v Angliji 44.1 odst., v Franciji 45.9 odst.). Število šol je raslo zelo počasi. Tako je na primer v zadnjih 4 letih pred drugo evetovno vojno to število zraslo samo za 697 šol (od 8357 v letu 1938 na 9054 v letu 1941). Poleg tega je bilo veliko število otrok, ki šole sploh niso obiskovali. Leta 1938 je bilo takih otrok okrog 550.0)0. Ze tako slabo razvito šolsko omrežje bivše Jugosla-ije je bilo med vojno še bolj oslabljeno. V tistem času je bilo uničenih ali poškodovanih 36 odst. osnovnih šol.
S tako slabo razvitim šolskim omrežjem se je leta 1945 pričelo z obveznim šolanjem otrok od 7. do 11. leta starosti. Število osnovnih šol sc je tem času dvignilo od 9054 leta 1945 na 13.85 v letu 1953-54. Stremelo pa se je, da se čim večje število štiriletk spremeni v šest- in osemletke. Leta 1945 je bilo teh 470. do leta 1953 se je to število dvignilo na 4999. Skupno število šol, ki se v njih delno ali polnosti izvaja osemletno šolanje, je letoo znašalo 7060. Vendar to še vedno ne zadošča naraščajočim potrebam. V manj razvitih republikah je še vedno znatno število , takih o-trok, ki se zaradi nezadostnega števila ah prevelike oddaljenosti šol niso mogli vpisati v prvi razred. V .Bosni je bilo v šolskem letu 1953-54 nad 50.000 takih otrok.
Dasi je bilo z zakonom predvideno obvezno osemletno šolanje, pa doslej zaradi gospodarskih težav, ki jih je Jugoslavija morala prem,a'ova-ti, ni bilo na razpolago dovolj materialnih sredstev, da bi se to moglo izpolniti. Zaradi tega je v šolskem letu 1953-54 še vedno obiskovalo štiri- in šestletke 1,392.808 u.čencev, a -semletko in nižjo gimnazijo 288.858, oziroma 85 555 učencev.
Kot je razvidno iz navedenih podatkov, vlagajo v sosedni Jugoslaviji velike napore, da se, prvič, zagotovi možnost osmovnoštfftke izobrazbe vsem državljaijfjnj"’ drugič, da se ram šolski. ‘ to je učni in vzgojni sistem dvigne na tako raven, pri kateri bo otroku zagotovljeno ne samo neko potrebno splošno znanje, am-
pak tudi to, da bo to znanje prilagojeno otrokovim potrebam po spoznavanju in razumevanju resničnega življenja ter njegovih zahtev. Pomeni, da glede na vse večje družbene potrebe, ki se množe v skladu s splošnim razvojem, ne gre več za to, da se otrokom vceplja v gla.vo preveč suhoparne in same po sebi nekoristne knjižne učenosti, ampak da se jim to znanje sicer nudi, vendar v njim bolj dostopni, kakor tudi potrebam praktičnega življenja bolj primerni obliki.
Z vzorčnega velesejma v Novem Sadu
ARGENUNA PRED NOVIMI POLMČNM IN GOSPODARSKIMI NALOGAMI
Zakaj Peron ni mogel uspeti
V novi zgodovini Južne A-merike, zlasti Argentine, je
bil peronizem originalen poskus, da se reši ta kontinent iz vseh težkoč, ki so jih povzročili polkolonialni odnosi med državami Južne Amerike in velikimi silami. Ne glede na značilnosti, ki jih je imelo to gibanje, ko je bilo na vrhuncu svoje moči in ob svojem zlomu, je imel peronizem v svojem začetku Čisto drug značaj. Začetna faza peronizma se ni razlikovala od drugih vojaških gibanj v Južni Ameriki in njegov edini cilj je bil osvajanje in utrjevanje neomejene oblasti. V tej fazi, med letom 1943 in 1946, ji bil Peronov položaj zelo sličen Mussolinijevi in Hitlerjevi diktaturi ter je argentinski vodja hotel ustvariti «državo železne roke«, kot sta svojčas nameravala Mussolini in Hitler.
V čem je treba iskati vzrok, da je Peron začel zapuščati
to politiko leta 1946. ko je
postal predsednik Argentine in se začel naslanjati na de-
nimi težnjami so držali Argentino v stalni nemoči, poleg tega pa so izzvali notra-
lavske sindikate? predvsem so | lija nasprotja ki so končno njegove prvotne simpatije do j povzročila padec Peronovega
fašističnih receptov ustrezale, režima.
militarističnim težnjam, ki soj Kljub vsem poizkusom pe-močno ukoreninjene v Južni i ronisti niso uspeli, da bi bi-Ameriki. Poleg tega. bi bilo i stveno spremenili svoio zu-zgrešeno podcenjevati dejstvo.] nanjo politiko. Poskušali so da so bile Peronove simpatije I ustvariti gospodarsko južno-do Italije in Nemčije izraz' odpora proti angleškemu in
ANGLEŠKA «BELA KNJIGA« O ZADEVI MCLEAN - BURGESS
Mc Leanova dej avnost seje začela že leta 1944 v Washingtonu
Angleška javnost «užaljena» zaradi tega, ker j»<bela knjiga» ne odgovori na vrsto vprašanj - Kaj bo povedal ministrski predsednik Eden 25. oktobra pred parlamentom?
V novejši zgodovini so prišle v modo «bele», «plave» in razne drugobarvne knjige, ki i-majo po navadi namen pojasniti določen Večji dogodek in ••o hkrati nekako opravičilo za kak postopek ali vsaj sredstvo, s katerim se za isto stvar skuša zvrniti krivda na koga drugega. Te dni je izšla na Angleškem Bova «bela» knjiga. V tej knjigi' skuša angleška vlada «pojasniti» primer pobega dveh svojih visokih funkcionarjev iz zunanjega ministrstva,1 in sicer Burgessa in McLeana v Sovjetsko zvezo. Angleška vlada skuša s to knjigo pojasniti neprijetni dogodek, ki je zbudil na Angleškem precejšnje presenečenje
močno potem, ko je ruski begunec Vladimir Petrov objavil v angleškem dnevniku »The People« članek, ki se dotika tudi te zadeve. In namesto da bi nova «bela» knjiga javno mnenje pomirila, ga je še bolj razvnela. Angleški dnevnik «Times» je o tej knjigi objavil članek pod naslovom: «Pre-pozho in premalo«. V članku se zatrjuje, da ni vsa «bela knjiga« nič drugega kot priročnik tega, kar že vsakdo ve. ((Manchester Guardian« pa postavlja vladi kar celo vrsto vprašanj v zvezi s to zadevo, na katera mora vlada nujno odgovoriti. Drugi angleški tisk pa smatra «belo knjigo« za «žalitev brihtnosti angleškega
la knjiga opravičuje, vlado, ceš da do pobega obeh funkcionarjev v Sovjetsko zvezo na Angleškem ni bila v navadi praksa, ki se izvaja drugod v evetu, in sicer da se o vsakem novem funkcionarju, preden se sprejme v službo in se mu poverijo važne naloge, preišče vsa njegova preteklost, morebitne njegove zveze, politična dejavnost in podobno. Za omenjena funkcionarja, ki sta odnesla v Sovjetsko zvezo marsikatero skrivnost angleške zunanje politike in diplomacije na £'ploh, se to še ni izvajalo in šele naknadno se je zvedelo, da sta bila moža ((levičarsko usmerjena« že za časa njunih študijev. Sled o nekaterih njunih zve-
ali celo razburjenje. To raz-1 ljudstva«, burjenje je postalo posebno [ Kaj pravi bela knjiga? Be-|zah in predvsem McLeanovth
.... .
mmm
■■■:<*< ■■■■*
.......
- -
Burgess in McLean, angleška visoka funkcionarja, ki sta pred leti zbežala v Sovjetsko
zvezo
zvezah z Vzhodom bi naj prišla na dan že pred njunim pobegom in posebni strogo tajni in zaupni ministrski komisiji je bila poverjena naloga, naj preišče njuno delovanje. Toda ni znano, kako je njima vse to prišlo na uho, in tedaj, ko bi državne oblasti morale podvzeti proti njima potrebne ukrepe, rta moža bila že čez mejo. Tudi kar se tiče pobega McLeanove žene in družine skozi Švico na Češko in dalje v Sovjetsko zvezo, so o-pravičila «bele knjige« precej šibka. Bela knjiga zatrjuje, da je McLeanova žena prosila za odhod v Švico zato, da bi tam dala v poseben zavod svoja dva otroka, česar ji angleške oblasti prav gotovo ni so mogle preprečiti in zgodilo re je, da je gospa McLean iz Švice odšla v Sovjetsko zvezo.
Sam0 ob sebi se razume, da vsa navedena opravičila zares ne prepričajo. Tudi trditev o novih ukrepih pri sprejemanju novih funkcionarjev ni kaj preveč tolažilna, saj gre tu za ukrep, ki z zadevo Burgess-McLean že nima več nikake zveze in bi ga lahko primerjali s starim pregovorom o «zapiranju vrat, ko je krava le zbežala«.
Kaj pa sedaj? 25. oktobra se bo festal angleški parlament na jesensko zasedanje. Tako laburisti kot konservativci bodo zahtevali malo bolj natanč* no pojasnilo, kot jim ga nudi «bela knjiga«. Eden bo moral «povedati vse«. Odgovarjati bo moral na vprašanja, na katera v «beli knjigi« ne najdejo odgovora. Kaj bo odgovoril in sploh, kako se bo angleška vlada glede tega vedla, ni znano. Ve se edino to, da bo
vlada pristala na ustanovitev posebne komieije, kateri bo poverjena naloga, naj ugotovi, kdo je odgovoren za to, da se delovanje vohunov Burgessa in McLeana ni pravočasno odkrilo. poleg tega se postavlja tudi vprašanje ugotovitve odgovornosti za primer atomskih strokovnjakov Fuchsa in Pontecorva, ki sta tudi v So-jetski zvezi in eta odnesla s
I. mednarodna razstava
n
-s«	otroku	več
Ani. Sičiti?'nan-’a- "e pa v
h 80 mnenja, da bi dau” osemlet-
prevež tako *,	!'C	i	5pl08nega	znanja.
So«- otrok Uveljavilo stali-tli p k°m do is. leta
S h *n° st,.r?bno dajati pr-
ker'°h°Vno izobraz-bila su', aka sPec'a-vs*stra„	njiho*
Hi
v IB- ker 78kemu razvoju, Reč,- te dobe niti Alje« ietnu dolofno ugoto-Avh • P0 , je °trok bolj H>h d°lg°trajnih raz-o- 1 zedinil. se odgovorni Ae.-H* ot’ da mora no-
leta o'jokom do pet
k!' iJ°HnnStAro8ti porredo-
;y' da Mem(inimalno zna-
tXvPoudareutakem ne sme
v a°sti, k m> določen' S Si °ra aksno ?« k!J živ*. 'r°ki
]
znanje
r bi B^lien k?°n?, Podajati
»s ta<h le« sni - °bllki- tako
lijN. določeno*8 pridobi-i.1	8	tin	? Praktično
»tj kerot*n z„ ‘s e bi moral v,'dieti64 »e biS° JuKoslav-rtZaPre|- smelo pred-
H Imenih 28 obravna-
Panje i Predmetov, Je Potrebno
Od 3. julija do 25. septembra t. I. je bila v zelo okusno opremljenih prostorih Moderne galerije v Ljubljani L mednarodna grafična razstava. Krivično bi bilo, če ne bi $ to izredno umetniško prireditvijo seznanili tudi naše javnosti. Pomen te razstave je zelo dobro označil znani Zoran Kržišnik (predsednik odbora) v predgovoru okusno u-rejenega kataloga:	«Odbor.
ki je organiziral to mednarodno razstavo grafike, je L mel preprost namen; nuditi občinstvu širok in izbran piegled sodobnega snovanja v območju te likovne zvrsti, ki je po svojih sredstvih ta-Jco raznolika in ki je zaradi svojih bogatih izraznih mož-noeti sposobna obseči tako raznovrstno vsebino, kakor nobena druga veja likovne umetnosti. Pri izvajanju svojega namena se organizatorji niso hoteli omejevati na nobeno šolo in na nobeno smer, marveč so od vsega začetka upoštevnli čim več okusov in tendenc, ki se javljajo v sodobni grafični produkciji. Vabilu k udeležbi se je rade volje odzvalo pomeinbno število vidnih u-metnikov zahodnega sveta, zaradi svojstvenega političnega položaja naše države pa se je pokazala tudi možnost, da se razstave udeleže tudi grafični umetniki vzhodnoevropskih ljudskih demokracij. Končna podoba razstave je tedaj naslednja; zastopani so vsi kontinenti, na katerih se grafična umetnost goji- razstavljajo umetniki blizu 22 držav, med njimi znatno število grafikov «E-cole de Pari*-«, ki sama predstavlja nemajhno umetniško internacionalo; število sodelujočih grafikov se približuje številki 150 in števi-
lo razstavljenih listov znaša okrog sedem sto.«
Težko je in tudi ni enotnega merila, s katerim hi bili lahko presojali razstavljena dela. Zato je bila razstava zajemljiv kaleidoskop vseh živih umetnostnih smeri po formalni, in najraz-novrstnejših duhovnih izpovedi po vsebinski strani. I u so se srečali akademski realizem, ekspresionizem vseh odtenkov do naprednega ali abstraktnega sveta. Najbolj pestro skupino je tvorila spariška šolan (Ecole de Pariš), ki nam je prikazala u-rnetnostni svet v inalevi, saj se tu najdejo s koncentrirano vsi umetnostni tokovi Videli smo lahko tri Piccassojeve litografije m Legerjeve barvne litografije Ob Legerja bi lahko postavili Andreja Lhola ki je spadal med pobudnike Cilindričnega kubizma. Od Italijanov smo srečali Čampi-glija in StveHnija. Ernst Max se nam je pokazal kot surrealist z abstraktnimi potezami. Umirjeno rafiniram so bili listi Johnnyja: Fried-landerja (nagrajen). Zanimive sp bile grafike kiparja Zadkinu. Doživet je bil tudi Indijec Kaika Motia z izrazitimi barvnimi grafikami (zajete iz indijske oblikovne zakladnice), ki je prežet z modernimi oblikami. Med številnimi abstru-histi je vodil klasični mojster Hans Hartung, ki je cista! zvest absolutni elemen-tarnosti. Medij abstraktne grafike smo lahko videli v delih mojstrov Beto Larde-ra, Mauricea Estere Gerur-da Schneiderja, Gustava Singerja in Leona Gischiu. Naj končno omenimo še naša dva Slovenca Mušiča in Pilona,
Angleži so se predstavili s figuralno skupino klasikov:	Hughes-Stanton, Blair
Rouilands, Martin Frank in realistom Cl. Webbom. Tem se pridružujejo Laura Knight in stvarnejši listi Nore Lavrin. Kot virtuoz se nam je prikazal Antho ny Gross (nagrajen). S kiparsko inspiriranimi grafikami je bil zastopan znani kipar Henri/ Moore. Nizozemsko grafiko smo lahko analizirali tako, da pri njih še vedno odloča risarska preciznost. ki korenini v nizozemskem 17. stoletju. Tu smo srečali Dirka van Gclderja ali pa M. C. Escherja in pri-mitivista Henrjja Disberga. Belgijci so se tudi dobro izkazali, zlasti z Jean Jacgues de Graveom (nagrajen) in pa z ekspresivnim Fran s Ma-sercelom; zanimivi so listi še Heerbrandt Hemptime in Edgarja Tptgata, Danci so se predstavili z grotesknimi grafikami Jornu Asperja. Finci so bili zelo enotni in učinkoviti. Zlasti nas je razveselil dognani kolorit Voit-ta Vikainena (nagrajen). Pri nemških umetnikih se je o-pazilo, da si iščejo lasten grafični izraz. Vangoghov-sko ubran je bil Otto Pan-' k oh. Posrečen je bil tudi Carl Heinz Kliemann. Avstrijska grafika ni bila šte-vilneje zastopana in zato naj omenim tu izraznega Wernerja Berga in ekspresionista Rudolfa Szpszkoici-tza. Švicarje povezuje zelo resno umetnostno iskanje, to smo opazili pri surreali-stu Brignontju ali pa pri primitivistu Emilu Zbinde-n u. Fritz Pauli (nagrajen) nas je pretresel z zajeto človeško tragiko slikovite ekspresije, medtem ko je bil Max Hunziker tehnično iz-
redno originalen. Dobro zastopana je bila jugoslovanska grafika. Božidar Jakac nas je presenetil z vrsto novih barvnih lesorezov, Miha Malej se je ponovno vrnil k primitivnim formam glinastih figur in lectastih možicev, Riko Debenjak nenehno bogati svoj vsebinski in oblikovni svet, Mihelič (nagrajen) se nam je zopet predstavil s svojimi svojevrstnimi grafikami. Tone Kralj je ostal zvest svoji stvarnosti dela. Med Slovenci so še Pregelj, Sedej in Pogačnik. Med drugimi Jugoslovani naj omenimo Boška Karanoviča, Alberta Ki-nerta, Josipa Resteka, Zlatka Pričo in Vilka Selan-Gliho. Italijanska grafika ni bila številno zastopana in zato sta tu stopila v ospredje naša dva tržaška Slovenca Avgust Černigoj in Lojze Spacal (nagrajen). Od o-stalih je bil Pietro Sanchi-rn, ekspresiven figuralist, Giuseppe Santomaso, abstra-hist, Giuseppe Vivurmi pa je nihal med romantiko in
nadstvarnostjo. Linorezi turških grafikov (Dikmen Oktav, German Ali, Kucuk Bagram) žive le v suetu crno-bele geometrične abstrakcije.
Posebno skupino so tvorile vzhodnoevropske države, ki jih lahko označimo s tem, da pri njih prevladuje stilni konservativizem in ilustrativni značaj. Omembe vreden je bil klasični mojster deške grafike Max Sva-binskg. Med Poljaki je presegel povprečje sl ikoriti Andrzej Rudzmski (nagrajen). Med Madžari smo videli spretnega ilustratorja Andrasa Czanadp ja in virtuoza Adamu VJuerlza. Pri Bolgarih je bil najoriginab
nejši na stare cerkvene grafike oprti Vassil Zakhariev. Ilustrativni značaj se je kazal pri Rusih z ilustracijami Favorskega ter Jevgeni-ja Kibrika kot ilustratorja literarnih tekstov.
Ameriški kontinent so zastopali umetniki iz ZDA in Kanade Razumljivo je, da Američani niso imeli enotnega obraza. Tehnično virtuozne so bile jedkanice prvo nagrajenega Armina Landecka. Pretresli so nas ogromni lesorezi Leonarda Baskina s svojo kričečo obsodbo atomske dobe. Zanimivi so bil motivi otrok Leona Pierce; ilustrativni značaj je pokazal Ward Lun d. Kanadčani so bili zastopani z Alb. Demouche-lom in Jack Nicholsom, ki je prežet s klasično formo in psihološko ekspresijo. Zelo privlačni so bili Japonci Komai Tetsuro, Mun okata Shiko in Sekino Junichiro. Vsi trije so zelo razgibani in prepletajo svojo nacionalno govorico- s potezami zahodnega kubizma. Južnoafriška grafika je bila zastopana z Eleanor Esmonde-Whi-te in Rupertom Shephardom. ki sta nam prinesla domačo motiviko.
Kot zaključek tega obsežnega pregleda zelo dobro uspele L medn, grafične razstave v Ljubljani naj o-menimo, da je pomenila za, u as tu velika kultuvna manifestacija prelomnico v likovnem življenju. Z njo smo stopili še odločneje in v širšem obsegu v mednarodno likovno življenje, v to plemenito tekmo najboljših moči in v široko izmenjavanje misli in medsebojnega obogatevanja na naj-višji ravni.
AVGUST ČERNIGOJ
seboj podatke, ki prav gotovo koristijo sovjetski atomski znanosti in hkrati razgaljajo vse, kar se na tem področju dela na Angleškem.
O tem bo razpravljal angleški parlament šele 25. oktobra.
Angleško ljudstvo pa že danes zahteva odgovor na vrsto vprašanj, kot na primer; Kdaj se je vohuneka dejavnost funkcionarjev Burgessa in fvte-I.eana začela? »Bela knjiga« zatajuje, da je januarja 1949 angleška služba Intelligence Service zvedela, da so «že pred nekaj leti« v Moskvi bili poučeni o nekaterih informacijah iz angleškega zunanjega ministrstva. Ali to pomeni, da je McLean začel s svojo vohunsko dejavnostjo za račun Sovjetske zveze že leta 1944, ko je bil poslan v Wa-shington kot svetnik angleškega poslaništva? Drugo vprašanje, na katero bo tudi težko odgovoriti, je vprašanje, kdo je tista oseba iz ((skrajno zaupne komisije«, kateri je bila poverjena naloga, naj nadzira dejavnost McLeana in ki mu je vse to zaupala ter ga pravočasno opozorila na nevarnost, ki mu preti? Tretje vprašanje je, kaj sta moža odnesla e seboj? Kakšne podatke sta glede na niune funkcije lahko zbrala? In kot zadnje je tudi vprašanje «naivro-st i» angleške protivohunske službe in tudi policije same.
Ce je namreč že obstajal sum o McLeanovi povezavi s Sovjetsko zvezo ali s tujino na sploh, kako je mogoče, da ga angleška protivohunska služba in celo policija nista bolj nadzirali in mu je bilo tako rekoč omogočeno pobegniti v Sovjetsko zvezo?
Kot vidimo, je tu vrsta vprašanj, na katera ne bo ta-(državno ko lahko odgovoriti, posebno še, ker zadevajo državljanski ponos, ki Je za vsakega Angleža značilen. «Bela knjiga«, kot vidimo, na ta vprašanja ni odgovorila in na odgovor bomo morali počakati do prvih dni zasedanja angleškega parlamenta v oktobru, v kolikor seveda bodo tudi tedaj angleški odgovorni krogi vedeli in tudi bili pripravljeni odgovoriti kaj več na vprašanja. ki jim jih postavlja angleška javnost.
ameriškemu vplivu, v katerem vidijo vsi narodi Južne Amerike glavno oviro za njihov nadaljnji razvoj. Kljub temu, da je peronov režim dal zatočišče mnogim fašistom, ki so pobegnili iz Italije in iz Nemčije, je opustil v prvih povojnih letih nevarno politiko izolacije ter se približal Združenim narodom.
Zelo tipično je za peronizem da je Peronovo gibanie doseglo višek, v poznejši fazi razvoja, to je med 1947 in 1951 letom. Ko se je državna oblast utrdila, je postala osnova vse politične, gospodarske in socialne dejavnosti v deželi. Ustvarjen je bil tako tipičen državni kapitalizem, z močno udeležbo države ne samo v gospodarstvu, temveč tudi na drugih družbenih področjih. Vlada se je odločno | borila proti vplivu tujega ka-! pitala, poleg tega je nacionalizirala železnice, ki so^ pripadale angleškim družbam, pošto in drugo.
Najzanimivejša značilnost tega razvoja je bilo Peronovo sodelovanje s sindikalnimi organizacijami. Peron je reorganiziral sindikate že ko je bil minister za delo. On je spoznal, da si mora pridobiti oporo pri sindikatih, pri delavcih. pri nižjih slojih mestnega prebivalstva in pri malih kmetih, da bi lahko ustvaril svoje najvišje cilje. Pri tem je tudi spoznal, da jim mora nuditi boljše življenjske pogoje, večje plače, zdravstveno zaščito in da jih mora braniti proti samovolji delodajalcev. To politiko si je postavil za svoj program in je tako uspel, da je pridobil vse sindikate, ki danes štejejo nič manj kot 6 milijonov članov.
Peronizem ni bil zamišljen od začetka kot politično gibanje. Peron je pa vsekakor želel vzpostaviti v državi ravnotežje družbenih sil, zato je bilo tudi nujno, da postane vorav politično gibanje. Voditelji peronistične stranke so se tedaj trudili, da bi dali gibanju neko ideološko barvo in neka moralno-idejna načela. Ustvarjena je bila tako imenovana doktrina peronizma, ki je vsebovala razna načela tujih gospodarskih in političnih programov. Ta doktrina vsebuje precej retorike in demagogije in zesleduje mnoge idealne ' cilje, od gospodarske neodvisnosti do politične suverenosti države.
Kljub temu pa ni imel peronizem niti pogojev niti moči, da bi ustvaril popolno gospodarsko neodvisnost Argentine. Peron je izvedel planiranje v notranjem gospodarstvu, v prosveti in drugih družbenih službah, v bistvu pa je ohranil državno-kapitali-stično ureditev in ojačil državno kontrolo na vse panoge življenja. Pod takimi po, goji, so proizvodne moči državi rasle, a samo dokler je obstajala gospodarska konjunktura, to je med vojno in v prvih letih po vojni. Cim se je gospodarski položaj svetu normaliziral, se je po javila v argentinskem gospodarstvu globoka kriza zaradi pomanjkanja kapitala. Ker se Peron ni hotel resno lotit vprašanja gospodarskega razvoja zaostale države, se je moral nujno zateči h kompromisom s privatnim kapitalom Značilno je to, da peronistič-na doktrina postavlja za enega svojih glavnih ciljev vzpostavitev ravnotežja med delavskimi močmi in privatnim kapitalom. Peronisti so bili prepričani, da bodo lahko obdržali to ravnotežje s tem. da bodo imeli vodstvo nad sindikati in da bodo obenem kontrolirali privatni kapital. Jasno pa je, da je ostal pri-
ameriško zvezo, h kateri so pa pristopile samo štiri države. Pri tem poizkusu so naleteli na velike težkoče, ki jim jih je stavil angleški, ameriški in nemški kapital.
Na notranjem področju, je peronizem šele začel reševati socialna vprašanja in sploh vprašanje vzpostavljanja socialnih pravic in to ne na podlagi korenitih sprememb, temveč s pomočjo postopnih reform. Peronizem je dal izkoriščanim razredom najnujnejše politične pravice, ni jim pa nudil gospodarske enakopravnosti, niti možnosti, da sodelujejo pri reševanju vpra-
VEtlKI DOL
ODKRITJE
SPOMENIKA
PADLIM
BORCEM
Zelo redko se sliši glas iz te- vasi ob meji, čeprav so se tu godile reči, ki so imele v NOB velik pomen. Tu je bila komanda, ko se je formirala Kosovelova brigada Mobiliziranci iz poznejšega STO, zlasti pa iz Trsta, so prišli na Veliki dol, da so se vključili kot borci v partizanske e-dinice. Na Velikem dolu je bil prvi spopad z nemško motorizirano divizijo in na nesrečo v času, ko se Je brigada šele formirala. Nemci so imeli dva mrtva. Skratka: skoro ni bilo vasi na spodnjem in sred njem Primorskem, ki mu vas Veliki dol ne bi bila znana. Iz vasi Veliki dol, z vasicama Tublje in Kre-golišče, s skupnim številom prebivalstva približno 400, je bilo v partizanih 112 o-seb; v borbi in internaciji je podleglo 37 'oseb, to je skoro 10 odst. celotnega prebivalstva.
Mislim, da si vsak preživeli borec želi še enkrat videti znane mu ljudi, ki so' vse žrtvovali za našo borbo, ki so šli peš celo v Furlanijo po živež v skrbi za nase borce. In ta priložnost se mu nudi v nedeljo, to je 2. oktobra, ko bo odkritje spominske plošče 37 padlim borcem in internirancem.
Priložnost tudi, da se pokloni tem herojem, ki so dali vse, kar Jim Je bilo najdrazje, to je svoje živ-Ijene zato, da smo mi svobodni. Zelo redki so kraji, ki bi za dosego zmage dali toliko dragocene krvi. Spomenik jc preprost, kot so bili tudi borci preprosti. Nič umetniškega ni na njem, a postavljen je iz ljubezni in s spoštovanjem vaščanov do svojih bivših sovaščanov, očetov, sinov in hčera, v spomin in kažipot ljubezni do svoje grude.
V primeru slabega vremena bo proslava prihodnjo nedeljo, to je 9. oktobra.
Na svidenje 2. oktobral
Fabjan Alojz Veliki dol 42, p. Dutovlje
šanj, ki se tičejo gospodarskega razvoja države, socialnih razlik, razdelitve narodnega dohodka in upravljanja vatni kapital, pa čeprav pod j proizvodnje. Peronizem ni i-kontrolo, sovražno, mel torej moči, da bi menjal razpoložen do Peronovega re- socialno strukturo dežele, ker
žima in da je samo čakal, kdaj mu bo uspelo vreči Perona.
Največja zabloda, v katero so zašli peronisti, je pa bila verjetno njihovo vztrajanje, da ustvarijo svoj program o ((tretji poziciji«, ne da bi upoštevali dejstva, da v argentinski družbi ni dovolj elementov za kapitalistično gibanje in da ni, na drugi strani, dovolj moči, ki bi omogočile državi samostojen razvoj. Kompromisi med kapitalističnim upravljanjem in napred-
ni znal prekoračiti meja nacionalističnih in državnpkapi-talističnih koncepcij.
Kljub vsem pomanjkljivostim je pa peronizem užival simpatije med argentinskim narodom in to ne toliko zaradi teoretskih postavk svojega programa, kolikor zaradi njegovih teženj, da doseže gospodarsko in politično neodvisnost dežele.
Vprav v tej luči bo treba gledati na nov režim, ki je bil te dni vzpostavljen v Argentini.
Avgust Černigoj
Obrežje (gravura-lesorez), ki je bilo razstavljeno na I. mednarodni razstavi grafike v Ljubljani
FRTM0RSK1 DNEVNIK
— a
»fujii>»hi »akvi
Na današnji dan I. 1831 j« bil ro/*n v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah Fran Levstik slo-venski pesnik, pisatelj, literarni zgodovinar. politični delavec in Jezikoslovec
Danes, SREDA 3». V1****1
Venceslav. Vidi1ca * Sonce vzide ob 5-58 in..« J/»ga 1733 Dolžina dneva lLa* j.fl. vzide ob 15.59 in zat pteBte*W* Jutri, ČETRTEK 29.
Mihael, ct'**an -*
PRED BLIŽNJIMI VOLITVAMI TOVARNIŠKIH ODBOROV
ZAOSTRITEV VOLILNE KAMPANJE zaradi ločenega nastopa na volitvah
Na včerajšnjem sindikalnem /borovim ju Delavske zveze je sindikalist Tonil ne/, z ostrimi besedami obsodil ravnanje Delavske zbornice, ki le odklonila enotne kandidatne liste
Včeraj ob 16.30 uri je bilo na prostoru med ulicama D'Alviano in Broletto sindikalno volilno zborovanje Delavske zveze za delavce ladjedelnice Sv. Marka, ki bodo 13. oktobra izvolili nov tovarniški odbor. Na zborovanju je govoril tajnik sindikata kovinarjev Tominez, ki je zlasti izčrpno obravnaval zadnje dogodke v zvezi z volitvami tovarniških odborov in negativno stališče Delavske zveze do predloga za enotne liste kandidatov.
V začetku svojega govora je poudaril predvsem zahtevo po demokratični izvedbi in poteku volitev brez slehernega pritiska in vmešavanja delodajalcev, ki skušajo razdvojiti delavce, zasejati med njimi spore in trenja ter okrepiti s tem svoje pozicije. Vsem delavcem pa je jasno, da bi bila poglobljena razcepljenost le njim v še večjo škodo. Tudi volilna propaganda kakor volitve se ne bi smele izroditi v razne spore; nasprotno, volitve naj bi delavstvo družile in ne razdvajale.
Nato je Tominez ponovno pribil predloge Delavske zveze Delavski zbornici za enotno listo kandidatov za tovarniške odbore: predloge, ki so naleteli na gluha ušesa »svobodnih* sindikalistov. Sindikat kovinarjev Delavske zveze je namreč 16. septembra poslal sindikatu kovinarjev Delavske zbornice pismo s predlogom za predložitev liste, v kateri bi bile zastopane razna sindikalne stru.ie na osnovi skupnega programa obveznosti in zahtev. Delavska zbornica je skupni nastop odbila in s tem pokazala. Ha ji ni mar za enotnost delavstva proti delodajalcem.
Nato je govornik omcml skupno borbo varilcev, ki je imela uspeh le zaradi njene enotnosti, kar je nov dokaz, kako je stališče Delavske zbornice zgrešeno. Se za časa te borbe je tajnik sindikata kovinarjev Delavske zbornice govoril čisto drugače. Takrat je na nekem zborovanju me drugim dejal: •Bila je to veličastna borba, na katero sem ponosen. To je na.ilepša borba tržaškega proletariata.. Soomin na to skupno borbo ne bo ugasnil in med nami bo le eno tekmovanje: kdo bo bolje deloval v korist delavskega razreda*.
Cosulich pa je kmalu pozabil na te besede in se sedaj repenči po zborovanjih ter piše strupene članke v glasilo Delavske zbornice «11 Lavoro*.
Tominez je nato pobijal razne argumente aktivistov
Delavske zbornice. Ti ljudje trdijo, da je postala Delavska zbornica pravi zastavonoša delavstva, da je dosegla mnogo uspehov ter da v o-stalem delu države CGIL naglo propada. Pri tem pa se sklicujejo samo na nekatere volilne rezultate in pozabljajo, da je v avgustp od 71.412 delavcev, ki so volili, glasovalo 71.8 odstotka za CGIL, 25,3 odstotka za CISL in 2,9 odstotka za UIL. To dokazuje. da je CGIL še vedno večinski sindikat delavcev in jamči zato s svojo borbo, da bodo interesi delavcev zaščiteni.
Tajnik sindikata kovinarjev Delavske zbornice Cosulich se v svojih govorih tudi zelo rad sklicuje na uspehe »svobodnih sindikatov* in na njihovo demokratično ravnanje. Toda stvar je drugačna. Tajno so sklenili sporazum o produkcijski nagradi, tajno sporazum o odškodnini za menzo v iLVA, zaradi česar so delavci zgubili zaostanke. Ravno tako so ravnali pri sklepanju sporazuma o poenotenju mezd in plač. o suspenzijah delavcev CRDA itd. Za sklenitev teh sporazumov se niso nikoli predhodno obrnili na delavstvo, da bi jih odobrilo. V Tržiču pa so celo prelomili sporazum o oprostitvi članov tovarniškega odbora od dela. Kot je določal sporazum, je FIOM predlagala svojega predstavnika v notranji komisiji, ki naj bi bil oproščen od dela. Večina, ki jo predstavljajo člani komisije UIL in CISL, pa je predlagala drugega člana notranje komisije za oprostitev od dela.
Tudi ravnanje Delavske zbornice pri dodelitvi vsote 200 000 lir v ladjedelnici »San Giusto* izključno njenim članom za skupno večerjo kaže. kako pojmuje ta sindikalna organizacija enotnost in demokratičnost. Končno je govornik spomnil navzoče delavce še na to, kako se je vedla Delavska zbornica, ko je ravnateljstvo letos pomladi predložilo 8 zloglasnih točk. ki so pomenile hudo omejitev pravic delavstva. Takrat je Delavska zbornica podpisala sporazum, na katerega je Delavska zveza pristala šele notem. ko je seznanila z njim delavce.
Danes in naslednje dni se nadaljujejo sindikalna volilna zborovanja Delavske zveze. Drevi ob 18.30 bo zborovanje v Ul. Romolo Gessi za delavce Tovarne strojev. Govoril bo zopet Tominez. Jutri ob 19.30 bo zborovanje pri Sv, Alojziju na trgu na vogalu Ul. Biasoletto. V petek bo zborovanje ob 19.30 v Ul. Ponziana.
SPOROClI 0 KMETIJSKEGA INŠPEKTORATA
PRISPEVKI KMETOVALCEM za pospeševanje kmetijstva
Nagrade za dobro higiensko-krmilno vzdrževanje bikov, za skrbno rejo bikcev in za rejo junic
Kmetijski pokrajinski in-
špektorat sporoča, da namerava s londi, ki so bili določeni za to obdobje, dati razne pobude za izboljšanje in pospeševanje kmetijskih pridelkov na tem področju. V ta namen bodo dajali naslednje prispev-ke:
1. Največ do 38 odst. prispevka za izboljšanje posestev (gradnjo, razširitev in obnavljanje gospodarskih poslopij namakalnih naprav itd.) ter zemljiška deia (kopanje, oranje in rigolanje zemljišč za vinograde, sadovnjake in nove njive).
Kmetje, ki nameravajo o-praviti dela te vrste m se o-koristiti s prispevki, kot Jih določajo zakoni. morajo to sporočiti oddelku za izboljše-valna dela Kmetijskega pokrajinskega inšpektorata v Trstu, Ul. Ghega b, soba d, tel. 3J-156, in sicer najkasneje do 30. septembra. Naročilo trtnih sadik in sadik sadnega drevja velja tudi kot prija,va za prekopavanje zemlje.
Kmetijski inšpektorat ho po ogledu zemljišča in proučitvi načrta sproti obveščal prizadete kmete, ali bodo lahko dobili prispevek, nakar bodo lahko vložili redno prošnjo i običajno dokumentacijo.
2. Največ do 70 odst. prispevka za nakup trtnih sadik (divjakov in cepljenk), sadik za oljke in sadno drevje. Nakup no pod nadzorstvom inšpektorata za kmetijstvo ki bo poskrbel, d* bodo sadike prvovrstne in da bo zajamčen uspeh nasadov. Rok za naročila zapade 20. oktobra za jesensko saditev in 28. februarja za pomladansko. Za vsako sadiko divje trte je treba plačati 8 lir predujma, za cepljene trtne sadike 12 lir, za sadike sadnega drevja pa 60
3. Največ do 30 odst. prispevka za nakup sadik ali čebulic tulipanov kmetom, ki se pretežno bavijo z gojenjem cvetlic. Naroči se lahko najmanj 50 sadik in 200 čebulic tulipana, in sicer dokler se ne izčrpajo krediti. Za sadike je treba plačati 60 lir predujma, za čebulice pa 12 lir-
4. Največ do 30 odst. pri-
spevka za nakup kmetijskih
strojev, ki so posebno koristni. Prošnje za to se lahko vla. gajo do 31. oktobra. Prošnje je treba vložiti pred nakupom ter jih opremiti s tremi ponudbami pooblaščenih podjetij (prednost bodo imeli tisti stroji, ki Jih bo imela posebna komisija za najbolj racionalne in koristne na teni področju).
5. Največ do 50 odst. prispevka za nakup izbranih bik. cev rjave alpske pasme. Bok za naročila zapade 30. septembra. Ob naročilu morajo plačati kmetje 130 tisoč lir predujma.
Nagrade za dobro higiensko-krimlno vzdrževanje bikov. Posebna korhisija bo delila ob svojem času te nagrade, pri čemer se b0 opirala na rejenost bikov, nakup močnih krmil in na higiensko stanje.
Nagrade za skrbno rejo bik. cev. Te nagrade bodo razdelili tistim kmetom, ki se bodo izkazali pri reji, tako da jim dajo odškodnino za večje stro. ške za rejo krav^ (matere) in samega bikca.
Nagrade za rejo junic. Da se pospeši reja izbranih junic in da se omogoči njihova prodaja pri živinorejcih področja, se bodo podeljevale nagrade za rejo junic. Za pridobi' tev teh nagrad naj se prizadeti živinorejci obrnejo na zootehnični urad, kjer dobe podrobnejša obvestila.
6	Največ	do	30	odst,	pri-
spevka za nakup racionalnih panjev in koristnega orodja za čebelorejo. Prošnje je treba vložiti do 31. oktobra.
7.	Največ	do	25	odst.	pri-
spevka za nakup selekcioniranih semen (žit, povrtnin). Prošnje se lahko vlagajo, dokler se ne izčrpajo krediti.
8.	Največ	do	30	odst.	pri-
spevka za nakup posebno izdatnih škropiv proti žuželkam. Prošnje se lahko vlagajo, dokler se ne izčrpajo krediti.
Prošnje za prispevke pod točko 2. in	naslednjimi	toč-
kami je treba nasloviti na ravnateljstvo Pokrajinskega kmetijskega inšpektorata, Ul. Ghega Št. 6, Trst, telefon št. 38-673.
Volitve v Esso Standard
Volitve tovarniškega odbora v rafineriji Esso Standard pri Sv. Soboti bodo 5., 6. in 7. oktobra. Kot je znano so se volitve zavlekle, ker niso bile pravočasno predložene kandidatne liste.
Jutri skupščina aktivistov sind. kovinarjev
Jutri ob 19.30 bo v Ul. Zonta it. 2 skupščina aktivistov snidikata kovinarjev Delavske zveze.
Sporazum v ACEGAT
Včeraj so se sestali na sedežu Acegat predstavniki enotnega tovarniškega odbora in oarednjih sindikalnih organizacij s predstavniki podjetja in razpravljali o novem delovnem urniku za praznike, ki bo nadomestil prejšnji napornejši delovni urnik. Ker so se o novem delovnem urniku sporazumeli, bo stopil v veljavo že prihodnjo nedeljo.
Rotacijski fond pred senatno komisijo
Kot se je izvedelo je začel italijanski »enat s proučevanjem zakonskega osnutka o tržaškem rotacijskem fondu, ki ga je predhodno že odobrila parlamentarna komisija. Zakonski osnutek proučuje trenutno senatna finančna komisija ter se predvideva, da bo lahko že v kratkem odobren. Italijanska vlada pripravlja medtem že potrebne ukrepe, s katerimi bo omogočeno takojšnje poslovanje rotacijskega fonda v korist tržaškega gospodarstva.
Odobrena dela za gradnjo ljudskih hiš
Včeraj je bila na ravnateljstvu za javna dela vladnega komisariata javna licitacija za dodelitev del za zidanje 6 novih ljudskih stanovanjskih hiš s skupno 48 stanovanji. Nove stanovanjske hiie bodo zidali pri Sv M. M- spodnji in pri Sv. Ani. Osnovni znesek licitacije je znašal 108 milijonov 112.495 lir. Na licitaciji so dodelili dela gradbenemu podjetju Zamperoni -Salce iz Padove.
za novo delavcev petrolejske stroke
V Milanu so bila od 19. do 22. t. m. pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe za petrolejske delavce.
PO PODATKIH STATISTIČNEGA BILTENA TRGOVINSKE ZBORNICE
Število zaposlenih pada nezaposlenih pa narašča
V juliju so registrirali najnižje povojno število zaposlenih 85.471, brezposelnih pa 17.364, pri tem pa niso upoštevani izseljenci v Avstralijo
V juliju se je število zaposlenih ponovno znižalo za 504 osebe in s tem doseglo najmiž-jo povojno število zaposlenih. Število zaposleni je namreč postopno raslo vse do 1952. leta, ko je pričelo padati i,n odkar se stalno in vztrajno znižuje.
Padec števila zaposlenih jasno prikazuje sledeča tabela:
89.058
87.855
86.856 * 85.977
85.975
85.471
20. december 1952 20. december 1953 20. december 1954 20. maj	1955
20. junij	1955
20. julij	1955
Značilno je. da število uradno registriranih brezposelnih v istem času ne raste temveč se je v letih 1952-54 celo moč-mo znižalo. Vendar pa se je to zgodilo izključno zaradi novega načina registriranja brezposelnih, tako da je sedanje številke nemogoče primerjati s podatki izpred junija 1954, ko se je pričel izvajati nov način registriranja.
Podatki za julij 1954 in julij 1955 pa so že napravljeni po enotnem statističnem sistemu in jih zaradi tega lahko primerjamo med seboj. Ti podatki so sledeči:
PRED SEJO TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Številna in važna vprašanja
o katerih bo razpravljal občinski svet
Načrt občinskega odbora glede rušenja starega mesta - Ponovna razprava o izvedbi regulacijskega načrta Trga Goldoni
V petek ob 18. uri bo prva seja tržaškega občinskega sveta v jesenskem zasedanju. Obširen dnevni red vsebuje tudi nekaj zanimivih točk, ki bodo sprožile v občinskem svetu daljše razprave. Najbolj zanimiva točka dnevnega reda tega zasedanja bo gotovo razprava o sklepih občinskega odbora glede uporabe 3 milijard lir, ki jih bo občina najela kot posojilo pri nekaterih italijanskih kreditnih zavodih za razna javna dela socialno-higienskega značaja.
Po načrtih občinskega odbora naj bi 3 milijarde lir najetega posojila uporabili predvsem za začetek del regulacijskega načrta v starem mestu, ki predvideva rušenje določenega števila starih hiš. Hkrati pa bo občinska uprava sezidala v bližnjem predmestju nove stanovanjske hiše za družine, ki bodo zgubile stanovanja v tem delu starega mesta. To je prvi del rušenja starega mesta v povojnih letih v okviru regulacijskega načrta, ki predvideva rušenje celotnega starega mesta. Ta dela so zelo nuj-# na in želeli bi, da bi občinska uprava in predvsem občinski svet, ki tnora končno potrditi ali zavrniti sklepe občinskega odbora glede teh del, upoštevali nujnost in nakazali v ta namen največji del 3 milijard lir najetega posojila. S temi deli bo vsaj mali del starega mesta, kjer živi veliko število družin v nemogočih higienskih prostorih in celo v nevarnosti, da se jim stavbe zrušijo nad glavo, očiščen in bodo ljudje dobili nova udobna stanovanja.
Z najetim posojilom namerava občinski odbor razširiti pokopališče pri Sv. Ani in izvesti še nekatera druga javna dela higienskega značaja, kot na primer obnovitev kanalizacije itd.
Drugo važno vprašanje jesenskega zasedanja bo ponovna razprava o regulacijskem načrtu Trga Goldoni, ki ga je občinski svet z običajno večino demokristjanov že sprejel, ki pa ni še izvedljiv, ker so nekatere stranke, ki stanujejo in ki ima-jo svoje trgovske obrate v stavbah, ki bi morale biti porušene, vložile priziv pri državnem svetu proti omenjenemu sklepu občinskega sveta. Zaradi tega priziva mora priti celotno vprašanje ponovno v razpravo pred občinski svet. Znano je, da je bilo to vprašanje že predmet široke razprave in da so se vsi predstavniki opozicijskih strank in skupin uprli izvedbi tega regulacijskega načrta, ker trenutno ni nujen. Zahtevali so, naj občinska uprava porabi denarna sredstva, ki jih je namenila za rušenje treh stavb na Trgu Goldoni, za druga bolj nujna javna dela Hkrati pa, kot že omenjeno, nasprotujejo izvedbi tega regulacijskega načrta tudi prizadete stranke, ki sedaj stanujejo v stavbah, ki bi morale biti porušene in ki imajo v njih razne obrtniške in trgovske obrate. Poleg tega bo moral občinski svet ponovno razpravljati o prizivu, ki ga je občinska uprava vložila proti razsodbi sodišča na tožbo odv. Sblattera proti občini, ki mu hoče z omenjenim regulacijskim načrtom porušiti stavbo na Trgu Goldoni.
Dalje se bo moral občinski svet na tem zasedanju izreči tudi o nekaterih skle. pih nujnega značaja občinskega odbora, ki se nanašajo predvsem na popravilo šolskih poslopij ter na licitacijo del za gradnjo novega šolskega poslopja za nižje srednje šo-
le pri Sv. Ivanu in novega šolskega poslopja za osnovno šolo v središču mesta.
Občinski svet bo razpravljal tudi o dodatnih načrtih za gradnjo novega trga za prodajo sadja in zelenjave na debelo, ker bodo glavno galerijo zgradili v širini 20 metrov in ne v 16.40 metrov, kot je bilo to določeno v izvirnem načrtu, poleg tega gre za potrditev večjih gradbenih stroškov za skupno 23 milijonov 696.000 lir.
Kot vidimo, bo jesensko zasedanje že na osnovi glavnih točk dnevnega reda zanimivo in živahno, ker se v omenjenih glavnih vprašanjih pričakuje ostra razprava med predstavniki demokristjanske večine in opozicijo. Tem vprašanjem se bodo med zasedanjem pridružila še druga važna vprašanja, ki niso še na dnevnem redu, ki pa se nanašajo na gospodarsko krizo, na vprašanje trgovinske mornarice in pomorskih prog, glede česar pričakujejo, da bo podžupan Visintin, ki se je nedavno udeležil zborovanja županov jadranskih pristanišč v Bariju, kjer so razpravljali o tem vprašanju, kot tudi o njegovih razgovorih s predsednikom vlade in odgovornimi ministri, poročal o tem občinskemu svetu.
Obvestili Kmečke zveze
Tajništvo Kmečke zveze, obvešča dvolastnike, ki name. ravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, da morajo d0 15. oktobra t. 1. vložiti tozadevne prošnje na gozdarsko upravo v Sežani oziroma v Kopru.
Vsa pojasnila dobijo priza-ltve.
deti pri KZ v Trstu, Ulica F. Filzi 10-1,
Nadalje obvešča tajništvo vse dvolastnike, da morajo na podlagi videmskega sporazuma vložiti pri policijskih oblasteh prošnjo za izdajo nove dvolastniške izkaznice.
KZ bo dajala prizadetim vsa potrebna pojasnila.
Tajništvo
AH ste pozabili, da smo v »Tednu za našega dijaka«? Ce še niste prispevali v tem tednu za Dijaško Matico, storite to takoj. Tudi vaš prispevek bo pripomogel k študiju nekemu revnemu dijaku.
Število brezposelnih julij	1954	15.130
julij	1955	17.364
Uradni	statistični	podatki, ki
so	zelo	pomanjkljivi, saj	ne
registrirajo vseh brezposelnih, so torej porazni in govore, da se je od lani do letos močno znižalo • število zaposlenih in istočasno naraslo število brezposelnih.
Podatki pa v resnici ne odražajo v polnosti kritičnega
darce na levi nogi z verjetnim zlomont šo ga s prognozo o-krevanja v 15 ali 30 dneh pridržali na ortopedskem oddelku.
Zdrsnilo se mu je
S prognozo okrevanja v 15 dneh so včeraj popoldne kmalu po 15. uri sprejeli na II. kirurškem oddelku 46-letnega .	_	Josipa Valentiča iz Ricmanj,
položaja, ker bi morali še upo- | kateremu so zdravniki ugoto-
števati. da se je od lani do letos izselilo iz Trsta več tisoč mladih sposobnih ljudi v Avstralijo in da bi se zaradi tega izseljevanja moralo teoretično znižati število brezposelnih. Do tega pa ni prišlo, ker je kriza tržaškega gospodarstva tako občutna, da statistike o brezposelnosti niso odrazile emigracije, ker se je istočasno prijavilo izredno visoko število novih brezposelnih.
Položaj je toliko resnejši, ker gre povečano število brezposelnih in znižano število zaposlenih predvsem na račun malih in srednjih industrijskih, obrtniških, trgovskih in drugih podjetij. V znatni meri se je tudi znižala kategorija uradno registriranih oseb zaposlenih v javnih službah, kjer pa imamo opravka z dokaj čudnim položajem. Iz javnih služb so bili namreč odpuščani številni pripadniki civilne policije, finančnih straž in bivši uslužbenci ZVU. ki so bili Tržačani in kot taki registrirani v Trstu. Ti so sedaj brez službe in so se v velikem številu izselili v Avstralijo. Zaradi tega pa se število birokratskega aparata, ki nadzoruje in upravlja Trst ni znižalo niti za las. Uradne statistike namreč ne objavljajo podatkov o osebah zaposlenih pri »Javni varnosti«, o karabinjerjih in o uradnikih, ki so prišli iz Italije na mesta v generalnem komisariatu.
Zidarjeva nesreča
Zaradi nenadnega zloma deske na zidarskem odru, na kateri je stal 27-letni zidar Germano Padovan iz Ul. Mo-lin a vento, je delavec, ki je bil zaposlen pri podjetju CIPCI v Zavijali, včeraj malo pred 14. uro padel z višine 3 metrov na tla, kjer je obležal, dokler ga niso z delodajalčevim avtomobilom odpeljali v bolnišnico.
Ker so mu tu ugotovili u-
vili poleg omotičnega stanja in raznih prask tudi rano na zatilniku.
Valentič, ki se je zatekel v bolnico z avtom ki je šel mimo kraja, kjer se je ponesrečil, je izjavil, da je med delom na trbiški cesti zdrsnil po 4 do 5 metrov visokem pobočju in se ranil.
Poskus samomora
Nekaj minut po 21. uri je neka ženska po telefonu obvestila policijsko poveljstvo, da je neki ženski v Ul. Batte. ra verjetno postalo slabo, ker je zaprta v svojem stanovanju, a ne odpre vrat. Zenska je namreč hotela malo prej govoriti z 38-letno Luciju Gor-tan por. Filippi ir; je potrkala na vratR njenega stanovanja. Odgovora pa ni bilo nobenega in ker je ženska vedela, da je Filippijeva v stanovanju, je sumila, da se ji je kaj pripetilo, zaradi česar je skle' nila o tem obvestiti pcdicijo.
Agenti, ki so nemudoma prišli na kraj,’ so vdrli v stanovanje in našli Filippijevo nfezavestno	na	tleh, ko	je
še komaj dihala. Iz obeh od prtih pip na plinskem gorilniku pa je prihajal plin, ki je napolnil kuhinjo. Agenti so nemudoma prezračili prostor in medtem	ko	je nekdo	po
lelefonu poklical osebje Rde čega križa,	so	ostali agenti
začeli žensko obujati z umetnim dihanjem.	In prav	to
je Filippijevo, ki je bila že na koncu moči, rešilo smrti.
Cim so prišli bolničarji Rdečega križa, so žensko spravili na nosilnico in jo takoj zatem odpeljali z rešilnim av. tom v bolnišnico, kjer so jo nujno pridržali na IV. zdravniškem oddelku. Zdravniki menijo, da bo okrevala v 5 ali 8 dneh.
Kakor je ugotovila preiskava, gre za poskus samomora, vendar niso znani vzroki tega koraka, ki bi se lahko tragično zaključil.
Z roko pod žago
Med žaganjem deske s krožno žago se je mizar Oskar Kuret iz Kraške ulice na Opčinah z roko prevgč približal ostremu rezilu, ki mu je iznenada popolnoma odrezalo del palca in kazalca desne roke.
Njegovi delovni« tovariši iz mizarske delavnice. Stenter na Opčinah So mu priskočili pcmoč in ga z zasebnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico. kjer so Kureta takoj pridržali na ortopedskem odde) ku. Ce ne bo hujšega bo nesrečni mizar okreval v 15 alt morda najkasneje v 20 dneh.
pgP
H
Nesrečen padec
Kmalu po 17. uri So morali sprejeti na IV. zdravniškem oddelku 63-letnega Silvija Ra. naldija iz Ul. Pondares 5, ki je bil že v agoniji. Slednjega, ki so ga pripeljali z rešilnim avtom, je spremljal agent javne varnosti, ki je tudi izjavil, da je Ranaldi na Borznem trgu v višini postaje filobusa št. 17 nepričakovano padel na tla. Zelo verjetno mu je postalo slabo.
Njegovo stanje je resno, za-radi česar so si zdravniki pri. držali prognozo.
TEDEN ZA NAŠEGA DIM 1955
PRVE PRISPEVKE
v prvem »Tednu za našega dijaka« so izroči, la pred desetimi leti na današnji dan:
Prosv. društvo «Slo. venska straža« v Gropa-di 1000 lir. Prosv. društvo Lonjer - Katinara 7731 lir. Prosv. društvo «Fr. Prešeren« Boljunec 3675 lir.
Kulturna zavest, ki je pred desetimi leti narekovala tako požrtvovalnost gotovo ni zamrla. To bodo dokazali Gro-pajci, Lonjerci, Boljun-čani in vsi ostali Slovenci na Tržaškem prihodnji leden, ko bo letošnji tradicionalni
.TEDEN ZA NAŠEGA DIJAKA*
ta
Garibaldi. 16.00: «Tol0* jevalcev«, P.	mlad*1*
Ideal«, 16.30: »Spalnica m . ^ J. Marais. _ ptf , Impero. 16.00:	»Sedem	|.
JCV».	. Rutt«^ I	"
Italia. 16.00: »Madame » I	-
K, Yachigusa.	.	v w H '•
S. Marco. 16.00: »Noč	v
k»h».	»zašjff
Kino ob morju. 1 V* 0'^
.vanj po G-Menih»,
Mladoletnim Pr^Sorjil' Moderno, 16.00: »Glad'*"
sterej5.30: »Skob*«. F*	^
V,a,e.M?6rS00'- »Atomski	«
R. Denning.	,Ni 1®
Vittorio Veneto. 16.00-	t1(
ljubezni«, A.	^	ta
Azzurro. 16.00: »Sam«11 slanstvo.	cuoinfl
Belvedere. 16.00: »So1"1 la«, V. Heflin.
Marconi. 15.00:	«BoSa
A. Gardner
Vi!
Ni
i
Jose!«. P. ArmendariL <
Novo cine. 16,00: »Zen*
c- n t a rVI 1 1 I 1 1 » .	■*'	,!.|W
MassUno. 16.00:
»Zivlo
tero so se pullH*. **• i'jut^
■ .. iii
Odeon. 16.00: »Mladi O. Versois.	pr
Radio 16.00:	»Landsm
vec«, R. CummtnflSj, Venezia. 15.30: »Igr*1*	.
fumi«, M. Abbate. ,(r Skedenj. 16.00: »Teror n
morju«. ,	.	,«o0:
Kino na Opčinah.
skončna noč«.
POLETNI Arena d«l flori. 19.30: * čeva krinka«, A. jLinji)* Paradho. 19.30: »And*'
M ari a no.	 .mi	d
Ponziana. 19.30: «P°Al. V z demonom«, B. b Ir
z oemonom«. --,u0 r Rojan. 19.45:	»SovraSb
dvakrat)), R. R°SiW« Secolo. 19.30:	«Di*b°nI
aka», M. Felix,
SREDA, 28 septe®,,f* K
utvr
11.30 Lahki orkestri. šjj kraljestva prirode: pod morjem: 12.10 *■ nekaj; 12.45 Kulturo*^; Ij 12.55 Jugoslovanski l*. pi»j Lahke melodije išrL -1, ‘ Harris ln kitarist Pr‘,i
Ljudska prosveta
Nesreči na delu
Dva delavca sta se morala včeraj zjutraj zateči v bolnišnico, in sicer 30-letni Gio-vanni Fiore iz Ul. Feltre in 41-letni Pietro Sabatin iz Tržiča. Prvi. ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom, ie bil zaposlen pri plitiohra-nu Acegat v Ul. Broletto in je svoje delo izvrševal stoječ na visoki lestvi. Naenkrat pa je mož iz do sedaj še nepojasnjenih razlogov padel z višine dveh in pol metra na tla, odkoder pa je le težko vstal. V bolnišnici so ga zdravniki potolažili, češ da zadeva ni huda in So ga tudi odslovili. Vseeno pa bo moral ostati v postelji nekaj dni.
Slabše pa se je pripetilo Sabatinu, katerega so morali zaradi hujših udarcev z verjetnimi kostnimi poškodbami pridržati s prognozo okrevanja v 10 ali celo 30 dneh na ortopedskem oddelku.
Mož je pojasnil, da je med delom na petrolejski ladji v gradnji v ladjedelnici Sv. Mar. ka nerodno padel z neke les-
PO ENI URI IN POL SO GA ŽE IZSLEDILI
ZOPET ZA REŠETKAMI
mladi ljubitelj tuje lastnine
Ukradel je lambreto na cesti In se z njo odpeljal - Policija ga je kmalu Izsledila in ga prijavila sodnim oblastem
Predvčerajšnjim, nekaj minut po polnoči, je pritekel na policijski komisariat v Ul. Giulia 24-letni Bruno Apollo-nip iz Stramarja št. 879 ter prijavil, da mu je nekdo nekaj ur prej ukradel lambreto, ki jo je pustil v Ul. Crispi blizu male dvorane kina Ros-setti.
Policijski agenti so takoj dobili nalogo, da uvedejo pre. iskavo in o zadevi so s fonogrami obvestili razne komisariate ter jih pozvali k sodelovanju. Ob 2.30 ponoči so nekateri agenti res našli lam-hreto v Ul. T. Luciani in ker so bili mnenja, da bo tat verjetno prišel ponovno po vozilo, so se skrili in čakali.
Dolgo jim ni bilo treba prežati, kajti kmalu so opazili nekega mladeniča, ki se je približal vozilu in se hotel odpeljati. Tedaj so ga agenti ustavili in ga identificirali za 19-letnega Emilia Štirna iz Ul. S. Davis, ki je že znan policiji in sodnim oblastem kot nepoboljšljiv ljubitelj tuje lastnine.
Hočeš nočeš je moral slediti agentom na komisariat, kjer so ga takoj zaslišali. Štirn je zanikal tatvino, izgovarjajoč se, da ga je na vozilo povabil neki mladenič, katerega pozna le navidezno. Obrazložil je, da je tistega večera plesal v mali Hosseltijevi dvorani in ko je
hotel domov, je srečal znanca, ki ga je povabil v drug lokal. Vabilo je sprejel in tako sta se odpeljala. V lokalu sta ostala nekaj ur in ko sta se naveličala plesanja, je zna. nec naprosil Štirna, da bi odšel po vozilo in ga pripeljal do izhoda. Tedaj pa so ga agenti aretirali.
Naravno je, da so se hoteli agenti prepričati, če so Stirno-ve izjave resnične, zaradi če-
IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA
Sodišče oprostilo šoferja
ker ni bilo dokazov o njegovi krivdi
Manj sreče je imel motorist, ki je podrl na tla žeo-sko, kajti prizivno sodišče je potrdilo prejšojo sodbo
V trenutku ko je 43-letni t Dogodek, ki je Salvija pri-Olivio Spazzal iz Ul. del Friu- peljal pred sodišče, se je li, ki je februarja lani šofiral 1 dogodil 22. maja lani na Ul
rešilni avto INAM ritensko zavozil po Ul. Molin a vento, ga je krik nekaterih ljudi opozoril, da nekaj ni v redu. Mož je zavrl in izstopil ter priskočil neki ženski, ki je ležala poleg pločnika na tleh, na pomoč. Bila je to 70-letna Maria Miani vd. Miani iz Ut. Molip a vento, katero je nemudoma odpeljal v bolnišnico, kjer so jo zaradi * zloma ramena pridržali.
Spazzala, ki je po mnenju prometne policije zakrivil padec ženske, so prijavili sodišču, kjer so ga na okrajnem sodišču spoznali za krivega in ga obsodili zaradi povzročitve telesnih poškodb na 20.000 lir globe.
Spazzal pa je takoj vložil priziv in navedel tudi imena prič, ki so potrdile, da v resnici ni mogel videti Mianije-ve, ki je prišla po stopnicah iz Drevoreda Sonnino in šla proti domu. V prid šoferja je pričal tudi neki Pecchiari iz Milj, katerega bi moral Spazzal odpeljati domov. Spotoma je moral šofer odpeljati po nalogu uprave klinike v Ul. Slataper neko žensko v Ul. del Rivo in odtod v Milje. Cim je šofer začel ritensko voziti, je Pecchiarija naprosil naj -gleda skozi okno in pazi, medtem ko je Spazzal sam pogledal na svojo stran, pri čemer je celo odprl vrata.
Dokazov o šoferjevi krivdi ni bilo in zaradi tega ga je prizivno sodišče oprostilo. Preds.; Fabrio; tož.:	De
sar so hoteli- identificirati nje. govega znanca, kar pa se jim | Franco; zapisn.:	Urbani;	o-
ni posrečilo. Brez dvoma jetbramba: odv. Falconer to lažna izjava, s katero se Pred istim sodiščem so raje hotel nepridiprav rešiti za-
pora. Mladenič je šel dalje: izjavil je, da ga je videl neki znanec, in povedal tudi njegovo ime, kako se je pripeljal z lambreto. na kateri naj bi bil tudi tat. Toda Štirn je napravil račun brez krčmarja, kajti njegov znanec, ki bi moral pričati njemu v prid, je izpovedal le resnico in to je, da se je z lambreto pripeljal Štirn sam. Podobno izjavo je dalo tudi neko dekle, ki je videlo Štirna, kako se je v Ul. Crispi, to je v bližini plesne dvorane, vsedel na vozilo in se sam odpeljal.
Več agentom ni bilo treba: dokaze so imeli v rokah :n Štirn je tako moral romati v zapor, medtem ko so akte z obtožbo tatvine poslali sodnim oblastem.
prarljali tudi o prizivu, ki ga je vložil 26-letni Maurizio Sal vi iz Skednja. Tega so tudi obsodili marca letos pod ob tožbo, da je zaradi neprevidnega šofiranja motornega kolesa podrl na tla 66-letno Marijo Tonon vd. Buda iz Ul Caprin in ji tako povročil hu. de telesne poškodbe, na 40.000 globe, dalje na plačilo moralne škode, kakor tudi na povračilo materialne, katere višino pa bo moralo določiti civilno sodišče. Mladenič je bil končno obsojen tudi na plačilo odvetnika Tononove in na plačilo sodnih stroškov.
Salvi je bil prepričan v svojo nedolžnost, vendar mu priziv ni uspel; sodišče je namreč potrdilo prvotno obsodbo in ga obsodilo na plačilo večjih sodnih stroškov
Carducci. Okoli 19.30 se je Salvi vozil s svojim motornim kolesom, na katerem je sedel tudi njegov znanec Stel. iio Canciani iz Ul. Montecehi št. 5, proti Trgu stare mitni-nice. Prav tedaj je ob pločniku pred slaščičarno Gašperšič stal filobus ŠL. 18, ki ga je mladenič prehitel. Smola pa je ho.tela, da je. prav tedaj hotela Tononova prekoračiti cesto lzVen za pešce določenega prehoda. Mladenič je takoj zaVrl, vendar zaradi spolzke ceste (tedaj je namreč pršilo) ni mogel ustaviti vozila. a se mu je vseeno posrečilo zaviti na stran. Kljub vsem tem poskusom je žensko vendarle z ramenom udu. ril in jo tako podrl na tla. Zenski je pri’ udarcu ušla iz rok steklenica, ki je priletela na luč Salvijevega motorja in mu razbila šipo. Kljub vsemu pa mladenič ni izgubil ravnotežja in se je po 12 metrih vožnje ustavil ob ploa» niku na levi strani ceste ter ženski priskočil na pomoč Tononovo so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na I. kirurškem oddelku, in zdravniki se niso izjavili o njenem stanju. Toda k sreči je ženska ozdravela, vendar jo od tedaj stalno boli glava in ji je tudi opešal sluh.
Kap p je zadela
Med kvartanjem s prijatelji
v krožku športnega društva Ponziana v Ul. Ginnastica 20 je 38-letnemu Carlu Mastro-filippu s Trga L. da Vinci postalo včeraj okoli 22.35 slabo in je padel s stola na tla Nekaj minut kasneje je nesrečnik zaradi srčne kapi izdihnil.
Truplo pokojnika so po zdravniškem pregledu odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice.
Aono v oko
Med beljenjem prostorov v občinski palači je 32-letnemu Carmelu Soldanu iz Ul. Costa-lunga včeraj zjutraj priletelo nekaj apna v oko zaradi česar se je moral zateči v bolnišnico.
Zadeva pa ne bo huda. ker so zdravniki Soldanu samo nudili potrebno pomoč in ga nato odslovili s priporočilom nekajdnevnega počitka.
GLASBENA MATICA V TRSTU bo imela svoj VIII. redni občni zbor d^nes, 28. septembra ob 20. uri v Ul. Rug-gero Manna ‘ 29 s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev
2. Poročila funkcionarjev
3. Poročilo nadzornega odbora
4. Izprememba pravil
5. Volitve novega odbora
6. Razno
Ako ne bo ob napovedani uri občni zbor sklepčen, se bo vršil v smislu čl. 23 društvenih pravil čez pol ure ob vsakem številu prisčtnih članov.
Odbor
Prosvetao društvo v Skednju.
Jutri, 29. t. m. bo kakor običajno vsak četrtek poslovala društvena knjižnica od 18. do 20. ure.
O Danes 28. septembra, ob obletnici vstaje v Neaplju, oodo na osnovi zakona 260 vsa javna poslopja imela ragpbflšene zastave, medtem ko bodo uradi Poslovali s skrčenim' delovnim urnikom.
Rotselti. 16.00 »Pokol VII. konjeniškega regimenta«, D. Robertson, M. Murphy.
Eacelsior. 15.00: »Marcelllno pan y vino«, 0. Calvo.
Fenke. 16.00: «Frou - Frou«, D. Robin, G. Cervi.
Nazionale, 16.00: »Prepovedano«, A. Nezzari, L. Massan
Filodramoiatico. 16.30: »Dogodilo se je 20. julija«. B. VVichi, K. L ud w ig.
Supercinema. Zaprto zaradi obnove.
Arcobaleno. 16.00: »Junak naših časov«. A. Sordi, F. Valeri.
Astra Roja«. 1^00:	«Vandejski
junak«, A. Nazzari, D. Robin.
Cspitol 1.6.00: «Nad nami morje«, J. Mills.
Cristallo. 16.00:	»Dčsiree*. M
Brarido, J. Sirhmonš,
Grattacielo. 16.00: «Zadnjikrat, ko sem videl Pariz*, E. Taylor, V. Johnson.
Alabarda, 16.00: «Princ študent*, A. Blyth, E. Purdom.
Ariston. 16.00: «Na krilih sanj«, P Mpnsel.
Armoma.	is.OO:	»Maharadžev a
jttnica«, V. Birgel, A, Haver.
Aurora. 16.00: »Desirče«, M. Bran-do. J.. Simmons.
. -  0 ,
KV
Iz opernega sveta:	p',,
čajanka; 18.00 M o28; * rU za violino in orkester ^
18.22 Rossini glasbena fantazija;
čarane police: Marij*
»Lažnivček Marko«: riški zbori; 19.00 Igr*JL%i fred Cortot; 19.15 tfra dež; 19.30 Priljubljene rjft'l f
uvc, ij.ju ri iijuud- harJ6 "
20.00 Šport; 20.05 Len* Rij tivi; 20.30 Koncert
kalnega terceta dMJJj Schvvartz:	Pesem “L A*
21.00 Po poti utopistfLedJJf uresničenja utopij«., .Lj Zt 21.30 Koncert TržašK«sjC»j linističnega orkestra! s|<rJ skj motivi; 22.00 književnosti in ume'j Jože Peterlin:	O	“
»Sejalcu«; 22.15 Dve munrkl rapsodiji.
» K n I' 1 11.00 Ivan Turgenjevu šel angel miru«. ra!?,' nO Simfonična glasba:	J
Donizetti: «Don PaM ra v 3 dej.
8tj
"foi
“i
•tu
tju
tov
S te: tkvj «10 | s
«k beti Se, 'tile v«{, k, N i« b
'tt
N
jtui
h»\
fcvl
*>ni
N
h
'M
litij
lih
S”
'h
•n
ta
ta
1»
'k
'o
«ki
»o
**i
H <> I* V. 9 ^
Slovenska poročil*
13.30. 14.30 19.30 1»	,
llrvatska poročila: vs |F 20.20	...	tfi
Italijanska poročil*’	tf
19.00 m 23.00	.	iJH	j
6.00 Jutranja ledar - vremenska poved časa; 7.05 Gla-jrj; ^,|I» jutro; 7.25 DrakC'
oz 14.10 Glasbena Narodne pesmi v
mem' t i»: 7.30 Za
'0;\ a
ZdravR^SvikarŠiCa
Od melodije do me-- „ii.-u
—.............
skar ja Deva, Francet« ,, >. r
ski oktet; 18.15 0<L.OSJK opere; 19.15 Šport- , 6> ( nični portret Gcort^pF1' 4] Li'
na; 20.40 Solisti in ^iR^: f. . 21.00,
gled; 21.10 Koncert P Marijana Lipovška je »ši 21.30 Iz naše Ih 1* , nosti; 22.00 ZabaVh« glasba.	.	A
«• i. «* » K * 1 jtj,I V
327.1 m. 202.1 "J’ 6$' a Poročila ob 5.00- ^.0» f 12.30. 13.00	17.00 111	«r:	(.fF
11.00 Radijski kP |l.*Lt<| Gospodinjski nasvet1’ » trio Jožeta Kampl£* . JJ. oktet Boruta Les.1* 6eit',, N hek opoldanski *,a -svej*'. I> 12.30 Kmetijski,
Majhen glasbeni Pesmi in plesi jug® ,te „s'A
- Ata«
rodov; n.jj	»t--«pj-	-
Sa.ite!; 15.15 Zabavi* _ Syi Utrinki iz literatu .* y» Maugham: Polkovn.|ji; j#ji n ■ 15.45 Dve raP*$jt». . >J( Leskovic:	r	ar®^uef
go Leskovic:	‘	gro^e*
Bloch:	Concerto	»vto<L
Skladbe slovenskih * »ito*
Mariborski kom.orn uait«'
11 i c a «Goban	„	rt)
U * f lil
«Fotogra(ski P0>aJrliP,*iSe 21.25 Film «Na b*r" ptf $ linah«: 21.50 K*d*rodot>®ft,!^ | 22.15 S festival« ? v> K'
ir Danot l/ah' Pff”
šSi.za rum	,Qf
linah«; 21.50 Kadar
Od vcerai do danes
ROJSTVA, SMRT! IN POKUKt
Dne 27. septembra t. 1. se ie v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 6.
POROČILI SO SE: elektrotehnik Roberto Manzin in gospodinja Rosa Zanon, tesar Romano Russo in gospodinja Dolores Fer-foglia, elektrotehnik Nereo Gua-dagnini in gospodinja Orlanda Volk, trgovec Antonio Laurini ln učiteljica Cinzia Angelini, električar Nicolo Sadomaco in gospodinja Ana Dekleva, zapisnikar Carlo Oblach in gospodinja Bruna Vernarecci.
UMRLI SO: 80-letn| Ezio Oli-vieri, 91-letna Antonija Tončič vd. Paladin, 36-letna Nives Bei-lazzi por. Quadrini, 72-letni Er-nesto Bellini, 50-letni Giovanni Antonaz, 85-letna Olga Teresa Carolina Millossovich. 73-letnl Francesco Leola, 77-1 etna Maria Sorrentino vd. Marsich.
VREME VČERAJ
Najv-išja temperatura 22,4, najnižja 16,3, ob 17. uri 21,2, zračni tlak 1012,8, veter 21 km na uro severozahodnik. vlaga 44 odst, nebo 7 desetin oblačno, morje valovito, temperatura morja 21.3.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alabarda (JI. Istria 7; Leileu-burg. Trg S. Giovanni 5; Prax-tnarer, Trg Unitš 4; Prendliii, Ul. Vecellio 24; Harabaglia v Barkovljah ln Nicoli v Skednju.
v Benetkah: Pfe' klasičnega teatra
Ul. Cicerone * *
Predstavništ*0,, tifl9'
Dobrno^_______
Preskrba
vadnih. 1L vjzii«°?j« tranzitu**1 51 a v za J«
La,o.Cava*V ,
nedeljo
Prodaja *°z .
za avtobusne a Toltnezzo - d, dnevni ?d"n,	0
Milano,
dnev
ob 21 .a .
■d*
Genova, P°n„
,ed..
petek’ob^go, <<>
Como - t'"obot» „1
d*5 i*
llltih	.
odhodi ob
8.30.
Belluno
dne«'1
ni
r
ob 6-30 .nevni
Treviso,
Vrba
četrtek m *°
državljanov naj ustroza novim zahtevam" di uihenegu upravljanja Udpraviti se morajo ostanki nepismenosti,
dnevnik
septembra 1AC8
nova šolska
Reforma v jugosl
fll,en iZahrnzbe
y°sPodarskega
Povečati „
^ število šot, hi naj bodo osemletke po obliki, a po vsebini naj otro-etično in praktično seznanjajo s potrebami stvarnega življenja
pon«' ul*!*1* ast&
;utt
V W*
tl>&
0*»
»no. < lori*
prt1* ’ 'I>i{o,iJOS.novnošol8ki sistem
um "'ih, ' "i VGČ v sklaHn
tJNi
#* c!0f
W
‘'Si ‘ ° je bilo> da do-
ni vež v skladu
ShD'1’ kl Postavljajo
" Ull« ' naPredek dežele
r,!Sm °se' P°vezane z i(4	splošnim razvo-
>>adi tega so pri?eli H Sjr)„an^ern vrste vpra-
f!S0 Vaj0^ih novo šolsko
f' Sni/ Področju obvezne-
■r Pretre.n!'* • bi po teme,j*-
v»eh lr» ob sodelova-®°» jttlel Zainteresiranih usta-
vPrašS-0?iti V veliavo-
,ri*j(T'{r-/^em Se P°sebei Ptžinl	^vezni	ljudski
Sok Korni
l*ka
'sija za refor-
'* Sk»’ :5a^e Zvezni zavod
!?’ Sor"f Prosvetn« vprašalnih a.,U^' Združenje pro-klavcev.
vw0Vat'*kihaVeiL i.zobrazbe ju-’ kot Se državljanov ni
f skl j i2recno poudar-f^Potrok1 z. novimi službo I, bil» iosU.1”1, V JoKoslaviji K.Ust*»ov i Ustanovliena vr-m dstaviio• n organizacij, ki
Sih nove oblike C^nja Upravlj«nja ter u-. lanj „ Proizvodnji. Dr-S nairP/avliajo v teh or-in . f inejše družbene #l Pr. m,/ oge- Tako je bilo 121 držav. 0v 352 okrajnih a v ljud-
|Str l95.} 'eta 26
■%ik an
'kih J* Oborov.
#,h .k,.onh okrajnih in mesi-
v bi'° 8164° dr'
,.finih	1780	evetih o-
I r°v	mestnih ljudskih
204 - /4.000 oseb, v 17 ^ Osek ,ib odborih 136 v_> 15707/ J'583 delavskih "h or*. . delavcev itd. V ibNodam loka'ne uprave
W sod'‘loval°
tv • Ce u milijona državlja-k * liurt.i • u Prištejemo .še jj/iplj , 'b odborov s po-», nrih, ,°miSijami pri teh ti ^Pih a *ud' odbore
C1'^"družbenih orga-
V' liri "O"« ali
Ugotovili, da so-tem ali onem j, lnU. v" a*i oblastvenem g03P0darskih ali v dr> °rganizacljah nad ki ie a vi j anov. To število >! kom, °Večalo z ustanovit-
lV '
V?!«"/ tak razv°] Pa je k’ S ohi°V,,p na raven iz-VlHu 0 Prenizka. Ta-kfctV na Pr'mer ob pri-. st|l.. aga štetia let« 1 oai
h. \ik atetja leta 1953
«X; . 4.880,000 nepis-
i.k^oini , izP0d 19. leta; z >;> ,lSka izobrazbo 5 mi-
1 ksi,trok!!>0’ * ni^° s'P1nR“ tikajo V ,Vno šolo 1,064.000,
0 3S3'000. a z u-1,0 dipl
lomo 79.000 o-
h ** o
't j'/**Ho>'en,'ene razlike med 'r'Jik aM* "nnio izobrazbe hd- fni ra*’ k' iih postavlja ,f'hj Up/0'*-’ Po-iebno na
h« °»oz0 a.vljanja. pa je C*«d	tudi	na	razli-
°^a v n/pnjo tehnižnega
N,\
Nnj't,lošne?rt"ZVodnji in rav-':*Vi 'kelav/ strokovnega «1», a dej-, ev- Od celotnega 'i .)ib je Pev v gospodar-t.k>n h“krog 63 odst., ki T c'ran' ''ticirani ali ti
i1* »?*. otrnu7,ng:' kakor tudi ?l^nega °VF,ga duševnega '■PlU. trebn razvo.ia narekujte /etn 2 ,Po obveznem o-t, ‘Ni dolhnju- Za to go-j|li!2lo8>, k. vzgojeslov-!'VU 'v otrot ie namrej za-‘!to,I>rPdeh f v gospodarit * z»k(,n,ni ta izpolnil 14.
Sič^CT. prepovedana. 'it 'n Jugoslovanskih
SACS krai*b *o že “Van. Jpne takšn
■tl
tudi
šole, osemletke.
Kek* Drin, J<? izkazalo. ni-in'^* za sodobne V jisi/ ‘eve- v bistvu kjih n‘d.,0 samo nekakšno S>ovni/druž'‘ev nekda-'.S9 1 ginin. št>1 z uišjimi Vis » >• a njihova
SfiHST »trs X^.Cdno'da se
.Uk
/‘rokov
opredeljuje vne šole.
,7	/"s	?lnenia.	da	bi
SShV>ku
'■'S*
boljše poznavanje epeciličnih krajevnih potreb.
Poudarja se razen tega, da za pravilen razvoj šolstva ne gre reševati sam0 vprašanja značaja šol, tnarveč je treba posvetiti potrebno pozornost tudi določenim materialnim pogojem, ki na področju prosvetne politike prav tako predstavljajo resno vpraša-J nje. Tu gre v prvi vrsti za j šolsko omrežje na sploh, kakor tudi za odgovarjajočo o-premo šol, brez katere bi te ne mogle opravljati svojih nalog.
Po razvojni stopnji njenega šolstva so predvojno Jugoslavijo prištevali v skupino z% ostalih dežel. V odnosu na celotno število prebivalstva je tu samo 27.3 Odstotka mladine do 25, leta starosti obiskovalo šolo (v Angliji 44.1 odst., v Franciji 45 9 odst.). Število šol je raslo zelo počasi. Tako je na primer v zadnjih 4 letih pred drugo evetovno vojno to število zraslo samo za 697 šol (od 8357 v letu 1938 na 9054 v letu 1941). Poleg tega je bilo veliko število otrok, ki šole sploh niso obiskovali. Leta 1938 je bilo takih otrok okrog 550.0X1. Ze tako slabo razvito šolsko omrežje bivše Jugoslavije je bilo med vojno še bolj oslabljeno. V tistem času je bilo uničenih ali poškodovanih 36 odst. osnovnih šol.
S tako slabo razvitim šolskim omrežjem se je leta 1945 pričelo z obveznim šolanjem otrok od 7. do 11. leta starosti. Število osnovnih šol se je v tem času dvignilo od 9054 i/ leta 1945 na 13.85 v letu 1953-54. Stremelo pa se je, da se čim večje število štiriletk spremeni v šes.t- in osemletke. Leta 1945 je bilo teh 470, do leta 1953 se je to število dvignilo na 4999. Skupno število šol, ki se v njih delno ali v polnosti izvaja osemletno šolanje, je letop znašalo 7060. Vendar to Se vedno ne zadošča naraščajočim potrebam. V manj razvitih republikah je .še vedno znatno število , takih 0-trok, ki se zaradi nezadostnega števila ali prevelike oddaljenosti šol niso mogli vpisati v prvi razred. V .Bosni je bilo v šolskem letu 1953-54 nad 50.000 takih otrok.
Dasi je bilo z zakonom predvideno obvezno osemletno šolanje, pa doslej zaradi gospodarskih težav, Jci jih je Jugoslavija morala premagovati, ni bilo na razpolago dovolj materialnih sredetev, da bi se to moglo izpolniti. Zaradi tega je v šolskem letu 1953-54 šc vedno obiskovalo štiri- in šestletke 1,392.808 u?encev, a osemletko in nižjo gimnazijo 288.858, oziroma 85-555 učencev.
Kot je razvidno iz navedenih podatkov, vlagajo v sosedni Jugoslaviji velike napore, da se, prvič, zagotovi možnost of-novnoštftekh izobrazbe vsem državliar}fW/ drugič, da se eam šolskf. ‘ to je učni in vzgojni sistem dvigne na tako raven, pri kateri bo otroku zagotovljeno ne samo neko potrebno splošno znanje, am-
pak tudi to, da bo to znanje prilagojeno otrokovim potrebam po »poznavanju in razumevanju resničnega življenja ter njegovih zahtev. Pomeni, da glede na vse večje družbene potrebe, ki se množe v skladu s splošnim razvojem, ne gre več za to, da se otrokom vceplja v glavo preveč suhoparne in same po s-ebi nekoristne knjižne učenosti, ampak da se jim to znanje sicer nudi, vendar v njim bolj dostopni, kakor tudi potrebam praktičnega življenja bolj primerni obliki.
Z vzorčnega velesejma v Novem Sadu
ARBimm	mo	mm mmcmn
Zakaj Peron ni mogel uspeli
V novi zgodovini Južne A-merike, zlasti Argentine, je
bil peronizem originalen poskus, da se reši ta kontinent iz vseh težkoč, ki so jih povzročili polkolonialni odnosi med državami Južne Amerike in velikimi silami. Ne glede na značilnosti, ki jih je imelo to gibanje, ko je bilo na vrhuncu svoje moči in ob svojem zlomu, je imel peronizem v svojem začetku Čisto drug značaj. Začetna faza peronizma se ni razlikovala od drugih vojaških gibanj v Južni Ameriki in njegov edini cilj je bil osvajanje in utrjevanje neomejene oblasti. V tej fazi, med letom 1943 in 1946, ji bil Peronov položaj zelo sličen Mussolinijevi in Hitlerjevi diktaturi ter je argentinski vodja hotel ustvariti «državo železne roke«, kot sta svojčas nameravala Mussolini in Hitler.
V čem je treba iskati vzrok, da je Peron začel zapuščati
ANGLEŠKA «BELA KNJIGA« O ZADEVI MCLEAN - BURGESS
Mc Leanova dejavnost seje začela že leta 1944 v Wasliingtonu
Angleška javnost <užaljena» zaradi tega, ker ji**bela knjiga» ne odgovori na vrsto vprašanj • Kaj bo povedal ministrski predsednik Eden 25. oktobra pred parlamentom?
V novejši zgodovini so prišle v modo «bele», #plave» in razne drugobarvne knjige, ki i-majo po navadi namen pojasniti določen večji dogodek in <0 hkrati nekako opravičilo za kak postopek ali vsaj sredstvo, s katerim se za isto stvar skuša zvrniti krivda na koga drugega. Te dni je izšla na Angleškem nova «bela» knjiga. V tej knjigi’ skuša angleška vlada «pojasniti» primer pobega dveh svojih visokih funkcionarjev iz zunanjega mlmstrntva, in sicer Burgessa in McLeana v Sovjetsko zvezo. Angleška vlada skuša s to knjigo pojasniti neprijetni dogodek, ki je zbudil na Angleškem precejšnje presenečenje
močno potem, ko je ruski begunec Vladimir Petrov objavil v angleškem dnevniku »The People« članek, ki se dotika tudi te zadeve. In namesto da bi nova «beia» knjiga javno mnenje pomirila, ga je še bolj razvnela. Angleški dnevnik »Times« je o tej knjigi objavil članek pod naslovom: »Prepozno in premalo«, V Članku se zatrjuje, da ni vra «bela knjiga« nič drugega kot priročnik tega, kar že vsakdo ve. »Manchester Guardian« pa postavlja vladi kar celo vrsto vprašanj v zvezi s to zadevo, na katera mora vlada nujno odgovoriti. Drugi angleški tisk pa smatra «belo knjigo« za »žalitev brihtnosti angleškega
ali celo razburjenje. To raz-1 ljudstva«.
fcurjenje je postalo posebno | Kaj pravi bela knjiga? Be-
la knjiga opravičuje vlado, ceš da do pobega obeh funkcionarjev v Sovjetsko zvezo na Angleškem ni bila v nava-
zvezah z Vzhodom bi naj prišla na dan že pred njunim pobegom in posebni strogo tajni in zaupni ministrski komi-
di praksa, ki se izvaja drugod! siji je bila poverjena naloga,
v svetu, in sicer da se o vsakem novem funkcionarju, preden se sprejme v službo in se mu poverijo važne naloge, preišče vsa njegova preteklost, morebitne njegove zveze, politična dejavnost in podobno. Za omenjena funkcionarja, ki sta odnesla v Sovjetsko zvezo marsikatero skrivnost angleške zunanje politike in diplomacije na s-ploh, se to še ni izvajalo in šele naknadno se je zvedelo, da sta bila moža »levičarsko usmerjena« že za časa njunih študijev. Sled o nekaterih njunih zvezah in predvsem McLeanovih
Burgess in McLean, angleška visoka funkcionarja, ki sta pred leti zbežala v Sovjetsko
zvezo
naj preišče njuno delovanje. Toda ni znano, kako je njima vse to prišlo na uho, in tedaj ko bi državne oblasti morale podvzeti proti njima potrebne ukrepe, sta moža bila že čez mejo. Tudi kar se tiče pobega McLeanove žene in družine skozi Švico na Češko in dalje v Sovjetsko zvezo, so o-pravičila «bele knjige« precej šibka. Bela knjiga zatrjuje, da je McLeanova žena prosila za odhod v Švico zato, da bi tam dala v poseben zavod svoja dva otroka, česar ji angleške oblasti prav gotovo niso mogle preprečiti in zgodilo re je, da je gospa McLean iz Švice odšla v Sovjetsko zvezo.
Samo ob sebi se razume, da vsa navedena opravičila zares ne prepričajo. Tudi trditev o novih ukrepih pri sprejemanju novih funkcionarjev ni kaj preveč tolažilna, saj gre tu za ukrep, ki z zadevo Burgess-McLean že nima več nikake zveze in bi ga lahko primerjali s starim pregovorom o «zapiranju vrat, ko je krava že zbežala«.
Kaj pa sedaj? 25. oktobra se bo yestal angleški parlament na jesensko zasedanje. Tako laburisti kot konservativci bodo zahtevali malo bolj natanč-j no pojasnilo, kot jim ga nudi «bela knjiga«. Eden bo moral »povedati vse«. Odgovarjati bo moral na vprašanja, na katera v »beli knjigi« ne najdejo odgovora. Kaj bo odgovoril in sploh, kako se bo angleška vlada glede tega vedla, ni znano. Ve se edino to, da bo
1. mednarodna razstava grafike v Ljubljani
»- •*», -j« a osemleine-% Sea a ‘ . otl'ol<u več X,Sičlt| n-la' ne pa v jSNga ' preve« tako i-ie P pga znanja. vSta otr0]5nUVel!avilo stali-N» b' Potre"! d° 15- leta
S bh n° str i 0 daiati pr-
. tr°kovnn i»„i--------
V biia r /•' taka specia-Vvse* skpc?'o- -
'■ ker ke
jd°.,te dobe niti
“V1? ker ;'°Vn° izobraz-skpdljiva njiho-emu razvoju.
d°ločno ugoto-• t>0 e otrok Jn^njib sdogo trajnih
“	..	SC	nH	rro-
raz-odgovorni • da mora no-
Ili da
%
pos,redo-
iSv^Pda^^kem ne sme irS	,na	določeni
„>,>a otro/8no znanje ■ k' „ V1Kjs/ °m Podajati
- dolPlf0spega pridobi ‘ »O 11	Praktično
It, k,r°ten *ole bi m„ra|
h[S° JuRoslavi-
ic ‘	°1	Rim	«al..
obliki, tako
v*'
N;
H !?lo«emh 2a obravna-
» Predmetov, ono za
d/aprekp Smel<) Pred-*ni- °loče, Za ">~—
aPJe i. "■'»n 3* Potreb
Od 3. julija da 25. septembra t. I. je bila v zelo okusno opremljenih prostorih Moderne galerije v Ljubljani I. mednarodna grafična razstava. Krivično bi bilo, če ne bi s to izredno umetniiko prireditvijo seznanili tudi naše javnosti. Pomen te razstave je zelo dobro označil znani Zoran Kržišnik (predsednik odbora) v predgovoru okusno u-rejenega kataloga:	»Odbor,
ki je organiziral to mednarodno razstavo grafike, je i-mel preprost namen; nuditi občinstvu širok in izbran ptegled sodobnega snovanja v območju te likovne zvrsti, ki je po svojih sredstvih ta-Jco raznolika in ki je zaradi svojih bogatih izraznih možnosti sposobna obseči tako raznovrstno vsebino, kakor nobena druga veja likovne umetnosti. Pri izvajanju svojega namena se organizatorji niso hoteli omejevati na nobeno šolo in na nobeno smer, marveč so od vsega začetka upoštevali čim več okusov in tendenc, ki se javljajo v sodobni grafični produkciji. Vabilu k udeležbi se je rade volje odzvalo pometnbno število vidnih u-metnikov zahodnega sveta, zaradi svojstvenega političnega položaja naše države pa se je pokazala tudi možnost, da se razstave udeleže tudi grafični umetniki vzhodnoevropskih ljudskih demokracij. Končna podoba razstave je tedaj naslednja; zastopani so vsi kontinenti, na katerih se grafična umetnost goji; razstavljajo umetniki blizu 22 držav, med njimi znatno število grafikov «E1-cole de Pariš«, ki sama predstavlja nemajhno umetniško internacionalo; število sodelujočih grafikov se približuje številki 150 in števi-
lo razstavljenih listov znaša okrog sedem sto,«
Težko je in tudi ni enotnega merila, s katerim bi bili lahko presojali razstavljena dela. Zato je bila razstava zajemljiv kaleidoskop vseh živih umetnostnih smeri po formalni, in najraz-novrstnejših duhovnih izpovedi po vsebinski strani, Tu so se srečali akademski realizem, ekspresionizem vseh odtenkov do naprednega ali abstraktnega sveta. Najbolj pestro skupino je tvorila »pariška šolan (Ecole de Pariš), ki nam je prikazala u-metnostn i svet v malem, saj se tu najdejo skoncentrirano vsi' umetnostni tokovi. Videli smo lahko tri Pi ecassojeve litografije in Legerjeve barvne litografije. Ob l-egerja bi lahko postavili Andreja Lhota. ki je spadal med pobudnike Cilindričnega 'kubizma. Od Italijanov smo srečali Čampi-glija in Sevetinija. Ernst Max se nam je; pokazal kot surrealist z abstraktnimi potezami. Umirjeno rafinirani so bili listi Johnngja Fried-landerja (nagrajen). Zanimive so bile grafike kiparja Zadkina. Doživet je bil tudi Indijec Kaika Motia z izrazitimi barvnimi grafikami (zajete iz indijske oblikovne zakladnice), ki je prežet z modernimi oblikami. Med številnimi abstru-histi je vodil klasični mojster Hans Hartung, ki je o-stal zvest absolutni elemen-tarnosti. Medij abstraktne grafike smo lahko videli v delih mojstrov Beto l.ardr-ra, Mauricea Esteve Gerar-da Schneiderja, Gustava Singerja in Leona Gischia. Naj končno omenimo še naša dva Slovenca Mušiča in Pilona.
Angleži so se predstavili s figuralno skupino klasikov:	Hughes-Stanton, Blair
Routlands, Martin Frank in realistom Cl. Webbom. Tem se	pridružujejo	Laura
Knight in stvarnejši listi Nore Lavrin. Kot virtuoz se nam	je prikazal	Anthong
Gross (nagrajen). S kiparsko inspiriranimi grafikami je bil zastopan znani kipar Henri) Moore. Nizozemsko grafiko smo lahko analizirali tako, da pri njih še vedno odloča risarska preciznost. ki korenini o nizozemskem	17. stoletju.	Tu smo
srečali Dirka van Gelderja ali pa M. C. Escherja in pri-mitivista Henrgja Disberga. Belgijci so se tudi dobro izkazali, zlasti z Jean Jacques de Graveom (nagrajen) in pa z ekspresivnim Frans Ma-sercelom; zanimivi so listi še Heerbrandt Hemptime in Edgarja Tptgata. Danci so se predstavili z grutesknimi grafikami J orna Asperja. Finci so bili zelo enotni in učinkoviti. Zlasti nas je razveselil dognani kolorit Voit-ta Vikainena (nagrajen). Pri nemških umetnikih se je o-pazilo, da si iščejo lasten grafični izraz. Vangoghov-sko ubran je bil Otto Pan-koh. Posrečen je bil tudi Carl Heinz Kliemann. Avstrijska grafika ni bila šte-vilneje zastopana in zato naj omenim tu izraznega VV ernerja Berga in ekspresionista Rudolfa Ezpszkoivi-tza. Švicarje povezuje zelo resno umetnostno iskanie, to smo opazili pri surreali-stu Brignomju ali pa pri pnmitivistu Emilu Zbinde-nu. Fritz Pauli (nagrajen) nas je pretresel z zajeto človeško tragiko slikovite ekspresije, medtem ko je bil Max Hunziker tehnično iz-
redno originalen. Dobro zastopana je bila jugoslovanska grafika. Božidar Jakac nas je presenetil z vrsto novih barvnih lesorezov, Miha Malej se je ponovno vrnil k primitivnim formam glinastih figur in lectastih možicev, Riko Debenjak nenehno bogati svoj vsebinski in oblikovni svet, Mihelič (nagrajen) se nam je zopet predstavil s svojimi suoje-vrstnimi grafikami. Tone Kralj je ostal zvest svoji stvarnosti dela. Med Slovenci so še Pregelj, Sedej in Pogačnik, Med drugimi Jugoslovani naj omenimo Boška Karanoviča, Alberta Ki-nerta, Josipa Resteka, Zlatka Pričo in Vilka Selan-Gliho. Italijanska grafika ni bila številno zastopana in zato sta tu stopila v ospredje naša dva tržaška Slovenca Avgust Černigoj in Lojze Spacal (nagrajen). Od 0-stalih je bil Pietro Sanchi-ni, ekspresiven figuralist, Giuseppe Santoniaso, abstra-hist, Giuseppe Vivurini pa je nihal med. romantiko in nadstvarnostjo. Linorezi turških grafikov nJikmen Ok-tay, German Ali, Kucuk Bagram) žive le v s»etu cruo-bete geometrične abstrakcije.
Posebno skupino so tvorile vzhodnoevropske države, ki jih lahko označimo s tem, da pri njih prevladuje stilni konservativizem in ilustrativni značaj. Omembe izreden je bil klasični mojster 1ifške grafike Max Sva-binskg. Med Poljaki je presegel povprečje slikoviti Andrzej K udzmski (nagrajen). Med Madžari smo videli spretnega ilustratorja Andrasa Czanadpja in virtuoza Adama lVuertza. Pri Bolgarih je bil najoriginal-
nejši na stare cerkvene grafike oprti VassiI Zakhariev. Ilustrativni značaj se je kazal pri Rusih z ilustracijami Favorskega ter Jevgeni-ja Kibrika kot ilustratorja literarnih tekstov.
Ameriški kontinent so zastopali umetniki iz ZDA in Kanade Razumljivo je, da Američani niso imeli enotnega obraza. Tehnično virtuozne so bile jedkanice prvo nagrajenega Armina Landecka. Pretresli so nas ogromni lesorezi Leonarda Bas/cina s svojo kričečo obsodbo atomske dobe. Zanimivi so bil motivi Otrok Leona Pierce; ilustrativni značaj je pokazal Ward Lynd. Kanadčani so bili zastopani z Alb. Demouche-lom in Jack Nicholsom, ki je prežet s klasično formo in psihološko ekspresijo. Zelo privlačni So bili Japonci Komai Tetsuro, Munakata Shiko in Sekino Junichiro. Vsi trije so zelo razgibani in prepletajo svojo nacionalno govorico■ s potezami zahodnega kubizma. Južnoafriška grafika je bila zastopana z FJeanor Esmonde-Whi-te in Rupertom Shephardom, ki sta nam prinesla domačo motiviko.
Kot zaključek tega obsežnega pregleda zelo dobro uspele l. med n, grafične razstave v Ljubljani naj o-menimo, da je pomenila za nas ta velika kulturna manifestacija prelomnico v likovnem življenju. Z njo smo stopili še odločneje in v širšem obsegu v mednarodno likovno življenje, v to plemenito tekmo najboljših moči in v široko izmenjavanje misli in medsebojnega obogatevanja na najvišji ravni.
AVGUST ČERNIGOJ
vlada pristala na ustanovitev posebne komisije, kateri bo poverjena naloga, naj ugotovi, kdo je odgovoren za to, da se delovanje vohunov Burgessa in McLeana ni pravočasno odkrilo. Poleg tega se postavlja tudi vprašanje ugotovitve odgovornosti za primer atomskih strokovnjakov Fuchsa in Pontecorva, ki sta tudi v Sovjetski zvezi in eta odnesla seboj podatke, ki prav gotovo koristijo sovjetski atomski znanosti in hkrati razgaljajo vse, kar se na tem področju dela na Angleškem.
O tem bo razpravljal angleški parlament šele 25. oktobra.
Angleško ljudstvo pa že danes zahteva odgovor na vrsto vprašanj, kot na primer; Kdaj se je vohunrka dejavnost funkcionarjev Burgessa in ^c-I.eana začela? »Bela knjiga« zatajuje, da je januarja 1949 angleška služba Intelligence Service zvedela, da so «že pred nekaj leti« v Moskvi bili poučeni o nekaterih infon macijah iz angleškega zunanjega ministrstva. Ali to po meni, da je McLean začel s svojo vohunsko dejavnostjo za račun Sovjetske zveze že lpta 1944. ko je bil poslan v Wa-shington kot svetnik angleškega poslaništva? Drugo vprašanje, na katero bo tudi težko odgovoriti, je vprašanje, kdo je tista oseba iz »skrajno zaupne komisije«, kateri je bila poverjena naloga, naj nadzira dejavnost McLeana in ki mu je vse to zaupala ter ga pravočasno opozorila na nevarnost, ki mu preti? Tretje vprašanje je, kaj sta moža odnesla e seboj? Kakšne podatke sta glede na niune funkcije lahko zbrala? In kot zadnje je tudi vprašanje »naivnosti« angleške protivohunske službe in tudi policije same.
Ce je namreč že obstajal sum o McLeanovi povezavi s Sovjetsko zvezo ali s tujino na sploh, kako je mogoče, da ga angleška protivohunska služba in celo policija nista bolj nadzirali in mu je bilo tako rekoč omogočeno pobegniti v Sovjetsko zvezo?
Kot vidimo, je tu vrsta vprašanj, na katera ne bo ta-! državno ko lahko odgovoriti, posebno šc, ker zadevajo državljanski ponos, ki Je za vsakega Angleža značilen. «Bela knjiga«, kot vidimo, na ta vprašanja ni odgovorila in na odgovor bomo morali počakati do prvih dni zasedanja angleškega parlamenta v oktobru, v kolikor seveda bod0 tudi tedaj angleški odgovorni krogi vedeli in tudi bili pripravljeni odgovoriti kaj več na vprašanja, ki jim jih postavlja angleška javnost.
ta politiko leta 1946. ko jeinimi težnjami so držali Ar-postai predsednik Argentine | gentino v stalni nemoči, p Ciin se začel naslanjati na de-1 leg tega pa so izzvali notra-lavske sindikate? Predvsem so | nja nasprotja, ki so končno njegove prvotne simpatije do; povzročila padec Peronovega fašističnih receptov ustrezale! režima.
militarističnim težnjam, ki so | Kljub vsem poizkusom pe-močno ukoreninjene v Južni | ronisti niso uspeli, da bi bi-Ameriki. Poleg tega. bi bilo 1 stveno spremenili svojo zu-zgrešeno podcenjevati dejstvo. J nanjo politiko. Poskušali so da so bile Peronove simpatije I ustvariti gospodarsko južnoameriško zvezo, h kateri so pa pristopile samo štiri države. Pri tem poizkusu so naleteli na velike težkoče, ki jim jih je stavil angleški, ameriški in nemški kapital.
Na notranjem področju, je peronizem šele začel reševati socialna vprašanja in sploh vprašanje vzpostavljanja socialnih pravic in to ne na podlagi korenitih sprememb, temveč s pomočjo postopnih reform. Peronizem je dal izkoriščanim razredom najnujnejše politične pravice, ni jim pa nudil gospodarske enakopravnosti, niti možnosti, da sodelujejo pri reševanju vpra-
do Italije in Nemčije izraz odpora proti angleškemu in ameriškemu vplivu, v katerem vidijo vsi narodi Južne Amerike glavno oviro za njihov nadaljnji razvoj. Kljub temu, da je peronov režim dal zatočišče mnogim fašistom, ki so pobegnili 17. Italije in iz Nemčije, je opustil v prvih povojnih letih nevarno politiko izolacije ter se približal Združenim narodom.
Zelo tipično je za peronizem da je Peronovo giban;e doseglo višek, v poznejši fazi razvoja, to je med 1947 in 1951 letom. Ko se je državna oblast utrdila, je postala osnova vse politične, gospodarske in socialne dejavnosti v deželi. Ustvarjen je bil tako tipičen državni kapitalizem, z močno udeležbo države ne samo v gospodarstvu, temveč tudi na drugih družbenih področjih. Vlada se je odločno borila proti vplivu tujega kapitala. poleg tega je nacionalizirala železnice, ki so pripadale angleškim družbam, pošto in drugo.
Najzanimivejša značilnost tega razvoja je bilo Peronovo sodelovanje s sindikalnimi organizacijami. Peron je reorganiziral sindikate že ko je bil minister za delo. On je spoznal, da si mora pridobiti oporo pri sindikatih, pri delavcih, pri nižjih slojih mestnega prebivalstva in pri malih kmetih, da bi lahko ustvaril svoje najvišje cilje. Pri tem je tudi spoznal, da jim mora nuditi boljše življenjske pogoje, večje plače, zdravstveno zaščito in da jih mora braniti proti samovolji delodajalcev. To politiko si je postavil za svoj program in je tako uspel, da je pridobil vse sindikate, ki danes štejejo nič manj kot 6 milijonov članov.
Peronizem ni bil zamišljen od začetka kot politično gibanje. Peron je pa vsekakor želel vzpostaviti v državi ravnotežje družbenih sil, zato je bilo tudi nujno, da postane vnrav politično gibanje. Voditelji peronistične stranke so se tedaj trudili, da bi dali gibanju neko ideološko barvo in neka moralno-idejna načela. Ustvarjena je bila tako imenovana doktrina peronizma, ki je vsebovala razna načela tujih gospodarskih in političnih programov. Ta doktrina vsebuje precej retorike in demagogije in zesleduje mnoge idealne cilje, od gospodarske neodvisnosti do politične suverenosti države.
Kljub temu pa ni imel pe-ronizem niti pogojev niti mo-j či, da bi ustvaril popolno go- j spodarsko neodvisnost Argen-| tine. Peron je izvedel plani-J ranje v notranjem gospodar-1 stvu, v prosveti in drugih družbenih službah, v bistvu pa je ohranil državno-kapitali-stično ureditev in ojačil državno kontrolo na vse panoge življenja. Pod takimi pogoji, so proizvodne moči v državi rasle, a samo dokler je obstajala gospodarska konjunktura, to je med vojno in v prvih letih po vojni. Cim se je gospodarski položaj v svetu normaliziral, se je pojavila v argentinskem gospodarstvu globoka kriza zaradi pomanjkanja kapitala, Ker se Peron ni hotel resno lotiti vprašanja gospodarskega razvoja zaostale države, se je moral nujno zateči h kompromisom s privatnim kapitalom. Značilno je to, da peronistič-na doktrina postavlja za enega svojih glavnih ciljev vzpostavitev ravnotežja med delavskimi močmi in privatnim kapitalom. Peronisti so bili prepričani, da bodo lahko ob-
VELIK1 DOL
ODKRITJE
SPOMENIKA
PADLIM
BORCEM
Zelo redko se sliši glas iz te. vasi ob meji, čeprav so se tu godile reči, ki so imele v NOB velik pomen. Tu je bila komanda, ko se je formirala Kosovelova brigada Mobiliziranci iz poznejšega STO, zlasti pa iz Trsta, so prišli na Veliki dol, da so se vključili kot borci v partizanske e-dinice. Na Velikem dolu je bil prvi spopad z nemško motorizirano divizijo in na nesrečo v času, ko se Je brigada šele formirala. Nemci so imeli dva mrtva. Skratka; skoro ni bilo vasi na spodnjem in srednjem Primorskem, ki mu vas Veliki dol ne bi bila znana. Iz vasi Veliki dol, z vasicama Tublje in Kre-golišče, s skupnim številom prebivalstva približno 400. je bilo v partizanih 112 o-seb; v borbi in internaciji je podleglo 37 'oseb, to je skoro 10 odst. celotnega prebivalstva.
Mislim, da si vsak preživeli borec želi se enkrat videti znane mu ljudi, ki so’ vse žrtvovali za našo borbo, ki so šli peš celo v Furlanijo po živež v skrbi za nase borce. Ia ta priložnost se mu nudi v nedeljo, to je 2. oktobra, ko bo odkritje spominske plošče 37 padlim borcem in internirancem.
Priložnost tudi, da se pokloni tem herojem, ki so dali vse, kar jim Je bilo najdrazje, to je svoje živ-Ijene zato, da smo mi svobodni. Zelo redki so kraji, ki bi za dosego zmage dali toliko dragocene krvi. Spomenik Js preprost, kot so bili tudi borci preprosti. Nič umetniškega ni na njem, a postavljen je iz ljubezni in s spoštovanjem vaščanov do svojih bivših sovaščanov, očetov, sinov in hčera, v spomin in kažipot ljubezni do svoje grude.
V primeru slabega vremena bo proslava prihodnjo nedeljo, to Je 9. oktobra.
Na svidenje 2. oktobral
Fabjan Alojz Veliki dol 42, p. Dutovlje
držali to ravnotežje s tem,
da bodo imeli vodstvo nad šanj, ki se tičpjo gospodar-sindikati in da bodo obenem skega raz.voja države, social-kontrolirali privatni kapital, nih razlik, razdelitve narod-Jasno pa je, da je ostal pri- nega dohodka in upravljanja vatni kapital, pa čeprav pod j proizvodnje. Peronizem ni 1-kontrolo, sovražno, mel torej moči, da bi menjal razpoložen do Peronovega re- ’ ‘ žima in da je samo čakal,
kdaj mu bo uspelo vreči Perona.
Največja zabloda, v katero so zašli peronisti, je pa bila verjetno njihovo vztrajanje, da ustvarijo svoj program o «tretji poziciji«, ne da bi upoštevali dejstva, da v argentinski družbi ni dovolj elementov za kapitalistično gibanje in da ni, na drugi strani, dovolj moči, ki bi omogočile državi samostojen razvoj. Kompromisi med kapitalističnim upravljanjem in napred-
socialno strukturo dežele, ker ni znal prekoračiti meja nacionalističnih in državnpkapi-talističnih koncepcij.
Kljub vsem pomanjkljivostim je pa peronizem užival simpatije med argentinskim narodom in to ne toliko zaradi teoretskih postavk svojega programa^ kolikor zaradi njegovih teženj, da doseže gospodarsko in politično neodvisnost dežele.
Vprav v tej luči bo treba gledati na nov režim, ki je bil te dni vzpostavljen v Argentini.
Avgust Ceruigoj
Obrežje (gravura-lesorez), ki je bilo razstavljeno na L mednarodni razstavi grafike v Ljubljani
PRIMORSKI DNEVNIK
W. sep
i
■h
i\:i
!l I!..
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
I Mij
mmrnm
, , ! ' ”'
PRED VOLITVAMI NOTRANJE KOMISIJE V SAFOG
Kazbijaško stališče CISL in DIL
močno škoduje delavskim interesom
Razcepljenost delavcev opogumlja delodajalce, ki krepijo svojo protidelavsko ofenzivo
Po odstopu večine članov notranje komisije SAFOG, pripadnikov CISL in U1L, So delavci izbrali delegacijo, ki je z ravnateljstvom podpisala sporazum o proizvodni nagradi, katero je ravnateljstvo tudi izplačalo. CGIL pa je v skladu z medzveznim sporazumom od leta 1953 razpisala volitve, ki bodo 3. in 4. oktobra.
CISL in UIL se pozivu Delavske zbornice nista odzvali. Delavci vidijo v tem odklonilnem stališču kakor tudi v odstopu članov notranje komisije veliko škodo, ki jo organizaciji namerno povzročata delavcem. V tovarni je zaposlenih okoli 800 delavcev, ki se morajo z ravnateljstvom stalno boriti za priznanje svojih sindikalnih in demokratičnih pravic. Ce imajo svojo notranjo komisijo, ki je njihovo predstavništvo ne glede na sindikalne struje, je borba veliko lažja kot brez tega predstavništva.
To se je pokazalo zlasti po uničenju notranje komisije zaradi odstopa večine članov. Ravnateljstvo je namreč po tem dogodku okrepilo svojo ofenzivo. Najprej je odvzelo točilnico vina in drugih pijač, ki jo je upravljala notranja komisija, in jo dalo v upravo krožku C RAL iz Stražic. Točilnica je komisiji prinašala precejšnji dobiček, s katerim je lahko krila stroške svojega delovanja. Poleg tega je notranja komisija s točilnico prislužila letno okoli 100.000 lir, katere je za božič razdelila delavcem v obliki paketov.
Delavcem je notranja komisija dajala tudi razne nasvete in jim pisala prošnje; z odstopom nekaterih članov notranje komisije so delavci prikrajšani za te usluge.
Zadnje dni je ravnateljstvo marsikaterega vojnega invalida in invafida dela kaznovalo z globo, ker ni hotel sprejeti napornega od 10 do 12 ur trajajočega nadurnega dela. Ravnateljstvo ne zahteva od njih, da bi opravljali nadurno delo dva ali tri dni, ampak kar po dva ali tri mesece. To ni le nečloveško ampak je tudi v odločnem nasprotju s členom 12 pogodbe kovinarjev, po katerem cuma nadurno delo samo izreden značaj«, kar pomeni, da se lahko uvaja samo v primeru velikih naročil, ki jih mora tovarna izpolniti v nekaj dneh. Ce pa se nadurno delo izvaja po več mesecev, postane tak način dela normalen delovni čas, katerega kovinarska pogodba prepoveduje. Ce bi obstajala notranja komisija, se te krivice delavcem prav gotovo ne bi dogajale.
In končno je še sporazum med delegacijo delavcev in ravnateljstvom, ki predvideva nove predloge notranje komisije glede proizvodne nagrade, ki jih bo dala notranja komisija do 31.12.1955. Vendar pa do novih predlogov ne bo prišlo, če ne bo notranje komisije.
Vsi ti primeri, ki kažejo pospešeno ofenzivo ravnateljstva proti delavcem, so zgovoren dokaz odgovornosti sindikalnih organizacij CISL in UIL, ki sta spravili v krizo notranjo komisijo z odstopom zastopnikov. CISL in UIL bi se morali zavedati, da je interes delavcev nad interesi te ali one sindikalne organizacije.
Včeraj so bila pred SAFOG tri zborovanja B'IOM-CGIL, na katerih so govorniki prikazali delavcem vprašanje
notranjih volitev ter doklade za menzo, katere ravnateljstvo noče vključiti v plačo samo zato, da delavce gmotno oškoduje. Ce bi namreč bila doklada vključena v plačo, bi delavci prejemali doklado tudi za praznike, dopust in za 200 ur, ki jim jih izplačajo za božič.
Zimski urnik trgovin
Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča, da bo na podlagi prefektovega odloka štev. 15840 z dne 8. oktobra l‘J51 dne 1. oktobra stopil v veljavo naslednji zimski urnik trgovin: pekarne; od 6.30 do 12 30 in od 16. do 18. ure;
mlekarne: od 7. do 12.30 in od 16. do 18.30;
trgovine jestvin; od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure;
drogerije; od 8.30 do 12 30 in od 15. do 19. ure;
trgovine s sadjem in zelenjavo: od 8. do 12.30 in od 15. do 19. ure;
cvetličarne; od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure;
vse ostale trgovine: od 8.30 do 12 30 in od 15. do 19. ure;
slaščičarne brez obrtnice javne varnosti, kakor tudi tiste, ki so v sklopu pekarn ali prodajalnic kruha; od 7.30 do 21.30.
Mesnice; ponedeljek: od 7.30 do 12.30; torek, sreda, četrtek in petek;, od 6.30 do 13; sobota in dan pred prazniki: od 6.3o do 13. in od 16. do 20. ure; nedelja:	ves dan
zaprto.
Zveza trgovcev obvešča nadalje, da bodo med šolskim letom ob dneh pouka knjigarne in papirnice s šolskimi potrebščinami, lahko odprte pol ure pred določenim urnikom, in sicer ob 8. uri.
Urnik trgov bo uredila občina.
Vozni red avtobusov v obmejnem posu
Dnevno bodo vozili 4 avtobusi
1. Gorica - Nova Gorica-Sol-kan; odhod iz Gorice ob delavnikih ob 6.30 in 18.30, ob praznikih ob 16 in 19; povratek iz Solkana ob delavnikih ob 17 in 19.45; ob praznikih ob 17.35 in 22. uri.
2. Gorica-Sempeter-Vrtojba: odhod iz Gorice ob delavnikih ob 8 in 11; povratek ob 8.30 in 11.30 iz Vrtojbe.
3. Gorica-Dobrovo-Medana : odhod ob delavnikih iz Gorice ob 6, 12.30 in 17.30, povratek iz Medane ob 7, 13.30 in 18.30.
4. Trbiž-Bovec-Tolmin-Gori. ca: odhod iz Trbiža ob 6. uri, povratek iz Gorice ob 17. uri.
Vozni red na liniji Gorica-O-patje selo-Komen še ni določen, kajti avtobusi ne bodo vozili, dokler ne bodo popravljene ceste, ki so doslej zaradi državne meje ostale zaprte.
Vsi odhodi izpred avtobusne postaje podjetja Ribi v Ul. IX. avgusta.
Sprejemajo se samo potniki, ki imajo propustnico.
Pričetek novega šolskega leta
Po ministrski odredbi se prične novo šolsko leto 1955-56 za višjo srednjo in za strokovno šolo v ponedeljek 3. oktobra. Dijaki teh dveh sol naj bodo točno ob 8.30 Vsak v svoji šoli, kjer jim bodo profesorji dali nekaj navodil za novo šolsko življenje, nakar jih popeljejo v cerkev k šolski masi.
Za gimnazijo-licej in za učiteljišče pa se novo šolsko leto prične v ponedeljek 10. oktobra; tudi dijaki teh dveh šol naj bodo ta dan ob 8.30 v šoli.
Vpisovanje v otroške vrtce
V dneh 29. in 30. t. m. od 8. do 12. in od 14. do 17. ure bo na sedežih otroških vrtcev GNAIR vpisovanje otrok za prihodnje šolsko leto. Vpisovanje bo tudi v otroških vrtcih v Standrežu in Podgori. V poštev pridejo otroci rojeni v letih 1950 in 1951 in do 30. septembra 1952, Pri vpisu novih otrok je treba predložiti tudi rojstni list in spričevalo o cepljenju proti kozam in davici.
Nezgoda otroka med igranjem
3-letni Aleco Fagiani iz Ul. Capella štev. 52 je včeraj o-krog 16.30 nesrečno padel med igro, Ker si je pri padcu poškodoval levo roko, ga je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ugotovili, da si je zvil roko. Pridržali so ga v bolnišnici.
Izkupila jo je med prepirom
Na sedež Zelenega križa je včeraj opoldne prišla 43-letnn Irma Leban iz Gorice, da bi ji tamkaj obvezali rano na čelu. Vse kaže, da se je Leba-nova malo prej prerekala z neko drugo ž nsko, pri čemer j^ prišlo med njima tudi do spopada. Hujše posledice je odnesla ravno Lebano-nova, ki jo je zaradi precej hude rane rešilni avto odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji nudili zdravniško pomoč.
Aretac jo klateža
V ponedeljek popoldne je policijska patrulja aretirala 50-letnega Umberta Da Din Pagnetto iz Milana, katerega je zasačila v neki goriški ulici brez dokumentov in sredstev za vzdrževanje.
Nadležen vinski bratec
37-letni Giovanni Baudracco iz Svetogorske ulice štev. 51 se je v ponedeljek popoldne mudil v gostilni «Alla luna» v Ul. Oberdan, kjer se ga je pošteno nalezel. Namesto da bi mirno odšel domov, je začel v lokalu kričati in nadlegovati ljudi, kar je privedlo do njegove aretagije. Okrog 15.15 je v gostilno prišla patrulja policije ter ga aretirala.
ihtite in cllajla
Pii mol.) ki dmimikl
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Car-ducci 12 - tel. 22-68.
KINO
CORSO. 16.30: «Zdravnik norcev«, Totd in F. Marži, v barvah.
VERDI. 16 30: «36 ur skrivnosti«, D. Duryea.
CENTRALE. 17.00: »Pustolovka iz Tangerja«, B. Hope in H. Lamerr.
VITTORIA. 17.00: «Uničite tolpo«.
MODERNO. 17.00: «Tvoja usta žgo«, R. Widmark in M. Monroe.
=ss=sasg5
PO MEDCONSKEM ŠAHOVSKEM TURNIRJU V GOETEBORGU
MITRI ZOPET PREMAGAL nenevarnega nasprotnika
Tudi Veccbiato iz Vidina je zmagal po točkah
RIM. 27. — Danes zvečer je bila v kinematografu Flami-nio boksarska prireditev, na kateri so nastopili sami italijanski boksarji razen Alcan-tare iz Dakarja, ki je bil nasprotnik Mitrija. Dvoboj med tema nasprotnikoma ni bil na posebni višini. Čeprav je bil Alcantara slab, pa ga Mitri le ni mogel spraviti na tla. Vec-chiato iz Vidma je premagal Rosellinija iz Livorna.
TENIS
Pietfanqe!i, Gardmi, Sirola Merlo v pol[malu
in
RIM, 27. — Današnji rezultati na tekmovanju za italijansko teniško prvenstvo: moški posamezno — četrtfinale: Pie-trangeli - Maggi 6:3, 6:1, 4:6, 6:2, Gardini - Jacobini 6:3, 6:1, 6:0, Sirola - Bonetti 6:1,
6:4, 8:6, Merlo - Fachini 1:6, 8:6, 7:5, 4:6, 6:3.
Zenske posamezno — četrtfinale: Bellani - Ramorino 6:1, 6:1, Lazzarino - Frigerio 6:2, 7:5, Pericoli - Bozano 6:1, 6:1, Migliori - Vignali 6:2, 6:0.
Na 26. prvenstvu južnoza-padnega Pacifika je zmagal Tony Trabert, ki je v finalu premagal Herberta Flama s 6:1, 6:4, 6:2. Ostali finali so se končali tako: ženske posamezno: Fleitz - Breit 6:1, 6:4; moški v dvoje: Hoad in Hart-wig (Avstral.) - Trabert in Seixas 3:6, 6:3, 3:6, 6:4, 6:3; mešani pari: Fleitz in Trabert - Hard (ZDA) in Rosewail (Avstral.) 6:1, 9:7.
Marianna Werner je dosegla v Grevenu z rezultatom 48,36 nov nemški rekord v metu diska.
Samomor na.obro!^
Ali je šport tudi tak, da spravlja
Vsak neroden članek se lahko prične s slovitim stavkom: «že stari Grki so rekli...« Torej naj bo še meni dovoljeno tako začeti!
»Vdaj se telesnim vajam, toda ne tistim, ki ti povečujejo moč, ampak tistim, ki ti krepijo zdravje«, je rekel «že» stari Izokrat.
In mož je imel čisto prav. Vsaka stvar naj služi svojemu namenu. Človek jemlje zdravilo zato, da se pozdravi, palico zato, da laže hodi, in dežnik zato, da ni moker, ne pa narobe. Šport naj naredi človeka bolj zdravega, iskrega, prožnega, ulije naj vanj življenjsko radost in sproščenost. Vsak drugačen šport je pa nesmisel.
Seveda tudi najbolj previden športnik ni varen pred nekaterimi nezgodami in manjšimi nesrečami:	od raznih
prask ter oteklin pa do zlomljenih rok in nog. Poznam precej dobrih telovadcev in skoraj vsak je že odletel z droga ali s krogov, toda vse to
Rus Spaski, Argentinec Panno in Ceh Filip so postali velemojstri; prva dva sta \e bila mladinska svetovna prvaka
Na medeonskem turnirju v Goeteborgu se je dlje časa zdelo, da bo mladi jugoslovanski šahist Fuderer zavzel eno izmed prvih mest, vsekakor pa bi si skoraj nihče ne mislil, da se ne bo plasiral med prvo devotorico, ki s: je priborila pravico nastopa na finalnem turnirju. Toda še precej kol pred koncem se je začela Fudererjeva katastrofa. Porazi so se nizali za porazi. Ugibanj o vzrokih tega pojava ni manjkalo. No, po končanem turnirju je Fuderer sam podal sledečo izjavo;
«Za turnir sem se dobro pripravil, za kar je dokaz raznolikost otvoritev, ki sem jih uporabil. Bil pa je to prvi tako pomemben in dolg turnir, ki sem na njem igral-Spočetka sem bil svež in sem dobro startal. Teoretsko sem se dobro pripravil in v otvoritvah vedno zadržal dobro pozicijo. V drugi polovici turnirja pa sem bil zelo utrujen, Prav tedaj, ko je bilo najbolj potrebno, nisem bil dovolj vzdržljiv. S Spaskim sem imel popolnoma dobljeno pozicijo, še slabše pa je bilo z Gellerjem, kjer sem tudi imel dobljeno pozicijo, in Bronštajnom, kjer sem prav tako stal bolje. V odločilnih trenutkih mi je zmanjkalo potrpljenja in tedaj nisem vseh potez dovolj preračunal. Lahko pa rečem, da šem se na tem turnirju zelo mnogo naučil«.
Trije igralci na turnirju v Goeteborgu so dobili naslove velemojstrov in kar dva od njih — Rus Spaski in Argentinec panno — sta bila svetovna mladinska prvaka. Na ta način so sedaj vsi trije mladinski svetovni prvaki (Ivkov — 1951, Panno — 1953 in Spaski — 1955) tudi že ve lemojstri.
Boris Spaski se je rodil V Leningradu leta 1937. Sah se je naučil igrati od svojega starejšega brata in že 4 leta star je sodeloval na nekem pionirskem turnirju. Spaski je hitro napredoval. Leta 1949 je postal mojstrski kandidat in mladinski prvak Leningrada, dve leti kasneje pa že mojster. Kakor mnogi mladi igralci tudi Spaski igra zelo kombinatorno in rad smelo žrtvuje. Svoj stil igre
si je izgradil v času, ko je mnogo treniral z mojstrom Tolušem. Naslov mednarodnega mojstra je dobil na mednarodnem turnirju v Bukarešti leta 1954. V Anversu je Spaski nedavno postal svetovni mladinski prvak. Spaski študira novinarstvo na filozofski fakulteti v Leningradu. Za šahista je zelo dober športnik — odlično plava, teče in je preskočil v višino že 180 cm.
Oskar Panno je dve leti starejši od Spaskega. Rodil se je v Buenos Airesu in igra šah že od šestega leta. Leta 1952 je zmagal na polfinalnem turnirju za prvenstvo Argentine in postal mojster. Mednarodni mojster je postal na južnoameriškem conskem turnirju 1953. Isto leto je tudi zmagal na svetovnem mladinskem prvenstvu v Kopen-hagnu in osvojil seniorsko
prvenstvo Argentine. Tretje mesto v Goeteborgu je doslej največji uspeh tega mladega igralca. Panno je študent tehnične visoke šole v Buenos Airesu in se zelo zanima za nogomet in plavanje.
Tretji igralec, ki je v Goeteborgu dobil velemojstrski naslov, je Ceh Miroslav Filip. Tudi on je mlad šahist in se je rodil leta 1928 v pragi. V Filipu je dolgoletni- prvak CSR Pachman dobil hudega konkurenta. Filip je bil že dvakrat prvak CSR. Čeprav je že zelo zgodaj začel igrati šah, se mu je resneje posvetil šele, ko je končal študij in postal doktor prava. Filip se je udeležil šahovskih olimpijskih iger v Helsinkih in Amsterdamu, leta 1954 pa je v Bukarešti postal mednarodni mojster. Filip bo igral tudi na velikem turnirju v Zagrebu.
ŠPORT V GORICI
V goriškem nogometu imamo letos skoraj majhen čudež. Predsednik Pro Gorizie, ki nastopa v IV. seriji, ni letos prodal skoraj nobenega igralca, kot je bil vsakoletni običaj. Ekipa je skoraj .ista kot lansko leto in že precej časa vestno trenira. V nedeljo je odigrala prijateljsko tekmo s Triestino B in jo gladko premagala s precej visokim rezultatom 4:0.
Juventina, ki bo letos igrala na novem igrišču v Štan-drežu, si je lani z lepo i:i vztrajno igro priborila prehod v višjo kategorijo, v »Promo-zione«. V Sovodnjah, kjer je igrišče ostalo prazno, snujejo novo ekipo, ki bo verjetno imela ime «Sovodnje» in ki bo igrala v II. diviziji.
Tudi košarkarji ne mirujejo. Goriziaha bo letos precej okrnjena, ker so nekateri i-gralci postali že prestari, drugi pa morajo zaradi študija ali službe proč. Prčpagandni košarkarski turnir med mestnimi okraji to poletje pa je pokazal, da lahko računamo na dober naraščaj. Goriziana bo letos igrala v seriji A. Lanska serija A se je namreč preimenovala v »Prvo serijo«, ta-
ko da bo sedanja serija A le druga liga. Prvenstvo se bo pričelo 6. novembra. Skupaj z Goriziano bodo še naslednje ekipe:	Riv	Torino,	Libertas
Biella, A. P. Cantu, Gallarate, Junghans, Itala iz Gradiške in Burro Giglio iz Reggio Emilie.
Tudi ženske ekipe ne mirujejo. Goriško žensko športno društvo FARI, ki praznuje letos desetletnico ustanovitve, je organiziralo košarkarski in odbojkarski turnir za «Pokal desetletnice«. Tekme so bile to nedeljo. V košarki so sodelovala moštva «Julia» in «Vis» iz Trsta, «Udinese» iz Vidma in »FARI« iz Gorice. Prvo mesto so si osvojile Videmčan-ke, drugo «Julia» iz Trsta, tretje «FARI» iz Gorice, četrto pa »Vis« iz Trsta. V odbojki pa so sodelovale tri ekipe. Zmagala je »Azzurra« iz Gorice, sledi ji «FARI» iz Čedada in «Alba» iz Krmina.
Pred časom je športni klub «Savoia» priredil namiznoteniški turnir, na katerem je sodelovalo več moštev. Med moštvi je zmagala ekipa iz Tržiča, med posamezniki pa slovenski akademik Filibert Benedetič iz Tržiča.
sodi nekako «zraven» in mine običajno brez hujših posledic. Vsako delo prinaša s sebgj tudi določene nevarnosti in šport prav tako. Kdor se tega boji, naj sede doma na štedilnik in prebira male oglase, pa še pri tem si bo morda osmodil zadnjo plat.
Čeprav st torej tudi pri atletiki po nesreči lahko poškoduješ memiscus, pri telovadbi polomiš kakšen udek, pri smučanju kam zariješ, vendar o-stanejo ti športi še vedno idealno zdravi, prav tako plavanje, veslanje, kajakaštvo, turizem itd. V šoli takega športa postanejo ljudje telesno odporni, prožni, lahkotni, polni življenjske radosti, pa tudi plemeniti, tovariški, obzirni.
Vse to velja v glavnem le za amaterski šport, toda še to ne za rekorderje. Ko sem hodil v gimnazijo, smo dobili nekoč novega profesorja za prirodopis, Vedeli smo, da je bil državni prvak v metanju kopja in smo ga hitro povprašali, kako še kaj trenira.
»Za naslov prvaka ne bom več terniral«, je izjavil, »kajti tak trening je tako naporen, da se mi zdi to naravnost samomor na obroke.«
Takrat smo kar debelo pogledali, danes pa vidim, da je imel moža k čisto prav. Prav zanimivo bi bilo ugotoviti, kakšni defekti organizma bi se dali ugotoviti pri nekdanjih rekorderjih. Namesto zdravega duha v zdravem telesu bi morda našli bolnega duha v bolnem telesu.
Sicer	pa	je to	že	prastara
resnica,	da	vsaka	dobra stvar
postane	slaba, če	jo	pretira-
vamo. Najboljša potica je neužitna, če je presladka. Tod« tu bi rad spregovoril o nekaterih športih, ki se že sami po sebi oddaljujejo od tistih plemenitih smotrov, ki naj bi jih dosegli. V mislih imam predvsem boks, motociklizem in kolesarstvo.
Boks	je	v bistvu	že prav
stara zadeva, saj je fizičen obračun v navadi pri vseh zastopnikih živalstva. Pred 3500 leti je bil boks že priljubljen šolski predmet na Kreti, na olimpijskih igrah so tudi poznali »paneratium«, nekako mešanico boksa in rokoborbe, le da so se tedaj borili z okovanimi rokavicami in da je že tedaj marsikak športnik obležal mrtev na borišču.
V novejšem času je leta 1743 Broughton, oče angleškega boksa, postavil boksu nekaka pravila in menda uvedel tudi usnjene rokavice, čeprav so se profesionalne boksarske partije še do leta 1892 odigravale z golimi rokami. Ni dvoma, da mora biti boksar pogumen, močan in sila spreten mož. Prav tako pa ni spora o tem, da si z boksom ne utrjuješ zdravja, ampak si kvečjemu v nevarnosti, da si ga pokvariš. Počene arkade, razbiti nosovi, krvavitve so pri boksarjih tako običajne zadeve kakor packe pri učencu prvega razreda. In celo več! Švedski zdravnik, ki je bil pokliono navzoč pri boksarskih srečanjih, je začel to vprašanje prav načrtno preiskovati. Dognal je, da se pri vsakem udarcu na glavo uniči določeno število živčnih celic, ki so mrtve za vedno, medtem ko se uničene celice ostalega organizma lahko obnovijo. Vsak udarec na glavo torej boksarja v neki meri pohabi za vse življenje. Ali naj se to torej še imenuje šport, utrjevanje zdravja? Ni čudno tudi, da je neki danski poslanec kratko in malo zahteval od parlamenta, naj boks prepove. Profesionalni boksarji dobivajo sicer kot nadomestilo za svoje uničene živčne celice vrečo cekinov, sicer bi pa profesionalni šport težko še imenovali šport.
v nevarnost človeKovo
mogočih industrij,	fr
kus, veličastna reK	$
lesarji pospravijo sv° jončke, organizatorji f|. milijončkov, ljudstvo
Avtomobilske in motociklistične dirke so stare že nad 60 let, saj so 1894 prvič zabrneli motorji 26 avtomobilov iz Pariza v Rouen, ki so div-
B
jali s «fanlastično» brzino 13 kilometrov na uro. Leta 1898 so jim sledile prve motociklistične dirke. Toda že na dirki Pariz - Madrid (leta 1903) je bilo na cesti toliko nesreč med vozači in med publiko, da so oblasti v Eordeauxu dirko prepovedale. Vendar ta odlok ni mogel preprečiti nezadržnega razvoja. Dirke so se množile, brzina tudi, z njo nevarnosti in smrtne žrtve. Prav letos je smrtna žrtev tragično bogata: ponesrečil se je svetovno znani dirkač Ascari kot pred leti njegov oče, žalosten konec je učakal naš rojak v Ameriki, Vukelič. Toda oglejmo si še druge žrtve: leta 1928 v Monzi (Italija) 27 mrtvih, leta 1938 v Bologni 10, leta 1947 v Moden!'5 mrtvih in 18 ranjenih, leta 1949 v Brnu 7 mrtvih, leta 1952 v Glad-bachu 13, leta 1953 v Buenos Airesu 10 in v Mehiki 6 ter slednjič letos ob katastrofi v Le Mansu 82 mrtvih in več ko 100 ranjenih. To so le nekatere številke v zgodovini motorizma. Ali so bile te žrtve potrebne v korist športa? Ne bi mogli reči. Bile so nekako neogibno zlo v razvoju avtomobilske industrije, v preizkušnji motorjev, gum. ne pa v korist preprostemu človeku.
Občudujem in spoštujem pogumne letalce, ki si upajo spustiti v zrak z letalom nove konstrukcije. S tveganjem lastnega življenja postavljajo nov kamen na stavbo moderne civilizacije. Občudujem drzne motocikliste, ki v blazni brzi-ni obdržijo stroj v oblasti v divji vožnji po ovinkih. Priznam, da sem imel tudi sam božanske občutke, ko sem privijal ročico za plin, kadar mi je kakšen motor prišel pod roko. Ta strast za divjo, neugnano, tulečo brzino je menda prirojena skoraj vsakomur. Toda vi pa priznajte, da to ni več šport, čigar osnovna sestavina mora biti «utrjevanje zdravja«. Borba za brzino pri volanu pa je le napenjanje in preizkušnja živcev. In od tega se se nihče ni pozdravil...
Tudi kolesarstvo, zlasti etapno, terja — se mi udi — toliko telesnih naporov, da ne more ostati brez posledic. Premagovanje klancev, stopnjevanje brzine na ravnem, vse to je vse prej ko zdravju koristno. Etapne dirke imajo svoj pomen v zahodnih deželah, kjer se nastopajoči kolesarji — gladiatorji v bistvu le postranska zadeva, sredstvo za uveljavljanje proizvodov vseh |
ska in plača.
Gornje misli s° ,v ,°S „e b-'!
moje, zasebne. Nič se ^ j* čudil, če se bodo ob
   — --	. fcoNff
ksarji, avtomobili®11’ ^jj. razburili in mi * ,VS<Jok,flt ramentnostjo skusa i ^ ^ da se motim, da ■krlsefli '| stransko gledam, ‘a poučen, ker se mse dil stvari od bliže ■ j morda bodo celo kra ji rekli, da sem na^.acj" b0/
zelo je mogoče. Zelo i
I.C1U JC tuuijuvv.
sel, če bodo tudi onii	h
svoje razloge. Vseka
razloge. Vsekako^ j bo nekam težko PTe^ sp:|f je tisti šport se šport’ lja v nevarnost tisto . f vrednoto, ki bi j° I1', («i1 jansko najbolj kreP1 ’ zdravje človeka.	^)t
Ameriška atletska •
:00*,,
sem in tja je le še 11 it**;
movanje, na katerem jjiiJ
ka odličnih rezultat'.
rete*' ,
mesec dni je že P kar je dosegel diva
nim rezultatom “”,',retji
Harolt Connolr \ v' rpziiltatom 63,tr*	.	pL
ameriški rekord in ‘VjsJfj boljši rezultat vseh
ruskima metalcema^
sovom (64.52) in ^ u (64,05). Izkazal se Je, ni metalec krogle z metom 17.50 h**
po»
V
reč«1*
Odgovorni °r'”ši(0 , STANISLAV	.	F
P»!(
»or , PM1„
ki.,
H
l
}i
“»It!
s
*frti
1 (01
trv
5’
Hi
Jv
%
Ne
'«nj
S
»n
fr »
$
&
is
»i
Tiska Tiskarski zavod
KIHI)
šKF.nj?i
predvaja danes
ob 18. uri f'11"'
TeiM
na Črnem!!!,
—
N
v
S
C
>•:
t
S
KINO PROSEK
•koniI
predvaja danes ob 20. ur*
Podrims^
sonc!
mite na
predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 18.
film Renata C#'*
tj
W * » Oj
iMoaiD
fr
JUDITO ANDERSON-ALAN HALE 4 RA0UL MLSH
Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga)
TEŽKA JE POT DO UČENOSTI
87.= Četrto poglavje, NA PRIPRAVNICI Zfl GIMNAZIJO - BALKANSKA VOJNA - LOVEC
Ko sem se v petem razredu gimnazije učil starogermanskih merzeburških čarovniških izrekov (Merserburger Zauber sprtlche) — znam jih še danes deloma na pamet — sem se ves čas spominjal svojih lastnih čarovniških izrekov iz predšolske dobe. Takrat še nisem imel pojma o slavnem Haeck-lovem stavku, vendar so se mi zdeli starogermanski čarovniški izreki kot daven spomin na lastno mladost. Doma in zlasti pred brati in sestrami sem jih recitiral s strašnim »čarovniškim« patosom — bin ze bine, bluot ze bluota, sosa gelimitft sin*) — in pri tem mi je bilo skoraj tako, kot d-a bi bili zrastll na mojem lastnem zeljniku. Prav nič tujega ni bilo zame v njih, nasprotno: bližji so mi bili kot marsikatera sodobnejša nemška pesem. Zavestno morda ne, pa c pa sem instinktivno že takrat čutil, da sem pred nedavnim časom sam preživel neko stopnjo, v katerem so se podobni izreki porajali iz mojega lastnega sorodnega življenjskega nastroja.
Pozneje sem marsikaj bral o šegah in običajih primitivnih narodov, afriških, južno in severnoameriških in avstralskih rodov; da je njihov pogled na svet »magičen«, da verujejo v »magično moč besede« in v razne druge čarovnije in podobno. Pri takem branju sem se zmerom asocia-
•) V novonemščinl: Bein zu Heine, Blut zu Blute, no wle vvenn s’e geletmt vvaren. (Ud k udi, kri h krvi, kot bi bili zlepljeni). Ta izrek bo uporabljali starogermanski vrači in čarovniki, kadar so hoteli »zago voriu. da bi sc bolniku zlomljeni ud (roka, noga) spet zarastel.
tivno spomnil na lastno predšolsko dobo, na svoj »Svet pravljic in čarovnije«; in zlasti v zgodnjih mladeniških letih mi je bilo marsikdaj nerodno, če sem se nehote domislil,' da sem bil v prvi fazi svojega razvoja tudi sam tak primitivec, afriški ali ameriški vrač	ali čarovnik,	nekakšen divjak, ki
je veroval v razne	izreke	in čarovnije.	Mladeniču,	ki se se
ni bil popolnoma odlepil od svojih otroških let, je pač zmerom nekolikanj neprijetno, če se znajde, pa čeprav v neki že preboljeni fazi, v isti vrsti s shicoidnimi afriškimi ali avstralskimi divjaki. In šele zrela doba, v kateri je človeku dano pogledati na	lastno	mladost kot	na nekaj	od njega
neodvisnega, ti odpre veder in objektiven pogled na lastni preboljeni razvoj.
Kakor je prvi	pogled	na svet pri	primitivcu	«magični
pogled na svet«, tako je njegovo prvo udejstvovanje za onra-nitev individua in rodu — lov. Narava je obdarila sa živa bitja z goni in nagoni, ki mu omogočajo lažje izvajanje dejanj za ohranitev individua in vrste. Naj bo funkcioniranje gonov in nagonov še tako avtomatično in nezavestno, pa vsaj za človeški rod velja, da sprožajo v posamezniku neko določeno veselje ali strast, ki je neposredni cilj, da se gon in nagon zadostita. Človeški rod bi bržkone kmalu izumrl, če ne bi nagonov prehrane in ploditve spremljala odgovarjajoča veselja. Tako je tudi primitivec, ki mu je bil lovski plen skoraj izključna prehrana, doživljal lovsko strast,
ki ga je vodila in vlekla k izvrševanju zanj življenjsko nccbhodnega lovskega udejstvovanja.
V življenju civiliziranega človeka, sredi kulturno razvite družbene sredine, je «magični pogled na svet« nevzdržen, je lovski nagon nepotreben. Nastopita sicer kdaj šibkeje kdaj močneje v razvojnih fazah posameznika, toda ker' sta nevzdržna in nepotrebna sredi moderne družbe, kmalu Izgineta ali se pretopita v koristnejša dejstvovanja.
Sigmund Freud je z odkritjem zakonitosti sublimacije omogočil vpogled v genezo in razvoj človeške kulture. Po tej zakonitosti se nagoni — Freud jemlje v poštev predvsem spolni nagon — na poti svojega razvoja delno «subli-mirajo« v višja človeška udejstvovanja, v socialni čut, v znanstveno in umetniško udejstvovanje in podobno. V bistvu je spoznal in odkril to zakonitost že Platon, ko pravi v »Gostiji« — navajam samo po spominu —, da se pravi pravilno erotično čustvovati: prehajati od spoznavanja enega lepega telesa k spoznavanju vseh lepih teles, od teh k spoznavanju lepote same in končno po tej lestvici navzgor do gledanja in spoznavanja resnice same.
Freud sam reducira človeške nagone na dva osnovna, na prehrambeni in na spolni nagon, ki ju končno poskusa spraviti celo na isti skupni imenovalec, ki mu daje latinski izraz: libido (sla, poželenje). V zrelejših letih je končno menil zapaziti še en osnovni gon ali nagon: gon po smrti v nasprotju z življenjskim nagonom.
Osebno mislim, da je Freuda njegovo prvo odkrivateljsko navdušenje zavedlo v tem pogledu vendarle predaleč. Gotovo poenostavlja reduciranje raznih gonov in nagonov na en sam osnovni činitelj znanstveno raziskovanje in olajšuje preglednost, toda če je tako reduciranje le preveč samo-hotno, utegne zavesti raziskovanje samo na stranpot.
Iz lastnega opažanja in iz lastne izkušnje bi si upal izreci naslednje: ko so šola, knjige in postopen umski razvoj pri meni podrli »svet pravljic in čarovnije«, si je osnova krea-
strasti tiče, bi dejal, da je po njej ostalo, ko se j® ali pretopila, predvsem neko poglobljeno zanim&n-L rodne pojave, ki ni bilo več samo veselje do PHgš
do gledanja, marveč že veselje do lastnega akt*vnu j iskovanja.
Vendar bi si poslednje sodbe o teh zapleteni ,u Wa človeškega bitja in žitja ne upal še na tem FF
Naj nam je daljnogled razkril še tako oddaljen® J v vesoljstvu, naj nam je mikroskop pokazal še ^ta*^ z0pltj
drobce materije, naj je človeški um dojel še tak ,g c>5 kret.anja atomskih delcev — človeško bistvo nam še zmerom nerešena zagonetka.
17.
A
V dolgih mirnih razdobjih, ko se vali kakor široka in počasi tekoča reka, ko vojne > .ftj K® j ne izpreminjajo državnih meja in družbenega n(1 IFjV'
samezniki in družine rastejo" in se razvijajo
v veejej,
manj normalnih lastnih zakonitostih, se • ne kakršno je Trst, tudi sošolci iz otroških let z'eP^h0te 'Z F,, iv. vida, se pogostoma srečujejo in hote ali n T,o%C''t ljajo in zasledujejo drug drugega življenjsko v ' pr j p. sledice prve svetovne vojne so kruto izpreme-«	0 v pu
stvo Trsta in mnogi izmed nekdanjih sošolcev	i d
sili razmer pahnjeni iz normalnega razvojnega	atj
siljeni, ko smo zapustili svoje rojstno mesto, P korenine. V novih razmerah, ki so terjale °a ^ da naveže v novem okolju nova poznanstva, ijudl; J) novem mestu in si zapomni nešteto novih *nien po» K ' in ulic, je zbledel marsikateri obraz, ki smo ^s k&*! p otroških let in ki nam je bil takrat ljnb n0vih jp značilen, in njegovo mesto je zavzela vrst?,,,uenJ®-ki so po usodni nujnosti posegli v naše z*v o .(ujC-i če sem se v ”	—x_, „ tpm - o
tivne potence, ki je ustvarila ta svet, poiskala drug ijL>d: v pripovedno kreativnost. Kajti roman ali novela, pavaj
sta še tako konkretna in realistična, imata v bistvu *»?n-darle s pravljico ali pripovedko isti izvor. Kar se lovske
novih okoliščinah srečal s ten-krat nekdanjih sošolcev iz Trsta, smo si bili	j	o	^
ker si je bil pač vsakdo izmed nas ustvaril "cejot« j je terjal od vsakega, da se mu prilagodi in
{Nadaljeval