Leto V. V Celju, dne 14. aprila 191D Št. 15 •k!»}» Setrtek: ako je ta, Ban prasnite, pj. da"u poprej *7se pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati «t» »«slov : i,Narodni Littt" w Celju. — Reklamacijo so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta Štev. 3. Agrarno gibanje ¥ našem narodu. (Posnetek predavanja, katero je imel podpredsednik ZSNM Janko Lešničar v Petrovčah dne 19. marca.) Naše napredno mladinsko gibanje se je precej spočetka postavilo na agrarno, kmečko-sta-novsko podlago. Kakor zastopajo klerikalci koristi cerkve in duhovništva, socialisti, vsaj po njihovih trditvah, koristi delavstva, tako zastopamo agrarci, kot stanovska stranka, koristi kmečkega ljudstva. In Narodna stranka je danes ter mora ostati, če ne po imenu, pa vsaj po svojem delu in ciljih, kmečka stanovska stranka. Življenske prilike, gospodarske razmere so se dandanes zasukale tako, da je vsak stan prisiljen braniti svoje; kdor tega ne stori, ga brezobzirno in bresrčno izkoriščajo drugi stanovi. Ta okolščina in pa znano dejstvo, da je pretežna večina slovenskega naroda na Spodnjem Štajerju kmečkega stanu, ali vsaj z njim v najtesnejši zvezi, nas navaja, da se v prvi vrsti zanimamo za agrarno gibanje v našem ljudstvu, da skušamo istega z vsemi sredstvi povzdigniti in poglobiti. S tem našim delom ne bode trpel celokupen slovenski narod na Sp. Štajerju; kajti njegov blagor in napredek je v prvi vrsti odvisen od dobrega ali slabega gospodarskega stanja naših kmetov. Zdravo agrarno gibanje bode pa tudi edino ubilo vse kmečkemu stanu škodljive politične smeri v naši deželi: bode pokazalo ljudstvu, da niso njegovi prijatelji ne duhovniki, kateri so v svojih političnih dejanjih odvisni od škofov in vlade, pa tudi ne štajercijanci, ki zastopajo gospodarske koristi mest in onih činite-ljev, s katerimi smo v nepretrganem gospodarskem boju. Ta temeljni razloček med nami in klerikalci ter štajercijanci si moramo dobro zapomniti ter se ga pri svojem kasnejšem političnem delovanju vedno spominjati — v blagor svojega stanu in ne najmanj tudi v lastno korist. Kakega pomena pa je agrarno gibanje za naše ljudstvo? Daje mu prvič pouk, kak zaklad tiči v njegovi domači zemlji, katera ga živi že več ko tisoč let in katera mora ostati naša, tako nam poguma in žilave desnice, do konca sveta. Agrarno gibanje vrača ljudi k temu dragocenemu „Narodni List" staue za aeio leto 4 K, za pol leta 2 £, z a Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin Naročnina e»; plačuje vnaprej. - i^samezRa številka Klane tli vito. Oglasi »e računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratni!) objavah rasten popust po dogovoru. Pristojbine ca oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju. zakladu, ustvarja zboljšanje naših družabnih razmer. Bratje, sestre, pravim vam: Ljubite svojo domovino! Marsikomu je ta »domovina« le prazen zvok, neznan pojm. »Kjer bolje, tam dalje!« A povedati vam moram, da je domovina njiva, na kateri valovi zlatormeno klasje, katero vam daje vsakdanjega kruha, domovina je vinograd, v katerem zori v pekočih solnčnih žarkih rujna vinska kaplja, domovina so naše zelene, cvetoče livade, naši gozdovi, naše planine, naše sive, v modro nebo kipeče gore: s kratka cela ta naša slovenska zemlja, na kateri živi naše kmečko ljndstvo. To bratje, sestre, je naša domovina: zemlja, ki nam je krušna mati, ki je polna našega truda in naše krvi: ljubimo jo, ker od nje in na njej živimo, ker je naša dragocena last, ker počivajo v njej naši pradedje in ker je spojena s tužno zgodovino našega roda. Spominjajmo se, da so jo zavzeli naši pradedje s pogumno in oboroženo roko, da so jo branili do zadnjega pred našimi sovragi: ali bodemo mi, slovenska kmečka mladina, pustili to zemljo kot bojazljivcl in šeme tujemu sovragu? Ali se ne bodemo trudili jo čimdalje boljše in skrbnejše obdelovati, da nam bode dajala vedno boljšega kruha? — Agrarno gibanje vabi našo mladino v kmetijske šole, pa ne zato, da bi vzrastli iz nje žandarji, zakotni uradniki in oskrbniki na nemških graj-ščinah temveč zato, da dobimo čim več izobraženih, modernih gospodarjev. Agrarno gibanje vas drži doma, da ne greste v mesta po bolezen in smrt, po telesno in duševno pokvarjenost ter hromost. Agrarno gibanje vas uči svete in navdušene ljubezni do roda, do vaših kmečkih sotrpinov, kateri se z vami vred vesele in trpe. V taki luči glejmo svojo ljubezen do domovine in Slovencev — globokejša, temeljitejša in od-kritosrčnejša bode! Agrarno gibanje pa sega drugič tudi v zasebno življenje našega kmečkega ljudstva. Uči ga, da mora svoje proste ure porabiti za nadaljno izobrazbo, kar se na najpriprostejši in najcenejši način doseže s čitanjem — a to s pridnim in temeljitim čitanjem — strokovnih listov in sta- novskega političnega lista, kot kakšnega moremo danes na Štajerskem z zadoščenjem in ponosom imenovati »Narodni list«. Ali so mogli naši napredni kmetovalci še pred nekaterimi leti upati, da bi se izdajal za nje poljuden časopis s tako bogato zabavno, politično in gospodarsko-izobra-ževalno vsebino? Danes je po težkem trudu in nemaloštevilnih bojih na hvalo zavednosti naših kmetovalcev ta lepi cilj dosežen. Je odlična in lepa naloga mladine, da skrbi za svoj stanovsko-izobraževalen list z dopisi in naročniki. Agrarno gibanje napolnjuje naše kmečko ljudstvo potom izobrazbe z novo podjetnostjo, odpira mu nove cilje za bodočnost. Ono pa ne povzdiguje samo gospodarsko in duševno našega kmeta, ono povzdiguje na dostojno višino tudi kmečko ženo in mater. Ne smemo se ustaviti pri duševni in srčni izobrazbi naše moške mladine, povzdigniti moramo tudi samostojnost in izobraženost naših mladenk, žen in gospodinj. Dasi še nimajo političnih pravic so vendar velik in odločilen činitelj ne le v domačem, temveč tudi v javnem življenju. Naše mladenke in žene ne smejo biti pokorno in slepo orožje moralno propalega duhovništva, temveč neodvisne in ponosne Slovenke, pred katerimi mora imeti dolžno družabno spoštovanje ne le mož in mladenič v domači vasi, ne le duhovnik temveč tudi tujec in meščan. Razvoj našega kmečkega gospodarstva, povzdiga socijalnega stanja kmetov stavi nove naloge naši ženski mladini, na katere jo bode morala pripravljati ne le primerno preustrojena ljudska šola, temveč tudi naša društva, naša organizacija in mladenke same-. O tem predmetu še bodemo več razpravljali v časopisju in na drugih shodih. Agrarno gibanje daje tretjič stotisočem našega kmečkega ljudstva novo vero v svoje moči in v bodočnost svojega stanu ter svojega roda. Bože moj, ako pogledarho nazaj in ako pregledamo sedanjost, koliko smo pretrpeli in koliko še trpimo, danes pač le vsled lastne nezavednosti in nemarnosti! A za eno smo na boljšem kakor smo bili kedaj: ponosito dvigamo danes glave, nismo več pri volji, da bi upogibali hrbte pred LISTEK. Vse je v krvi. Srbski spisal Sima Matavnlj. Poslovenil V. Gr. Starejši ljudje na Reki (Fiume) se še spominjajo nekega debelega katoliškega kanonika, ki je hodi! vsak popoldan z negotovimi koraki od svojega doma k farni cerkvi. Tujec, ki bi bil oddaleč videl tega duhovnika, bi bil lahko mislil, da omahuje same starosti; ali če si ga je ogledal od bliže, je zapazil njegova zabuhla lica in rudeči nos in vedel je, da ima ta čuden pojav povsem drug uzrok. Še bolj bi se pa bil tujec začudil, videč, kako celo odlični Rečani spoštljivo pozdravljajo pijanca. Dogajalo se je tudi često, da ga je kak gospod prijel pod pazduho in da ga je tako spremil s »Korza« (dolg in širok prostor v spodnjem mestu blizu morja) v kako stransko ulico. Večkrat je pa kajpada tudi bilo, da se je začel kak fantek vpikavati v duhovnika in porogljivo vpiti: »Ostia, se semo fritti!« (Grom, ali smo se ga nažehtali!) ali to je vedno vzbujalo srd pri resnejših ljudeh. za pomenom te prikazni in evo, razložim vam pojav v celoti. Kanonik se je zval Anton Š--ič. Bil je doktor bogoslovja in modroslovja. Med svojimi tovariši kanoniki in med reškim razumnim ljudstvom je bil don Š--ič na glasu kot dober poznavatelj starih klasikov, starega slovenskega jezika in kanonskega prava; italijanske histerske ženske so ga pa po svojem okusu cenile kot veščega izpovednika, a siromaki in sirote so blagoslavljali dr. Antonija, ker je vsaj polovico svojih znatnih dohodkov vsak mesec brez premisleka razdelil. To so vzroki, zakaj so na Reki spoštovali in ljubili tega moža kljub njegovemu nevzglednemu življenju. Bilo je pa seveda tudi dosti takih, ki se jim ni prav nič smilil, a tudi ti so trdili, da je hotel že v mladosti postati škof in slaven književnik obenem. Kot mladenič je bil namreč napisal knjižico: »O starem denarju in orožju«, ki je izzvala hvalo učenih ljudij in prorokovali so, da bode mladi doktor v zrelejši dobi ovekovečil svoje ime s kakim književnim delom obče in trajne vrednosti, kar se pa, na žalost, ni zgodilo. Prerad ga je pil in ko so videli, da vse nič ne pomaga, so prijatelji opravičevali njegovo slabost z izgovorom, da je dedna bolezen. Trije njegovi bratje (dva pomorščaka in eden skromen trgovec na nekem otoku blizu Reke) so namreč umrli pred časom, a vse samo zaradi nesrečne pijače. Vse je v krvi! se je govorilo vobče. Dr. Antonij se je, hodeč po zimi ob treh, po leti pa ob petih popoldan v cerkev, skrbno izogibal neznanim ljudem. Prišedši od večernic je pa hodil po obali, da mu je sveži morski veter izgnal iz glave vinske duhove, na kar je zavžil dobre volje večerjo, po kateri ga je zopet pil do polnoči. Pil je pa vedno sam. Stregla mu je stara, rojena otočanka — »teta Lucija« — znana po celi Reki. Kanonik Antonij je vstajal vedno rano, a zajutrkoval ni nikoli; do poldneva je pričakoval obiskovalce, ali je pa hod'1 v cerkev izpovedovat starih žensk. Tako se mu je vrstil dan za dnevom jednako, s to samo razliko, da mu je postajal nos dan za dnem bolj rudeč, njegov široki hrbet pa vedno bolj prazen. Nekoč se je zopet vlegel o polnoči, kakor mu je bila navada, a jutro ga je našlo — mrtvega. Zadušila ga je v spanju kri. Meščani so zelo obžalovali smrt nesrečnega človeka in stari ljudje niso pomnili večjega in lepšega pogreba. Kanoniki stolne cerkve so za spomin sesta vili svojemu pokojnemu drugu v latinskem jeziku tujimi uradniki in lastnimi duhovniki — danes se preraja naš rod. In najsi raste morda tudi na zunaj klerikalizem: odpor proti suženjstvu zastopamo mi javno, v srcih mnogih tisočev, kateri stopajo iz teme in pozabljenosti na politično po-zorišče, in ki niso še z nami, je pa začela tleti iskrica samospoznanja in lastne cene; dopovedujejo jim to duhovniki sami, hoteč se • jim prikupiti — a ravno isto sredstvo bode tudi ubilo klerikalizem in strnilo narod pod zastavo svobode, stanovske in narodne. Prišlo bode spoznanje, da je kmečki stan toliko vreden ko duhovniški in meščanski in padli bodo zadnji oziri. Bratje in sestre! Velik je naš označeni cilj, trpeli bodemo morda še v boju za njega — a dosegli ga bodemo z železno vstrajnostjo in trudom za osamosvojo * lastnega stanu in roda. Izginili bodo iz naše javnosti dobička^eljni duhovniki in ljudske pijavke, katere imenujemo danes posmehljivo prvake in rodoljube.