ke Novice. Izhajajo 1. in 16. vsacega mesec-a. Cena jim je za Kdor žeii kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo i gld., za pol leta 50 kr. — Narořnino sttrejenia tisniti dati, jdača /a dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvaki'at 12 kr., trikrat 15 kr. (jlosi>o*UirHke stvari. Tovarna za izdelovanje sladkorja na Dolenjskem. Precej let je v/,e preteklo od takrat. k.o smo T „Dolenjskih Nuvieali" pisali o veliki važnosti tako zvaiie knietiěko tehniške obrtiiije, katere na Dolenjskem tako živo pogrevamo. Vže takrat smo iiag-Iašali, da bi bilo znaljiti mof^^oČe na Dolenjskem uvesti jedno najbolj pomenljivih vej kmetiške tehniške obrti, namreč izdelovanje sladkorja iz sladkorne pese, Železnico smatrali smo takrat se vé da, za prvi pog'oj. Železnico danes imamo. Imanao patiuli vice jako vzbujeno misel, vitanoviti na Dolenjskem tovarno za napravo sladkorja. Gospod Šindler (i'ojen Čeli) jeden inženirjev, kateri so našo dolenjsko železnico merili ter izdelovali, je bil v svojem fasu inř.enir neke sladkorne tovarne v ŠiezijÍ. Ta g-ospod, skušen v stvari, je prepriřaiija, da bi se na Dolenjskem prav dobro obnašala sladkorna pesa, iz katere bi sladkor izdelovali. Gospod je toliko ynet za stvar, Sirota. da je naroŽil iz Šlezije seme najboljše sladkorne pese. ter jo razdelil med veleposestnike (grajšííake) po Dolenjskem, da vže precej letos poskusijo s pridelovanjem sladkorne pese. Da se pa za reii tako zanima ta gospod, ni vzrok samo kakovost nase zemlje, ki je za pridelovanje sladkorne pese prav pripravna, marvež posebno se to le. lianjki, pač blag'i posestnik grajííine v Zalogu (lirt-itenau), gospod Alois Sehiebel, je bil prej, ko je navedeno grajščiiio knpil, ter se na njej naselil, y Šieziji soposestnik tovarne za izdelovanje sladkorja. Kot tak bil je v stvari tuili on jako skušeti; pa je res tudi on sklepal, da bi se morala pri nas sladkorna pesa z veliko gospodarsko koristjo pridelovati. Da bi se o tem prefirical, napravil je z njo na svoji grajšĆini v Zalogu poskuânjo, katera se je skozi in skozi dobro obnesla. Ne le, da je pridelal zadosti pese na obsejanem prostoru, marveé bila je tudi prav bogata sladkorja, kar je preiskava, izvršena na Dunaju, dokazala. Prvi poglavitni pogoj za uvedenje sladkorne obrti, to je za napravo sladkorne tovarne na Dolenjskem, imamo. Jeden je pravi svet v zvezi (Knnec.J Franceljnu se je v samostanu dobro godilo; prav niô si ni želel povrniti se na svoj dom. Tu je bil vedno vesel, z vsem preskrbljen, ničesar mu ni manjkalo. Neki star pater ga je jel učiti latinski brati, sêasoma tudi pisati, in Še veČ. Naučil ee je že preeej, in íim bolj se je uiil, tem bolj ga je veselilo, da bi se naučil se kaj novega. Ker je pokazal dobro glavico, poslali so ga V žolo. Tu je pokazal, kaj zna; bil je priden, pa tudi nadarjen, in pri vsem tem moder in pameten, vzgled sošolcem. Leto za letom se je pomikal v višje razrede; vse mu je žlo srečno izpod rok. O^e in mačeha sta skoro popolno nanj pozabila. Dobila ata druzega sina, ua katerega sta obračala Vso svojo akrb. Ker sta vedela, da je Francelj y samostanu z vsem preskrbljen, bila sta vesela, da ga ni bilo douia. Se le ko je stopil v vi^je šole, jela sta se mn kazati nekoliko bolj prijazna. Neka zimo pa Francelj nenadoma zve, da so oče umrli. Bil je jako potrt, čeprav se mu rajni nikoli ni pokazal pravega dobrotljivega očeta. Na počitnice je hodil v samostan, ki mu je postal res pravi dom; zato ni čuda, da je takoj, ko je dosegel zadostno starost, poprosil, da bi ga preoblekli v redovno obleko. In Francelj je šel na tuje v drug samostan, kjer so ga oblekli in mu dali ime brat Pavel. Bil je neizrečeno vesel. Domov ga prav nobena reč ni vlekla; maii in oče sta že počivala v grobu; mačeha pa je imela svojega sina, njega pa je sovražila 12 celega srca. Toda ni jej islo po sreči. Kmalu potem, ko jej je mož umrl, jelo je vse pešati. Saj ni znala nič gospodinjiti, nič delati in po.íikrbeti v hiši. Prodali 00 jej hiao, in ona je morala iti s svojim nedoraslim sinom križem sveta. Od tedaj njen s pravim podnebjem, kar daje skupno peso prave Icakovosti. Drug-i je pa železnica, po kateri se bode izplaèalo peso tudi iz bolj oddaljenih krajev k tovarni privajati, zgotovljeni sladkor pa po ceni odvažati. Manjka nam pa ěe vedno dvoje; áe dva pogoja moraia biti izpolnjena, da se sladkorna obrt pri nas istinito vdoniaěi. Jedno imeniijerao pravo ter v zadosii veliki meri izvrševano pridelovanje pese, drugo pa — denar za podvxetje. Za nnjmaiijSo sladkorno tovarno treba je vsaj pol milijona kvintalov pese na leto, da se i/.plaea, Za zgrajeuje najmanjše sladkorne tovarne treba pa tudi 800.000 do jeden milijon goldinarjev. Vsak bi mislil, da bode gotoyo veliko težaviiejsi potreben denar za podv/.etje skupaj spraviti, bkor pa zadostilo množino pese jirideiali. Ali temu prej ko ne, ne bode tako, marveří ravno naHprotno. Nikakor ni namreŽ potrebno, da se z;i sladkornico, sploh za celo podvzetje potrtibiii detiar doma skupaj spravi. Kakor hitro je zagotovljena potrebna množina prave pese, je tudi za podv/.etje potreben denar zajamčen. lies, da tnj denar izvira pred vsem od tam, kjer je sladkorna obrt vže danes udomaiena ; ali za dolenjske kmetovalce je pa koneèno, vsaj za začetek, zelo vse jedno, se li sladkorniea zgradi h domačega ali pa tujega kapitala. Prva in poglavitna stvar nam je in nam mora biti ta, da se tovariiica sploli vslanovi, kajti potem bode nagemu poljedelstvu pot odprla, da bomo dobivali veliko večje dohodke iz pridelovanja sladkorne pese. kakor pa iz pridelovanja žita. In zato si moramo dolenjski kmetovalci pač le želeti, da l)i dolenjska sladkorna tovarna vže kmalu stala. K temu pripomogli bodemo pa doleiyski kmetovalci največ sami a tem, ako se bcdemo požurili, za tovarno zadosti in prave pese pridelovati. Po kaki poti se bode to v roke vzelo, je pač stvar bodočnosti. Za danes pozdravljati za-moremo z veseljem novo misel, katero naj Hog blagoslovi. Razglas. Podpisani zasnoval sem že lansko leto nekako „prvo slovensko rudarsko inrud ninsko podjetje" in priglasil isto v posebnem inseratu. Inseralu prijavilo se je precejšna Število ude-Ifžnikov, kar pričuje, daje bila moja namera praktična in potrebna. Vender sem iz dotičnih oglasov izprevidel, da se moja misel še tn in tam ni popolnoma razumela, kar jedino prihaja od tod, da v tesnem obsegu insťrata o tacili zadevah ni mogoče tako ohriirno govorili, kakor bi bilo napomi-nani stvari koristno. Zategadel sem si namenil to zadevo prijaviti še v posebnem razglasu in na airje razodeti svojo namero, da se bomo lože razumeli. V prvi vrsti je mojemu zapriČeteimi podjetju namen ta, da se mi morebiti posreči, najti novo pot, kako bi se našemu domačem» peřajočemu blagostanju pomagalo nekoliko na uoge, to se pravi, da podam svojim rojakom priliko, da se tudi v stroki rudninstva okoristijo, v kolikor in kjer je to ravno mogoče. V [laših zemljah, kakor sem se osebno prepričal, nahajajo se se tu iti tam mineralne tvarlne, ki utegnejo imeti neko trajno denarno vrednost, kierih pa nikakor ni mogoče izkoristiti, ako ostanejo tuje rndninstva in tudi rudninske obrti veščim ljudem. Da tu in tam marsikdo zanima za rudninstvo in tudi mnogo novcev potrosi pastorek Francelj ni ničesar veČ zvedel o njej. Postal je mašiiik, pater Pavel. Ko je opravil Bogu prvo daritev, veselili so se mnogi ž njim tega dné, a sorodnika ni imel prav nobenega, ki bi se ž njim veselil. Služboval je v različnih krajih in mnogo in uspešno deloval v svojem poklicu. Nekdaj ga pokliče samostanski cerkvenik, naj gre previdet beračico, ki je ob poti opešala in najbrže ne bo več dolgo živela. Pater Pavel hiti, da ne zamudi važnega opravila. Hila je beračita v silno revnem stanju, sestradana, opeiana, popolnoma zanemarjena. Na patrovo prošnjo so jo prenesli v bližnjo koČo, da si opočije. Duhovnik jo je vsaki dan obiskoval in tolažil. Povedala je mnogo iz svoje preteklosti in Pavel je spoznal v tej ženi svojo — hudo mačeho, ki ga je pregnala iz domače hiSe, Razodel se jej je, da je on njen pastorek Francelj, ki jej je vže davno vse odpustil. Žena je bila jako prestraSena, ko je to slišala; a oh enem se je veselila, ker je dobila odpuačenje od tistega, kateremu je na svetu toliko bridkiii ur naredila. Izročila mu je v oskrbovanje še svojega pravega sina, Pavlovega polubrata, ki je da!eč od tod v neki tovarni slu),il kol delavec. Kmalu potem je mirno zatisnila na veke svoje oČi. In pater Pavel je jokal po svoji hudi mačehi, odpustil jej je vse, ker vedel je, da se je že mnogo pokorila za vse one krivice, katere je njemu prizadela. Pognala je njega iz domaČe hiše, njo so pa drugi ; o[i je dobil srečno zavetje, ona pa se je kiatila okoli zapuSčena od vsega sveta. Da, pater Pavel je bil srčno hvaležen svoji mačehi, da ga je pregnala z doma, ker prepričan je bil, da bi sicer nikoli ne postal to kar je bil. Iz nesreče je vzrastla zanj najlepša sreča; zato je rad ponavljal tisti pregovor, ki pravi: „Človek obrača, Bog pa obrne!" y za to, Je vže kaj starega, saj le prenulo dostikrat mika fluvcka to, kar leži skrito globoko pod zemljo. Toda žalostne izkušnje kažejo, da je vec'^-ina za rudarstvo mictili ljudi žrtvovalo celo svoje premoženje ii) vse za slepo upanje, kar nekako „čez LOČ" obogaten', le vsied tega, ker jim ni bilo dovolj potrebne previdnosti la izkušnje, se veČ pa, ker niso razpolaffali čoz dosti poznavanja onili tajnosti, ki te skiivajo v sestavi rudtiin. V kolikor se mi more posrečiti, du krenem s pomočjo podatkov na p r a k t i č n o s t e z o, v naprej ne morem obetali, vsakako pa tukaj javno v prid vsaeeg-a deležnika izreneni, da ne bodem dajal nikomur povoda, udajati se slepim naikm in bodem samo na podlagi treznega prevdarka i[i dognanih preskuseiij povedal vslkdar stvarno svoje mnenje. V prvo samo prijazno povabim vsako^^ar, ki ima ali v svojem lastnem zemljišču kake mineralne tvarine, ali pa da so mu znane slučajno, naj mi jili posije v pregled in v po.skus; na to se bode videlo, kuj je mogoče storiti. Občevati boČetn z vsakim po prijateljski in kakor stvar sama na sebi zahteva in sicer ali pismeno ali ustmeno. Pri tej priliki se bodemo tudi pogovorili glede obrta, kjer in kakoršen hode mogoč. iVIorda hode mogoče kaj posebno dobrega in koristnega ustanoviti, od Česar bodo se celo pozni rodovi imeli dober dobiček in stalno korist. Bamo toliko morani opomniti, da se meni na8|iroLi vede vsakdo o d k r i to s r č n o in brez zvijače, ker le z odkritosrčnostjo in poštenostjo dá se doseči pravi blagoslov. Slepar stva in za vratnosti ne poznam in odbijam vže najtrej vřako mogočo zlobno sumničenje, kokoršno se vedno rado oprijenilje iiovili važnih idej; tre/.no in pošteno hočem dosezati svoj namen, ki mora prinašati slednjemu korist, kdor mi bode dal na roko |trave vrednostne podlage v mineralijah. Za poskuinje treiiam, da se mi pošiljajo bodisi rude ali tudi dnige mineialije v množinah od 2—5 kildgramov in sieer poštnine prosto. Kedor pa želi z Jiienoj osebno občevati, naj "ij to vsikdar natančno teden dni naprej naznani in sicer jiod poš'nim zavitkom. Torej na noge in resno zanimanje, korist ne ^ode izostala; lu ako bode temu ali onemu prinašala v skrajnem vsaj toliko, da si opomore na áavktii in vsakdanjih [jotrebsčinah, golovo je tudi to vže nekaj. Vsaj nara.'^Ča pri nas od dne do dnë potreba, da si gmotno pomagamo, kjer je líoličkaj mogoče, da iu nam ne iulo treba izseljevati se v toi kem številu v druge kraje, a!i pro-•dajati zadolžena posestva ob vsaki ěe tako neugodni priliki. Lotimo se dela in poskusimo, v "laiem začnimo, morda nam dii lîog srečo, da pridemo do veltcega. V Kamniku meseca april» 1894. Ivan Fajdiga. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu î V državnem zboru se razpravlja mnogo o volilni reformi. Izmed slovenskih poslancev sta govorila Vosnjak in áukije. Prvi se je potegoyal posebno za o-.. Nemški cesar je te dni obiskal svojo soprogo cesarico v Opatiji v Istri, Oba je obiskal potem avstrijski cesar. Pred nekaterimi dnevi pa je iel nemški cesar v Benetke, kjer se je seěel z italijanskim kraljem. — Vračajoč se v iiim je italijanski kralj s kraljico vred v Florenciji pozdravil angleško kraljico, ki se tam mudi. Na Francoskem, zlasti pa v Parizu, se vedno pokajo bombe. Anarliisti se ločejo ziuasČevati zaradi tega, ker so se jim vlade začele tako odločno ustavljati. V zadnjih tednih je ludi Španija izdala jako ostre postave zoper anarhiste i[i sploli zoper vse tiste, ki jim pomagajo bodisi po časnikih, bodisi kako drugače. Italijanski vladi se slabo godi, ker potrelmje jako veliko, denarja pa nima kje vzeti. Na mnogih krajih je tako huda lakota, da ljudje kar travo jedo. Nedavno je 15.000 delavcev napadlo Ra-veno, katere so ěe le vojaki po hudem boju od-podili Tako se godi v italiji sedaj, ko je „odrešena" papeževe vlade. PiiSe sc nam: Iz Stopić. — Velika nesreča je zadel;v 1. t. m. vasřane na Zajčjem vrhu. T« vas, ki šteje 2'2 Številk, zafela je goreti v noci od nedelje na poudeljek. Ljudje so večinoma vžn trdno spali, ko jih strašen krik: „gori! gori!" zbudi iz spanja. Pol v spanji, pol v strahu mnogi niso vedeli prvi trenutek kaj zaceli. Ker je bilo pa vse sulio, je gorelo, kakor bi bilo s smolo polito, in Zlito 80 ljudje rešili komaj sebe in živino. Vs, še to ne vsi, ker zgorelo je eno tele, nekaj ovac ju nekaj prešiÉev. Sploli pa bi tudi ne bilo mogoća mnogo rešiti, ker vode — raznn v luži — ni. Daleč na okoli se je videlo žarenje tisto noč; kakor kri so biln nebesa. „To žarenje dneva ni!" — „To je žig", klicali so tisti, kateri so videli ta svit. Pa lahko je bilo toliko žarenje, ker je šestnajstim gospodarjem pogorelo skoraj vse, kar so imeli, hiše, pOdi^- seno, vozovi, obluka, žito, krompir in drugo, tako, da sedaj nimajo druzcga, kot kup pepela in prazne roke, ker „vse premoženje je pepel". Skoda znaša čez 22 tisoč gld. ; zavarovani so bili pa le za okroglih 4000 gld, Štiije gospodarji pa celo zavarovani niso bili. Pa kaj bi dalje našteval to žalostno in bedno stanje pogorelcev, ker vem, da jih mnogo usmiljenih src poniiljuje, in dii jim tudi mnogi imiuHgajo in jih podpirajo kakor in s komnr jih morejo. Pač iepo je to, saj če: „Tinaš li, brate mnogo od nebes, od bratov ne odvračaj mi očes!" kliče pesnik- Zatoraj pomagajmo tem revežem, ker nekaterim preti s^daj beraška palica, ako ne bode dovolj usmiljenih src in radodarnih rok. S hvaltžuostjo imenujem pa danes vže nekaj dobrotnikov, kateri so jako hiteli z darovi prav po iregovoru: „Bis dat, ([ui cito dat! (Dvakrat da, kdor litrn da!) Velečastiti kapiteij novomeški je daroval fifi gld.; gospod Fr. Kas tel ic v Kandiji je nabral 7fJ gld. 50 kr., 100 kg riža, 17 škafov in 4 mernike krompirja. G. vodja R. Dolenc je z tlovoîjenjem slavn, deželnega odbora pripeljal 120 mernikov krompirja; g. Panser je dal 2 gld., neimenovan 3 gld., č. g. dr. Marinko 6 gld,, t g. Korbič 2 gld. 50 kr., Č. g. T. Potočnik 5 gld., č. g. J. Kobilica 10 gld. č, g. F. A. ft gld., č. g, monsgi' M, Jeriha 5 gld. g. A. Volčič 15 gld., prva „Slovenčevii" zbirka IS gld., „2g. Danica" 10 ghl,, g. Mirtič mnogo obleke. Tndi drugi so Še darovali obleko ali klajo za živino, tudi les in drugo. Vsem pa bodi tukaj izrečena iskrena zalivala! Bog povrni stoterno in nakloni še mnogo posnemalcev, ker vsaki, tudi najmanjši dar bo z največjo hvaležnostjo sprejet. Pod Gorjanci. — Nedavno vi'šlla se je volitev novega občinske^ odbora Šmihel - stopiáke občine. Volilni boj je bil živahen. Poskufl, vodo na staro strugo n;ii)eljati, se je popolnoma izjalovil. Hrepenenje po razdružbi te velike občine tem dalje bolj prodira. Občiua Smibel-Stopiče obsega 70 vasi z 8008 prebivalcev, ki plačajo direktnega davSFTî.SOir^a.î^ in sega od Valtevasi do Jiáteža, od vrh Gorjanca do Krke. Tako veliko občino naj opravlja od večinoma kmečkih volilcev izvoljeni župan, kteremu iz raznih krajev zbrani odborniki vsled razlike interesov delajo kolikor mogoče ovir. Vaeni ne more vstreči. Če se vstreže wii strani, zameri se vsem drugim. On je v vedni nevarnosti. Zato se pa tudi sposobni izvoljenci kmalo naveličajo. Vsak se brani županstva. Nenaravna sestava te občine pa ima silno slabe nasledke. Zahteva se od župana, da sam čuva javno varnost. V greh se mu šteje, če najame srenjskega uradnika ali čav;ija. Sam pa ue more biti na vseli koncih in krajih. Po šolskeiu zakonu je Število za šolo godnih otrok v občini merodajno za odločbo, koliko šol mora biti v občini, koliko razredov naj ima vsaka šola. Po tem zakonu bi se lahko Šmihel - stopiška občina prisililn, da napravi še eno štirirazredno in dve enoraziedne šole. Zato ni čuda, da občinarji silijo na ločitev. Kandija, ki imii bolj mestne potrebe, zahteva zá-se mnogo naprav; na primer stražarje, razsvetljavo, kar kmečkim posestnikom malo basne. Že leta 1890 ao občani iz Šmihela in stopiske župovine prošnjo za ločitev, s 400 podpisi predložili ve eslavnemu deželnemu odboru. Leta 1892. je bila zopet taka prošnja predložena od vîivtovakih župljanov. Koneino so vsi udje občinskega odbora diié 7. aprila 1893 podpisali novo prošnjo, da se Šmihel-stopiška občina razdeli v tri otičine: v Šmilielsko, Stopiško-Podgrajsko in Vavtovako. Prva bi àtela 35 viisi s 3852 prebivalci, iu bi plačevala 8053 gld. direktnega davka, — Stoiiiška-Podgi'ajska obfiiia obsegala bi katastralne obSine: Velki Cerove, Ůermošnice, Zajèjivrli, Hriišca, Velki Oreliek, Težkavoda, Vinavaa z 28 vasi, ;í128 prebivalcev, ki bi plačevala 43&4 gld. 65 kr. direktnega davku. Vavtovska občina bi po sedanji prošnji le štela 7 vasi, 987 prebivalcev, z davkom 1869 g d. 14 kr. Ta zadnja bi se znala priklopiti k Topliški, ki šteje ÍÍ496 prebivalcev, Kandija pa k Novomeški. Ne dil se tajiti, da bi bilo za obe strani bolje, ako bi nehala ratidsobna mi'žnja, ki je obema v pogabo. Doslej je ena drugi oviie delala, s tem pa tudi sebe oškodovala. Tudi lega Kandije, ki se na drugi strani Krke širi in divno dviguje v okoliátu mesta, govori za pri-klopljenje. Zdaj je iigoden trenutek, da se vsestranskim Željam vstreže. Od eueržije veleslavn, deželnega odbora je odvisno, da to važno vprašanje v tek spravi in na blagor Dolenjske resi. Iz Ambrusa 10. apr. 1894. — V času od 31. luar-cija do 8. aprila t. 1. vodili so pri nas trije gospodje oĚetje Lazaristi sveti niisijon. No, kdor je tak sveti čas vže obliajal, ve, koliki blagor je za vsaki kraj. Ob času take milosti je ljudstvo za božjo besedo dosti bolj dovzetno: kršanska zavest se krepi, labkomiàljeni opustljivosti krsanskili dolžnosti in krivim nankom pa se tla izpodkopavajo. Citati iz svetega pisma, kakor: „Samo eno je potrebno". Ljubi Boga iz celega svojega srca", „Ne pojdeš iz ječe, dokler ni poplaôau dolg do zadnjega vinarja", „Dajte Bogu, kar je božjega", „Pojdite in izkažite se duliovnom" itd. bili so povod srca jiretre-Sttjočini govorom oo. misijonarjev. Očetje misijonarji izrazili so se očitno pohvalno o tukajšnera jirebivalstvu, ker se je med tem svetim čaaom ]e|)0 obnašalo, iu pobožno k božjim službam dohajalo. Očetje misijonarji spodbujali so pa še posebno mladost, da naj ne po/abi, kar je'obetala T tem svetem času: da spolnuje vedno božje zapovedi, ter zavoljo Boga pokori se tudi vselej voljno svojim višjim, ker le dober kristjan je zvest državljan. Šestero sosednih duhovnih gospodov je poniHgalo deliti svete zaki'araeute, ker ljudstvo se je kar trlo v cerkvi od zgodnega jutra do pozno v noč. Vse to pa .so nam preskrbeli naš prečastiti gospod župnik, ki 80 se morali vsled nekajierih nevgod-nib razmer zato veliko truditi in dosti žrtovati. Podpisani stori le prijetno dolžnost, ako se v imenn cele občine gospodom misijonarjem, sosednim gospodom duhovnom in še posebej domačemu gospodu žnpnikii za toliki trud prisrčno zahvali : Bog Vam povrni! Bog daj vsejani iiožji besedi zaželjeni obili sad ! Franc Skulca, župan. S Žalostne Gora pri Mokroiioflu. — Minnlo nedeljo, t. j. B. api'ila, obhajali smo prelepo slovesnost na Žalostni (Jori pri Mokronogu. Po prizadevali na-. Ěega za cerkveno umetnost zelo vnetega župnika, v. e. g. Janeza Vir an t a, blagoslovile so se namreč ta dan nove podobe za sedmere kapelice ua Žalostni Gori, katere je v splošno zadovoljnost naslikal g, Bi'adaska T Kranju. Radi ugodnega vremena in ker je bila ta dan ravno mlada nedelja, ko je vsaki mesec romarski sbod na Žalostni Gori, prihitela je semkaj iz vseh Boseduih župnij nebrojna množica vernih častilcev Ifatere Božje. Ob polu 10. uri pričelo se je dnhovuo opravilo, ki se je vršilo prav spodbudno in v najlepšem redu. Zlasti veličasten je bil sprevod iz okrašenega župnišča proti kapelicam, v katerem je nosilo 14 mladeničev omenjene podobe, katerim je svetilo ob strani ravno toliko belo oblečenih deklet; za njimi pa so šli domači g, župnik il) trije sosednji gospodje. Po dovršenem blagoslova podob prebrala se je pri vsaki kapelici iz molitvenika „Marija sedem žalosti" dotična skrivnost Žalostne M. B. in pevci so zapeli primerno pesen. Ko smo dospeli v cerkev, stopil je trebelski kaplan, Č. g. J. Globelnîk, na prižnico ter nas v izvrstnem govoru učil, kako moramo častiti Žalostno Devico Marijo. Na to je bila slovesna sv. maša, pri kateri so domači pevci pod vodstvom za pravo, cerkveno petje vnetega organiata, g. Lozeja, tako dobro peli, da-jim moramo iz srca častitati. ye le ob polu 1. uri končala se je ta spodbudna slovesnost, katere se bodo gotovo še dolgo z veseljem spominjali vsi, ki so se je vdeležili. Ljabi Jeïus ill Žalostna Mati njegova naj stotero povrneta vsem, ki so kaj pripomogli k tej lepi slovesnosti. llomače vesti. (C. kr, poljedelsko ministerstvo) je dovolilo za darila za zasajanje vinogrodov na Kranjskem 1000 goldinarjev. (V korist pogorelcem) na Zajčjem Vrhu priredi „Narodna čitalnica novomeška v nedeljo zvečer ob 8. uri koncert, obsegajoč petje, tambnraško glasbo in gledališko igro „átenipihar mlajši". — Cena za sedeže 50 kr., za stoječe 30 kr. in dijake 20 kr. Pre-plačila se hvaležno spi'ejmo. (Umrla) je v Novem Mestu blaga soproga znanega in čislanega mizarskega mojstra g. V. Umeka po dolgi in mučni bolezni. — Přetečeni petek pa j« vmrl gosp. Franc Šmajdek, trgovec ia posestnik v Tojdicab. Nuj v mini počivata! (Društvo sv. Cirila in Metoda) imela je přetečeni četrtek svoj letni občni zbor. Iz poročila blagjijuikovega je razvidno, da je podružnica nabnila přetečeno leto 193 gld. 79 kr. (Niv Straži) naluijala se je 8. t. m. nu brajd' .lakob JakŠeta 10 cm. dolga trtna mladica *s tremi grozdi. (Dolenjska železnica). 7. t. m. je šel tako zvani komitejski vlak po dolenjski železnici od Ljubljane do Novfsga Mesta. Semkaj je došel ob Ij. uri, à vrnil se ob treh popoldne v Ljubljano. Vozil je Štiri osebne vozove I. in II. razreda. Vožnja se je vršila gladko brez zaprek, ker je proga vže skozi dodelana. Višji železniški nradniki, ki so se vozili s tem vlakom, 80 si ogleiiali posamezne kolodvore in druge naprave. V Novem Mestu so imeli obed. Ob poluosmi uri so prišli gospodje nazaj v LJubljano. Prvega junija se otvori ta železnica, ki bode poglavitna proga. Radi tega se bodo vozili potniki iz Novega Mesta naravnost, oni iz Kočevja pa se bodo presedali na Grosupljem. (V bolnišnico v Kandiji) bilo je meseca marea sprejetih 39 bolnib. V oskrbi jih je bilo skupaj 6,"); od teh je odšlo 26 ozdravljenih, 12 deloma ozdravljenih in eden neozdmvljen, dva pa sta umrla. -Vno vic opomnimo resno gos po de žup nike i a župane, uaj i-azlože Ijiidenij da naj vsakdo poprej popraša, je-li mogoče, da se sprejme ali ue; in drugič, nsij popraša zdravnika, kakovo bolezen ima Kajti ako je [)rostor napolnjen in ako je bolezen neozdravljiva, se posije bolnik nazaj — ima torej Sîinio sitnosti in troàke. — Ako \ii vspi'ejemali bolnike z neozdravljivimi bolezni, hitro bi bilo vse poluo in drugi bolniki !!• pr. ponesrečenci ali taki, kateie je treba operirati, morali bi se odgnati. Te dni so pripeljali iz neke bližnje občine stxrega, nadiišlj.vega moža, ga položili pred samostanska vrata in odîili. To je res «d sile, grdo in nehvaležno. Usmiljen brat pobira mile darove po Mestu. PriporoČujetiio ga znanej milo-srČuoiiti novoniesčanov naših. (Dve novi pevski knjižici). Pri Ignac pl. Kleinniajer in Bambergu so iïsle dve jako piaktičue in koristne knjige za pouk o petju- Spisal skuseni Dčitelj glasbe in petja g. Ant(jn Medved, Kratek nauk o glasbi smo vže v svojem času pohvalno omenili, na novo izišli knjižici; „Početnik, nauk o petji za ljudske šole" — cena 20 kr. in „Vaje v petji", cena 60 kr. pa radostno pozdravljamo, ker ti dve knjižici nam podajeti najboljšo tvarino za jioduk v petji. Kdor bode v ljudskih šolah učil učence i»« tej metodi, lahko si je svest najlepšega uspeha, a „Vaje T petju" priporočamo ne le srednjim šolam, marveč yaim pevskim zborom in organistom, kateri si liočejo svoje pevce teoretično izvtžbati v dobre in stanovitne ker Ui je vsa pevcu potrebna muzikalna vednost, tako Tzorno in praktično zvršena, kakor st jo yešč glasbenik le želeti zamore. (V Veliki Dolini) je umrl učitelj g. Ferdinand Strel po dolgi bolezni (V K a d e č a li j) r i Z i d a n e m M o « t u) se gradi most čez Savo. Dolgo se je delalo za ta přepotřební most; slednjič ga vendar dobé. Lahko umevamo, kako so ga ljudje veseli. (Zajčji vrh,) vas stopiške žnpnije je pogorel t. m. Gorelo je po noči. liadi tega, in ker vas nima vode, ae nt dalo kar nič braniti. Nesrečni požar je upepelil 16 liiš ter sjíravil posestnike v najveće uboštvo. !Nfikaj je bilo zavarovanih, a ne vsi. Da bi se ljudje vsaj v tem vže spametovali. — Pogorelci so jako potrebni zdatne podpore. Usmiljena srca so jim vže doslej precej darovala. Tudi mi jih toplo priporočamo. (Slovenec, šk of v Am er ik i). Ameriški časniki i»oroČajo, da je č. g. Jakob Trobec iz Polhovega Gradca nad Ljubljano, izvoljen za škofa v Sait-Cloud v Severni Ameriki, Potem imamo Slovenci vže tri ae živeče škofe in pa enega opata v Ameriki, ki so vsi (loma iz Kranjskega — Dolenjec prečast, gosp. Vertin in Gorenjec Mrak in pa Trobec. (Požari.) V Trebnjem je pogorel 19. marc, neki vinski hram. Dné 7. aprila popolnoči je pogorelo udovi Krajnarjevi gospodarsko poslopje z vsemi pridelki in hišnim orodjem; rešili so namo živino. Ker je pogorela tudi 27, februTarija hiša posestnika lîadeljna na Dolenjih Ponikvah, se sumi ne brez vzroka, da zopet zažiga zlobna roka. — Gorelo je zadnji čaa tudi v Zalogu pri Šmarjeti in na Zujčjemvrhu pri StopiČah. V Šentrupertu so pogoreli župnikovi živinski in pra-áičji hlevi. Zažgala je hudobna roka. iSreča le, da ni pogorela vsa vas. — 8. t, m. je udarila strela v neko hišo v TelČjem v skocijanski fari. Pogorela je cela TM, le dve hiši sta ostali, LSkoda je nad lO.OOO gld. — 12. t, m. je pogorela vas Křemenec pri Igu. — Torek zvečer pogoreli ste pa dve hiši na Kartelevem pri Kintipeči. — Šibe ognja nas obvaruj Bog! V Novo Mesto vračujoča se pisma: Meseca marca: Anton Popovic, Wien XII. 37 — Jožef Bahar, Calumet (rec.) — Franc Krese, Colinsiti — Martin Oklešen, Lasalte Ilinois — Johann Sajovic, Bivabik — Josefina Euršnijak, Diiborij Bpest — Maria Jaklič, Vel. Lašče — Bergmann, Dresden — Zelenić, Aiixburg — Johann Bizjak, Vejjtmoriontb — Anton Velgemut, Slatina in Slavonia — Johann BUit, San Francisco — Jožefa Goriselt, Dole — Maria Hro-vatiČ, Triest. Loterijske številke. Trst 31. iiiaroa 63 34 10 2 Gradec 7. aprila 72 58 22 33 40 ZÍ^HYAXaA. 7jA imiDge ilokaze soSutjn mej bulezuljn in 6 „ Franca Krohal od ?........47 „ Franca Mohar iz Kajnuš......385 „ Jožeta Nasimbeni iz Dolenje Vasi . . . 430 „ Jožeta Lakovec od ? ...........17 „ Marijo Biimbič od ?........49 „ Alojzija Saje iz Biške Vasi.....98 „ Janeza Rakar iz Golobinjeka ..... 6 „ Andreja in Nežo Bedek iz Gaberja ... 10 „ Marjeto Modic i» Dolža ......110 „ Franca Stonič iz Ribnika ...... 25 „ Martina BradaĚ iz Vel. Rigla .... 24 „ Matijo Pncelj iz Suliorja......106 „ Janeza Mergole iz Toniažje Viisi ... 39 „ Janeza Stalcar iz Spod. Tapel Vrha . . 3 „ Antona Kastelic iz Obloha 6 Franca in Matijo Kotnik iz Ljnbnega , . 168 „ Jožeta Troje iz Blatnika (Riissbach) , . 19 „ Andreja in Janeza Hoíeríe iz Mašlja . . 96 „ Jožeta Gramer od ?................9 « Franca Robaa iz Cegelnice ..........9 u Ferdinanda Wittine iz Čermoauic , . . 818 „ Poživljam inieuovance, naj zariidi izročitve teh vrednosti vložijo prošnje pri c. kr. m. d. okr. flodnyi V Riidolíoveni ter prilože izkaz o istinitosti avoje osebe. Rudolfovo, meseca suâca 1894. Karol Zupančič, O otldajiiiiji bikov-pleincnjakov be-lanske (cikastc) pasmc. Oezelni odbor kranjski odda konec meseca aprila V I. nekaj bikov-plemenjakov belanske (cikaste) pasme in sicer v prvi vr.iti občinam in le če bi ae teh ne oglasilo zadostno število, tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike pošiljajo naj se do 22. aprila t. I. deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani. Pogoji, pod katerimi se biki oddado so: 1 Bik se mora pravočasno prevzeti v Ljubljani pri Bavarskem dvoru. 2. Pri prevzetjn bika mora se zanj plačati polovica nakupnih stroškov. 3. Prejemnik bika se ima zavezati, da ga bo imel dve leti za pleme jn da povrne po 5 gld. za vsak mesec, če bi ga iz kakoršnegakoli vzroka, vedno pa z dovoljenjem deželnega odbora, pred pretekom dveh let prodal. Nasprotno pa bo deželni odbor dovolil nagrado 20 gld., ce se bo bik rabil najmanj štiri mesece čez dve leti za pleme, za vsak nadaljni mesec pa po 5 gld. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dué 7. aprila 1894. Uilano podpisani dovoljuje si slavnemu občinstvn naznaniti, da bo počel binkoštne praznike t. I gostilno pri λ v Kandlji v gosp. Dergancovï hiši. Obljubuje, da se bode trudil želji svojih p. n. gostov z dobrim vinom in pivom, kakor tudi z dobrimi in okusnimi jedili postreči. Priporočaje se za mnogobrojni obisk, beleži sè spoštovanjem <73-1) M. June. •••••••••••••••••••••M (74-1) Repa m tesao je na prodaj v grajščini Strugi po 25 kr, mernik. Ravno tam se proila skoraj nova streha za hlev. \lovo lepo posestvo na proda C v Zalogu, tri četrt ure od železnične postaje Novo Mesto in pol ure od postaje Straža ležeče lepo posestvo nil ravnini, obstoječe iz hiše in gospodarskih poslopij, njiv, travnikov in vinogradov, je takoj naprodaj. Cena 3.500 gld. Več pove lastnik Franc Šteh, Zalog hiš. štev. 13, pošta Novo Mesto. (.59-3) H C5ň~2) kurátor ftd act\uii. LjT, v i)rav dobrem ř,tanjn, z lepim stanovanjem in v fl dobrem kraju, odda se takoj v Zatičini pri jI Višnjigori. Več se izve pri lastniku í|l I (3S-3) Jože Gorišek-u. m Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem Mestu, daje na podlagi sklepa z due 21. marcari894, št. i, na znanje, da bode liranilnk'a začela poslovati dne 1. maja tekočega leta oti 10. uri v mestni hiši. Od tega dneva se bodo prejemale vloge, l'fošnje za posojila pa se lahko ulagajo že od 15. aprila počenši. Jgt^:^ Uradni dnevi so mï torek in petek od 10.-12, ure dopoldne. (70-2) Ravnateljstvo mestne liranilnice y Novem Mestu, dne ;30. marfa 1894. Adolf Pauser, preilsednik ravuateljatvn, Fran Perko, Histtrtiični ravnatelj. Dr. Schegula, Ijudyredseiîuik ravnateljstvii. Išče se M—IG letni deček, ki bi se hotel iiŘiti strojarskega obrta. Sprejme se ï>od ugodnimi pogoji pri Ivan Oblaku, <66-2) strojerju iia Vrliuiki. Na prodaj je mernikov lepega semenskega krompirja po jako nizki ceni, — Več pové laatnîcii (27—5) pl. richtenau. IVa prodaj. v Kandiji pri Novem Mostu so naprodaj ilobio ohranjena Železna štacunska vrata in okno s kamnitimi hangarji vred. — Dalje tmli podpisani priporoča j)0 jako nizki ceni stare železniške sine za obokanje, cement za stavbe, poljski gips in vsakovrstno železnino. (77-1) Franc Kastelfc, tr^'ovec, v Kamliji. Otťofjenje nove proclajalnicfl. P. n. Podpisani dovoljuje si si. obiinstvu naznaniti, da je v Rudoifovem na Vèiikem Trgu, hiš. štev. 87 v Kasteićevi hiši otvoril novo pro-dajalnico pod tvrdko Anton Ogrin (preje Th. Saiioker.) Prodajal bode Ipecerijako blago najboljše kn-kovosti in po jako nizki ceni. Upa, da si botlft s finim blagom, kakor tudi hitro postrežbo kmalo pridobil naklonjenost slavnega občinstva. Priporočevajt? se za mnogobrojni obisk svoje novo vrejene prodajalnice, beleži z odličnim apoátovanjera Anton Ogrin v Rudoifovem, Ve). Trg it. 87. í6a-3) I I Otvorjenje nove prodajalnice. Oves „Willkomm". Ta izvrstna vreta težkega ovsa obrodi v vsaki zemîji pj'HV dobro in se je pokazala v goratih pokrajinah kot najzgodnejša in najrodovitejsa; ima visoko in prav dobro krmilno slamo in ne poleže. Ker ae nioia ta oves jako redko posejati, zadnntuje. 60 kg za enjoh. Cena enemu kilo je 2f> kr,, 60 10 gd,, 100 % 18 gld. Vrečice, ki imajo 5 kq pošiljajo se poštnine prosto na vsako poštno postajo za 1 gld. 80 kr. — Bogato rodeči dupavski oves rodi najbolje v pe.ščeni ilovnati zemlji; ňO kij za 6 ghl. 50 kf.j 100 kg za gld. z vrečo postavljen na postajo Konjice". — Razpošiljii oskrbništvo grajščine Golice pri Konjicah na Štajerskem dokler ga ima kaj v zalogi. (40—4) (67-s centov mrve m nemške dete |e ima na prodaj Josip Windischer, posestnik v Kandiji. odpre se s I. aprilom t, I. inteligentnim, slovenske pisave dobro zmožnim in delalnim oaobam, ki bi se hotele posvetiti važnej narodno gospodarskej stroki Ponudbe pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom: „Dober zaslužek" poste restante v Ljubljano. (6i-2) HoTOmMto : OdgoTomi urednik iotlp Benkovió. — Ledajat«\j, aaliížuik ia tiskar I. Krajao,