VijTtajl aloraald danralk t Združenih driniL Vslja n odo Mo.«..Um>.|j800 rt poi liti ti^, .$3.00 Za Now York celo leto... 0l $7.00 Zi Inozemstvo celo leto.....$7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Tbc large*! Slovenia*. 0*11) in the United States tsved every daj except 8asdij* end legel Holidays. 75.000 Readers. TELEFON: 2870 OORTLANT. Entered ee Second Class Matter, September 21, 1908, at the Poet Office at New York, N. Y„ imder the Act of Congien of Karch a 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 43. — fiTEV. 43. NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 21, 1921. — PONDELJEK, 21. FEBRUARJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX SENAT SPREJEL POSTAVO GLEDE PRISELJEVANJA LENAT JE SPREJEL POSTAVO, 8 KATERO SE OMEJUJE ŠTEVILO PRISELJENCEV NA 350,000. — PREDLOGA DELLINGHA-MA SPREJETA S 61 PROTI D VEM GLASOVOM. — SENAT JE DOSEGEL REKORD. Washington, L>. C., 19. februarja. — Drastična odredba proti nadaljnjemu priseljevanju tekom tekočega leta je bila sprejeta da-i.rs (»d senata, ki je z velikansko množino 61 glasov proti dvein sprejel Dillill^rhumovo predlogo za omejitev priseljevanja, potem, ko je nodal auiendniente, s katerimi se je še povečalo silo postave. V obliki, kot je bila predloga sprejeta, -se ceni, da ne bo tekom i>u rano; iz tega razloga nam ni mogoča podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nam je poslati najholj po Donectle Money Ordsrf, tU i« New York Bank Dnft. Ffwk StJfti Bilk 17 Gtrtlartt strut Mi York H| »•:,.'• ^ . - m. ' CHAS. M. SCHWAB 0 ITAUANIH Jeklarski magnat v avdijend prl papežu. — Pravi, da pozna slednji dobro ameriški položaj. ■ Rim, Italija, 18. februarja. — Charles M. Schwab, ki se mudi v Italiji na obisku, je izjavil poročevalcu Ass. Press, da je našel na temelju svojih lastnih opazovanj zelo pretirana poročila o slabem položaju Italije. — Čeprav je bil moj obisk v Italiji kratek, — je rekel Schwab — sem vendar dosti videl V Italiji, da sem prepričan, da so pretirana poročila, ki krožijo v Ameriki prlede notranjega položaja v Itsliji. Italija je 2elo trpela vsled vojne in občuti še sedaj posledice vojne in prav posebno radi pomanjkanja življenskih potrebščin in surovin ter neugodnega finančne-£3 položaja, a vlada postopa previdno in smotreno in narod spoznava potrebo, da trdo dela pri re-I konstrukcijskem delu. j — Moje bivanje v Rimu. — je nadaljeval Schwab, — je bilo kro-j uano od avdijence, katero mi je i dovolil papež, katerega sem prvikrat videl. Našel sem v njem zelo zanimivo osebnost, — prijaznega človeka, ki želi vsemu človeštvu le dobro. Presenetilo me je natančno poznavanje ameriških zadev od strani papeža^ On je natančno informirati glede vseh vprašanj, tikajočih se interesov Združenih držav. Schwab bo ostal v Italiji še na-daljni teden. HARDING POTRDIL DATJO- « HERTY-JA. Washington, D. C., 19. febr. — Bodoči predsednik Harding si je iefinitivno izbral Harry M. Daug-iieriy-ja kot svojega generalnega pravdnika, kar je sporočil v pi-:nu, katero ie pisal kongresniku Murphy iz Ohio. Murphy in drugi delegati iz Dhio so poživljali bodočega predsednika, naj imenuje na mesto delavskega tajnika kapitana Percy retlowa iz Salema. Bodoči predsed tik pa je iz j? vil, da ne more imenovati dveh mož iz ene države v svoj bodoči kabinet. Rekel je le i o, da je še določil Harry M. Daugherty-ja.za svojega bodočega generalnega pravdnika. DOLG POLET. Ancon, Peru, 18. februarja. — Ju an Leguia, sin predsednika republike Peru ter dobro znan pe-ruvijski avijatik, je odpotoval danes od tukaj s hitroaeroplanom na svojem poletu do New Yorka. Prvič se bo ustavil v Tnlara in nato v Buenaventura, Colombia. Jutri upa dospeti do Paname, kjer bo ostal par dni, da se pripravi na konec poleta. ALI BODO ZDRUŽENE DRŽAVE PRIZNALE GRŠKEGA KRALJA KONSTANTINA? Atene, Grško, 20. februarja. — Grško časopisje splošno namiguje da bodo Združene države v kratkem priznale grškega kralja Konstantina. Vojni minister Gou-raris? je baje rekel, da ne bo to priznanje zvezano s posebnimi težkočami. STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV. Lima, Peru, 20. februarja. — Vsi uslužbenci Peruvian Steamship Company so zastavkali. Par-riki za nedoločen čas ne bodo mogli odpluti, kamor so bili namenjeni. SUHA PREDLOGA V DANSKEM PARLAMENTU. VOJNO PRAVO NA OGRSKEM Na drugi strani našega lista vi-*jdite oglas, iz katerega je razvid- _ . .. ,no, da se bodo vršile važne voli- Dunaj, Avstrija. 20. februarja.^ in T vago korist b0j ^ boste Sem je dospelo poročilo, da je bi-^^ prave može Volitye bodo lo proglašeno na Ogrskem vojno ^ za slovenskega organizatorja, pravo. To je edino orožje, katere- kojega dolžnost je v prvi vrsti za-ga se zamore posluziti vlada proU st<)pati VflS slovence^ Volitev so železničarjem, ki nameravajo za-štrajkati. Na Ogrskem je sedaj štrajk postavno prepovedan. DENARNE POŠUJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN Potni listi, NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačil* popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro' po celi Istri, na Gariskem in tudi na Notranjskem, po ozemlja, ki je zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali sa pofi ijatve italjanskih lir po sledeiih cenah: 60 Ur 100 lir 300 lir 600 lir 1000 lir $ 2.40 $ 430 $12.00 $20.00 199.00 MMM vm kV^ kV*^ kV.KSi kV*^ kV^ kV^ bo vdeležil lahko vsakdo, ker imata pet dni na razpolago. Sedaj je moč v vaših rokah_ Kot si boste postlali, tako boste ležali. Vsi na voliieel Vrednost denarjn sedaj ni stalna, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne -eene vna- prej- Mi računamo po eeni. Istega dne, ko nam podani denar deeps v roke. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Ottfer, ali pa New York Bank Draft. FRANK BlfffiE STATE BANK 82 Oorttan* 8t„ New Vodr Kodanj, Dansko, 18. febr. — Včeraj je prohibicijska skupina piedložila v državnem zboru pred logo, ki prepoveduje importira-nje, izdelovanje in prodajo opojnih pijač. AMERIKANCI BODO ZAPUSTILI 1. MAJA REN. BRZOPARNIKA katerih izdajanje je bilo prejšnji teden prekinjeno, se bodo sedaj zopet dobili, toda samo dol. mar-1 Paritf Francija, 18. februarja, ca. Od 1. marca dalje se jugoslo- t^j prevladuje mnenje, da bo-vanski potni lfsti za nedoločen čas do ameriške okupacijske čete naj-ne bodo več izdajali kasneje do l. maja zajustile Ren. Kdor tedaj želi po 1. marcu po- Do onega časa bo namreč že tovati v Jugoslavijo, si mora že]rika podpisaia separaten mir z sedaj preskrbeti potni list in sicer Nemčijo se mora VSAKDO SAM OSEBNO zglasiti pri jugoslovanskem konzulu, bodisi v New Yorku, Chi-eagi, ali San Francisco. Za dobavo potnega lista ni treba starega potnega lista, niti kake druge listine. Potni list, ki bo sedaj izdan, bo veljaven za vedno, tako da bo že jim mogoče potovati ie-le čez nekaj mesecev, ali še-le čez eno leto. Potuje pa se lahko tudi takoj. Kaka določba glede potnih listov bo prišla po 1. marcu v veljavo, se sedaj se ne ve; naznanili bemo, kakorhitro bomo izvedeli » * Italjanski potni listi za one, ki sedaj spadajo pod Italijo, se tudi ie nadalje dobivajo ravno tako kot do sedaj. | Ftank Sskser Stale Baak.| "San Ginsto", (prej nemški parnik Fuerst Bismarck), Cosu-lich proga in "Calabria", Cunard proga, odplujete 2. marca v Trst. Cena: - HI. razr. II. razr. San Giusto, $12000 $180.00 Calabria, $120.00 $205.00 z vojno takso vred. Kdor Želi potovati z enim izmed teh dveh parnikov, naj se nemudoma prijavi, ker sta to zadnja parnika, ki odplujete v Trst, dokler bo jugoslovanski konzul Se izdajal potne liste. Odločite se takoj in pridite naj« kasneje 25. februarja t Jrenk Sakser Stale Bank. WBUIHP AND DUSiaiBUTBl) UNDER PERMIT (la WB.J AUTHORIZED BY BB APT OP OOTOBM t. Off, W TBI A9 BB POST OTMB Of BWTW ftf.BfOHiglfm, A g. Rartiaoa, p. K QsS ANGLEŠKA VLADA NOČE: PRODATI ZAP. INDIJE! I .— Da vrne Anglija denar, M ga dol- : guje Združenim državam, se bo posluzila drugih sredstev. London, Anglija, 19. febr. — Zunanji urad je danes priznal, da ni izpremenila Anglija svojega stališča z ozirom na izročitev za-padno indijskih otokov v roke Združenih držav v zameno za de-jenske dolgove, katere je napravila Anglija tekom svetovne vojne v Ameriki. Pred enim letom jef namreč objavil angleški ministr-l ski predsednik Lloyd George, da nima Anglija niti najmanjšega namena izročiti Združenim državam Zapadno Indijo v namenu, da poravna s tem dolg, katerega je napravila v Ameriki. I To ugotovilo zunanjega mini- ■ strstva je prišlo na dan vsled re-^ Isclucije, katero je vložil v senatu Združenih držav senator James; Reed iz Missouri in ki se je tika-1 la mogočih popajanj za izmenja-, vo zapadno-indijskih otokov, na-j hajajočih se v posesti Anglije za dolg, katerega je napravila Anglija tekom vojne v Ameriki. (Taka kr.pčija bi prav posebno ne ugajala Amerikancem samim, namreč očim debelejše mošnje, ki imajo navado hoditi na Bermudo, Bahamas otočje in druge angleške otoke v Zapadni Indiji, kjer je še • vedno mogoče dobiti požirek dobre pijače za ceno, ki ni pretirana. Vsled tejra je v interesu Ame-'^rikancev samih, da ne pridejo ti |otoki pod njih oblast, kajti v takem slučaju bi postalo suho tudi v neposredni bližini Miami-ja in drugih "resort o v" ameriških milijonarjev). SLAMNIKARJI, POZOR! V ZNAMENJU LEPEGA SVETOVNEGA MIRU j Francija je s tem pripomogla k miru, da je imenovala tri nove maršale. — Sedaj jih je šest. Pariz, Francija, 19. oktobra. — Danes se je objavilo iz ofieijelne-ga vira, da so imenovani francoskim maršalom jenerali Louis Franeliet« d 'Esperey, Louis Hubert Lyautey in Emile Fayolie. Z imenovanjem teh novih maršalov se je povečalo število slednjih na šest, kajti ostali trije so iraršali Joffre, Foeh in in Petain. General D?Esperey je bil vrhovni poveljnik zavezniških čet nn Bližnjem iztoku. Na čelu zavezniških, predvsem jugoslovanskih čet, je prodrl skozi Macedo-nijo in od onega časa naprej je bival skoro neprestano v Carigra-1 du «kot poveljnik zavezniških sil v Turčiji. • 1 General Lyoutey je bil skozi dolgo vrsto let uspešen francoski governer v Maroku ter stopil v nanovo sestavljeni kabinet Brian-da kot vojni minister. Resigniral je v marcu 1917 ter bil iznova imenovan vrhovnim poveljnikom v Maroku. General Favolle ima za seboj časten rekord kot general in poveljnik ter se ie zelo odlikoval v zadnji vojni, ko je veliko pripomogel k temu, da se je ustavilo nemki naval proti Parizu. Pozne-; je je poveljeval v odseku, v katerem se je pričelo veliko nemško umikanje, ki se je končalo s premirjem. General Favolle je poveljeval ameriškim četam v sijajnem spopadu pri Cantignv ter je imel pod svojim poveljstvom večje oddelke Amerikancev v bitkah med Sois-sons in Chateau-Thierry v juliju leta 1916. •__ tirorge Washington, katerega ro estni dan bo obhajala jutri cela Amerika. ARETACIJA MEDNARODNEGA &PIJONA. Berlin, Nemčija, 19. februarja. Ijrnaeij Trebitseh Lineoln, noto-rični "mednarodni špijon'' je bil aretiran v Avstriji, — soglasno s poročilom v dunajskem "Tage-. blat t". Dunaj, Avstrija, 19. februarja.; Lint Tageblatt poroča, da je bil; aretiran J|rn*eij Trebjtsch Lineolnj in sieer v svojem naporu, da pre-' govori vlado Čehoslovaške s pOr| močjo ponnrejenih listin, da na-| m« rava avstrijska republika vpri-j zeriti oborožen vpad v čeho-slo-. vaško ozemlje. Ignacij T. Lincoln. prejšnji! ojrrski podanik in poznejši angle-! »ki podanik. r-Uu angleškega par-) liftnenta. je bil spoznan krivim ve-j 1« i/.«Iijje t«-r oropan antrlc-^kega državljanstva leta 1917. Pozneje je, bil deportiran i i Anglije. Lincoln je igral svojo nečedno, vlijjro v Angliji, Nemčiji, Avstriji, i:i Združenih državah. Aretiran je( bil leta 1915 v Brookljnu radi ponarejanja, a ušel iz varstva šerifa.; Iiil je zopet aretiran in maja 1916: j»> ameriška vlada deport i ra la. ( Malo pozneje je bil v Londonu stavljen pr*»d sodišče ter obsojen na triletno ječo. Po Kappo\i revoluciji v Nemčiji so izdale nemške oblasti tiral-; nice za aretacijo Liueolua in &i-| cer na temelju obdolžitev, da si je prisvajal oblast brez poverila in. da je poneveril večje svete tekom preobrata. Pod Kappom in njegovimi tovariši je posloval kot glavni censor in tudi v drugih lastnostih. Carigrad, Turčija, 19. februarja. — Boljševiki so pričeli z reorganizacijo ruskega brodovja v Črnem morju. Dve boljševiški pomožni križarki obstreljujeta pristanišče Sič na iztočni obali Črnega morja ter podpirata s ten\ kavalerijske kolone, ki operirajo proti Georgijcem. | Provizoričina sovjetska vlada je bila ustanovljena v Tiflisu ter I se domneva, da so jo med tem časom že prevzeli boljševiki. Boljševiške čete so očividno pregazile republiko Gcorgijo ter s tem ustanovile zvezo med četami moskovske vlade ter onimi turških nacijonalistov. Georgijska vlada, ki je pobegnila iz Tiflisa, se nahaja sedaj v Kutais. na železniški progi m^d Tiflisom in Batumom. Boji, ki so se završili med Sičem in Gagri ob Črnem morju, kažejo, da napredujejo boljševiki na vseh straneh in da je Batum njih konečni cilj. Francoska križarka ^Taldeek-Roussearu je »dplula iz Carierada proti Batamu. Charles M. Moser, ameriški komisar, ki je bil preje nastanjen v Tiflisu. je sporočil iz Batuma, da so vsi Amerikanci na varnem in da se ni bati za njih življenje. Daje pa se izraza strahu, da bodo boljševki oplcnili bogate zaloge, ki se nahajajo tam. Splošno se domneva, da hočejo boljševiki držati Tiflis kot bazo, iz katere bi lahko vodili prodiranje boljševiških čet skozi Perzijo Boljševiki so poslali *v Georjrijo einisarje, med katerimi se je nahajal neki Sehieman. kojega načrti pa so se t7.ialovili in ki je moral vsled tesa pretekli mesec pobegniti iz Gcoririje. Razventepra pa je bila enajsta boljševiška armada, ko je namen je bil zaseden je Georgije, umaknjena in sicer radi ustaje, ki je izbruhnila v Dage-. stanu in Baku. j Napredovanje boljševikov proti Tiflisu je imelo za pretvezo spor radi nevtralne zone v Borcolan okraju med Georgijo in Armensko. Armenska je* poslala Georgiji zahteve, da mora slednja umakniti svoje čete iz dotičnega ozemlja do 14. februarja in Georpija je izjavila, da je upravičena do tepa na temelju nekecra starepa dogovora, t Georgija ni hotela ugoditi tem zahtevam in armenske čete so (pričele prodirati, a so naletele na oster odpor od strani georgijskih ;£et. Ruska sovjetska vlada je nato odredila, da morajo vse njene če-i te pomagati zaveznikom, Armencem. J Glasi se, da ni bila georgijska vlada sestavljena iz mož bojevitega razpoloženja in da je vsled tega mobilizirala svoje čete na zelo površen ter neuspešen način. Ko so pričele ruske sovjetske čete s prodiranjem, je georgijska vlada pobegnila ter prepustila Tiflis boljševiškim elementom. v OLAS NAHODA, 21. FEBR. 1921 "GLAS NARODA (SLOVENIAN DAILY) OwneEW. President LOUIS BENEOIK. » Treasure^ Placo of »uslnooo of tho Corporation and Addresses of Above Offieiera: B2 Cortland t Street. Borough of Manhattan. New York City. N. Y. __"Gtsa Naroda" Ixhaja vtakl dan Lzvzemii nedelj in praznikov._ Za celo leto velja list za Amertfco Za New York za celo leto S7 00 in Canado SC.OO za pol leta S3.50 Za pol lata 13.00 Za inozemstvo za celo leto $7.00 Za fcotrt leta »1.56_»a pol iefra ^ S3.5» G L. A S NARODA (Voice of the People) iMued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly f$ «0 Advertisement on agreement Dopisi brez podpise In oeebneetl se ne jTiobčujeJo. Denar naj se blagwoll po-iUjati po Money Order. Pri «i naznani. Aa hitreje najdemo naslovnika. CLASNARODA 92 Cortlandt Street Borough of Manhattan. New York. N. Y Telephone: Cortlandt 2876 Angleški kraljevski govor. Kdor je danes se centralist, četudi je največji idealist, je sovražnik naše države, četudi se tega ne zaveda. Pri nas so največji reveži — na splošno rečeno — uradniki. Kako nekateri morejo izhajati, tudi če^ najskrobineje živijo, ml je narav-' nest uganka. Pri nas še krožijo ena in dvo-kronski bankovci ter desetkron-ski. ki bodo pa kmalu zamenjani v dinarje, žal v razmerju 1 :4. kar ni naravno. Ako l»i bii poslal sem preti meseci dolarje, bi bil danes lahko bogatejši. Ce nameravaš priti nnzaj v domovino — jaz bi si silno želel videti te še enkrat — potem bi bilo najboljše, če pošlješ dolarje in ti jih naložim v kakem sigurnem, zavodu. bodisi banki ali drugem varnem zavodu. Pri nas v Sloveniji ima krona približno isto vredno^ kakor v Srbiji dinar, četud! ne popolnoma, vendar zamenjava kron v dinarje po razmerju I :•? je uplivala* na krono slabo. Tudi v tem oziru sem. krepko vodil pero v obrambo finančne pravice na-šepra ljudstva, pa so demokratje — samo po imenu demokratje — uvedli to razmerje denarja za ea- absolutistične demokratska via »le. ko ni bilo zbrano začasno narodno predstavništvo. Dosegli pa smo vendar toliko, da je na bankovcih poleg dinarja označena štirikratna kronska vrednost, n. pr. na 100 dinarskem bankovcu je natisnjeno tudi 400 kron. To je v* likega pomena zaraditega. ker velja pri nas /ato še kronska enota. sicer bi pa bila draginja štirikrat poskočila in bi polagoma vsaka stvar stala toliko dim.rjev k^kor sedaj ki on. Ali bo pri tem ostalo ali ne. ne morem sodit!, ker je to precej odvisno od naše moči v bodočnosti in od uvidlji-vosti srbskih finančnih ministrov. Finančnega ministrstva ne zaupajo nobenemu Nesrbljancn. — Jaz sem v političnili vprašanjih ztlo zmeren, zlasti napram Srbom in v tem oziru ne delim javnega mnenja, kakor je pri onem delu Hrvatov in Slovencev, to pa motam reči. da je srbska inteligenca, k", se udejstvuje v politikih in u-piavl. sama tega največ kriva. —• Prosti na roti -.»-bski ima pa poleir svojih napak, ki jih imamo tudi mi. velike vrline. Vidini pa veliko razliko med Srbi. ki so prišli v mino državo izpod Avstro-Ogrske, Bosne, in Srbijanei v Srbiji, ki so manj popačeni. Xarod je zdrav in pameten. Ako pa nima izobrazbe. te«ra ni sam zakrivil. Inteligenca mi pa ne prija. — Izjeme so seveda tudi tu. Med sr-bijansko inteligenco sc:n našel ljudi, ki so naravnost izvrstni v vsakem oziru, nasplošno pa sem videl p:.i njej pomanjkanje socialnega. čuta, pohlep po nadvladi. Denar, ki si ga svoj čas poslal, je naložen in te čaka. ako prideš: sicer pa samo sporoči, kaj naj ž njim ukrenem. Da si mi zdrav in dobre volje? Xajprisivneje te pozdravlja Tvoj brat. na, ker sodijo ameriško ljudstvo Sne popolnoma, vendar zamenjava Kraljevi prt-Mol.ii jrovor. kot smo ;.ra čitali pred par dnevi v po-; Srbijo itd roi-ilih iz Anglije. jt- preo*>taiit-k v anjrlešk«*m demokratičnem siste-, To jo nem >««►« mu, kalereirs imenuj-, jo juristi "postavno fikci^o". Postavna fikeija pomeiija isto kot "stvar ni taka . nekaj, kar se je ohranilo 12 pragmatičnih razlogov in kar služi gotovemu namenu. Kadar se sestane angleški parlament, bo dobil obiskovalec z ^r.irsa, ki bi I sil slučajno navnoč in k bi ne bil Jeležcn nobene infor-1'iacije glede posameznosti ceriinonije, povsem napačen utis glede sorazmerne pomembnosti in moči raznih sovdležencev. Pozlačena zbornica je polna luči, ko zavzemeta kralj in kraljica svoje sedeže na pr»-stolih. v navzočnosti velikašev države. Tujec bo na vsak način domneval, da je zbornica lordov glavno sicdisee kraljeve vlade. Nato pa nastane odmor, tekom katerega se pcšlje sla v drugi dej poslopja. še nekaj časa in* za predsednikom poslanske zbornice se pojavijo možje v navadnih oblekah. To so * * ujegovesa veličanstva najbolj verni Commons" ali navadni ljudje, vključno Llovd George-a. ministrskega predsednika, •H poslušajo s spoštljivo pozornostjo* vse. kar ima povedati kralj. Xato pa se vrnejo v svojo lastno posvetovalnico ter razpravljajo o teh stvareh kot da «o dobili veliko množino presenetljivih informacij. Tukaj pa >e pričmja takozvana "postavna fikeija". Vsakemu je znano, da je bilo 0110. kar je čital kralj glede "mojega naroda" in glede "mojih ministrov*' in tako dalje položei o stega jutra v njegove roke od onega. majehnegu moža iz Walesa, ki jc sta! preti- drugimi ter pozorno poslušal. Vsakemu je tudi znano, da so Ifila mnenja, katerim jc dal izra/a Jurij V. po božji milosti kralj Združenega kraljestva Britanije in Irske, ter angleških dominijev »»reko morju, branilec vere", prav t;> lo osebna mnenja Lllovd (iforjre a, kot bo nagovor, orečitau v kon-gre*u Združenih držuv naslednjega 4. marca izraz namenov in politike Hardinga. Ce bi bil Mr. Lloyd George poanan iz urada in če bi stopil na rrjegovo mesto recimo "Winston Churchill, bi bil "kraljevi ali prestolu govor", prečita« dva meseca od sedaj naprej, povsem drugačen glede tona in vsebiae, kot je bil oni, preči ten v torek v ,West-minstru ter objavijea. par ur pozneje celemu svetu. < e imenuje ininisir-ki predsednik velikaše drža e. škofe in sodnike ter določa politiko dežele, v kolikor mu veči.ia v parlamentu dovoljuje kaj takega. predstavlja kralj na siuibolič 11 način ubogljivega duha naroda. *' Peter Zgaga Nekoč se je neki pop potapljal. Voda je bila ozka. toda globoka. Mimo pride kmet ter pravi popu: Daj mi roko! Pop ga je začudeno pogledal, ni mu dal roke ter vtonil. Kmet gre v vas ter pripoveduje. Neka stara ženska se oglasi: Vidiš, lahko bi ga bil rešil, če bi mu rekel: mojo roko". Ker si mu pa rekel: "Daj^oko", je revež vtonil, kajti nikdar v živ Ijenju ni bil vajen dajati. — » ♦ e Na levni seji nekega društva so odstavili tajnika. — Zakaj pa * — se je* repen čil. — Saj vendar nisem nič naredil. — Ravno zast ran tega. ker nisi nič naredil — se je glasil odgovor. ** ♦ * Neki kranjski župan, ki je bil obenem veleposestnik. je*e^'l;usil v listu, danima prašiča naprodaj. Takoj drugi dau je prišel pre-kupee v hišo ter vprašal županjo: — Ali je župan doma ? — Da, doma. pa še spi. — Ali lahko vidim prašiča ? e V gledališču sta se sestala Jva znanca. Pa zašepeta prvi drugemu v uho: — Ti. ali je dama poleg tebe. s krasnimi zobmi, tvoja boljša polovica ? I11 znanec je odvrnil: — Da. to je moja izboljšana po loviea. Zanimivo pismo iz stare domovine. Opomba uredništva: Prijatelj našega lista nam je dal na razpolago pismo, ki mu ga je pisal njegov brat iz stare domovine. Imenn zaenkrat še ne objavimo; rečemo lc toliko, da je prznan slovenski pisatelj ter slovenski poslanec v Belgradu. riške razmere, kar* se tiče svobode. veliko boljše kakor v evropskih monarhijah. Tudi tu je med Slovenci, Hrvati in Srbi republikanska struja živahna, močna p^ zaenkrat samo ni^l Hrvati. Toda masa teh ljudi je republikanska, ker si pod republiko predstavlja nekaj drugega kakor pa pomeni republikanska državna oblika. — Menijo, da ne bo potem treba pla-čfiti davkov, da ne bo nradništva. da bo odpravljena vsaka oblika vojaške službe i. t. d. Slovenci že malo bolje razumejo pojem republike, pa tudi še ne popolnoma. Prepričan sem za svojo osebo, da bi danes pri nas republika napravila še veliko večjo zmešnjavo in povečala »»otranje boje, j-adi katerih itak preveč Trpi država, zlesti v zunanii politiki. Ljudstvo v naši državi za republiko še ni zrelo in sodba Ameri kancev je po mojem mnenju v tem oziru napačna. ker sodijo ameriško ljudstvo in naše ljudstvo v Jugoslaviji po istem kopitu in mislijo, da se dajo namah ameriške razmere prenesti — recimo v Bosno, Južno Srbijo itd. To je nem >«•«"«* 111 l»o treba za to še desetletja živahne«?« kulturnega delovanja. sic» r se lah';o zgodi kakor v nekem hrvatskem st-lu. kjer so / i en »lan kmetje pro glasili republiko in izvolili za — ■ kralja -re.mblike" nekega se ljaka. Tudi primerjanje kralja ali re-' pen t a kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovejn-ev z avstrijskimi cesarji je napačno, vsaj kar to~e o-st-be kralja Petra in regenta, ki človeka iz naroda in sta za raz int l e v državi, v kolikor so slabe, pač najmanj odgovorna. Vsaka reč ima svoj.čas in tudi republika mora izzoreti. ko pride za to čas. V Sloveniji so kmalu po prev-rrtu napravili prece^Sen red, toda v ostali državi tega niso znali in če bi bila imela Slovenija pravo avtonomijo, bi danes ne čntili to!iko posledic centralne nezmožnosti. Kakor sem rekel se v javnosti <> naših razmerah mnogo pretresava in inoz-mski listi prinašajo iz naše države samo to. kar je sla-'Kga 111 še to strašne fantazije. Smejati se moram, ko čitam vča silr v inozemskih listih poročila o bojih in puntih v Jugoslaviji. kj«1'' j»" popolen mir in ce preklja-jo kvečjemu časopi»i. v katerih je ^i!na borba, kar je razumljivo. — Borba bo gotovo še huda. pa prepričan sem. da bo naša država vstala in je tozadevni pesimizem ined tujimi diplomati, deloma pa tudi v državi sami. neopravičen. P:* spremeniti se bo moralo marsikaj, predvsem absolutistične metode demokratskih ministrov !n mišljenje srbskih političnih strank k: prav nič ne poznajo naših razmer in gledajo vse v drugi luči, kakor je dejansko. Loči nas stoinstoletna zapadna in vzhodna kultura in zato je nesmiselno upravljati državo po e-neni kopitu. Dopisi 3ug05lntmnBka Ustanovljena L 1898 KatuL S1^^4^^1^^ Inkoroo; Irana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 K. lS3th St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BAT,ANT, Box 10«. Pearl Aveaue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, ilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se prijioroča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi i*>sta:i Olsin te oriranizaeije. naj se zgtasi tajniku_ bljižnc-jm društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8. člani ali članicami. Dvojček. — Oni gospod je pa jako dober družabnik. — Seveda, saj je v družbi prišel na svet; * Križ je dandanašnji s škribarijo — je vzkliknil možak. — Moja žena piše pesmi, katerih noče nili- ljudi brez dela. Lansko leto ta čas so delali vsi iu še premalo jih ne bilo. V času. ko jc divjala vojna v Evropi, jc imel vsak premogovnik in mislim tudi tovarne nala>-č poseben odbor. Ako nisi delal v^ik dan. ho precej prišli lc tebi> zakaj da si ostal doma. Takrat smo bili skoraj prisiljeni delati vs.fk dan. Kdor ni imel dovolj tehtnega vzroka, ie bil kaznovan. Kdo pa naše gospode sedaj kaznuje, ko puste toliko število delavcev brez dela? Nihče! To jim je pa deveta briga, kako bodo ti ljudje živeli. Poglejte, tako je dandanes na svetu. T)a. ko bi l»il tak romanopisec. ne bi zadostno opisal stanja in žrtve delavcev. Zimo imamo letos zelo niilo in skoraj vedno brez snega, kar je za revni narod sreča, da se .še na kurjavi nekaj prihrani.-^ Ne jezite se. gospod urednik, če sem zašel malo predale'-. Rajši pridite na klobase, m>mo jutri klali. Pozdrav! Martin K<>ss I Mi no lik, 111. Ko ž»* pošiljam naročnino za ' i last Naroda, hočem napisati tudi par vrstic za v list. Mimuik je majhno farmersko mesto, kjer se nahaja tudi en pre-mogorov. Dela se pa zdaj tukaj j prav slabo. Slovencev je 11:1s tu malo. samo sedem samcev-pečlar-jev. družine sploh nobene 111. Neiuavno se je zg» ulilo nekaj blizu mesta Peoria, kar je po-vzivčilo dovolj smeha. Nekemu partnerju je crknila bela mula. nakar pošlje po konjederca, da jo stran odpelje. Za to so .izvedeli nekateri meščanje. nakar je eden brž telefoniral županu, naj pošlje dva moža postave, češ, ta in ta po tej in tej cesti pelje "belo mulo ' ali "white mule". Tukaj namreč imenujejo belo mulo moonshine ali žganje. Župan pa res pošlje dva moža. ki junlata vozniku nasproti. Ko ga srečata, ga vpraša eden: "Kaj imate 11a vozu?" "White mule", se glasi odgovor. "Ali je imate dosti?" vpraša zopet drugi. "Do .malega p"Ui voz", odvrne voznik. Ona dva hitro odgrneta plahto in res zagledata belo mulo. toda pravcato mulo. P.ilo j" smeha, da je bilo jjoj. Moža postave pa >*ta j<» od-• kurila z dolgima nosovoma. ! Naj zaenkrat zadostuje. Po-1 zdrav vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike. Komandov Tonček iz Zatične. SLAMNIKARJI OPERATORJI, TRIMERJI, BLOKARJI, SAJZERJI IN CUTTERJI! Sestri- 111 bratje: • A'si ste Daprošeni. da st* udeh žite volitev zakladniškega tajnika in 4 organizatorjev. Vsi člani naj v resnici gledajo na to. da izvolijo sposobne zastopnike, v katere bodo imeli vsi delavci vero in zaupanje. Na listi je šest <<») kandidatov in ti so naslednji : za zakla&iiškega tajnika: ISIDOR WEINBERG, član local a 24. za organizatorje: ^ NATHANIEL SPECTOR j JOSEPH FERENCHACK i člani locala 24. ALEX ROSE Samo za dva bo glasovano. MAX GOLDEN, član locala 42. MINIE GOLDMAN, članica locala 43. Vsi člani vseli podružnic bodo glasovali za kandidate vseh localov. Pridite volit naslednje dni: v pondeljek. 21. februarja, v torek. 22.: v sredo. 23.; v četrtek. 24. zvečer med polšesto in pobleveto uro. ter v siiboto, 26. februarja do druge ure v poslopju 210 East 5. cesta,. Vsak. ki ne dolguje prispevkov več kot šest mesecev bo lahko volil. VOLILNI ODBOR Millinery and Straw Hat Workers Union _Locali 2, 24. 42, 43 . 45 . 50 in 61. HT ROJAKL NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAh &r VMOJJ SLOVENSKI DNEVWIX V ZD*. DMŽAIAU, Res je pa, dr. bi moglo biti v naši državi mne^o bolje kakor je a tega je kriva nesposobna državna uprava v BeV:rad t, ki svoji nalogi ni kos. Ako bi se ne bilu od centralne [vlade meseca februarja 1?U9 proglasila svobodna trgovina, hi danes ne bilo tako hude draginje, kakor je. čeravno <-e ji po svetovni vojni ni mogoče izogniti Jaz in moji tovariši smo se v .Belgradu pro!i svobodni trgovini borili, pa nas je bilo premalo in mii4 podlegli. Kar so ti poročali o klečeplazenju pred ljubljansko [goapodo. je Vse gola domišljija, i Danes se z gospodi pri ljubljanski vladi drugače govori kakor z vladno gospodo v ran j ki Avstriji, kjer si moral res venomer klobuk i vrteti, pa kot Slovenec nazadnje , r»*s nisi ničesar dosegel. Sicer pa imate v Ameriki o moči ljubijihi&kc vlade čisto napačne pojiuc. čemur se prav nič ne čudim. ko celo pri nas pred nosom deželne vlade ljudje ne vedo. kakšno komp-deneo da ima deželni vlada, misleč, da more deželna vlada sploh kaj večjega ukreniti brez centralne vlade. Celo med in-teligenti sem opazil to nevednost. Dejansko pa je deželna. vlada velika ničla, Id niti t svojerf lastnem delokrogu ne more, oziroma ne sme "vladati", ako se to kakemu centralističnemu ministra *ie doptde. Tudi o republiki piše«. Poznam naše Slovence, ki prihajajo iz Amerike. Vsi so strastni republikanci, ki vidijo, d« so amc- F>ragi bra« • Tvoje (^isuio scfci prejel in z velikim veseljem parkrat prebral, prej sem ti hote! napisati dalj-pismo in *en» napisal že več ka-^or dve strani, pa sem moral pi-»mo prekinili vsled preobilice de-h z a plebiscit. Hotel sem ti na t\ oje pismo obširno odgovoriti. I>anes pa porabim prilolurM. da ti pošljem pisni o po dragem mi [»rijateljn. Ko bi me danes vide!, bi se gotovo račudil nad menoj. Mlad v ibrsim kakor tridesetleten, sem popolnoma osive!. Zadnja leta rajne Avstrije In ves čas po njenem zlomu do zadnjega. *o mi naložili več skrbi in nepopisnega truda, kakor ga zmore sicer človek v normalnih razmerah. Kljub vsemu prestalemu sem še čil in razmeroma zdrav. — Doma pa Že nisem bil. da ne vem kdaj. ftu mi ni pripuščal. Pi*al si mi o razparan Ju tistib naših Amerikancev, ki se vračajo t Jugoslavijo. In vendar razmere niso take kakor sem čital v poro. rilih v domovino se vrnivših rojakov ▼ ameriikih listih. Vsi ti dopisi silno pretiravajo. Vsak rojak, ki se vrne iz Amerike domov, pričakuje doma nebesa, pozablja pa, da imamo za seboj-svetovno vojno. V vseh državah, nastalih iz razkosanih delov Avstro-O^rske. je slabše kakor v Jugoslaviji, pa tudi ▼ ostalih državah Evrope se ne morejo |>onaaati, da je bolje kakor pri BASi ■ 11 . ~ i-,, . y ' ~ sestniki hiš tako oderuški, da podraži jo stanovanje kar od $18 na •>-ii>. to je $12 več na mesec. Ali le gospode ne vidi nihče, oni sinejo narediti, kar hočejo. Tako 'se tare delavca in se mu jemlje vso pravico in svobodo. Tako ne •nore iti veliko dalje naprej. Vreča. ko je enkrat ^prenapolnjena, se razveže. x Kar se pa tiče delavskih raz- t mer. so slabe kot povsod. Kar je premogorovov, delajo 2—3 dni na| j teden. Xekaj tovarn dela polovico! j časa, nekaj pa sploh nič, tako dal industrija počiva skoraj splošno. Potrebščine so nekaj ceneje kot so bile, ali mi delavci moramo ipla.- '•evat vseeno visoke cene, to pa zato, ker trgovei niso zado-| voljni z malim dobičkom. Vsak1 , hoče postati hitro bosrat. ti ubogi trpin pa plačaj, če zaslužiš kaj :al i nič. Tisto se nič ne vprašuje, ; kje bots vzel. Ni se čuditi samo-I morom. ki jih je vsako leto več. |Xa ta način veliko ljudi obupa in i si vzame življenje, eni na ta. dru-j jgi pa na drug način. In vseh teli j žrtev kdo je kriv! Kapital I Ali ni res? V tukajšnji okolici je precej velika industrija, ko ne bi počivala. Slovencev v tej okolici je 400— -">00. d oči m je drugih narodnosti' v razdalji 5 milj na okoli preeej-šnje število. Bridgeport šteje do •1000 prebivalcev. Zraven je Majr-jtins FVrrv. ki Šteje okoli iin zopet na eni strani Bridgepor-J Ua je Bellaire; ki šteje nekaj čez' Bridgeport, Obio. Kakor vse i/glc»la, bvmo dela v-' ci postali še veliko bolj kot smol snznji prohibicijskili kapitalistov«; ker delajo z ubogirii ljudstvom.! kakor se jim poljubi. Oni smejo; napraviti vse. kar le hočejo, ne da bi jim kdo delo oviral. Kotle in tiste cevi za izdelovanje žga-l lija vidiš naprodaj vsepovsod. To prodajajo očitno in lahko kupi, vsak. kdor hoče. Ali srorje mu. če' ga zasačijo! Ravno tako je z ro-( zinami. ki jiii laliko kupiš cele za-| boje. Ako pa hočeš napraviti malo palcnke. je zopet ogenj v strehi. Pridejo tisti možje, ki so plačani od nas, in te sodijo' kar v, enem dnevu. Kojt «lelajo seilaj tu-j kaj- jjp najmanjša kazen 1000 do-; larjev in stroški. Kn čas niso sniyli ^ tvojo hišo« brez dovolje-j n ja. sedaj pa preiščejo privatne )iiše brez vsega dovoljenja. Takoj delajo kot roparji. Oni smejo na-; rediti, kar hočejo, da je njim vi korist, delaveu pa ne privoščijo, j da bi se malo pokrepčal. ko pride; domov od trdega dela. Kinalo bo odvzeta ali je pa j sploh že vsa svoboda ameriškemu delavstvu. Kmalo bodo nas rabili mesto živine, kot se je to godilo v starih časih, ko so z ljudmi o-rali in jih tepli in kar se jim je zljubilff! In še nekaj, česar mestni možje i)ič ne vidijo, to je stanovanje. V mestu Wheelingu. ki se nahaja, na drugi strani reke Ohio v drŽavi West Virginia. 90 mestni po-j Lesna trgovina Jugosla-' vije. 4'Jugoslovanska šuma': — tako je namreč ime listu — je Lzraču-nUa, koliko lesa bi bilo mogoče na leto izvoziti iz Jugoslavije. Po 'njenih računih bi ga mogli izvoziti kubičnih metrov, ktrr Ivi znašalo po sedanjih cenah 5800 miljonov kron, skoraj eno in pol miljarde dinarjev, kolikor znaša polovica vse uvozne bilance Jugoeilavije. Iz vse države bi se izvozilo 700.000 kubičnih metrov bukovega žaganega lesa po 1200 kron, tesanega jelovega lesa 300 tisoč kubičnih metrov po bOO K, 50.000 kubičnih. metrov hrastovih debel po 2000 kron. 30.000 kubičnih metrov žaganega hrastovega lesa po 500 kron, sekane hrasto-vine 150.000 kubičnih metrov po 4000 kron, bukovine Lu drugih vrst trdega lesa 180,000 kubičnih 'metrov po 1500 kron. Nadalje bi j se moglo izvoziti 4000 vagonov lesnega oglja v vrednosti 60 milijonov kron. če se računa vagon | s 15.000 kronami, železniških pragov in drugih proizvodov v vrednosti 1740. tanina (hrastovega 'ekstrakta) za 300 in raznega drobiža za 150 miljonov kron. Tanina bi se moglo producirati še enkrat toliko, ko bi ne bijp gotovih zaprek. Vse to bi se moglo izvoziti let no. če bi bile železnice in vse 'drugo v redu. ' Glavna ovira izvozu lesa je pomanjkanje transportnih sredstev in visoke železniške .tarife, vsled česar lesna industrija Jugoslavije ne more tekmovati z industrijo Norveške, Švedske. Kanade, Brazilije itd. Do ujedinjenja Jugoslovanov je bil tarifni sistem tro-vrsten in se je favoriziral * izvoz ogrskega lesa. V prvo tarifo je spadal les, namenjen za domačo uporabo; tarifa je znašala za 10-,tonski vagon za daljavo 150 kilo-i metrov 150 kron, danes pa znaša 230 kron. Po drugi vrsti se je ra-, čunil les za industrijske namene in se je plačalo za isto oddalje-, nost za vagon 63r kron, danes pa 1480 kron. Izvozni les se je raču-uil po tretji vrsti. Dočim je bila v Avstriji za izvoz znizana tarifa, v Jugoslaviji minister za promet v dr. Korošec) tega ni vpošteval in* I je določil pač znižanje tarife za I pesek, opeko, krompir, apno, ce-ipana drva, gnojilo, kamenje, mra-'mor, blago (do 5000 kilogramov), živino, sol, steklenice, ne pa tudi za les. To bo treba na vsak način 1 popraviti. glas naroda, 21. febr. 19-21 Odiseja 300 begunskih družin. . Ameriški Rdeči Križ je dobil zanimivo poročilo iz Dubrovnika o ^KHnoči. dani 300 begunskim družinam iz Srbije, ki so se po 6-letnem prisilnem romanju po svetu končno srečno vrnile v svoj doyiaei kraj. v Negotiu pri Beogradu. Izmed mukepolnih doživljajev beguncev svetovne vojne je njih zgodovina^ vendar še najzanimivejša in se čita kot kak roman. Vojna in revolucija je podila to nesrečno skupino srbskih beguncev. večinoma ženske in otroci, iz domače grude preko Evrope in Azije kar do Yladivostoka. Ko je vojna izbruhnila, so se te družine izmaknile z 'bojne fronte v notranjost Srbije, upajoč, da se vojna hitro konča in se nato povrnejo v svoje domove. Ali nemška invazija je uničila njili nade in lota 1915. so pobegnili na Rumunsko. Ampak tudi tukaj niso begunci našli,*odpočitka, kajti nemška invazija jih je prepodila na Rusko. Tu se je šele začelo pravo trpljenje, kajti prvič nemški naval in pozneje razne faze ruske revolucije so jih podrle čim dalje bolj v notranjost preobširne Rusije. Tako so se vedno dalje in dalje pomikali od doma. Tožilo fie jim je po zapadu. ali usoda jih je podila vedno dalje proti vzhodu. Končno, po šestih letih nepopisne b**de so dospeli preko Sibirije v Vladivostok. Pacifik je za-vstavil njih * daljno pomikanje proti vzhodu: nahajali so se v tujem mestu, tisočero milj od svojega kraja, brez nikakega upanja \"]>ovratek. zbegani, lačni in nagi. Tedaj jih je Ameriški Rdeči Križ našel in vzel pod svoje okrilje. Preskrbel jih je s hrano in oblačilom ter ukrenil potrebno za hiter povratek v domovino. Do-čiiu je trebalo šestih let za njihe-vo tpotovanje iz Negotina v Vladivostok. je potovanje nazaj znašalo le par tednov. Ladja jih je izkrcala v Dubrovniku, od koder so se srečni in v dobrem zdravju podali v domači kraj Xegotin. Isti sloves dajejo dr. Hevmauu špecijalisti za duševne bolezni, ki prakticirajo v New Yorkn. Njih sodbo o njem se lahko spravi skupaj v ugotovilo, katero so podali različni z različnimi besedami, ki pa ima isti pomen, da namreč ničesar ne zgreši in ima dober vzrok če se ne poslu'uje gotovih metod. Govoreč v navadnem jeziku, da se ga boljše razume in da se ga tudi splošno razume, poišče zdrav nik, ki obvladuje eelo znanost, tikajočo se duševnih bolezni, takoj telesno napako pri bolniku, ki trpi na kaki obliki duševne bolezni, katero se je preje označevalo s splošnim izrazom blaznost ali norost. Kakorhitro je našel napako, ki je mogoče vzrok duševnega motenja, je prvi korak odstraniti to napako ter drugi dovoliti primeren čas za uravnavo. Docim poteka ta droga doba, je glavna skrb zdravnika, prihraniti bolniku vse razburljive uplive, ki bi zavlekli njearovo ozdravljenje. — Za bolnika se določi lahko delo. primerno njegovi zmožnosti in njegova dijeta je odvisna v veliki meri oil njegovega lastnega o&u-sa. —Nič več ni opaziti gromaden-ia bolnikov, ki bi bili vsi podvrženi istemu zdravljenju in postopanju. kajti vsakega posameznega bolnika se proučuje kot "slučaj"'. To postopanje se eelo lahko opiše kot proučevanje osebnosti dotii'nega. Na temelju takega proučevanja. ojačenja po životopisu bolnika, katerega dajo na razpolago sorodniki in prijatelji, se nato določi način postopanja ali na^ postopanja z izjemo počitka i« miru. To proučevanje osebnosti -Cza-me dosti časa ter je v velik kredit človekoljubnosti, če se *afco dolgotrajno proučevanje Izvaja v prenapolnjenih državnih in občinskih zavodih. Posledice t<>ga so bile presenetljive in občudovanja vredne, ker lahko vsakdo" vidi, če pregleda javne zapiske teh zavodov. Zdravniki v teh javnih zavodih so zelo ponosni na te rekorde in popolno ozdravljenje :il nikaka redka prikazen. Na temelju vsake diagnoze, katero se uveljavi v današnjih dneh glede duševno bolnih ljudi, je napor. da se odloči duševno oslabele ali zaostale od blaznih. Veliko delo je bilo izvršeno v izboljšanju prvo imenovanega razreda. Te vrste delo je, ki zahteva zase velik del pozornosti zdravniškega ravnatelja na "Wards Island in v tozadevnih svojih naporih je dosegel najboljše rezultate. Razdelitev*teh razredov je zelo oslra in čeprav se govori o goto-, vili bolnikih kot o dvomljivih slučajih. ne govore psihiatri o njih več kot o stoječih na mejni črti med zdravim razumni ter blaznostjo. Izraz "mejna črta" ni po nji hovem mnenju nič drugega kot primerno in udobno pribežališče za nevednost. Kadar ni mogoče blaznosti ali drugega duševnega motenja zaslediti do telesne napake, se raz-deli bolnike v različne razrede njih duševno pomanjkljivosti ln uporabi »e «olovp presrnišnje. da se določi mero njih zaostalosti. Bolnike se nato sodi po njih možnostih, ne pa po stanju, v katerem se naliajajo. S pomočjo preizkušenj so sedaj zdravniki v stanu napraviti razliko med bolniki. k; so brezupno bolni ter onimi, ko jih stanje se lahko izboljša. — 3Tir. počitek, primerno delo in prijetna družba. — vse to lahko dovede do ozdravljenja duševne bolezni ali vsaj do ublaženja duševnih motenj. PreizknBnje se u-prizarja nato od časa do časa in pri tem se izloči bolnike, kojih duh sploh ni popolnoma razvit. Nato pa se pri takih uporabi procese. ki d o vedejo do razvoja duševnih zmožnosti. Ker se je vrglo med staro šaro ■vse nasilne metode, katere se je uporabljalo brez razločka v vseh slučajih blaznosti ali duševne obolelosti še pred manj kot četrt stoletjem. je tudi izginil Ie umobolnic strašni besnež, ki še danes stra ši v glavi navadnega človeka, kadar misli na Hmbbomioo. Tzginil je prisilni jopič in izginila tapecirana eelea in sorodniki ubogega vraga, katerega se je nekoč izročilo pozabljanju kot brezupno umobolitega, — besneža. — so se« daj vsaj prosti strahu, da se bo postopalo z njim prej kot z divjo živaljo kot pa s človeškim bitjem. Novo postopanje, katerega je deležen, vzbuja nasprotno upanje, da bo eventualno nekega dne za-pusfil zavod ozdravljen in da bo vrnjen svoji družini in eloveSlcI družbi v splošnem. Moderno postopanje z umobolnimi. Ko je bila bolniia Sv. Marije Betlehemske v Londonu»izpreme-iijena v norišnico ali umobolnico, se jp pričelo splošno rabiti besedo "Bedlam" kot am čl m U kraje, kjer so umobolui zaprti Po mnenju splošne javnovj so bili ti prostori polni tulečih, nasilnih bi-tjj, ki so ohranila le inalo skupnih lastnosti z ostalimi ljudmi. Dali ša vrsta let kot prijetn« našteti jo, je bilo postopanje s, temi nesrečneži vaprtčo napačne metode, s katero se je skušalo bolnike ali ozdraviti trli umoriti, nadvse mučno in šele v teku zadnjih dvehto let &c je storilo korake, tla se izboljša stanje teh nesrečnežev. Tudi ti koraki pa so prihajali le počasi iu šele v zadnjem desetletju' preteklega stoletja se je pričelo umobolue šteti med prave bolnike ter storilo prve korake, da se jih ozdravi. Napredek v tem pogledu je imel za posledico, da w jc besedo; "norec"' ali • blaznež", ki pomenja nasilnega umobolnega, počasi izmrcvarilo v zdravniške terminologije. V zadnjem poročilu držav-j i>ega načelnika za dobrodelnost v Illinovsu se glasi, da so oddelki za nasilne umobolue v napravah države popolnoma izginili. Nasilni raz-i red v eni bolnici, ki vsebuje 3000 bolnikov, sc je skrčilo otl petih sto-' tih na enega in še ta bolnik ne besni več. — Mi imamo možke in ženske, ki so skrajno vznemirjeni, - po-roča superintendent. — a to so slučaji za strokovno izurjene strežnike in strežnice, ne pa za navadne paznike, ki ne znajo drugegl u-fjikniti bolnika v, prisilni jopič. — Pred leti jc bila stvar povsem drugačna. Naše bolnice so bi-j le polne besnečih umobolnih, možkili in žensk, katere se je smatralo y.v nevarne. Zapiralo >»<• jih je v posebne eelice in številni mod njimi niso hoteli spati v postelji ali nositi obleke. — Naših bolnikov se sedaj ne zadržuje več z mehaničnimi sred-j i-tvi. Zamrežena vrata in vse druge priprave, katere se je preje sma-J tralo bistvenim. >e je vrglo med staro šaro. Nobenega bolnika ni treba sedaj zakleniti v sobo. Terapija, vzgojni pouk in druga sredstva, s pomočjo katerih sc pričnejo bolniki zanimati za svet krog njih, se nahajajo med uplivi. k: so izpreraenili stare naprave mučenja v naprave zdravljenja. Tit vplivi se vs;ik dan kažejo v izpremenjenem značaju in obnašanju ljudi, ki boleliajo za živčnimi ali duševnimi boleznimi. — Prepričanje, da besneči blazneži še vedno obstajajo in da se jih mora zadrževati z nasilnimi sredstvi, pa je tako ukoreninjeno med splošno javnostjo, da j«' ugotovilo z zapada zbudilo veliko zani-manj^ter zadelo pri nekaterih na gluha ušesa. Neki poročevalec se je vsled tega oglasil pri dr. Menas Š. Gregory v Bellevue bolniei, da mu pokaže* ugotovilo dotičnega superin-' tendenta ter ga vpraša če prevladujejo slične izboljšane razmere glede umobolnih ljudi 4udi v newyorskih bolnicah. Dr. (Jregorv je preeital ugotovilo ter se nasmehnil. — Očividno so se pričeli tam šele prebujati, — je rekel. — Več kot štirinajst let smo postopali mi tukaj na iztoku z umobolnostjo kot ozdravljivo bolezi;ijo, ne pa kot z božjo kaznijo, katero more končati le smrt. Vsled tega so naši takozvani oddelki za tunobolne najbolj mirni in ker niso uveljavljene nikake omejitve, gre lahko obiskovalec prosto in brez nevarnosti med te ljudi ter si nabere med i.jimi svoje lastne utise. Stavim kaj, tla bi z izjemo kakega pol ducata slučajev ne spoznal, da niso ti Lolniki duševno prav tako zdravi kot je on sam. ' — Ta poloviea ducata slučajev pa jtii nasilnega slučaja. To niso "besneči" umobolni v navadnem smislu besede, temveč le ljudje, podvrženi halucinacijam in tem halucinacijam se ne morejo izogniti; v pogovom ter jih ne morejo izpustiti iz njega. Še vedno imamo lju-j di, ki mislijo, da rastejo kot rastline in ki imenujejo sami sebe "čebula", "redkvii-a" in tako dalje, a taki slučaji postajajo z vsakim letom manj številni. — V Bellevue bolniei sami je mogoče petdeset odstotkov manj | r.mobolnih pod opazovanjem kot v istem času preteklega leta in toi skrčenje slučajev velja za celo leto. — Naši takozvani duševno moteni bolniki so ponavadi mirni. —j i Vi tem ne tlela nobene razlike, če je bolnik možkega ali ženskega' spola. Nežnejšim uplivom udajajo bolniki takoj, in proces pomirjanja celo takih bolnikov, ki pridejo noter besneči, je tako dobro preskusen, da je v sk ro vsakem slučaju uspešen. — Pred petnajstimi leti je sprejela država New York moderne, človečanske metode zdravljenja duševno in ž i v n o obolelih. Tc metode so se izkazale kot izvanredno uspešne in poslediea tega jc bila. da jc izginila vsa grozota iz umobolnic. — Ničesar novega ni v postopanju s pomočjo terapije, o katerem postopanju govori superintendent z zapada. To postopanje se je na uspešen način uporabljalo ves omenjeni čas v napravah države New York. V teh letih se je nadalje tudi uspešno uporabljalo lahko eielo prijetne vrste, najboljše na prostem zraku in lahku duševno razvedrilo. ki predstavlja veliko po moč ^v zdravljenju. — Zatrotavljam van., da sem pri svojih obiskih v sosednih bol-i ieah naletel na bolnike, možke in ženske, ki so bili mirni, pohlevni ljudje in ki so preje vzbujali sočutje kot pa čut groze in odpora. — Isto bi se zgodilo, če bi prišel v tak zavod kak slučajni opazovalce. Razmere so zadovoljivega značaja ter povsod enakomerne, kar je izključno pripisovati modernim metodam zdravljenja obolelih na duhu. Državne bolnice spadajo pod \ipravo*države z izjemo kratke dole opazovanja nimajo občinski zdravstveni uradi nobenega posclm;*-'rTu posla s temi bolniki. ->topan.ja in pretlno se jih pošlje v različne državne umobolnice, ie opaziti v številnih slučajih že izdatno izboljšanje. K'»inisar Bird S. Coler je z gorkimi besedami slavil prevladujoče metode v umobolnicah. pr" nekem mojem znancu. Dotie-nd je živel življenje, ki je obstajalo večinoma pri sedenju in pr! tem si je prenapenjal moZgane. Pričel je dobivati halucinacije. — Bii je videti zdrav, dokler ga ni kdo vprašal, naj sede na voz poulične železnice, če se je moral po-slnžiti voza ali kare, se je tresel kot da ga vTpčejo pred Zrelo topov. V enem mesecu ali nekaj takega bi ga neznanstven opazovalec pro planil blaznim. — Kakorhitro pa je prišel pod opazovanje dr. Marcu* Hevmana lie "Wards Island v New Torku, je videl ta izvedeni opazovalec, da potrebuje narava hrane za izstradane tiroidne žleze. Pričel je dobivati to brano in po preteku šestih tednov je bil odpuSčen kot ozdravljen in prost vseh halucinacij. Dr. Hevfhan je globoko proučil vse duševne bolezni in v praktični uporabi znanosti, katero si je pridobil ko je zavzemal važna mest« v državni službi, je pokazal, da mu ne uide ničesar, kar so izumili slavni možje v tej stroki po eelem svetu. Mislim, da je tako napcedfL v svojih metodah kot kateri drugi zdravnik v tej stroki Ameriki, y — Imamo tukaj. — je rekel | komisar. — roko na žili teh oseb i v pismih, katera dobivamo od njih 1 sorodnikov iu prijateljev. Preje 1 je bilo običajno dobiti številne ] pritožile glede položaja bolnikov t« r postopanja z njimi. Tudi se- ] daj dobivamo pisma, a ta pisma 1 vsebujejo skoro v vsakem slučaju priznanja. 1 — Nočem i i i globlje v zdravili- 1 ško stran eelega vprašanja, ven- ' dur pa hočem pripomniti, da se 1 jo v starih nevednih časih spravljalo vse Alut'aje skupaj. Na ta < nufyn je pri h'o, da so trpele osebe : h pomanjkljivim duhom ali zao- ; stalo pametjo resno škodo radite- * ga. ker sc jih je spravilo skupaj i z resnično nmobolnimi. Prav nič < n dvomim, da je marsikateri po- i stal resnično umobolen prav za-!< rudi tega stika. Sedaj ločuje opa-.< »evanje najvišjega tipa. popolno-l nia znanstveno posamezne razre-f dc bolnikov in ljudi, katere je : mogoče ozdraviti z uveden jem' tiroida ali kakega drugega zdra-J vila, da se nadomesti kak telesni < primanjkljaj ali kak odstrani. — Poznam dosti slučajev, v katerih' jp bil bolnikom vrnjen zdrav ra-| — fin tak elučaj se je pripetil' Neznosno stanje. ;; — ti V "Kmetijskem listu" beremo: * Zaradi neznosne draginje živ- ' ljenskih potrebščin in vseh sir o-,1 vin se draže vsi izdelki, vsled če- 1 sar se stalno manjša Število Yiaro- -čil. Tako postaja boj za obstanek vedno težji, posebno za tiste, ki morajo preživljati rtKlbino. Upali smo, da se vendar že enkrat preokrene na bolje, a vse kaže, da čakajo osobito malo obrt še* težji časi. s Davčni vijak pritiska in vsi direktni davki za 1. 1921. se irikrat-J no povišajo. Poleg tegfe sc vpelje ' novi invalidski davek, ki bo zna-' šal samo v Sloveniji 30 miljonov kron. Prepričani smo, da bo t>d ' tega davka odpadla na invalide * samo ^sc drugo sc bo porabilo j za upravo. Namesto da bi se na-j stavili pri ^upravi samo zmožni invalidi, bodo zeipet veljali težke de- ! narje razni dvorni svetniki in u- i pokojeui generali, — nepotrebna dedščina žalostne Avstrije. Sedanji urad za soeijalno skrb-i stvo nam to dokazuje. Od njega imajo koristi samo tisti, ki so pri njem zaposleni, večinoma pristaši soe.-dem. stranke. Z bolniškim za-j varovanjem obrtuega delavstva ni nihče zadovoljen. Cisto nerazumljivo je. da so se morali zavarovalni prispevki šestkratno povi-J šati, kljub temu. ela je bilo toliko, denarj^ vzetega bolu. blagajnam. Res je, da ima delavec navidezno visoko plačo, ali zato ,pa plačuje tudi neprimerno dražje v«e potrebščine, da si ne more naba-, viti niti obleke. Okrajne bolniške blagajne naj pridejo na stara mesta in pod prejšnjo upravo. To zahtevamo! i Ne držimo križem rok, delajmo, dokler je železo vroče! 1 ~ . j IBS IBS IBS sns BOS BES J Moderna znanost si je tudi v tem kot v številnih crrugih pogle-1 dih stekla neizmerno zaslug, kaj-| , ti njej se iiftamo zahvaliti, da se je pričelo smatrati blaznega za duševno obolelega človeka, ne pa [ nore«, ki je irobčen iz človeške družbe tec z*Pft kot zločinec. Nekaj o srbskem kralju. Iz Pariza poročajo naslednje: — Srbski kralj Peter, ki je~star sedaj devetinsedemdeset let, je zelo slab, soglasno s poročili, ki prihajajo iz Belgrada. Popolnoma jrluh je ter preživi ves svoj Čas v postelji ali pa v vozičku za invalide. Obiskati ga smeta le prestolonaslednik in pa njegova ovdovela hčerka, kateri so boljševiki ubili moža, ruskega velikega kneza. Kap, ki je zadela kralja Petra na desni strani telesa pred nekako dvemi leti. se je nekoliko u-ntaknila. vendar pa kralj še vedno ne more hoditi. Kralj je stalno izgubljal na teži in eneržiji odkar se je vrnil iz svojega zavičSja v Phaleronu na Grškem pred enim letom ^er prenehal pečati se z /vladnimi posli. 1 Kralj Peter živi v majhni ka-meniti hišici izven Belgrada. — Njegova edinn tovariša sta telesni zdravnik ter star služabnik. J Po osvobojen ju Srbije izpod avstrijskega jarma v oktobru leta 1918 se je kralj Peter vrnil v Bel-erad s svojo armado ter se pričel aktivno peč.iti z rekonstrukcijo svoje opustošene in tolikokrat pregaiene dežele. Njegovo zdrav-' je pa je pešalo in kmalu je bil prisiljen umakniti se v privatno življenje. Vse državne in dvorne ; zrdeve je izročil svojemu sinu, prineu Aleksandru, ki je postal I princ - regent nove jugoslovanske države. | V pričetku leta 1919 se je kr^lj j Peter umaknil v miren kotiček v , biižini Aten. na Grškem, kjer je ! živel več kot eno leto v majhni hiši s šestimi sobami, stoječi nad zalivom Phaleron. i 1 Da ugode glavni želji starega kralja, ki obstaja v tem, da bi u-mri ter bil pokopan na svojih domačih srbskih lleli. so srbske oh-lesti- prevedle invalidnega kralja pazaj v gelgrad. Izogibal se je od Grozdje! Most! Grozdje! Most! Crnl garantiran naravni mošt. »od 50 Kalon »60 00 OrSko grozdje malo zrno rde«k«>to. 100 funtov $15.00 KaJ li orni Jsko malo zrno. Korane. 100 funtov. S16.00 d . ?AjiforRijBko lluškat. 10.| funtov, prva vrsta »24.00 Kelo Kalifornijsko Muškat. 100 funtov, druira vrsta 122. Ou Črno Kalifornijsko Zinfanotl. 100 funtov prva vr*ta »24.00 t^nc Kalifornijsko Zinfandel, 190 fuoto\, dru*a vrsta, »23.00 Črno Kalifornijsko najboljša. Barbara. 100 funt. I. vr*ta »28.00 <*rno Kalifornijsko najboljša Barb«ra 100 fant. 2. vrata »25 00 PreSe za irrozdje od »15.00 do »50.00. ttdeie barve ena onca $1.00. en funt $1100. z vsakim naročilom morate poslati nvaio svoto $5.00 kot aro- ostalo bost« plafall ekspresmanu. ko bost« dobili naročilo. " DAL*. CALIPOBNIA GRAPE CO. «• COSTUNOf STREET NEW YORK N V Dospelo je novo suho grozdje. Mnskatel zelo sladke debele jagode, boksa 50 funtov >11.— Cipar grozdje največje in nai-iladkejše, jagode boksa 50 funtov ...----........... $11.50 Malo črno gr&o gresdje, zelo sladko, boksa 50 funt. $9.— Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naročite in poslali bomo takoj. Balkan Importing Co. 51 — 53 Cherry St. New York, N. Y. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Johnstownu in oko-lici naznanjamo, da jih bo te. dni obiskal naš zastopnik Mr. MIRKO vIDMAR, k5 je pooblaščen pobirati naročnine za "Glas Naroda". Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, naj mu gredo v vseh ozirih na roko. Upravništvo 11 Glas Naroda". POTNIKI, ki so prišli s parnikoma "President Wilson" in "San Giusto" iz Trsta, se zaradi bolezni na obeh parnikih nahajajo v kvarantini za nedoločen čas. Gotovo bodo morali ostati pod zdravniških nadzorstvom najmanj dva tetina. Toliko na znanje onim. ki pri Takujejo potnike, ki so prišli s ic-ma dvema parnikoma. Frauk Sakser State Bank. Položaj v Opatiji in okolici.: _ V "Beichsposti" opisuje dr. G.J Ilarter sedanje razmere na bivši avstrijski rivieri, predvsem ugotavlja. da na morju ni niti sledu; prejšnjega živahnega prometa; —t komaj je še kje videti kako revno braeero ali malo torpedovko. j >7ie boljše ni ra obali. — Pot nas vodi — pišC dr. Harter — iz Mo-ščeniške Drasr«?, ki je sedaj pre-knšeena v "Draga Sta. Maria "J v Lovran, sedaj Lurana. Ce*to so »ele nedavno ra/.širili in jc v iz-bornem stanju. Tudi hrastovi «ro-! zdovi ob poti so znatno razredčeni. V Kraju najdemo hišo pokojnega slikarja Lukasa z znano nje-' govo trapasto sliko v razvalinah.i Povsod ob poTi visi po vejah živa italijanskega vojaškega brzojava. Srečujejo nas neprestano vojaški vozovi. V bližini Lovrana se je pavkrat ustavila baterija oklop-r.ih avtomobilov, i/, katerih stol ^ pov mole topovske cevi. Lovran je mrtev in prazen; tam, kjer jt prej vse vrelo gostov, srečaš ko maj tu in tam osamljenega zdra-viliSenika. In tndi ti "tujci" niso od daleč, ampak večinoma iz hliž-l nje Reke — mladi možje, ki so pobegnili ]>reo- 1 ra. tedaj naprej vsaki družbi ter se [vzdržal -vseli dvornih in javnih funkcij. \ ŽENITNA PONUDBA. ' Vdo vec brez otrok, srednje sta- I rosti, ki ima svoj dom. se želi se- i znan it i s Slovenko srednje staro- < sti. Na denar se ne oziram. Pišite ^ na naslov: Frank Wolkar. 127 George St., Brooklyn, X. V. «' ---- 1 DELO! — DELOM — DELO!!! Charcoal Iron Company v Newberry. Mich., x>otrebuje 200 mož za delati drva. Plača -t2-00 r>d klaft re. Stalno delo dobra šuma. vsa v ravnini, dobre in nove ka nape. Prednost imajo možje z družinami, ker so nalašč* za družine narejene kampe. Do sedaj je 24 novih karnp za družine. Prosto, stanovanje in kurivo. Za nadalj-na pojasnila se obrnite na svoje-ga^rojaka: John Kuaus. Box 20. Limestone, Mich. UfaH Mfc In najramom4. mm** domača zdravila katera pripuroto msgr. Knetpp. Imam vedno t zalogi KMU po bresplačnl onfk. MATH. PEZDIR P. O. Bob 779» Ofty HaH Btatka nw YORK OITT | .- .. ...........■ in ■ - . Kje jc moj brat JANEZ tiLA-VlC ? Doma je iz Ihana pri Domžalah. Minulo je '/■- 11 i'-t. odkur ni več nobenega gla.-N'i «.» njem. Jaz mu imam poročati «• dedščini za umrlim očetom, i:;u* je zanj jako važno, da n<- j»r<»-pside. Zato prosim rojake. «"•»• kilo kaj ve, tla mi por«k*a. ali « <' j sam čita ta oglas, da se mi takoj javi. — Mrs. Poloniu liiiria. Bo v 12"». MiTuntajn Iron, Minn. (15)-21—' NAZNANILO vsem starim odjemalcem. •Taz sem sedaj v zvezi z Jos. Trampcsch, 10925 Jamaica Ave., Richmond Hill, Long Island. Izdelujeva vsakovrstne obleke in suknje po najnovejši modi p<» nizki ceni. Pbskusite in prepričali se boste. — Jos. Habjan, 14 F"s-dick Ave., Glcndale, L. I., N. V. I - < IŠČE SE USNJARJE. 1 Vprašajo naj samo oni, ki so vešči delati na yardu. v Scrub house in Beam hands. Dobra plača, stalno delo brez delavskih nemirov. — Proctor Ellison, Co., Elkland, Pa. Kašelj, prehlad, hripavost, | so v tem času splošne bolezni v ie-tu. Skuiajte se jih iznebiti. Hitro j ozdravljenje lahko prepreči rečne j posledice. \ Several ! Cough Balsam (preje Severov pljučni balzam* je bil vporab^jan skozi Štirideset let z izvrstnim uspehom za zdravljen.™ hripa»03ti. ranjenega grla, prehlada, pokašljevanja, in kaši;a. ki prihaja iz sapnika. Pr.jeten zavite*. Odrastlu otroci in celo do jenčki gA lahko vzamejo. Na prodaj po lekarnah. Cena 25c in SCc. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Ccrtlandt St New York Poučne knjige. Zbrani spisi Jakob % Alcšovcc Hitriracunar .90 Kako Mm ja2 likaL Nemški abeednik .3d Prvi dei 1.25 • Nemško-angleški tolmač .60 . . . , OK Pravilo dostojnosti .30 Dru«1 del *** Slovensko-angleški slo- Tretji del 1.00 var, trdo v platno ve- ~ Ljubljanske slike, zan 1.50 Četrti in peti del 1.50 Blovensko-nemški slovar Ne v Ameriko. (Janežič Bartol) 4.00 Sesti del 1-25 Slovensko-nemski slovarček 1.00 Oledaliike igra. Revček And rej ček .50 Zabavne in razne drnge LKe šalo igri: Čarljiva že- knjige. iiitev, Trije ženini .25 Amerika in Amerikan- ._,. ei 5.00 Zemljevidi. Knjiga za lahkomiselne Združenih držav .25 ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Celega sveta -10 Prokleta, 6 knjig 3.00 <*ežeU 10 t» i , - Zemljevidi: New York. - Prokleta, trdo v platno m K Qo} M(mt vezano 4.00 Pa Minn., Wis„ Wyo.? Pet tednov v zrakoplovu 2.00 W, Va., Alaska Doli z orožjem .50 vsaki po .25 Opomin t Naročilom je priložiti denarno vredoet, bodisi ▼ gotovini poštni nek&znki aH poftafii znam. kah. Poštnim je pri vseh česali vračanjena. RED STAR LINE DIREKTNA SLUŽBA NEW YORK - HAMBURG Najbolj pripravna pot na CehoslovaSko. VELIKI MODERNI PARNI KI NA DVA VIJAKA. S. S. GOTHLAND 5. marca Prevail se samo potnike tretjega razreda. Veliko prostora za Seta nje. Velika svetla, dobro vwitlAana jedilnica na promenadnem krovu. Udob nI zaprti prostori z dvema, «tlrl«ni ali iestlmi posteijtml retervlrinl. Vprašajte pri kompanijski pisarni 9 BROADWAY, NEW YORK all ort lokalnem aatntu • if§L M- s. P- Evropo ^JUn^ 2 "0" parnUa vsakih štirinajst dni. NEW YORK-HAMBURG Vstavi se v CHEBB0UBCHJ in SOUTHAMPTON!! ORBITA...... 21. MAJA — 2. JULIJA OBOPESA......1 JUNIJA — 16. JULIJA ORDUNA i. .. 18. JUNIJA — 30. JULIJA Za paaailrja 1. 2, In 3. razreda, (zborne udobnosti za. pasailrje tretjega razreda. the royal mail steam packet co. 26 Broadway New York. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Peon Ave. Pittsiwrjh, Pa. t Dr. Koler Je najstarejši slovenski zdravnik fip^rja-llst v Plttsbunfhu. ki ima 24-letno prakso v zdravljenju vseh moikib bolezni. Zastrupljen Je krvi sdr&vl s cla-aovltem 60«. ki ga je Izurael dr. prof. Erllch. če Imate mozolje ali mehurčke po Ulesu. v gTlu. tzpad&nje las. bolečine v kosteh, pridite In iztisni vam bom kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen naleze. Vse moSke bolezni zdravim po o-fcraJAani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte. temvef pridite In Jaz vam ca bom so pet povrnil. h>toso1o aJi vodno kito ozdravim v 3«. urah tn frieer brez operacije. Bolenil mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu In v&aslh tudi pri pu&C&iiju vode. ozdravim a šoto-r OitjO Revmatizem. trganje, bolrfln® o- tekline srbečice, Skrorte In druge kotne bolezni, ki nastanejo vnled nefii-•te krvi. ozdravim v kratkem Časa fn nI potrebno ležati. Nekateri drugrl zdrarnjkf rabijo tolmače. da vas .razumejo. Jaz znam le Iz staregra kraja. lato va« lalj« edravim. ker va« razumen slovenski. Uradne ure: ob delavnikih od 9. do t. Ob nedeljah od » do S. Iščem prijatelje: FRANCA in * JAKOBA LOKOŠEK. doma sta iz Rimskih Toplic. MARTINA « POŽIN in LEOPOLDA SUPAN' iz vasi Stransko pri Rimskih Toplicah in JANEZA LOGAR iz vasi Ogrče. Prosim jih. da se mi javijo, da jim poročam o nesreči. ki se je pri podila našim doma. Posrorelo jim je vse. Največjo škodo je imel Jože Loko-sek iz Ogrč št. IS. Škoda je cenjena n a 370.000 kn »n. zavarovan je bil pa le za 12.0UO kron. Oglasit«? se. da se pomenimo, kako kaj nabrati za te reveže. Michael Yarh. 142 K spy Street. Nanticoke. Pa. 19-21—2) PRODAM OROLIK FINE AST \Y iu tudi ene manjše po nizKi eeni. Vprašajte v prodajalni na East II Ti h St .. New York City. 1^-21—"J Blaznikova Pratika Cena je IS centov. Posebno izdajo za Ameriko smo prejeli iz starega kraja. Kdor jo hoče imeti naj poi.je takoj poštne znamke in na*anč*n t-aslov in poklali mu jo bomo Slovenic Publishing Co.. t«2 Cortlandt St., Hew York, N. Y. 6104 8t. Clair Ave V Clevelandu, O., »e jih dobi ▼ r»Si podrnžniei: I predno se odloČite ' za *vojo družino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da si ga potnik sam kupi, pišite najpr-B vo za tozadevna pojasnila na zna-| oo in zanesljivo tvrdko Y FRANK SAKSER STATE BANK i 82 Cortlandt St.. New York Potovanje iz starega kraja t Vsem onim. ki so nas vprašali f v zadevi voznih listkov po Cosu- f lich progi. katere parnikj vozijo 4 iz Trsta, tem potom javljamo, da L se sedaj zopet lahko izdajajo voz- f ni 11st ki j>o tej progi iz Trsta do t vseh krajev Združenih držav. Ce- J na iz Trsta do New Yorka $150 ■ in $8 našel niškesa davka. T Kdor želi poslati kak vozni li- — stek v stari kraj, naj se obrne za k vsa tozadevna navodila na znano I tvrdko I FRANK SAKSER STATE BANK I 82 Cortlandt St . New York I SLOVENSKO - AMERIK ANSKI I KOLEDAR I s a i e t o 1921. I Največji slovenski koledar v Ame-I riki in edini za p 40 CENTOV (g poštnina vred) Pošljite ga sorodnikom in prijateljem v Jugoslavijo. Cena za Jugoslavijo ista. Vsebuje povesti, članke razprave, potopise, salo itd. — Krasne slike. V zalogi ga ima le še par sto iztisov; Slovenic Publishing Oo., «3 Cortlandt St.. New York CHtv AMERICAN LINE Direktna služba NEW YORK - HAMBURG VELIKI MODERNI PARNIKI NA DVA VIJAKA: Parnik MANCHURIA .............. odpluje 3. marca I'arnik MONGOLIA ................ odpluje 17. marca Parnik M IN N EK AH DA (novi); samo razred 31. marca Najkrajša in najpripravnejša pot. Prevaža potnike prvega iu tretjejra razšla. Potniki Tretjega razreda so postre2eni v veliki jedilnici. <"'isti prostori rezervirani za ženske iu otroke. Vprašajte v kompanijski pisarni: » Broadway t ali pri lokalnem agentu. Iz New Yorka v Italijo naravnost V NAPOU - GENEV0, - Velika pvailu na dn vijaka: "POCAHONTAS" odpluje 23. febr. - 7. aprila "PRINCESS MATOIKA" odpluje 8. marca - 21. aprila Izvanredr.e udobnosti. — Iz borna služba. Cene v Napo!j: za kabine od $150. naprej. Za tretji razred $95.04 in $5.00 vojnega davka. Potniški oddelek: 45 Broadway. New York. Telefon: Whitehall 1200. Oddelek za tovore: 130 Broadway, New York. Telefon: It«-tor «:;oo. DOCTOR LORENZg* ■DIMI SLOVENSKO OOVORCČI ZOKAVNIM " f iPKCUALWT MOtKlH SOLI2WI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akntnlk In kronižnik bolesni. Jas M| le zdravim nad 23 let ter imam skninje v vseh boleznih in k«4 gp^m slovensko, zato vaa inorem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vaa ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno škofovo pri ozdravljenju moftft bolezni. Zato ne morete popolnoma zanesti na mene, moja akrl pa je, da vas popolnoma asdravim. N« odlafajta, ampak priditi iimprejs. Jas ozdravim aMtrupa. boMin« « komt»t\. itM rana. Hvbie bolezni, esiabeloet kolesni v mehurju, leScah. letreli ta iiIKm. rieenlea. *twmilnw. kater. tu«. «ae«ka tea. Uraena ura aas V poaSollefc. ereSaa In »elkIS aS S. ure BjuM Sa S. a«0—enab V torklk. totrtklh In wkoUk o« i m i»et stara, namreč $1.00. kakor so bile pred vojno. NaroČite jih takoj, dokler jih imamo v zalogi. S plffič po $1.00 stanejo $S.O0.' lmjte nam točni espressni naslov, kadar jih naročite. IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa. [COLUMBIA — VElIKA ZALOGA — ' PLOS0 V VEEH JZZZ- GRAMOFONE IS^šSS^^ VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., G0NEMAU8H, M. i » stala, z očmi. obrnjenimi na uro. ki je kazala pet minut pred deseto, ko so se naenkrat odprla vrata ter je planil V sobo gospod Lenet. Kakorliitro je videla prineesiuja bledo lice svetnika ter njegovo vznemirjenost, je tudi obledela. ' — Moj Bog, — je vzkliknila ter šla proti njemu, — kaj pa je? — Sporočite vam moram. — je stokal Lenet s.tresočim se glasom, — da je dospel častnik ... ki hoče govoiriti z vami v imenu kraija! — Moj liojr. — je vzkliknil« princes in ja. — izjrubljeni smo! Moj drajri Lenet. kaj storiti * — Le eno stvar, i —Kaj? — Takoj moramo sleči gospoda vojvodo Enghien ter obleči ' Pierrt ta v njegovo obleko. , (Dalje prihodnjič.) OtIAS VASOPA, gl. mB. M ■ i. i m.- ■ 12 French Line COMPAMIE 6EIEULE TMISATUUT1QU1 V JUGOSLAVIJO PREKO tUVRČ CHICAGO ............... 22. februarja SAVO IE ................ 26 februarja LEOPOLDINA ...... ..... 1. marca ROCHAMBEAU ............ a. marca i_A TOURAINE ............ 12. marca NARAVNOST IX) HAMBTJRGA. 'NIAGARA .................. 15 marca NEW YORK - VIGO - HAVRE. ROUSSI LLON ............... 24. marca Direktna tettznllka mu IX Parte« vao glavno toik« Jufloalavlje. I Hltrl pft^-ritkl a it t rim I tn dvwni vt|aKoma ' Poseben zastopnik Jugoslovanske vlade he I srliakal potnik« ob prihodu natlh par > nlkov v H~vru l«r Jih totno odprem il i kamor a« namtajtnl. P »miki Francoska črta ao tranaportlral ' lakom vojno na tlaod« tthoalovtikih vo | lakov brez vaa naortllica. ( s Za ftifkarte In cene vpraiajte v ; DRUZ81NI PISARNI, 19 Stati St„ N. t. G. ' i 1 ali po pri lokalnih asenttfi. ' . I Cosulich črta i i Direktno potovanje v Dubrovnik ((iravosa) in Trst. SAX GU STO ....... marra i XIUMBLV........ 16. marra i ARGENTINA ...... 19. marca Potom I lot kov, Ivanin za m krejo v JuaoolavlJI In arfeljl. RazkaOna uoodnoartl prva«a. erw«o> ■a tn tretjega razreda. Potniki trot Joe • razreda doMeale bmsltino vino. PHELPS BROTHERS & 01 •aoeoneer Daoortm—it 4 West Street New York ^IllllllllllllllllllllUllllllllllllhlllllllllU 1 LLOYD SABAUDO Prihodnji odplatJo Is M. T. Mrnlk 2 vijaka RE O' ITALIA — 26. fwbrt REGINA D* ITALIA — 23. marca IsdaJaJo sa dlroktnl vosnl ttstfel do fdl Klavnih ■««! t JngoalatHL Braaplateo vlao totnlko« a nvtil KRETANJE PARNIKOV , IKOM raiKdNO OW1IMU9 0 nkw yorka. AQUITANIA 28 febr. — Cherbourg j savo ik as fotor. — hlvrt ' 5AN0PIC as febr. — Oonoa ' FINLAND as fobr, — Chortoeura LEOPOLDINA 1 marca — Havre ROTTERDAM 1 marca — Boulogne < :alABRIA , 2 marca — Havre i LA LORRAINE 2 marca — Havro CROON CAN D 5 marca — Cherbourg ROCHAMBEAU . g marca — Havra 'H. M ATO IKA S m Krča — Genoa SAXON IA «0 marca — Cherbourg MPČRATOR 2 marca — Cherbourg CEELAND 12 marca — Chsrboarg -A TOURAINE , >2 marca — Havra ;RETIC IS marca — Genoa COLUMBIA 16. marca — Trat rRANČE 17 marca — Havr« OLYMPIC IS marca — Cherbourg 4YNDAM 1» marca — Boulofine ALBANIA IS marca — Cherbourg ARGENTINA 1» marca — Trat AQUITANIA 22 marca — Cherbourg ALBANIA H marca 2 Cherbourg *l. AMSTERDAM 2S marca — douloqn* r»RES. WILSON 2« marca — Trat LA SAVO IE 26 marca — Havre BELVEDERE 2 aprila — Trat -A LORRAINE 2 aprila — Hivre ADRIATIC 6 morila — O.erbeuro MAURETANIA 7 aprila — Che-bourq AQUITANIA 12 aorila — Cherbctirq j lode can za vozna lialke In vsa drug* >o'aanila. obrnit« a« n« tvrdka. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York rag jjggssj sg^i Anchor Line t Parnik i CALABRIA j odpluje 2. marca v Dubrovnik in Trst! Cene za tretji razred: i V Dubrovnik .......... $125.00 i I V Trst .............. $115 00 ] in $3.00 vojnega davka, j V vašem mestu je Canard — I I Anchor agent. Pojdite k njemu, j ŽENSKA VOJNA. Zgodovinski roman. — Francoski spisal Aleksander D n m a a. Za "Glas Naroda" priredil O. P. / ' j«) < Nadaljevanje, i ' ' f \ . r.a |K.i-liia ztiu hrupno. ll»»sftkrat h- je pilo na zdravje ^ princa t»-r dajalo au;ka proti Ma/arinu ua tak načiu. da so se stene, i- l-Vrtr /«. ki j- bil Ga^konee. liil do tedaj v stanu poznati , ;,. y llUl v , |,d«-žfl»*. ki nii»Q bila takrat š<> na dobrem jrla^n j si t ; }{ . t i 1 --r , , / %,-liku -IaMjo srebal drapoeriia vina, ka-i trta n«* j«* iH»»»tavljalo predenj. i ,.M\ i i.,. - ni o ui.'t-sar pil. kajli u? pozabil, da mora imeti, , .,1, h-, t., t ntov skupaj. «*e hoee skleniti kujM-ijo / zvitim svet-j i: -.. i .. k; t. r. bi sP pozneje ke>al. V/btldil je s teitt j |L i. -iidoviiii • K. r^uzoiia in »1 ru<_nh svojih tovarišev, ki niso vedeli za — I vsrok trn tfCflteti t.-r ■MIH, da se je njih voditelj izpreobrnil. ~ i! k'M .-It oh* •• je odstranila prin-eMnja s svojim sinom i, ti,, s 1-tu jrostom priliko, da nadaljujejo s popi van jim toliko i:;,t i i s, jim /.b-J . primerilo. K-> pa se je dvignila, ji je zacepetal Lenet v uho: Vaša visokost ne srne pozabiti, da s.- ob desetih napotimo. Itiio je kro»» dtrete iu prineesinja je pričela s svojimi pripra-| \ ami. T. Jioiii r-asa sta izmenjala Lrnet in Canvignac pogled. L.e- i.! j. vsjal in < auvignac je storil isto. Lenet ><• je tKlstraiiil skozi majli.ua vrata na koncu galerije iu Cauvigmae je razumel ter mu sledil. Lenet je po vedel < auvijrnaca v svoj kabinet. Pustolovec je korakat za njim c brezskrbnim izrazom. Medtem ko je sol, pa se je igral* njegwvm roka S ročajan d<4pft bodalca. Id je tičal za nje- — •/ovim jtasi.tn ill njegovo urno oko j.- motilo napol odprta vrata ter ~ zavese. Ni se ravno bal izdaje, a bil je njegov princip, da je bil vedno na straži pred izdajstvom. Kakorliitro je bil Lenet v kabinetu, ki je bil lepo osvetljen, je pokazal Cauvignaeu z roko stoL Cauvignae je sedel na ono stran mize, kjer je porela svetilka in Lenet na drugo. _Gospod moj, — je rekel Lenet. ki si je hotel z enim zamahom pridobiti zaupanje Cauvignaca. — Tukaj vam predvsem vračam blanket. Saj je vendar vaš, kaj ne? — Gospod moj. — je odvrnil Cauvignae, — last je onega, ki ga ima v rokah, kajti kot vidite ni na njem nobenega drugega imena kot ono vojvode de Epernon. Ce vas vprašam, ee je vaša last, mislim s tem, ee imate dovoljenje gospoda vojvode de Epernon. -— To imam iz njegove lastne roke. gospod. Torej ni blanket niti ukraden, niti s silo iztirjan! Ne mislim rt i. od vaš«- strani, temveč od ohega, od katerega ste ga dobili. Mogoče ga imate le iz druge roke. — Kot sem vam že rekel, mi ga je dal vojvoda sam. prostovoljno tir v zameno za neko drugo pismo, katero sem mu izročil. - Ali ste se napram vojvodi obvezali, da boste storili s tem blanket om to ali ono stvar * Jaz nisem prevzel nikake obveznosti. Oni, ki ga ima. se ga torej lahko povsem varno posluzi! To lahko stori. Zakaj pa se ga sami ne poslužite? Ker morem pridobiti v slučaju, da ga obdržim, le eno stvar, «*očim lahko dobim dve, če pa odstopim. In v čem obstajata ti dve stvari? — Prvič v denarju. — Le malo ga imamo. — Bom poeeni. — In drugič? — - V činu v armadi gospodov prineev. Gospodje prinei nimajo nikake armade. — 1*11 j«> bodo imeli. Ali bi ne inn li rajše patenta, da sestavite kompanijo? — - Hotel s.m ravno predlagati tc uravnavo. Tor> j ostane it denar ? — Da. ostane Še denar. — Katero svoto :ahtevate? Deset ti>oč liber. Saj sem vam že rekel, da bom poceni. — Deset tisoč liber! Da. Potrebujem nekaj predujma, da oborožim svoje ljudi ter jtli opremim. — I>a, to ni veliko. — Torej privolite? — Kupčija je sklenjena. Lenet je vzel v roko podpisan patent, ga izpolnil z imenom, katero mu je navedel mladi mož. dostavil pečat gospe prineesinje ter izročil patent Cauvignacu. Nato je pritisnil na neko skirvno pero, odprl predal ter vzel iz njega deset tisoč liber. katere je postavil na mizo v kupčkih po dvajset luidorjev. Cauvignae je natančno preatel ilenar ter koncem te operacije pomignit Lenetu, da je blanket nje-jpov. Lenet je vzel blanket ter ga zapri v blagajno, kajti oeividno je bil mnenja, da je treba tako dragoceno listino skrbno spraviti. V istem trenutku, ko je utaknil Lenet ključ v svoj žep, je priletel v sobo neki služabnik, \ki je sporočil, da ga kličejo v izvanred-no važni zadevi. Lenet in Cauvignae sta skupaj zapustila kabinet. Lenet je sledil služabniku, dočim se je Cauvignae vrnil v dvorano, kjer je bilo še edno polno hrupa in trušča. Medtem je bila gospa prineesiuja zaposlena s pripravami za odpotovali je. Te priprave so obstajale v tem, da zamenja svojo družabno bleko za priprosto, ki je bila dobra tako za konja kot za voz Nadalje je izbrala listine, da vzame- bolj važne s seboj ter zažge leanj važne. Preštela jc tudi svoje demante. katere je dala izdreti i/ /lata. da so zavzemali manj prostora. Kar se tiče vojvode de Enphien naj bi potoval v obleki, v ka n i i je bil na lovu, Ker ni"»o imeli asa, da bi mu dali napraviti ie nadeljno. Njegov konjnšnik je dobil nalog jahati na polnokrvnem konju, i:u katerem :,r sedel prine tekom lova ter zbežati s princem, i akorhitro bi bilo treba v slučaju kakejra zasledovanja ali napada, l/prv aso srb ali. da bo zaspal ter hoteli poklicati Pierrota, da bi se prral z njim. a to je hilo nepotrebno, k&jti ponos, videti se v možki tdileki. pa je obdržal pokonci. Vozove, katere so na skrivnem pripravili, da odvedejo princesi-pjo in družbo proti Parizu, so spravili v teman drevesred. kjer jih ni bilo mogoče zapaziti. Vsi so čakali le še na signal. Princesinja je Si V " ----;