Sf. 20.
Poštnina pavSaliraoa.
V LfufeBfanl, dne 19. mala 1921.
Leto ttl.
Glasilo .Sammto
kmetijske stranke sa Slovenijo

Izhaja vsak četrtek.
Naročnina:
celoletno................. K 50'
poiuletno .......
Posamezna številka . . .
26 —
. • • •
• • •
Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam!
Inseratf:
1 mm inseratnega stolpiča stane za:
male oglase ................K l1--
uradne razglase ...................„ 1*50
reklame .................. „ 2*— -
Uredništvo in upravetššSvo lista ia v Ljubljani na f€on^?esn@m trgu iS. 9 (nasproti dvorca).
Ustavotvorna sknpščina.
V Beogradu, dne 11. maja 1921.
Splošna razprava o načrtu ustave gre h koncu. Vse kaže, da se bo jutri razprava zaključila ter se nato prešlo na podrobno razpravo, to je na razpravo od točke do točke, ustavnega načrta. Iz vseh govorov opozicional-cev (zastopnikov tistih strank, ki so proti vladi) zveni samo eno: Prav je to; mora biti tako; kostanj je treba vzeti iz žerjavice, po njega seveda naj gredo drugi!
Včeraj je govoril profesor Fabjan-čič, Slovenec, komunist. Spočetka se je obregnil ob Mrmoljev govor in či-tal <'Kmetijski list». Pričakovali smo daljšo polemiko, ki je pa ni bilo. Posebno tistega, kar je glavno, ni hotel reči: da bodo delavce navajali k resnemu delu, da ne bodo samo kričali in zahtevali več plače in manj dela. Nasprotno: hvalil se je, kako so delavci sami dosegli osemurni delavnik, in dejal, da so uredbo o osemurnem delavniku klerikalci in liberalci potrdili vsled tega, ker so se bali delavske vstaje. (To smo tudi mi trdili; kmetov seveda se ni treba bati, te je treba le razdvajati in ščuvati enega proti drugemu.)
Popoldne je govoril poslanec Klekl, duhovnik iz Prekrnurja. Zahteval je za Prekmurje avtonomijo. (Medklici: vsaka vas naj bo svoja neodvisna država!) Smer njegovega govora je bila posvečena le duhovnikovi ljubezni za pravo versko ljubav. Kako pa razume duhovnik Klekl sam tako ljubezen do bližnjega, je pokazal s tem, da je z duhovnikom drjem. Hohnjecem pri ministrstvu preprečil, da bi se dala v Prekmurju zemlja v najem v svrho naselitve 25 primorskim družinam, ki še danes prebivajo v barakah v breme države. Gosp. Kiekl, same besede, od katerih se ne da živeti!
Danes je govoril tudi slovenski klerikalec dr. Hjphojec. Kot doktor je moral seveda razpravljati samo o učenih stvareh. Čital je citate učenjakov vseh veko*. (Doma pa draži kmete predvsem z JVlrmoljevimi črešnja-mi!) Seveda se je nanašal ves njegov govor na svobodo in pravice naroda. Poslanca Mrmotja in Kušar sta mu zaklicala vmes, cfe razume on svobodo le za svojo stranko, da se bore klerikalci samo za klerikalni absolutizem in da kaj dragega ne bodo klerikalci nikdar dokazali. Tudi minister Pucelj mu je .zaklical: «Vi razumete svobodo samo za svojo stranko! Mrmoljo ste hoteli pognati čez mejo.» Ozirajoč se na svoje brate komuniste, je protes&ral dr. Hohnjec proti «obznani». Mrmolja mu je pri tem zaklical: «Sramu$te se! Ali ni Vaša vlada lani izdala ob znano' ? Ali se ni pod Brejcem pcstrelilo 13 delavcev na ljubljanski Zaloški cesti?» Dr. Hohnjec je odgovoril nato: «Jaz nisem tega delal!» Mionolja: «Torej Vi ne spadate h klerikalni stranki ?» Nato je navajal dr. Hohnjec svojih 60 odstotkov moči pri qbčinskih volitvah. Kušar: «Zadnji,č ste imeli 100 odstotkov, pa ste dobili pri volitvah v ustavotvorno skupščino le 36 odstotkov. Pri skupščinskih volitvah Vam bomo že pokazali!»
Krščanski komunist GostinČar je skočil kvišku, kazal pest, grozil, češ da nam bodo že pokazali. Mrmolja je vstal in rekel: «Da, pri skupščinskih volitvah se vidimo, tedaj boste že šteli svoje odstotke! Pridite le na dan, na shode z nami vred, in ne huj-skajte ljudi samo zahrbtno!»
Zaradi «kancelparagra!a» je grozil dr. Hohnjec s sveto vojsko narodnih mas. Naši: «,I<ancelparagraf' bo ščitil vero, katero Vi skrunite z zlorabo cerkve!»
Imeniten in za državotvornost pomemben govor je imel srbski poslanec Agatonovič. S svojim govorom je dokazoval, da srbski narod ne želi in noče nadvlade nad Slovenci in Hrvati. V edinstveni državi celokupnega naroda vseh treh plemen mora zavladati popolna enakopravnost, katere pa ne morejo ustvariti zahtevane avtonomije. Te avtonomije v zgodovinskih mejah morejo samo gojiti plemenski separatizem, Slovenija pa more biti močna le v združeni edinstveni državi, sama za sebe se ne more vzdržati. Odgovarjal je nato Šurminu in drugim govornikom, ki so zahtevali priključitev Bolgarov k naši državi. Rekel je: «Čudim se, da oddaljeni Hrvatje in Slovenci to zahtevajo in zakaj da ne prepuste tega nam, ki smo Bolgarom sosedje. V tej zahtevi ni iskrenosti za edinstvo Jugoslovanov, marveč samo stremljenje za vstvaritev take moči v državi, ki naj bi nadvladala Srbe. Samo to hočete, da bi mi v to privolili. Nisem nasprotnik temu, da bi prišlo kdaj do tega. Toda danes je rana, ki so nam jo zadali Bolgari, še pregloboka in neozdravljena. Bolgari še dandanes rujejo proti naši državi. Dokler ne pokažejo prave volje in pravega kesanja za grozote, ki so jih izvršili na našem narodu, dotlej ne more biti govora o kakem zbližan ju.»
Seja se je završila nato ob desetih zvečer.
Za naš tisk.
In zopet je dobojevan velik in pomemben boj. Občinske volitve so za nami in SKS. je izšla iz njih zmagovito, kajti prestala je preizkušnjo, ker je dokazala, da so njeni temelji trdni in da stoji za njo neomajno slovenski kmet, ker je ona zanj.
Težak in strasten je bil boj. Nasprotniki vseh strank so navalili na nas ter z nasiljem in lažjo hoteli uničiti nas, ki smo edino pravi zastopniki kmeta, ki mu donašamo vstajenje, njegovim nasprotnikom pa pogin.
Kričali so v svet, da smo se prodali Srbom, lagali so, da hočemo uničiti vero in opustili niso niti ene laži, ki bi mogla zbegati naše ljudi, toda vsi njih napoti so bili zaman, ker trdno stoji SKS. in neomajna je zvestoba naših ljudi.
Da pa smo vzdržali neenak boj, da smo v njem celo napredovali, pa je predvsem zasluga našega kmetijskega lista». Vsako spletko klerikalcev, demokratov in socialistov je razkril takoj, razsvetlil prepričevalno vse protiljudsko delovanje teh meščanskih strank in pri vsaki priliki je bil neustrašen zagovornik kmetskih pravic. Spominjamo samo
na njegov boj za prost izvoz poljedelskih pridelkov in mesa. V spomin kličemo njegovo zmagovito razkritje o delovanju klerikalnih poslancev in omenjamo samo na kratko njegov boj z vsemi, ki so vstali proti nam.
Vsakdo mora priznati, da je storil «Kmetijski list» svojo dolžnost v polni meri. Storite zategadelj tudi Vi, dragi somišljeniki, svojo! Podpirajte «Kmetijski' list» z dopisi, postanite njegovi dopisniki in bodite njegovi agitatorji! Zlasti pa ne pozabite, da je ^Kmetijski list» naše glavno orožje, ki more biti učinkovito samo tedaj, če ima municijo! Za vsak boj je treba denarja in čim večji je boj, tem večja mora biti zaloga municije. Zategadelj nabirajte za naš tiskovni sklad ter bodite delavni kakor čebele, da postane tako naše edino, glasilo čim najpopolnejše!
Ogromni so dandanes stroški za izdajanje lista. Naročnina sama ne more kriti izdatke lista in četudi bi izhajal list samo na štirih straneh. Toda nam že davno ne zadostujejo štiri strani in v zadnjem boju bi podlegli, če ne bi kljub vsej draginji in kljub vsem ogromnim izdatkom ne izdajali lista redno na šestih straneh, da celo na osmih. Tako razširjen pa mora izhajati «Kmetijski !ist» tudi v naprej! Mogoče pa bo +c. le, če storite, spoštovani somišljeniki, vsi svojo dolžnost. Resna skrb Va> vseh, ki se borite za kmetovalčeve pravice, mora biti, da je naš tiskovni sklad poln ter da smo vsekdar pripravljeni na vsak boj. Zato prispevajte za naš tiskovni sklad!
Naj ne bo veselega dogodka v hiši, da ne bi bil njega deležen tudi «Kmetijski list», ki se trudi, da pribori slovenskemu kmetovalcu čim največ praznikov. Naj ne bo pristaša, ki ne bi skrbel za to, da ostane «Kmetijski list» silen, da more potem vsakega pristaša v primeru potrebe tem izdatneje braniti. Zategadelj vsi na delo za naše glasilo, vsi v vrste listovih naročnikov, čitate-ljev, podpornikov, dopisnikov in agitatorjev!
Poleg prispevkov za askovni sklad pa je največje važnosti tudi to, da pridobivate listu vedno in vedno nove naročnike in naročnice. Vsaka kmetska hiša mora imeti «Kmetijski list», ker bije list tudi za koristi, vsake kmetske hiše boj. Če to geslo uveljavite, potem je gotovo, da bo zmagal kmetski stan.
Dosti smo že dosegli. Veljava slovenskega kmeta raste stalno in z vsakim dnem. Toda doseženo še ni vse, zaceljene tudi še niso vse rane, ki so jih nam usekali dosedanji gospodarji, ter še veliko dela nas čaka in še več boia, da doživimo ono dobo, ko bo vladala Stara pravda, naš kmetski zakon.
Da dosežemo to čim prej, se bori «Kmetijski list», ki je naš neumorni in neustrašeni vodnik v boju. Skrbite zategadelj vedno zanj, da ne omaga v boju, ker drugače pokoplje-te svojo bodočnost!
Mi nimamo bank in nimaipo korit kakor druge stranke. Sami moramo kriti vse stroške. Zaradi tega je pri nas požrtvovalnost vsakega posameznika nujna. Somišljeniki,
zavedajte se tega in storite svojo dolžnost!
Naš tisk mora biti silen, kajti naša zmaga zavisi od njega.
Podpirajte «Kmetijski list® ter nabirajte prispevke vsepovsod za naš tiskovni sklad!
Sijajni uspehi »Samostojne kmetijske stranke" pri občinskih volitvah.
Že zadnjič smo poročali, da lepo napredujemo in da smo dosegli vzlic naravnost kritičnim težavam, katerim je bila naša stranka v zadnjem poluletju izpostavljena, pri občinskih volitvah krasne uspehe. Zlasti smo napredovali v tistih krajih, v katerih smo pri volitvah v konstituanto dobili razmeroma malo glasov, kar je najlepši dokaz za to, da nas spoznavajo tudi tisti, ki so gledali naš po-fcret z nezaupanjem, in da se nam približujejo.
Številke, ki jih priobčujemo, so najboljši odgovor na klerikalne laži, s katerimi slepe klerikalci narod. Oni delajo račun brez krčmarja, zaradi česar se bodo pošteno vračunali. In kakor se smejejo oni danes, tako se bomo smejali po končanih volitvah mi; kdor se pa zadnji smeje, se najbolje smeje.
Po dosedaj znanih izidih volitev v občinske odbore ima naša stranka v 153 občinah večino nad vsemi drugimi strankami.
Ker nam primanjkuje prostor, zato navajamo samo število izvoljenih odbornikov posameznih strank po okrajnih glavarstvih, kolikor nam je pač to število po do sedaj sprejetih poročilih znano.	vse
Okraj:	SKS. SLS.
Črnomelj	92 132 12
Kamnik	117 297 15
Kranj	67 308 71
Krško	157 176 33
Litija	81 >145 22
Ljubljana (okolica) 215 285 122 Logatec	38 50 32
Radovljica	60 85 59
Novo mesto	174 230 34
Ptuj	372 603 70
Slovenjgrade-	92 338 202
Celje	326 453 192
Brežice	242 278 82
Konjice	44 186 34
2097 3566 980
Kakor je iz navedenih številk razvidno, stoji naša stranka izvrstno. Mnogo boljše pa bi še stala, če bi ne bil volilni red tako strankarsko prikrojen. Volilni red je delo srbskih večinskih strank, ki so si ga prikrojile tako, da daje večinskim strankam razne ugodnosti na račun manjšinskih strank, kakor je bil n. or. strankarsko prikrojen tudi volilni red, ki ga je sestavila lansko leto klerikalna vlada, po katerem bi dobili klerikalci vse občine v svoje roke vzlic temu, da ni v klerikalnem taboru niti polovica slovenskega naroda. Prva določba volilnega reda, ki nam je mnogo škodovala, je prekratek rok za vlaganje kandidatnih list, zaradi česar naši somišljeniki v mnogih občinah niso mogli kandidatnih list pravočasno predložiti. Druga določba, ki je naravnost kričeče krivična, obstoji v tem.
da dobi nadaljnji mandat najmočnejša stranka, če preseza njen -ostanek polovico volilnega števila, čeprav je morda dobila kaka; ■šibkejša stranka večji ostanek. Ta krivična določba je dodelila mnogo odbornikov močnejšim klerikalcem, katere bi morala po številu glasa r dobiti naša stranka.
Največje zlo, ki duševno zasuržnjsaje naš narod in ga vodi po e tvojih potih, ne da bi le-ta mogel, znal aH smel soditi, ali mu je to ali ono v korist ali v škodo, pa je klerikalni teror, pri izvajanju katerega ni. klerikalcem prav nobeno sredstvo preslabo, najmanj pa še vera, priJ.nica in spovednica. Pa to se bo končalo in se mora končati, kajti cerkev in vera; sta last nas vseh in morata služiti sa-j mo svojemu namenu, ki je vse prejj kakor politika, ne pa orodje, služeče klerikalcem v agitacijske svrhe. Gospodje klerikalci, ako ste st svesti poštenja in pravičnosti svojega programa in delovanja, tedaj pridite iz božjih hramov, da se pomenimo z enakimi sredstvi in enaki proti enakim.
Razveseljiv pojav, ki se je poteizak ob občinskih volitvah, pa je pokret na desno zapeljanih, oziroma nez?ido-voljnih množic, kar je najboljše znamenje, da se politične razmere stabilizirajo in da mineva zločesta v»jna psihoza. Važno za našo stranko pri tem pojavu je to, da se narod ne odvrača od nas, kakor n. pr. od radikal-no-socialističnih strank, marveč da se nagiblje k nam. Kadar ne bomo več tarča najboli demagoškim napadom naših sovražnikov in kadar se bodo pričeli pojavljati sadovi našega poštenega in resnega dela, tedaj se bo zopet nadaljevalo zbiranje kmetskega in temu sorodnega stanu v trumah pod okriljem naše SKS.
Uredba o poljedelskem kreditu.
(Napisal Fran Trček.)
«Uradni list deželne vlade za Slovenijo* št: 41 z dne 18. aprila t. I. je objavil uredbo o poljedelskem kreditu, katero je izdala osrednja vlada v Beogradu na pritisk kmetskih poslancev.
Da se realizira ta uredba, se je ustanovila pri državni upravi fondov «direkrija za poljedelski kredit», ka.
teri je namon, dajati poljedelceai, zlasti šibkejšim (onim, ki plačujejo manj nego 50 dinarjev neposred-njega davka), posojila za nabavo živine, semen, strojev, umetnih gnojil, za popravo poslopij itd.
Kot. temeljno glavnico mora dati uprava fondov (državna blagajna) tej direkciji na razpolago 100 milijonov dinarjev (400 milijonov kro»). Poleg tega se dodaja tej glavnici vsako leto iz državne blagajne dvajset milijonov dinarjev. Končno so stekata v ta fond tudi dve tre tj Liti čistega dohodka razredne loterije, kolikor ta dohodek že ni določen zA druge svrhe.
Obrestna mera za ta posojila je določena začasno na šest odstotkov, pozneje pa so bo preminjala na predlog poljedelskega ministrstva.
Posojila se bodo dajala:
1.) na zadolžnice, katere bodo morali podpisati poleg posojilojemalca
Kmetje, sblralte prispevke za naš tiskovni sklad!
Kamor kmet in obrtnik zahajata in tejcr dajeta zaslužek, tam morajo biti naročen! na !sKmetijskI list"!
se trije poroki, in sicer za clob"w šest do dvanajst mesecev in največ do .3000 dinarjev (12.000 K);
2.)	na. živino, poljedelske sirtojc in poljedelsko orodje; tega posojala, za katero bosta morala jamčiti poleg dolžnika še dva poroka, se bo; dajalo aa dobo 12 do 18 incscecv največ 5000 dinarjev (20.000 K);
3.)	na državne ali državnoi, oziroma deželno, garantirano vrednostne papirje, in sicer za dobo 2 &o 5 let in največ do 10.000 dinarjev (40.000 K);
4■) na vknjižbo za dobo 2 <do 5 let in največ do 10.000 dinarjev.
Ta posojila se bodo dajpila tudi nacionalnim kmetijskim zadrugam, in sčcer proti vknjižbi na njžh nepremično imovino ali tudi na zadolž-riciu Zadrugam sc bo smolo dajati kvečjemu 20 odstotkov oelokupne glavnice.
Vsi prečftnčti, ki se bodo nabavili h posojila, se bodo smatrali za zastavo danemu posojilu, dokler se posojilo ne bo vrnilo.
V ,svrho boljšega in hitrejšega po-slovanja ustanovi uprava fondov po vseh 'večjih krajih države podružnico, ki bodo posredovale dobavo kredita in ma njša posojila ter kredite in posojila- tudi samo dovoljevale.
S poljedelci (posojilojemalci) bo občevala direkcija za poljedelski kredit, oziroma njene podružnice, preko, županstev. Vsakdo, kdor bo hotel dobiti državno posojilo, se bo morali obrniti na županstvo, ki bo morallo voditi poseben register, v katensga se bodo vpisavali ime posojilojemalca, vsota, imena porokov in zastavljeni predmeti. Na županstvu se bodo napravile vpričo župana in občinskega tajnika vse potrebne Mstinc, kakor je spredaj omenjeno. Zupan bo poslal izgotovljene •listine direkciji, oziroma podružnici, za poljedelski kredit, ki bo nato na-kazala aaprošeno posojilo. . Župan bo kontroliral dalje tudi gospodarstvo dolžnikovo, zlasti, ka-Jco bo uporabljal dolžnik posojilo, in ha o vsem obveščal direkcijo za poljedelski Kredit, oziroma njeno po-Šražnico.
Podrobnosti gleile tega poslovanja jpe bodo še določile.
Poslovanje se mora pričeti najpozneje x treh mesecih po objavi uredbe.
Namen to uredbe je ali bi vsaj biti moral, nuditi kmetu, zlasti šibkejšemu, možnost, da si preslabi potem jiosojSila, potreben denar za nakup' iplemenske živine, kmetijskih strojev, umetnih gnojil itd. ter za melioracije zemljišč, popravo in zidavo :gospodarskih poslopij itd., torej za stvari, ki niso tekočega gospodar-tskega značaja, marveč so potrebne za izboljšanje in zvišanje rentabili-tete (dobičkanosnosti) gospodarstva, kar yse 6e s tekočimi dohodki ne more storiti, Kajti le-ti so pri našem kmetu tako majhni, da spričo njih Komaj sproti životari.
'Ako primerjamo to uredbo z namenom, ki naj bi ga vršila, naletimo predvsem na tri velike napake, zaradi katerih je pri nas v Sloveniji začasno popolnoma neizvedljiva.
Prva in največja napaka te uredbe so previsoke obresti. Ako že vzamem posojilo, ga bom vzel pod takimi pogoji, da bom imel pri tem dobiček in ne izgubo. Če pa hočem imeti dobiček, mi mora stvar, ki si jo za posojilo nabavim, več nesti, kakor pa plačam od posojila. Le pri Spekulativnih podjetjih je mogoče, da se šestodstotni kredit izplača, pri kmetijstvu, vsaj pri slovenskem, pa nikakor ne. Poleg tega je v slovenskih denarnih zadrugah naloženega tudi nekaj sto milijonov kmetijskega denarja, ki se obrestuje po 3 do SVs odstotka, izposojuje pa po 4 do 5 odstotkov, kar jo vsekakor zanesljivo znamenje, da je na eni strani dovolj denarja, na drugi strani pa, da nalaga kmet svoj denar vzlic nizkemu obrestovanju raje y hranilnico, kakor da bi ga uporabljal za izboljšavanje gospodarstva, in sicer iz naravnega razloga, ker bi imel pri njem izgubo. Pričakovati je sicer, da bo nastopilo v bližnji bodočnosti pomanjkanje denarja, toda pod gorenjimi pogoji se ga naš kmet vendarle ne bo mogel posluževati, kajti kmetija dandanes ne nese toliko.
Druga napaka tiči v tem, da je določen prekratek rok za ta posojila. N:imen, ki naj bi ga imela ta posojila, se. v kratkem času nikakor nc da izvesti. Ce n. pr. kupim bika, ga moram rabiti dve do tri leta, preden ga morem prodati in vrniti posojilo. Ako popravim stara ali zidam nova poslopja ali nakupim stroje ali izboljšam (z osušenjem ali namakanjem) zemljišče, pa preteče dolga vrsta let, preden se mi povrne glavnica, ki sem jo za kaj takega porabil. Posojila za izboljšanje kmetijstva morajo biti dolgoročna. Najboljša posojila so seveda amortizacijska, ki se vračajo v obrokih skozi več let.
Tretja, slaba stran uredbe je, da I meni lažje poslovanje posreduje posojila župan, in ^e slab- J omogoča še večji napredek, kajti ša, da kontrolira župan uporabo po- prav zaradi visokih stroškov marši-
drtig oprošča vseh faks, pristojbin, kolkovin, poštnine itd. To svojo naredbo je poslal tudi drugim ministrstvom (kakor trgovinskemu in ministrstvu za socialno politiko) v štpdii, da tudi le-ta dovolijo zadrugam, kakršne so n. pr. potrošne, obrtniške i- si., ki spadajo v njih delokrog, iste dobrote. Pričakovati smemo, da bodo druga ministrstva storila isto, kar je storil naš Puceij. Ako pa tega ne store, tedaj bo naš minister izdal spredaj omenjeno naredbo sam za svoje področje.
Oprostitev zadrug raznih pristojbin, kolkovin, poštnine i. dr. pomeni veliko olajšanje za zadruge, po-
zadrhg in
sojil in gospodarstvo dolžnikovo. Spričo naših razdrapanih političnih razmer, ki se gotovo še ne bodo tako kmalu izboljšale, bo vsak župan izrabljal svojo oblast, v politične namene in teroriziral ljudi, oziroma dc • lal s tem reklamo za svojo stranko in ne glede na dejanske potrebe. Sa-moobsebi se razume, da bo vzbujalo to le nezadovoljstvo, pri čemer bo trpela zopet država, ki je imela pri vsej zadevi morda dobro voljo in ki zaradi nepoznanja naših razmer vendar ni dosegla svojega namena.
Ako jc ležeče vladi na tem, da pomaga našemu kmetu z denarnimi sredstvi pri izboljšavanju razdrapa-nega gospodarstva, tedaj naj podpira naše kmetijsko zadružništvo. V ta namen naj bi se centralizirale vse kmetijske zadruge v zadružne zveze, te zveze pa zopet v eno centralo; ki bi se imenovala končno lahko tudi agrarska (kmetijska) banka. Vsa organizacija bi morala biti popolnoma avtonomna, država naj bi imela nad organizacijo samo revizijsko pravico, ki bi jo izvajali državni zadružni revizorji, talio da bi bila strankarsko popolnoma nc odvisna.
Država naj bi dala Kapital, ki je v spredaj omenjeni uredbi določen, tej zadružni organizaciji na prost^ razpolaganje. Zadruge bi ga poso-jevale po vsakokratni v kraju običajni obrestni meri. Državi pa bi ga obrestovale zadruge po isti ceni, vštevši odbitek upravnih stroškov seveda.
Ker provzročajo našemu kmetijskemu zadružništvu največje težave predraga režija ter premalo zavedni in premalo izobraženi zadrugarji, naj država oprosti kmetijske zadruge davščin, kolkovin in poštnine, dalje naj jim da pri uvozu, prevozu in izvozu primerne, zlasti carinske, olajšave. Država naj ustanavlja zadružne šole in tečaje, nastavi naj zadostno število zadružnih nadzornikov in revizorjev, ki hi bili obenem tudi zadružni potovalni učitelji, neodvisni od vladujočih strank" in gotovi svojega obstanka, ne pa predvsem strankarski eksponenti najrazličnejših v strankarsko svrhe ustanovljenih zadružnih zvez, kakor je to dandanes.
Za zadrngarstvo.
Klerikalci, ki se ne morejo zadosti prehvaliti, kaj vse so z vladnih mest storili za kmeta in kako se potegujejo za kmetsko zadružništvo, niso še do danes v naši državi ničesar pokazali, dasi so bili doslej zastopani v vseh vladah in imeli hkrati celo več ministrov.
Vse njih zadrugarstvo, posebno po smrti drja. Kreka, ki se je res zavzemal za zadružništvo, ni merilo in ne meri na nič drugega kakor na to, kako izvabiti od kmeta denar v svoje banke in s tem denarjem na razne verižniške načine delati velike profite, toda ne za zadružnike in pravo zadružništvo, nego za svoje nikdar polne bisage.
Pri nas pa je drugače! Ker tvorijo našo stranko samo kmetje, obrtniki in kmetski delavci, zato poznamo težnje in težave, in ker smo sami prizadeti, zato moremo in tudi hočemo storiti za kmeta vse, kar je v naši moči. V tem delu smo kmetje neutrudni in tihi ter ne obešamo ljudem na vrat visokodoneče obljube, ampak raje prihajamo pred nje z gotovimi uspehi.
Naznanjamo zategadelj, da jc naš tovariš, minister Puceij, izdelal naredbo, ki vse vrste kmetijskih za-
katera zadruga doslej nc more uspesno delovati. Odslej bodo tedaj zadruge teh stroškov oproščene.
Ta velika dobrota za naše zadruge je delo naše stranke ter je za nadaljnji razvoj in nadaljnje uspeva-nje zadrug tako dalekosežnega pomena, da moremo opravičeno pričeti govoriti naravnost o novi dobi slovenskega zadružništva.
Korak ministra Puclja pa pomeni še mnogo več. Danes ječi vse pod vlado raznih bank, ki, oprte na silen kapital, neomejeno vladajo v deželi. Nihče drug ne more osvoboditi dežele te pogubne vlade, kakor samo zadruge. Toda žalostna resnica je, da spričo znatne premoči bank, ki posedujejo velikanski kapital, zadruge z bankami ne morejo konkurirati. Pucljeva namera pa omogoča zadrugam vsako konkurenco. Ker, oproščene vseh pristojbin, morejo zadruge stopiti v vsak konkurenčni boj, četudi je trenutno njih denarna sila manjša. V tem pa leži tudi največji pomen Pucljevega koraka in zaradi tega ga moremo zaznameno-vati naravnost za mejnik v zgodovini slovenskega zadružništva.
Seveda pa je na drugi strani tudi jasno, da ne zadostuje* če podpira zadruge samo vlada, ampak narod sam, kateremu so v prvi vrsti namenjene, jih mora podpirati v enaki meri. To pa se zgodi tedaj, ko bo misel zadružništva udomačena v vsem narodu. Zato morajo vsi zavedni kmetovalci gojiti to misel in storiti svojo dolžnost v tako polni meri, v kakršni jo je storil naš minister Puceij.
Delo tovariša Puclja za naše zadružništvo pa dokazuje končno tudi, kako vse drugače se dela, kadar so pri vladi ljudje, ki so izšli iz naroda in ki se zavedajo, da morajo delati za narod. Klerikalci so se hvalili, da so oni ustvarili slovensko zadružništvo in z nobeno stvarjo se niso ponašali tako, kakor ravno s svojim delom za zadružništvo. Nočemo delati nobenemu krivice in radi pripoznamo, da imajo tudi klerikalci na tem polju zasluge. Toda oče zadružništva je bil pokojni Mihael Vošnjak, delo klerikalcev za zadruge pa se je končalo s smrtjo doktorja Kreka. Pa naj nam kdo pove, kaj so storili klerikalci tekom dveletne svoje vlade za zadruge in pokaže nam naj samo eno naredbico glede zadrug, ki bi bila vsaj za desetino tako pomembna kakor je Pucljeva. Vsega tega se ne more pokazati, ker je klerikalna stranka stranka propada, ki nima več zmisla za nove ideje ter za novo in sveže delo.
Korak ministra Puclja pa je šele pričetek njegovega dela za zadružništvo. Pod njegovim vodstvom se izdeluje sedai moderen zadružni zakon, ki bo naravnost epohalnega pomena.
Z zanosom beležimo to delo našega ministra, ker dokazuje, kako napreduje vse, če preide tudi le en del vlade v roke mladi in sveži stranki, kakršna je ravno naša. Pa saj drugače nc more niti biti. Pred nami je jasen cilj, v naših srcih je vroča ljubezen do naroda, naše sile pa so mlade in sveže, tako da mora biti zmaga naša
PoverjeEištvu za ja?na dela.
Naši somišljeniki so pred kratkim vložili pritožbo zoper okrajni odbor v Gorenji Radgoni glede cest. Pri to-
se bo videlo, kakšni gospodarji so klerikalci.
Vsled že omenjene pritožbe se je načelnik (gerent) okrajnega odbora maščeval na ta način, da so vsi naši tovariši in somišljeniki dobili grozilne opomine od okrajnega glavarstva v Ljutomeru št. 5544 z dne 23. aprila 1921., s katerimi se jim nalaga, da morajo gramoz (prodec) v štirinajstih dneh navoziti, ker bodo drugače kaznovani z globo po 200 I<. Pripominjamo, da noben klerikalec ni dobil opomina.
. Gospod gerent Trstenjak, kdaj ste obvestili Vi stranke, da morajo gramoz voziti, od kje jemati, kam voziti, in koliko? Res je, da Vaši mameluki niso vozili tiste množine gramoza, kakor bi jim pripadala, in sploh je bila največja krivica od Vas, da ste protežirali gotove ljudi. Tudi o "tem pozneje.
Filip Kovačič, želar v Policah, brez živine, ima samo dva orala zemlje in bi moral eno «prizmo» gramoza zvoziti. Koliko pa so potem zvozili Janko Pelcl in drugi veleposestniki v prav tej občini ? Opozarjamo slavno poverjeništvo za javna dela na to klerikalno pravičnost in ga prosimo, naj zahteva takoj natančen izkaz, koliko je kateri posestnik v gorenjeradgon-skem okraju gramoza zvozil in na kateri kraj ceste ter ali je dotična odmera pravična v primeri s posestvom stranke in z njenim premoženjem.
Nikdar se ni tukaj pri nas tako pristransko postopalo z dovozom gramoza na naše okrajne ceste kakor pod sedanjo klerikalno strahovlado.
Neštevilne dokaze imamo v rokah za našo trditev. In čista resnica je, da so naše ceste prava sramota v primeri s sosednjimi okrajnimi cestami.
V potrdilo svojih pritožb prosimo, da pošlje slavno poverjeništvo kakega inženjerja na lice mesta, ki naj zasliši vse tukajšnje stranke o krivični razdelitvi gramoza in ki si naj tudi ogleda naše ceste.
Končno še prosimo, da napravi slavna vlada radikalen red, da ne bomo zmerom občutili nasilnosti, ampak da bomo imeli vsi enake dolžnosti in enake pravice.
zadevni komisiji smo odkrili dejanja, o katerih bomo poročali pozneje, da I nikov našega mišljenja so si kleri-
Klerikalno gospodarstvo.
Dne 31. julija 1919. so pri prostovoljnem razpustu radgonske apro-vizacije naši požrtvovalni rodoljubi naklonili ves rezervni sklad \ vrednosti 40.000 K na novo usta novljeni «Gospodarski zadrugi \ Gornji Radgoni» in postavili s tem temelj njenemu delovanju v prospeh naroda.
V ravnateljstvu te "«Gospodarske zadruge» pa so, oziroma še sedijo, gg. Alojz Neudauer (po domače «Plevjak»), tajnik posojilnice, kot ravnatelj, Anton Kocbek, župnik, kot ravnateljev namestnik ter Janko Pelcl, posestnik v Policah, kot član ravnateljstva, vsi sami strastni klerikalci. V pisarni pa so nastavili bivšega teologa Franca Jerebiča za pisarniškega ravnatelja. Izrecno je treba pripomniti, da so bili v tistem času Neudauer, Kocbek in Jerebič brez premoženja. Jerebič je šel v Ljubljano «študirat» poslovanje gospodarskih zadrug, za kar mu je dal na Neudauerjevo prošnjo naš tovariš F. J. tisoč kron, ker bi drugače Jerebič sploh ne bil mogel v Ljubljano.
Kmalu nato je ta gospoda pokazala pravo barvo in to, da je vse drugo prej, kakor pa upraviteljica obmejnega narodnega podjetja, zgolj vražje gnezdo klerikalcev in tihotapcev, kakor bomo javnosti in me-rodajnim činiteljem dokazali.
Po izpovedbi prejšnjega knjigovodje je Franc Jerebič gospodaril brez nujno potrebnih prilog tako, da je nastal grozen nered.
Med tem časom so si ustanovili tiskarno «Panonijo», in sicer Neudauer, Jerebič in kaplan Milan Sla-je, z denarjem «Gospodarske zadruge«, ker so bili sami reveži in vsi otroci ubogih staršev. Za nadaljnjo razjasnitev vseh dogodkov je potrebno še omeniti, da smo zavedni rodoljubi ustanovili že prej, meseca marca leta 1919., «Tiskovno zadrugo*, ki je izdajala tednik «Mursko stražo». Ta časnik naj bi bil bori-telj za jugoslovansko obmejno prebivalstvo na tej nevarni meji. In danes? Tajno in brez vednosti odbor-
kalci, to je Neudauer, Jerebič et Komp., posebe ustanovili tiskovni konsorcij, ki je bil potem izdajatelj «Murske straže» in je še danes," da-siravno je bila prava lastnica spredaj omenjena «Tiskovna zadruga«. Z eno besedo: «Mursko stražo« so ukradli «Tiskovni zadrugi« in jo na še do danes nepojasnjeni način podarili omenjenemu tajnemu konsor-ciju. In zakaj se je vse to zgodilo?, Mi smo verjeli v pravičnost in smo zasledovali samo narodno delo ob meji, klerikalci pa so z denarjem <; Gospodarske zadruge« delovali brezvestno v svojo osebno korist in dobili v svoje roke časnik, ki brani dandanes goljufije nesramnih egoistov v SLS.
Pa povrnimo se k gospodarstvu omenjene «Gospodarske zadruge«. Dne 15. marca 1920. sta vzela Neudauer in Jerebič iz blagajne «Go-spodarske zadruge« in izročila tiskarni «Panoniji» 13.271 I< 51 vin. Meseca maja leta 1920. je vzel Jerebič tudi brezplačno 7 m3 bukovih drv v vrednosti 2300 K, nadalje je ta dični ravnatelj brez vednosti ravnateljstva, seveda brezplačno, znosil na velikonočni teden domov 70 kg sladkorja, za reveže pa ga v trgovini ni bilo. Neudauer je s konzulom verižnikov P. dne 4. maja 1920. pro-vzročil «Gospodarski zadrugi« škode do tristotisoč kron za poslano ničvredno manufakturno blago. Gospod Neudauer, kje je tistih 20 odstotkov od takrat? Kje so izvirni računi od vsega blaga, katerega je verižnik P. pod Vašim pokroviteljstvom iz Ljubljane v Gornjo Radgono vozil v imenu zadruge? Vsi tozadevni računi so bili pisani v Vaši centralni pisarni in izvirnih računov nimata Vidva in jih nista imela. Dokažita, od katerega trgovca je bilo tisto blago kupljeno, ki je dospelo dne 3. maja 1920. iz Ljubljane v vrednosti okoli poldrugega milijona kron.
Ob novem letu 1920. sta si pustila Vidva, gg. Neudauer in župnik Kocbek, izplačati vsak po 5000 K «za Vajin trud« in potem sta nesramno v seji meseca maja leta 1920. zahtevala, da se Vama pripoznaj še posebe provizija od vsega obrata. In res ste dobili Vi dva in pol od-stotka in župnik en in pol ocistOTKa" provizije od tisoč, to je mesečno od 7- do 9 tisoč kron na osebo, Vaš sluga Jerebič pa je tudi imel dva odstotka od tisoč. Vi in Jerebič sia imela še posebe stalno plačo mesečnih 800 K in povrh imata še krasno stanovanje, luč in kurjavo prosto. Med tem časom ste prišli tudi v zvezo z gerentom S. v Dolnji Lendavi. Ker je Vaš bratec, zato sta z župnikom tudi njemu dala pismeno, da ima podružnica -»Gospodarske zadruge« v Dolnji Lendavi spoštovanemu gerentu mesečno izplačevati iz ondotne blagajne en in pol odstotka, to je tudi 5- do S tisoč kron mesečno. In zakaj vse to? Koncem meseca maja je po ukazu deželne vlade prišel na «Gospodarsko zadrugo« vagon pšenične moke za ubožne sloje, in sicer 3000 kg za Ljutomer, 2000 kg za Sv. Križ in 5000 kg za gomjeradgonski okraj. V Ljutomeru se je ta moka tudi razdelila, ne pa v Križevcih in v Gornji Radgoni. V Vaših trgovinah sc torej moka ni razdelila med reveže.
Vsled navijanja cen pri galici in zaradi gumija ste bili kaznovani od tukajšnjega verižmškega urada. Končno se je vse zabašurilo, prav fako tihotapljanje pšenične moke v Nemško Avstrijo, to je v Radgono, ki je je bilo štiri vagone v vrednosti 330.000 K. To moko je kupil v Radgoni Voglar. Istoteko je bilo z usnjem v Murski Soboti, katerega ste kupili od tihotapcev. Jerebič je dal pismena navodila, kako se mora vtihotapljeno usnje tja spraviti, kje skriti in kako izplačati tihotapcem. To se Vam konično ni posrečilo, ker se je naš tovariš toliko žrtvoval, da je tekel v Ljubljano in tam dosegel zaplembo usnja in dotičnega pisma. Tudi v Čakovec ste prodali Židu vagon kristalnega sladkorja, ki Vam je bil nakazan za prekmursko prebivalstvo ter sfe hoteli tam revežem namesto kristalnega sladkorja deliti rdeči sladkor, pri čemer bi zaslužili 250.000 K, Če ne bi bil sladkor zaplenjen. Tudi to se je potlačilo, ka-(or vsa Viiša druga nečedna dejanja. Splohr je bila največja nesreča
Korošec le dal davke — naši poslanci pa Izvoz živine. Kdo dela za kmeta?
Razširjajte vselej in povsod zavest o potrebi kmetiške politične samostojnosti I
3
za našo državo, da ste imeli Vi aprovizacijo vsega Prekmurja v rokah, ker ste s svojim nečednim kup-čevanjem najbolj odtujili ta vsega usmiljenja vredni narod naši domovini, tako da danes v resnici obstoja velika mržnja proti Jugoslaviji.
Ob koncu nam odgovorite še na to, ali nista Vidva, Neudauer -in Je-rebič, falzificirala sejnega zapisnka načelništva, kakor se je to javno na občnem zboru «Gospodarske zadru-ge» dne 19. septembra' 1920. kon-statiralo? In zakaj imate od tedaj, ko je odšel prejšnji knjigovodja, že pol leta revizorja v pisarni? Ali Vam ni Neudauer očital naravnost fantastično umazana dejanja? Zakaj ste zagospodarili podružnice: 1.) v Beltincih, 2.) v Cankovi, 3.) v Dolnji Lendavi, 4.) v Križevcih? Če ste tak poštenjak, odgovorite točno na vsa ta očitanja!
Vse trezno misleče Jugoslovane, posebno še naše poslance, pa opozarjamo na to klerikalno gospodarstvo.
Kako so sleparili.
Da so klerikalci mojstri v sleparijah, je stara stvar. Toda da si upajo slepariti na tako nesramen način kakor so to delali V občini Šmihelu-Stopičah, pa preseza že vse meje.
Naj navedemo samo nekaj naj-mastnejših primerov o njih slepar-stvih, da more videti vsakdo, ki ima le količkaj zmisla za poštenost, če je mogoče še živeti s takimi ljudmi ali celo iti z njimi.
Volilnemu odboru so predložili napačne volilne imenike, tako da je bila kontrola nemogoča.
Zategadelj so volili ljudje, ki niso v pravem volilnem imeniku, kakor n. pr. Franc Per iz Orehka.
Skrinjica za kroglice ni bila zapečatena, ko jo je prevzel volilni odbor. So že vedeli zakaj! Skrinjice strank niso bile zaklenjene, ker je predsednik volilnega odbora Perko-pec pozabil doma žabnico.
Imenovani Perkopec je bil predsednik volilnega odbora in zastopnik stranke obenem, kar je seveda nedopustno. Kot njegov namestnik je figuriral g. kaplan iz Stopič, ki ne bi smel sploh biti pri volilnem odboru.
Predsednik volilnega odbora Perkopec je dajal svojim pristašem po več kroglic, vsled česar se je našlo v škrinjicah 40 kroglic več kakor je bilo sploh volilcev. Našim pristašem je dajal napačne kroglice, ki so imele fižolasto obliko, da jih je mogel dajati svojim po več.
Da bi še bolje držalo, so končno raznesli vest, da so volitve preložene in da se ne bodo vršile.
Take sleparije pač ne potrebujejo nobenega komentarja. Le eno pravimo in to z vsem poudarkom: Volitve v občini Šmihelu-Stopičah so neveljavne in se morajo vršiti še enkrat.
Sleparija mora biti kaznovana, in sicer eksemplarično. Kdor tega ne stori, je sokriv, in sokriv je tudi tisti, ki še veruje takim ljudem.
Proč s sleparji, proč s stranko ljudskih sleparjev!
Za pravičen sistem obda-čevanju.
Na shodu hmeljarjev in drugih davkoplačevalcev Savinske doline, ki je bil dne 5. maja t. 1. v Žalcu in katerega se je udeležilo nad 400 ljudi, so bile sklenjene nastopne resolucije, ki jih naj uvažujejo merodajni činite-lji, ker drugače postanejo grobokopi države.
Resolucije se glase:
Zbrani hmeljarji in drugi davkoplačevalci:
ugotavljajo, da sta sedanji sistem in sedanja mera obdačevanja osebnih dohodkov in vojnih dobičkov ne-vzdržljiva, njena izvršitev kruta, v brezštevilnih primerih pa kar naravnost krivična;
konštatirajo, pa postopajo v tem oziru davčna oblastva samolastno, ne da bi vpoštevala dejanske razmere;
konštatirajo, da ta sistem ne zadeva v enakem razmerju novopridoblje-na premoženja, ampak obremenjuje in uničuje predvojno posest;
zahtevajo odpravo sistema, po katerem rešujejo prizive ista oblastva,
katera so izdala krivične predpise;
zahtevajo znižanje davčnih obveznosti na ono mero, ki je v drugih delih naše države veljavna, in odia-čunjenje osebne dohodnine pri odmeri vojnega davka;
zahtevajo jamstvo proti zlorabi zakona s strani davčnih oblastev, zlasti takojšnjo upostavitev davčnih komisij I. in II. instance, katere naj bodo sestavljene tako, da bo nadpolovica članov voljenih iz srede davčnih ob-vezancev;
zahtevajo, da se odpravijo opomi-njevalni stroški, ki so naravnost ku-riozum; da se dado vsi prizivi, ki so bili rešeni po ukinjenju komisij, zopet v pretres in rešitev novoupostav-ljenim komisijam, da se vsi dokazi, priloženi prizivom, vpoštevajo, če so bili predlagani v 1. ali II. instanci; da se kontumačne določbe zakonov kar najmilejše interpretirajo ter da se, dokler ne bodo odmerjale davka zopet cenilne komisije same, na vsako pritožbo uvedejo nove poizvedbe; krivične obdačitve naj se kljub kontu-macu popravijo; davek se mora pravično odmeriti tudi takrat, kadar je bil davkoplačevalec kontumaciran; cenilne komisije naj po svoji uposta-vitvi prirede tudi dohodnino za leto 1920., ker vsled počasnosti davčne administracije še vedno ne vemo, koliko davka bomo morali plačati za leto 1919.; davek naj nalaga komisija in ne ena sama oseba;
nadalje protestirajo proti nameravani odredbi finančnega ministra, da se odpišejo do leta 1920. zaostali davki; ker stoji Slovenija pod najstrožjim davčnim izterjevanjem in davčnim vijakom, zato bi bila v najmanjši meri deležna,navedenih olajšav, katerih skoro vse bi prišle v prid le gospodarsko mnogo močnejšim pokrajinam, kakor Bački, Banatu, Banovini; popust upravičenih zapadlih davkov bi pomenil premijo zanikrnim davkoplačevalcem in izgubo osem milijard kron, ki bi jih morala utrpe-ti državna blagajna;
končno zahtevajo, naj se pri zamudnih davčnih plačilih odpravijo oderuške pristojbine, ker podkopava-jo ugled države.
Za odbor »Hmeljarskega društva* v Žalcu:
Fr. Roblek s. r. Josip Širca s. r. Anton Petriček s. r. Ed. Kukec s. r.
Bela krajina.
Gospodarski položaj Bele krajine je danes tak, da ga je treba bistveno izpremeniti, ker ji preti sicer katastrofa.
Kakšna je danes Bela krajina? Z malimi izjemami takšna, kakršna je bila pred 200 leti, ne oziraje se na metliške kraje, ki so se začeli od otvoritve belokranjske železnice razveseljivo razvijati.
O cestah ni govora. Ceste so v tako slabem stanju, da jasno pričajo o prejšnjem deželnem in državnem zanimanju, to se pravi nezani-manju za te kraje. Edina cesta, ki je še kaj vredna, je ona iz Črnomlja na Vinico, ki pa bi dobila svoj pravi pomen šele tedaj, če bi se ustanovil avtomobilni promet.. Če pomislimo namreč, da dobiva Vinica samo trikrat na teden pošto, je to dosti malo. Za vso Belo krajino imamo pošte samo na Suhorju, v Metliki, Semiču, Gradacu, Črnomlju, na Vinici in v Starem trgu. Vsi ostali kraji pa so izročeni na milost in nemilost raznih potnih selov, ki prihajajo v posamezne vasi, kadar se jim zljubi. Zakaj bi ne dobili Adlešiči svojega poštnega urada, kakor so ga imeli že pred 35 leti? Zakaj se ne bi ustanovilo več poštnih nabiralnic?
Bela krajina se ponaša z ogromnimi zakladi lesa, ki pa so postali žrtev raznih špekulantov na veliko narodovo škodo.
Tako so se n. pr. na Krupi vgnez-dili Francozi, ki podirajo s svojo dobro valuto za smešno nizke cene velikanske množine hrastov, iz kater lih delajo doge.
Veliko Bukovje je last neke hrvatske delniške družbe, ki dela na škodo naroda milijonske dobičke.
Vojni erar avstrijske države je zgradil od Črnomlja v šumo poljsko železnico pod pogojem, da bo dobival iz šume kurivo po 6 kron m3. Ob prevratu je bilo posekanega le-
PamaiKrajevni od-S bori, poskrbite za to, da se bo ob nedeljah povsod pred cerkvijo prodajalo naše glasilo „Kmetijski list", kajti kmet da težko naenkrat 50 K, mnogo lažje pa po eno krono za posamezno številko! Pomnite, da je list močno orožje v našem težkem in trdem boju! Sovražniki so brezobzirni. Vsi — klerikalci, liberalci, socialisti, komunisti — so proti nam in vsi se trudijo, da bi razbili našo organizacijo, ker jim je res nevarna. Na vztrajno delo tedaj vsi, ki Vam je na srcu kmetska dobrobit! V vsakem kraju se bo pač našel dobrotnik, ki bo žrtvoval na teden kakih deset kron za prodajalca lista. Najbolje pa je seveda, če celotni krajevni odbor to preskrbi. — Krajem, ki iz svojega nagiba list na omenjeni način že raz-prodajajo, pa vsa čast in hvala!
sa okoli 40.000 m3 in ta les je prodala naša »narodna* vlada židovski družbi nazaj z železnico vred. Danes pa sklepa skoro ista vlada kupčijo z omenjeno družbo in plačuje za 1 m3 lesa 185 kron, dasi ga je imela veliko množino po 6 kron na razpolago. Ali je to gospodarstvo?
Danes poje sekira neusmiljeno smrtno pesem stoletnim bukvam in kmalu bo ležalo vse na tleh. Nikdo pa ne skrbi za to, da bi se svet, na katerem se je drevje posekalo, očistil in pogozdil. Poleg tega pa se skrivajo med delavstvom različni temni prevratni elementi, kihujskajo že tako dovolj zbegani belokranjski svet. Nikdo ne vodi evidence nad temi ljudmi, zlasti, ker je orožniška postaja v Dragatušu predaleč. Pojavljajo se pa v okolici Bukovja velike in številne tatvine, katerih prej ni bilo. Zahtevamo, da se ^ustanovi na Bojancih orožniška postaja in da se namestijo tam ljudje, ki niso bili Konigovi hlapci in ki niso menjali ob prevratu samo svoje uniforme!
V kmetijskem oziru je še vinogradništvo na najboljši stopnji. Za to se imamo zahvaliti v prvi vrsti g. Bohuslavu Skalickemu, ki ga lahko imenujemo očeta modernega vi-nogradarstva.
Travniki in pašniki so skrajno zanemarjeni. Ne vemo, čemu smo imeli na Kranjskem travniške mojstre? Nemara za to, da so rekviri-rali med vojno našo revno živino in bogateli na račun kmetiških žuljev! Danes pač lahko zahtevamo od po-verjeništva za kmetijstvo, da posveča malo skrbi našim zanemarjenim pašnikom in travnikom ter da skrbi tudi za ovčjerejo. Obenem prosimo tem potem tudi našega rojaka, gospoda ministra Puclja, da pošlje vse kmetijske veščake v Belo krajino, kjer naj si na licu mesta ogledajo vso mizerijo in gospodarsko zaostalost, kajti le potem bo mogoče res kaj ukreniti in pomagati ljudstvu. Računati je tudi z dejstvom, da brani ravno Bela krajina pot prevratnemu Radičevemu rovarjenju v notranjost Slovenije. Ali ni čudno, da je dobila komunistična stranka v Beli krajini skoraj 500, socialni demokratje pa 1025 glasov? Torej kmetje so glasovali sebi v škodo edino za to, da dokumentirajo svoje nezadovoljstvo napram novi državi, ki jim naj bo prava, dobra mati?
Dalje moramo računati tudi z dejstvom, da so tlačile belokranjske kmete razne graščine z nemškimi baroni in pa nemški viteški red, ki ima še danes obširna posestva. Kmetom iztrgana zemlja naj se vrne kmetom! Zemljo naj uživa tisti, ki jo obdeluje, ne pa tisti, ki si jo je pridobil na podlagi starih krivičnih podedovanih «pravic».
Predvsem pa je gledati na to, da se vpelje domača obrt. Tkalstvo je v jugovzhodnem delu še ohranjeno in treba ga je le poživiti. Drugod pa najxse uvede kaka lesna obrt ali kaj sličnega. Avstrija je dajala Kočevar-jem vse predpravice in jih postavila ravno z domačo obrtjo na dobre noge. Zato je tem večja dolžnost Jugoslavije, da podpira osirotele Belokranjce, ker sicer nam bo ostala tudi v naprej naša obljubljena dežela Amerika.
Pokrajinske vesti.
(Seja načelništva SKS.) bo v soboto dne 28. maja t. 1. ob desetih dopoldne v strankinem tajništvu v Ljubljani, oziroma se bo zborovalni prostor še določil. — Ivan Pipan s. r., načelnik.
(Seja štajerskega okrožnega odbora SKS.) glede konstituiranja bo v nedeljo dne 29. maja t. 1. ob dvanajstih v gostilni «Nar!odnega doma* v Mariboru.
(Sijajno uspeli shodi poslanca Drofe-nika.) Dne 5. maja je imel poslanec D r o f e n i k v Oplotnici in v Konjicah krasno uspela shoda ob velikanski udeležbi občinarjev. Posebno razveseljivo je, da se je obeh shodov udeležilo (zlasti v Konjicah) naravnost velikansko število kmetskih fantov, bodočih gospodarjev. Zborovalci so z napetostjo sledili stvarnim izvajanjem svojega poslanca, ki je poročal o političnem položaju in o uspehih poslancev SKS. ter ovrgel laži klerikalnega časopisja, ki na najostudnejši način blati neumorno delavne naše poslance. Zborovalci so na obeh shodih obsodili klerikalno protikmetsko gonjo ter z oduševlje-njem izrekli zahvalo in zaupanje tako poslancu Drofeniku kakor tudi vsem poslancem SKS. Tovariš poslanec je pozival vse ;kmete in kmetske delavce k slogi ter jim nujno svetoval, naj se ne cepijo v razne stranke, ampak naj se tesno oklenejo svoje stanovske organizacije, to je SKS., da izvojujemo tako skupno za kmetski stan uspehe.
—	Za nedeljo dne 8. maja po prvi sv. maši je sklical naš domačin, poslanec Drofenik shod volilcev k Černovšku v Št. Juriju ob južni železnici. Vsi zborovalni prostori so bili tako natlačeno polni, da so morali zborovalci zunaj stati. Na shodu sta poročala poslanec Drofenik in znaui kmetski buditelj Vičanski Škrlec. Tovariš poslanec je v živem dveurnem govoru raz-tolmačil delovanje v državni zbornici, prikazival velike uspehe, ki so jih dosegli poslanci SKS. v korist kmetskega stanu v kratkem času, odkar so v Beogradu, ter ovrgel nesramne klerikalne laži, češ da so naši poslanci krivi sedanjih davkov, med tem ko so bili vsi davki, ki jih moramo sedaj plačevati, sklenjeni in v proračun postavljeni lani, ko je ministroval dr. Korošec, ki je proračun tudi sopod-pisal, in ko SKS. ni imela niti enega poslanca. Poslanec je osobito naglašal uspehe glede davčnih olajšav, ki so jih dosegli naši poslanci, kakor odpravo vojne doklade, olajšave pri dohodninskem davku, volitev davčnih komisij in odpravo tajnih zaupnikov, ki so v največ primerih zgolj iz maščevanja pretirano napovedovali dohodke. Davčne komisije bodo volili občinski odbori. Ker bodo ti odbori tudi v marsikateri drugi važni gospodarski stvari odločevali, zato je naglašal poslanec veliko gospodarsko važnost občinski: volitev in pozival Šentjurčane, naj volijo v občinski odbor dobre in poštene može, ki se upajo misliti s svojo glavo, ne pa kimovce. Nato je govoril jakc poučno o kmetski organizaciji in naprednem gospodarstvu Vičanski Škrlec, katerega so zborovalci burno pozdravili in katerega poznajo že po njegovih obilnih poučnih spisih. Shod je trajal čez tri ure. Zborovalci so izrekli prvemu kmetskemu ministru, kranjskemu Janezu Puclju, za njegovo uspešno delovanje zahvalo in priznanje, rsem poslancem SKS. pa neomajno za-jpanje s prošnjo, da bi vztrajali na svojem započetem delu. Slednjič so obsodili tudi hujskanje klerikalnega časopisja in se zavezali delati za časten /zid volitev. — Za popoldne dne 8 maja je bil napovedan shod v Rogaški Slatini. Prihod naznanjenih govornikov
—	poslanca Drofpnika in tovariša Škr-leca — je pričakovala velika množica ljudstva. Ker so se občinske volitve že izvršile in je SKS. v vsem okraju tako krasno napredovala, da je prišla čez polovica občin v roke pristašev SKb., je poslanec Drofenik vrlim našnr pristašem čestital na odličnem uspehu in jih bodril k nadaljnjemu uspešnemu delu. Nato je poročal izčrpno o delovanju in doseženih uspehih v konstitu-anti ter ovrgel različne laži klerikalcev, ki vse merijo le na to, da bi se kmete razcepilo na razne tabore in da bi £0 jih potem lažje izkoriščalo. Na shodu sta vladala veliko navdušenje in enodušnost, ker so zborovalci uvideli, da se more priti samo s skupnim nastopom in z neomajnim zaupanjem v dično SKS. do boljših časov. Za tovarišem poslancem je govoril o organizaciji in kmetskem napredku znani naš tovariš Škrlec iz Vičan. Za svoj krasni govor je žel silno odobravanje in iskreno zahvalo zborovalcev. Shod je ob koncu izrekel vsem poslancem SKS. enodušno in neomajno zaupanje. Zborovalci so izročili tovarišu poslancu različne resolucije davčnega in vojaškega značaja. Pred zaključkom shoda je zaklical tovariš poslanec zavednim kmetom rogaškega okraja in novim
občinskim odbornikom trikrat «Živio!» s prošnjo, naj ne postopajo pri reševanju raznih zadev strankarsko, marveč vselej v dobrobit celotnega kmetskega in delavskega stanu.
(Za naše vojaštvo.) Klub naših poslancev je zahteval pri ministrstvu za vojno in mornarnico, naj se dovoli vojakom, odhajajočim na dopust, brezplačno vožnjo po železnicah , kakor tudi, da sme vojak, ki nima svoje obleke, oditi na dopust v vojaški obleki.
(Jugoslovanski državljani, ki so padli kot ameriški vojaki.) Ameriško vojno ministrstvo poroča preko jugoslovanskega ministrstva za zunanje stvari, da se morajo podatki o zavarovanju ameriških delavcev, jugoslovanskih državljanov, ki so padli na zapadni fronti, izpolniti pri sodiščih in izpolnjeni vrniti ameriškemu ministrstvu v svrho izplačila zavarovalnine. Vsak jugoslovanski državljan, čigar sin je kot ameriški vojak padel v svetovni vojni, bo dobil zavarovalnino v znesku 10.000 dolarjev, to je okoli 370.000 dinarjev ali 1,480.000 kron.
(Darila.) Krajevni odbor SKS. na Raki je daroval za tiskovni sklad naše stranke 820 K. Posnemajte ga!
(Stanovnikov atek) pravijo, da ne gredo nikdar več na Dolenjsko predavat, kako se kuha smola. — Fantek pa pravi: »No, bom šel pa jaz! Saj na Gorenjskem so tla itak prevroča za ta ,kšeft', posebno pa v Poljanah nad Škofjo Loko*. Torej na svidenje, Dolenjci, pri Rakošetu!
(Kmetijski pouk po deželi.) Poverjeništvo za- kmetijstvo hoče pospeševati na deželi po možnosti kmetijski popotni pouk, in sicer ob nedeljah in drugih priličnih dnevih. Podružnice »Kmetijske družbe*, zadruge in drugi interesenti, ki žele dobiti za svoje prireditve kmetijske predavatelje, naj se obračajo pravočasno na poverjeništvo za kmetijstvo, kateremu naj naznanijo, kdaj in za kake prilike žele dobiti predavatelja. Take prošnje jp treba pravočasno predložiti, najbolje en mesec prej, preden se namerava izvršiti prireditev, da bo mogoče-vse podrobno o pravem času ukreniti in objaviti.
(Tečaj za gozdne in lovske čuvaje in za pouk v ribarstvu.) V Kostanjevici na Dolenjskem se bo od dne 1. do dne 8. junija t. 1. pri ondotnem gozdnem oskrbništvu vršil tečaj za gozdne in lovske čuvaje in tekom tega tečaja tudi pouk o ribarstvu. Sporazumno z gozdarskim oddelkom deželne vlade se določa, da se tega pouka lahko udeleže tudi ribiški čuvaji in sploh interesenti, ki se zanimajo za ribarstvo in ribogojstvo. Omejenemu številu udeležencev je poskrbljeno za stanovanje in hrano po režijskih stroških. Poverjeništvo za kmetijstvo je namenilo petim udeležencem podporo po tristo kron. Prijave kakor tudi prošnje za podporo, katerim je priložiti ljudskošolsko iz-pustnico, nravstveno in ubožno izpričevalo in morebitno izpričevalo gospodarja, pri katerem je prosilec uslužben, naj se vlože pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani najkesneje do dne 21. maja t. 1. Ta pouk ne daje nobene pravice do kakršnegakoli naslova ali posebne usposobljenosti.
(Razpis službe.) Pri državnem zdravilišču v Rogaški Slatini je razpisano pogodbeno ,mesto začasnega upravitelja studenčnega obrata (trgovine z mineralno vodo). Pogoj za to mesto je primerna trgovska izobrazba in praktična izvežbanost v tej ali slični stroki. S tem mestom so združeni prejemki, ki so vsakokrat enaki prejemkom IX. činovnega razreda, 1. plačilne stopnje državnih uradnil kov, s prostim., stanovanjem in deputati za svečavo in kurjavo; poleg tega gre začasnemu upravitelju primeren delež na čistem dobičku tega obrata, katerega višina se določi na koncu vsakega upravnega leta. Prosilci za to mesto naj vlože pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o študijah in dosedanjih poslih, do dne 2 6. m a j a t. 1. pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani.
(Obvezni poluletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani) se prične dne 1. julija t-. 1. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne 15. junija t. 1. prošnjo ter ji priložiti: rojstni in krstni list, domovinski list, ubožni list, zadnje šolsko, učno in nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učn« knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klalne živine in mesa.
(Ustanovno zborovanje Centralnega Šumarskega Udruženja) bo, kakor naznanja «Gozdarsko društvo* v Ljubljani, v dneh 5., 6., 7. in 8. junija 1921. v Zagrebu. Člani društva se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže tega važnega zborovanja. Predposvet članov iz Slovenije bo dne 4. junija t. 1. ob osemnajstih v prostorih «Šu-
Kmetje, skrbite za nove naročnike in naročnice svojemu glasilu!
4
Gorenjci! Kmetijsko šolo na Gorenjskem so klerikalci obljubljali
— naši so jo pa dali. Komu zaupate?
marskega Doma* v Zagrebu. Člani, ki se nameravajo udeležiti zborovanja, naj se zglase najpozneje do dne 2 2ega maja t. 1. pri tajništvu «Gozdarskega društva« v Ljubljani (Križanke), da se jim bosta mogla pravočasno zagotoviti stanovanje v Zagrebu in ugodnost polovične vožnje po železnici.
(Borcem za Staro pravdo) naznanjamo, da so vsled hude nevihte, ki je bila dne 14. t. m. po ljubljanski okolici, vse telefonske zveze s Horjuljem pretrgane.
(Klerikalna cvetka iz 20. stoletja.) «Domoljub* št. 18 z dne 4. maja 1921. je pač prinesel za 20stoletno kulturo cvet svojega dela. Dika njegovega 34-letnega izhajanja je dopis iz Št. Petra pri Novem mestu na Dolenjskem. Ni čudno, če so postali' gg. dopisniki «Domoljuba* nervozni, pač pa je upanje, da bodo morali hladiti svojo ner-voznost na Studencu, kajti tam je za take ljudi dovolj tuša in hladne vode. — Franc Šalehar s. r., Sevno h. št. 7, «Samostojnež».
(Koncesionirana potovalna pisarna IVAN KRAKER v Ljubljani) se je preselila iz Gosposvetske ceste št. 13 (Kolizej) v Kolodvorsko ulico št. 41, blizu glavnega kolodvora. Najkrajše linije Havre, Cher-bourg in Antwerpen v Ameriko.
(V Šmartnem ob Savi,) v občini Moste pri Ljubljani, se je ustanovilo prostovoljno gasilno društvo. Somišljeniki, podpirajte prekoristno društvo in bodite njegovi stalni in zanesljivi podporniki! Novemu društvu želimo kar največ uspehov.
(S Češnjice.) Izid občinskih volitev v Selcih kaže napredek SKS. po volitvah v konstituanto za 35 glasov, med tem ko je SLS. padla za 32 glasov. Kaže nam pa tudi, da v vseli do sedaj naznanjenih občinah ni tako sirovega poročevalca o izidu volitev in takega hujskača kot je g. Kepec, ki v svojem prevelikem navdušenju celo po telefonu napada političnega nasprotnika. Neslane opazke k poročilu o izidu volitev v «Slovencu* zadostno karak-terizirajo g. Kepca. Seveda njegovo agitacijsko prerokovanje, da bo samostojna pri občinskih volitvah zaspala, se ni uresničilo, ker je napredovala. Glede mojega političnega prepričanja in pripadništva k SKS. bi mu lahko rekel, da to njega nič ne briga, meni ni bilo treba nič presedlati, ker sem bil vedno istega prepričanja kot ga zastopa SKS., sKepceni se pa sploh nisem nikdar strinjal. Mogoče se še spominja, da je bila tista SLS., katere pristaš sem bil jaz, na katero sem bil kot poslanec vezan in v kateri je on proti meni brezuspešno intrigirai, vsltd upornosti poslanec leta 1918. po gospodih njegove vrste razbita in da sem bil jaz s tem oproščen političnih okovov avstrijskih denuncijantov. Kdor je bil v resnici pristaš dr. Krekove struje, ne more biti, če ima le količkaj možatosti v sebi, v stranki, v kateri komandirajo gg. Kepci, Berniki in Škrabci. — Fr. Demšar s. r.
(Z Blok.) Naši klerikalci so doživeli pri volitvi občinskega odbora popoln poraz, kajti od 383 oddanih glasov so jih dobili komaj 125 (pri volitvi v ustavotvorno skupščino so imeli 181 glasov), a združene stranke so dobile 258 glasov. Klerikalci dobe torej od 24 samo 8 odbornikov, dočim je bila do sedaj občina vedno v pretežno klerikalnih rokah. Za tako velik uspeh se imamo zahvaliti prvič delavnosti nekaterih mož, drugič kandidatni listi SLS., ki je izgledala, kakor bi jo sestavila «fa-rovška kuharica*, in tretjič hujskajoči pridigi g. župnika Viktorja Švigla, ki je dne L maja počastil Marijo z blatenjem kandidatov združenih strank. Toda tudi to pri našem kmetu več ne vleče. Zavedni volilci so pač s kroglicami dali najboljši odgovor! Ker je ples pregrešen, če se vrši na «žegna-nje», zato je le-to za prihodnje leto prepovedano. V Ravnah, župnikovem taboru, se je pa dne 1. maja, ko je bilo »žegnanje*, plesalo pozno v noč, in sicer pri nosilcu liste SLS. To je doslednost! A «žegnanje» seveda ni prepovedano.
(Z Dolenjskega.) Za uspeh pri občinskih volitvah na deželi se imajo klerikalci zahvaliti svojim lažem, ker večinoma vse, kar so obdržali v svojih rokah, so z lažjo dobili. Ljudstvo je razburjeno nad velikimi davki in klerikalci so volilce prepričevali, da so krivi teh davkov poslanci SKS., dasi-ravno smo že stokrat in stokrat dokazali, da so teh davkov krivi klerikalni poslanci. Tik pred volitvami so švigali po občinah in obdržavali shode po žup-niščih klerikalni ljubljanski kmetje-škrici, zabavljali čez Srbe, govorili, da so naši poslanci zakrivili to, da bomo plačevali muslimanom težke milijone po krivem, in strašili volilce tako, da ni nič čudnega, če so s temi lažmi lah-koverneže zopet zapeljali. Tistim, ki so klerikalcem zopet verjeli, pravimo samo to-le: Dostikrat so vas že nafar-bali, dovolj so vas že za nos vodili, pa
že zopet ste njihovim lažem verjeli. Milijoni, s katerimi razpolagajo klerikalci, so iz kmetskih žuljev. Zategadelj lahko vodijo tako silne agitacije.
(Žvarulje.) Tudi pri nas čutimo prav zelo potrebo »kancelparagrafa*. Gospod župnik vedno bolj in bolj časti politiko, da smo tega že vsi župljani do grla siti. Veselilo bi nas tudi, če bi slišali več lepih besedi in občutili več prijaznosti kot do sedaj. Toliko na kratko, ker upamo, da bo to pomagalo. Če pa ne bo, pa v drugič več. <Kancelparagraf» pa naj živi!
(Loka pri Zidanem mostu.) Dne Sega t. m. so bili tu zelo zanimivi shodi SKS., SLS., komunistov in socialnih demokratov. Prvi shod (na trgu) je otvoril tovariš Cesar, ki je predlagal za predsednika tovariša F o n a. V daljšem govoru je nato poslanec Urek razložil položaj v državi ter delo in borbo poslancev SKS. za pravice kmetskega ljudstva. Na shodu so bili navzočni govorniki komunistov in socialnih demokratov. Klerikalca Skoberne in dr. Ogrizek pa sta se skrivala za občinsko hišo in prisluškovala. Navzočni nasprotniki so spočetka hoteli motiti shod, a so kmalu umolknili. Po završitvi tega shoda pa je na nasprotnem delu trga otvoril shod klerikalec Skoberne (zaveznik Radičev) in s svojim kratkim govorom pokazal, da se razume na sedanji položaj v državi tako, kakor zajec na boben. Svoje poročilo je končal z napadom na poslanca Ureka, češ da si zida hiše. Za njim je govoril dr. Ogrizek v znanih frazah. Brez vsake najmanjše stvarne podlage je napadal zopet le SKS. in posebno navzočnega poslanca Ureka. Seveda je tovariš Urek oba gospoda klerikalca pri vsaki trditvi primerno zavrnil. Po končanem govoru je zahteval tovariš Urek besedo, ki pa mu je predsednik klerikalnega shoda ni dovolil, ampak je hitro zaključil shod. Nato je žačel govoriti komunistični govornik, ki je zopet v kritiki čez ves svet, vojaščino, sodišča, policaje, ki jim branijo obešati kmete po vzgledu Rusije, napadal ob veliki zadovoljnosti klerikalcev in njih odobravanjem našo stranko in zlasti zopet poslanca Ureka. Ta mu je seveda podal vedno primeren odgovor in zahteval dokaze za njegove trditve. Komunist pa seveda dokazov ni imel in se je zvijal v samih frazah in prerokovanju, da bo pri prihodnjih državnozborskih volitvah zmagala njih stranka ter uvedla nato sovjetsko republiko. Zmerjal je ustavotvorno skupščino, češ da je navadna prostitutka itd. Pravil je, da bodo pri prihodnjih volitvah izginile vse stranko ter da bosta ostali samo komunistična in pa klerikalna stranka, ki je najbolj briht-na in se je pravočasno pridružila njim — komunistom v borbi za sovjetsko republiko. Zelo značilno je, da navzočni Skoberne, dr. Ogrizek in ostali klerikalci niso proti temu ugovarjali, temveč so zelo živo pritrjevali izvajanjem komunista. Ko je le-ta končal svoj govor z vzklikom «Živela komunistična republikanska stranka!*, so mu z «Živio*-klici in s ploskanjem pritrjevali — ker komunistov ni bilo — samo klerikalci s Skobernetom vred. Urek je klerikalcem, borilcem za vero, nato čestital k tej njih najnovejši zvezi z brezverci »komunisti*. Klerikalci so vzeli čestitko radostno na znanje. Za komunistom je nastopil govornik socialnih demokratov. Urek ga je prosil, naj takoj začne s «Samostojneži», ker mora oditi in ker noče, da bi potem govorili, da so ga ugnali ter da je zbežal, zato naj se hitro vrže po njem, da mu odgovarja, potem pa naj v njegovi odsotnosti govori o drugih stvareh. Gospod socialist pa je samo povedal, da je njih skrinjica tretja in v to skrinjico naj vržejo vsi volilci svoje kroglice. S tem je bil ta zelo zanimivi shod končan ter zvena klerikalcev, komunistov in socijev tako lepo in javno dokumentirana.
(Škocijan pri Mokronogu.) Kakor pri volitvah v ustavotvorno skupščino, prav tako je tudi pri volitvi občinskega odbora za našo občino izvojevala SKS. častno zmago. Pri nas je bilo vseh volilcev 540. Za listo SKS. je bilo oddanih 233 kroglic, za listo «Zveze» pa 64. Na ta način smo dobili mi 19 odborniških mest, nasprotniki pa samo 5. (Vsa čast zavednim in neupogljivim Škocijancem! [Uredništvo].) «Zvezarji» so dobili tedaj bore malo glasov, toda še te z veliko težavo in s pomočjo različnih laži čez naše kandidate in našo stranko. Skoro bi ne bilo treba omeniti, da smo samostojni kmetje v očeh <-zvezarjev» največji brezverci in sam Bog vedi kaj še vse. Naš pezdir vidijo povsod, bruna v svojem očesu pa ne. V svojo kandidatno listo so sprejeli tudi take može in fante, ki celo pri službi božji motijo in vznemirjajo verne kristijane. Mislimo, da to ne more biti Bogu všeč. Pa za kaj takega se gospodje nasprotniki itak ne brigajo,
glavno jim je le to, da podpiše kdo njih listo; seveda so mu potem tudi najčr-nejši grehi odpuščeni. Sedaj pa vprašamo še tiste gg. duhovnike, ki so že tolikokrat pri pridigah trdili in nam dopovedovali, da gre pri volitvah za Boga in za vero, če je bilo res, da je ob dnevih mobilizacije v letu 1914.. dala gotova gospoda SLS. v Ljubljani napraviti na nekem poslopju tak napis, ki je bil ponoči razsvetljen in na katerem so se bleščale besede «Vse za vero, dom, cesarja!* Takrat, gospodje, seveda ni šlo za vaše žepe, marveč za moritev bratov Srbov ter za trpljenje nas kmetov in naših družin. Te vrstice naj vam, ki nosite zvonec pri »Kmetski zvezi*, za enkrat zadostujejo, če boste pa še sitnarili, vam bomo drage volje prihodnjič še s čim drugim postregli, ker pomnite, da slepci izpre-gledujejo. Živela dična SKS. do končne zmage »Stare pravde*! — Samo-s t o j n e ž.
Somišljeniki, pozor!
Naši poslanci dobivajo najrazličnejše prošnje in pritožbe, katere naj bi predložili raznim višjim uradom. Ker je večina pritožb in prošenj brez jasnosti in dokazov, oziroma prilog, ki naj zadeve pojasnjujejo, oziroma podpirajo, in seveda tudi brez kolkov, zato provzroča to poslancem velike sitnosti in še večje stroške, dostikrat p% se stvari sploh ne morejo vpo-števati.
Da se ti nedostatki odpravijo, naslavljajte vse vloge na urad, kateremu so namenjene, pišite jasno iu razločno, podprite vse prošnje in pritožbe z dokazi in kolkujte vsako vlogo s kolkom za 8 kron, 20 kron pa priložite za odgovor, ker drugače državni uradi vloge zavržejo.
(Na sirov in lažniv napad dopisnika)
v 16. številki »Domoljuba*, ki se skriva v ženski obleki, moram odgovoriti z nastopnim: Kakor so že dopisniki «Domoljuba» vajeni lagati in obreko-vati svoje politične nasprotnike, tako se je tudi ob mene obregnil nekdo kateremu so prav po volji nočni shodi »Orlic* v kaplaniji. V dopisu se dopisnik prav debelo laže. Stvar je bila taka-le: Vračal sem se zvečer iz mesta proti domu skozi Šmihel. Nekateri prijatelji so mi povedali, da imajo »Orlice* zopet nočni sestanek v kaplano-vem stanovanju. Bilo je ob pol desetih zvečer, ko sem šel pogledat z drobno palčico, ne pa z gorjačo, v kapla-nijo, kakšno šolo imajo pravzaprav vedno dekleta pod kaplanovim vodstvom v kaplaniji. Kakor sem sam nejevoljen, ker vabi kaplan moje otroke ponoči k sebi, tako tudi drugi starši godrnjajo zaradi njegovega početja. Ali se spodobi, da hodijo punce in fantje po polnoči domov in da drugi dan pri delu spijo? Pa kaj, to bi na vse zadnje že še bilo, ko ne bi njih duše pri tem trpele. Ker sem se kot oče hotel prepričati o početju mladine, zato sem v svoji razburjenosti glasneje govoril — brez priduševanja in siro-vosti. (Lažnivi dopisnik, trdi seveda prav nasprotno.) Povedal sem g. kaplanu in Mundi, kaj je njima šlo in kaj starši o tem mislimo. Nisem strgal Mundi površnika, temveč samo šiv se je pri rokavu razparal; tudi sem mu že plačal za dotično suknjo približno 800 kron. O poškodbi kaplana na roki pa ve le dopisnik «Lažiijuba». Prizadeti imajo pač slabo vest, katero sem jim natančneje med razgovorom izprašal. Ker se boje, da bi resnica prišla na dan, zato blatijo nas poštene in verne može zaradi tega, ker zahtevamo za svojo mladino krščansko vzgojo, ker hočemo na svoji zemlji samostojno gospodariti in ker obsojamo tako početje, katero bo spravilo vero ob veljavo, a ne med nami treznomislečimi, temveč med mladino in mlado duhovščino. — F r a n c M a r o 11 s. r., posestnik, Malo Škerjanče št. 2, pošta Novo mesto.
(Z Bučke.) Pod tem nadpisom je izšla v 18. letošnji številki »Kmetijskega lista* vest o našem županu g. J. P-in drugovih. Sedaj mene dolže vsestransko, tako g. Kopitar (kot čuvar svoje skrinjice me je na volišču osumil) kakor g. župan, da sem to notico inspiriral za «Kmetijski list*. Izjavljam, da notice nisem niti pisal, niti nisem z njo v zvezi. (Potrjujemo, da g. I. Pungeršič ni v prav nobeni zvezi z omenjeno notico v našem listu. Uredništvo.) Obenem naznanjam,' da bom brez izjeme sodno preganjal vsakogar, ki bi me še nadalje sumničil zaradi te notice. — Ivan Pungeršič s. r., posestnik na Bučki št. 25.
(Z Božjakovega.) Volitev občinskega odbora je pri nas — hvala Bocu! — končana. V občini bomo imeli odslej svojo avtonomijo ali «monomomijo», kakor jej nekateri pravijo. Saj se človek dandanes res že skoraj ne spozna, ko je sleherni dan kaj novega. Ob agitaciji so pravili klerikalci, da pridejo naši fantje-vojaki, ki služijo v Macedoniji, domov in da bodo odslužili predpisani čas v Ribnici na Dolenjskem, potem zopet, da bomo vseh davkov oproščeni in deležni še mnogih drugih ugodnosti ter vrag vedi, kaj vse še dobimo. Seveda bo šla zasluga za vse te velikanske pridobitvi predvsem »zvezanim* kmetom in «Esel-osu», nato" pa še Marku v Radoviču, železniškemu čuvaju Jožetu, bodočemu županu Janezu Štimu in Marku na Vraničkem vrhu, čeprav mu je žena dala to nalogo. S takimi in enakimi lažmi in lopovščinami so v naši občini vlekli klerikalni frakarji uboge kmete in jih ujeli na svoje lepenke. Toda le pogum, - somišljeniki, in vztrajno naprej, dokler ne bo izvojevana zmaga Stare pravde! — Bivši klerikalec.
(Kapele pri Brežicah.) Podlost klerikalcev preseza že vse mere nesramnosti. Da preslepe javnost s poročili o svojih «zmagah*, prinašajo v svojih listih popolnoma zlagana in zlobno zavita poročila. Tukaj v Kapelah sta bili za volitev občinskega odbora vloženi dve kandidatni listi, in sicer lista »Samostojne kmetijske stranke* in lista socialnih demokratov. Ker klerikalcev v vsej župniji ni za pol ducata, zato tudi liste postaviti niso mogli. Pri volitvi je odpadlo na listo «Samostojne kmetijske stranke* d e s e t in na listo socialistov šest odbornikov. In kaj so storili klerikalci? Napisali so v svojih časopisih, da so dobili klerikalci tukaj deset odbornikov, SKS. pa da še liste ni imela. Ta laž pa jim še ni zadostovala, temveč pridejali so ji še pobalinski napad na našega poslanca tovariša Ureka z ozirom na njegova shoda v Kapelah in v Dobovi dne 24. aprila t. 1. Ta shoda sta se kot vedno za SKS. naj-sijajneje obnesla in tudi brez najmanjšega protesta kakega klerikalca. O tem, da so v Dobovi morali bežati Radičevci in da je v Kapelah dobil besedo tudi g. župnik, ki pa je sam priznal svojo blamažo, je »Kmetijski list* že poročal. V Dobovi in v Kapelah ne bodo nikoli ugodna tla za sleparski klerikalizem. Kljub temu pa se drznejo klerikalci tako nesramne laži spravljati v svet. Kapelčani in Dobovčani, ki ste bili na shodih navzočni in ki berete klerikalne liste, sedaj pač lahko spoznate te umazane klerikalne lažnivce.
(Frankolski klerikalci) se bahajo, da so najmočnejša stranka. Mislijo, da bodo z lažjo opeharili frankolske kmete. Na Križev dan, dne 3. maja, so napravili shod SLS. Govoril je domači g. župnik in neki drug duhovnik, nazadnje pa je svoje odmrmral še Juri Gorenšek. Čez naše poslance so nesramno lagali, češ da nič ne delajo m da dela za kmete samo in edino SLS. Ko so nehali s svojimi lažmi, se je oglasil k besedi kmetski sin F r a ri e Potočnik. Dali so mu besedo. Ko so pa spoznali ti »resnicoljubi*, da jim pošten kmetski fant ne govori tako, kakor je dolžnost njih kimov-cev in podrepnikov, so mu pa vzeli besedo, ker se pač boje resnice. Poslušalci in volilci so bili večinoma sami zvesti samostoj-neži. Le nahujskane ženske so tvorile klerikalno gardo in se pri tem obnašale tako, da je sramota za vso župnijo. Blato, pesek in kamenje so metale razne nahujskane klerikalke na glave samostojnih. Taka podivjanost vlada celo med. Marijinimi devicami. Nič drugega ni tem tercijalkam na umu, kakor to, kako bi storile samostojnemu kaj slabega. To je frankol-ska krščanska ljubezen do bližnjega. — Mi hočemo prave kmete v občini, ne pa take, kakor je Skoberne, ki je bil cela leta v Nemčiji in sedaj o občinski upravi ničesar ne ve. — Med našimi fanti se je pričelo razveseljivo gibanje. Trdno so se pričeli oprijemati svoje organizacije, kar je prav in dobro, ker klerikalci ne dado miru. Posebno pa mora nehati dosedanja navada, da sme klerikalec vse in da j : grešnik vedno le neklerikalec. Vse polno primerov imamo, da so ravno klerikalci storili najgrše stvari. Zato proč s to protiljudsko stranko in vsi v naše vrste, med prave kmetovalce, to je v «Samostojno kmetijsko stranko*! Živio SKS.! Živio naša domaČa kmetska stranka!
(Iz Dobrne pri Celju.) Na belo nedeljo dne 3. aprila je imel tu shod klerikalni poslanec Martin Kranjc. Poročal je o politični situaciji v Beogradu ter pri tem čisto jasno povedal, da so sedaj klerikalci v manjšini in da drugega ne morejo storiti, kakor metati vladi polena pod noge. Potem je govoril g. kaplan in stavil neko resolucijo, ki se
naj pošlje v Beograd. Vprašal je tudi kar javno, kdo še hoče iti na vojsko. Nam «Samostojnežem» je očital kori-tarstvo, kar je pač popolnoma nezmi-selno. SKS. je skoro šele pričela s svojim delovanjem, klerikalci pa so dve leti tako vladali, da so vse zavozil, a sedaj hočejo . v zahvalo svoje • grehe nam naprtiti. Tema dvema gospodoma
—	župniku in kaplanu — na Dobrni so «Samostojneži» hud trn v peti, ker se pri vsaki pridigi obregneta ob nje. Na praznik Vnebohoda nas je g. župnik pri rani sv. maši med čitanjem šmarnic (pridige ni imel) imenoval novodobne krivoverce. če ne bi mi »Samostojneži* hodili v cerkev, bi tega gotovo ne slišali. Na koncu-sv. maše, pred blagoslovom, pa je med jokom povedal, da bo izpostavil presveto Rešnje Telo z namenom, da bi vsi navzočni molili za izpreobrnitev nekega «Samostojneža», ki je bojda rekel in roke vzdignil: «Kje je ta prokleti Bog? Naj se pokaže!* Seveda smo vsi molili za tega grešnika. Ali kakor sem pozneje zvedel, je res nekdo izrekel te bogokletne besede v gostilni hotela «Uniona». Do-tičnik, ki ni iz domače občine, se smatra pač za privrženca »Samostojnežev*, toda pristaš SKS. v resnici ni, ampak je le navaden brezverec. G. župniku in g. kaplanu svetujemo, naj ga tožita, če vesta za njegovo ime, ker priče, pred katerimi je izrekel bogokletstvo, so na razpolago. Taki izmečki človeške družbe so se vedno dobili ter za njih početja, oziroma za tako sirova njih dejanja, nismo in ne moremo biti odgovorni mi «Samostojneži». — Po rani sveti maši je zopet g. kaplan javno govoril na vasi o volitvah in se pri tem grozno mučil prepričati svoje backe, da je edino SLS. zmožna voditi občino in njeno gospodarstvo. Žal i bog mu je to tudi uspelo. SKS. je dobila namreč pri občinski volitvi samo dva odbornika, tako da klerikalci vendarle ne bodo popolnoma sami vladali v občini. Sicer moramo priznati, da je naš g. kaplan zelo dovzeten za vse, celo za lesno trgovino, tudi drugače res tako priden in vzoren, da ga mora vsak pošten mož pohvaliti. Organiziral je pevce in vodi sam pevske vaje, kar je čisto lepo in dobro, samo politike in zadev, ki nimajo z vero nič opraviti, ne more — kakor njegov sobrat g župnik — v cerkvi opustiti. Dne 5. maja je naznanil n. pr. g. kaplan na prižnici, da je sedaj čas naročiti «Bosna-pasto», g. župnik pa je povedal, kje bomo dobili plemenske mrjasce. Ali spadajo take
stvari v cerkev? Ali nimamo mrmln_
občinskega sluge, ki naj po maši iz-vun cerkve ljudstvu naznani take stvari? Prav lahko nas imate za bedake, če si bomo pustili to dopasti! Nekateri duhovniki pravijo, da se prav nič ne boje »kancelparagrafa*. Saj se ga tudi res ni treba nikomur bati, če bo v cerkvi samo verske reči oznanje-val. Ali hočete na Dobrno zopet priklicati čase kaplana Šreinerja, kateri je občino tako razdvojil, da je sovražil sin očeta, oče sina, brat brata itd. To, gospoda, če Vidva javno in očitno pred vsem ljudstvom imenujeta tiste, kateri ne trobijo v Vajin rog, ni krščanska ljubezen. Vsakdo ima svoje prepričanje in tega naj se mu ne jemlje! Če kakšen brezverec kaj .napačnega naredi, ni treba zaradi tega nas «Samostojneže» delati odgovorne. O tem pa, ker mečete v en koš vse — »Samostojne*, liberalce, socialiste, komuniste in druge, ki z Vami ne volijo
—	se bomo pa že še pomenili. — Ekonom.
(Ptujske novice.) Električni tok. Ker se ljudje jako zanimajo za to, ali dobimo električni tok ali ne, naznanjamo, da bo sklicano zborovanje vseh zastopnikov okrajev in mest na progi Maribor-Ptuj-Ormož-Varaždin v to s vrh o, da se bo dognalo natančno, kako bi se dala električna moč najceneje dobiti in napeljava čim prej iz-gotoviti. Za to zadevo sta potrebna vsestransko razmotrivanje in dogovor.
—	Regulacija Pesnice. Regulirani del Pesnice se je popravil in nasadilo vrbje. Prebivalstvo prosimo, naj vrbja ne ruje in poškoduje, kajti vrbje brani, da voda obrežja ne razdira. Vsakdo, ki se ne bo ravnal po svarilu, bo strogo kaznovan. Kadar bosta državni proračun in v njem določena postavka za regulacijo Pesnice sprejeta, takrat se bo pričelo takoj z nadaljevanjem nove regulacije. — Državna drevesnica v Ptuju se namerava ustanoviti. S tem bo ustreženo vsemu prebivalstvu, ki išče sedaj povsod sadna drevesa, katerih pa ni dobiti. V drevesnici se bodo gojila sadna drevesa najboljše kakovosti in plodo-vitosti.
(Sv. Jernej pri Ločah.) Pri nas pa
res vera peša! In zakaj? Na malem oltarju naše cerkve imamo sv. Florijana, čigar god je dne 4. maja. Mislili smo, da bomo obhajali svetnikov god dne 1. maja, ko je bila ravno nedelja. Toda takrat žalibog ni bilo časa, ker je imel naš g. župnik preveč opraviti z našim poslancem Drofenikom zaradi sklica-
Sporočajte uredništvu našega lista vse važnejše dogodke svojega kraja!
Obrtnik! in obrtnice, naročite se na »Kmetijski list*' In mu pridno dopisujte!
I
nega shoda. Potem smo pričakovali, da bomo častili spredaj omenjenega svetnika v nedeljo dne 8. maja, pa tudi takrat ni bilo nič; zakaj, seveda ne vemo, morda zato ne, ker so zakrili oltar sv. Florijana s podobo srca Jezusovega, čeprav bi mi lahko obenem počastili tako svetnika kakor presveto srce. kar jo bila tudi naša dolžnost. Za vero in krščanski nauk se torej pri nas ne brigamo dosti, tem bolj pa za to, če priredi SKS. shod, katerega bi bilo treba prej razbiti, preden bi zaslepljenemu ljudstvu povedali naši poslanci golo resnico o splošnem položaju v državi in o tekočih političnih vprašanjih. Še sam posl. Drofenik je slišal, kaj je pridigo v al g. župnik Pavlic dne i. maja. Pri pridigi jo poudarjal, da ima v naši občini SKS. samo pet do deset možič-kov. Toda g. župnik so je motil, kajti y skrinjico SKS. so dali Sv. Jernej 37, Zgornje in Spodnje Laže pa 31 kroglic, tako da je bilo oddanih za SKS. skupaj 68 glasov. No, g. župnik, kolikokrat pa se nahaja 5 v 68? —> Samo-ptojneži.
(Mala Nedelja.) Volitev občinskega Odbora je nam prinesla šest samostojnih in deset klerikalnih odbornikov. Izid vestnega opazovalca ni presenetil. Od 144 volilnih upravičencev se jih je volitve udeležilo le 76, med njimi 49 klerikalcev, ki so spravili zadnjega gvojega moža na volišče. S samostojna strani so žalibog ni storilo ničesar za enoten nastop in večjo udeležbo pri volitvi, kajti če bi vsak samostojen volilec storil svojo dolžnost brez ozira na osebnosti, bi bila zmaga naša. Torej v prihodnje vse osebnosti na stran, yeč strankarske discipline in podrob nega agitatoiičnega dela brez hujskanja proti • nesprotnikom, pa bo nam ji spe h zagotovljen.
(Selnica ob Dravi.) Volitev občinskega odbora se je izvršila mirno ter v naše strani brez vsake agitacije. Zanimivo je to-le: Ker je v občini kvečjemu deset klerikalcev, ki seveda niso mogli sestaviti svoje kandidatne liste, zato so prosjačili okrog »Samostojnih*, da bi jim pustili nekaj odborni-ških mest, kar se je tudi zgodilo. Ene-ga klerikalca (manj zagrizenega) smo postavili celo na drugo mesto, ostala dva pa bolj zadaj. To pa gospodom v župnišču in okrog njega ni bilo nič kaj po volji, vsled česar so sklenili, da se volitev sploh ne udeleže, njih kandidat Petschnig pa je agitiral celo med •»Samostojneži*, naj ne gredo na volišče. Ker se torej gospodje od župnika preko poštarja do Jokerla niso udeležili volitve, se je zgodilo, da so v pretežno kmetski občini dobili socialni demokrati sedem odbornikov. Pa to nič ne de, kajti med njimi se nahaja yee resnejših mož, s katerimi se bo gotovo dalo } 0 dosedanji klerikalni strahovladi zavoženo občinsko gospodarstvo spraviti v dober tir. Merodajnemu oblastvu bodi izid volitve v dokaz, kako krivično je bilo, tako napredni občini postaviti klerikalnega ger en ta ter v sosvet imenovati po večini klerikalce. ki so s svojo volilno »taktiko* postali za vedno nemogoči.
(Janževa gora pri Selnici ob Dravi.) Pri volitvi občinskega odbora je zmagala naša s socialnodemokratično listo združena stranka proti klerikalcem v razmerju 10 : 6 kljub temu, da je dosedanji klerikalni gerent dan na dan brusil pete na agitaciji. Da bi bil uspeh zanesljivejši, je določil za volišče hišo, stoječo visoko na bregu in s težavnim dohodom. Klerikalen račun je bil pri tem menda tak-le: v bližnjem okolišu te hiše stanujejo ponajveč pristaši SLS., medtem ko so «Samostojneži* večinoma bolj oddaljeni in zaradi slabega in daljnjega pota ne bodo prišli na volišče. In glej, poslednje so res doscfgli, kajti od 131 volilcev, jih1 je dojilo na volišče samo 62, to je manj kot polovica ali 47; odstotkov. Pa glej ga spaka! Račun se vendarle ni obnesel, kajti kljub temu, da je bilo na klerikalni listi prav gotovo tudi 32 podpisov (ali so bili pravilni ali ne, to naj presodi čitatelj sam!), je vsebovala klerikalna skrinjica 24 kroglic, torej osem manj, kot je bilo podpisov na listi. To mora biti pač zelo neprijetno za stranko, ki je do sedaj gospodovala ,v občini. Bože pomiluj!
zanimale te volitve predvsem zaradi tega, ker je imel naš narod, na zasedenem ozemlju prvič priliko, da javno s svojim glasovanjem dokaže, da je bil nasiloma odtrgan od svoje matere Jugoslavije. Italijani sami so se tega tudi dobro zavedali in skušali z vsemi mogočimi sredstvi preprečiti glasovanje naših ljudi. Rezultat volitev sicer še ni natančtfo znan, vendar pa je po prvih poročilih pričakovati, da je doživelo italijansko nasilje na zasedenem ozemlju poraz, kakršnega ni nihče pričakoval. Udeležba našega zavednega kmetskega naroda pri volitvah je bila namreč naravnost ogromna. Povprečno je volilo okoli 90 odstotkov, v nekaterih' občinah pa je prišlo celo do spopadov s plačanimi italijanskimi hujskači in jc tekla kri. Na (Soriškem je zmaga Jugoslovanov popolna. Tudi v Istri, kjer je bilo italijansko nasilje najhujše, so se naši ljudje držali iz-borno. Nekoliko slabši je izid za Jugoslovane v Trstu, kjer so fašisti Slovencem iz okolice sploh preprečili dohod na volišča v Trstu. Kljub temu je bilo tudi v Trstu oddanih znatno število glasov za jugoslovanske kandidate. Iz prvih poročil se da sklepati, da so na Goriškem izvoljeni sami Jugoslovani, v. Istri trije italijanski nacionalisti in dva Jugoslovana. Voditelj primorskih Jugoslovanov dr. Josip -"VVilfan, je izvoljen tako na Goriškem kakor tudi v Istri.
(Radičeva najnovejša blamaža.) Za binkoštni ponedeljek je nameraval sklicati Radič v Zagreb veliko mani-' festacijsko zborovanje svoje stranke, na katerem je hotel _ baje proglasiti svojo ustavo in tudi hrvatsko republiko. Ker so je vlada odločila, da napravi konec njegovemu brezvestnemu hujskanju in zapeljevanju naroda, zato je prepovedala shod. Vršila se je zaradi tega samo konferenca poslancev njegove stranke in ni prišlo niti do najmanjšega pripetljaja. Radič sam bo moral kmalu uvideti, da s svojo politiko škoduje v prvi vrsti le svojim vo-Iilcem, katerim, bi gotovo veliko bolj koristil, ako bi se udejstvova-1 v. usta vodajni skupščini.
(Boj Poljske za Gorenjo šlezijo.) Po nesrečnem izidu ljudskega glasovanja v Gorenji Šleziji se je vsa poljska politika usmerila za tem, da reši vsaj to, kar se da rešiti. Poljaki zahtevajo zase vse ozemlje, na katerem so imeli večino. Njih voditelj Korfanty; je, da podpre to zahtevo naroda, s prostovoljnimi, četami zasedel vse imenovano ozemlje. Pri tej priliki je prišlo celo do večjih spopadov z antantnimi oddelki in so imeli zlasti Italijani velike izgube. Skoro gotovo je, da dobe Poljald kljub neugodnemu . plebiscitu znaten del Gorenje Šlezije,
(Trgovinska pogajanja z Italijo.) Kljub rapallski pogodbi Italijani se vedno niso izpraznili Dalmacije, pač pa hočejo pred izpraznitvijo izsiliti še od naše države razne ugodnosti na gospodarskem polju. Vsa znamenja pa kažejo, da naša vlada v tem oziru' ne misli čisto nič odnehati. Vlada stoji namreč na stališču, da mora Italija poprej izpolniti vse obveznosti rapall-ske pogodbe, ker šele potem bi se lahko pričela trgovinska pogajanja, ki bi se imela rešiti popolnoma prijateljsko, tako da bi imela korist od nje oba naroda.
(Kapitulacija Nemčije pred antanto.)
Nemčija je popolnoma kapitulirala pred antanto in se zavezala izpolniti vse zahteve, ki so ji bile diktirane na zadnji londonski konferenci. Sicer pa tudi ni bilo drugega izhoda, ker je grozila nevarnost, da zasedejo antant-ne čete Porurje, najbolj industrijske kraje Nemčije. Posledica kapitulacije je morala biti seveda tudi izprememba vlade. Prejšnja vlada je odstopila, novo vlado pa je sestavil bivši finančni minister Wirth.
(Kako izgleda sedanja ruska vlada?) Sedanja ruska vlada obstoji iz sovjeta komisarjev, v katerem je 22 oseb. Od teh sta samo dva Rusa, ostali pa so Židi. Enako razmerje je tudi v posameznih komisariatih, kjer imajo ogromno večino Židi in sploh sovražniki ruskega naroda.
Politične vesti.
(Prvo glasovanje o ustavi.) Dne
12. maja t. 1. je bilo prvo glasovanje za ustavni načrt, ki ga je izdelal ustavotvorni odbor. Za načrt ustave je glasovalo 227. proti načrtu pa 93 poslancev. Za ustavo so glasovali tudi zemljoradniki. Klerikalci so se Se v zadnjem trenutku ponudili, da bi za ceno «kancclparagrafa» tudi glasovali za načrt, kar jim pa tU uspelo.
(Državnozborske volitve v Italiji.) V nedeljo so se vTŠile v Italiji in na zasedenem ozemlju volitve za italijanski državni zbor. Nas 'Jugoslovane so
(Klanje telet [samčkov] je dovoljeno), kar poudarjamo zaradi tega, ker se širijo nasprotne vesti. To obvestilo smo dobili naravnost od ministra za kmetijstvo in vode, tovariša I. Puclja.
(Uvoz vina.)' Na predlog naših poslancev se bo predlagala Italiji za uvoz vina carina 150 dinarjev v zlatu, kar bi pomenilo 24 kron pri litru. S tem bi bil uvoz ■ nemogoč. Gospoda jc hotela določiti za liter le 8 kron, češ konkurenca se mora omogočiti, da ne bo vino pri nas predrago. Do sedaj velja glede uvoza še stari srbski red, po katerem znaša carina 7 K na liter. Zaradi tega uvažajo mariborski trgovci tirolsko vino, ki ga morejo prodajati
po 21 kron. Z novo pogodbo bo napravljen temu konec.
(Uvoz sadja in zelenjave.) Glede uvoza sadja (tndi pomaranč) in zelenjavo je predlagano, na-j se naloži na nju carina 8 K za kilogram. To blago je bilo do sedaj oproščeno carine.
(Za nadaljnje znižanje carine na iz-, voz žive živine) se bore zadnje dni naši poslanci, ki bijejo glede te zadeve z meščanskimi in delavskimi strankami hud boj.
(Uvoz živine v Italijo zopet ukinjen.) Ker je ustavila Italija zopet uvoz živine, zato je pritisk naših poslancev glede zopetnega znižanja carine opravičljiv. Poslance se tolaži s tem, da bo kupila Srbija sedaj v Sloveniji za 80 milijonov živine.
(Živinorejska anketa) bo v nedeljo dne 22. t. m. ob devetih pri Sv. Juriju ob Ščavnici (v šoli). K anketi se vabijo okrajni zastopi v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Št. Lenartu, dalje prekmurski zastopniki podružnic »Kmetijske družbe* ter občine in vsi zavedni živinorejcu Dnevni red ankete je ta-le: 1.) Pospeševanje živinoreje s strani države (poroča referent za živinorejo inž. Zidanšek); 2.) ureditev zadružne in zasebne bikoreje (poroča živinorejski inštruktor Zupan); 3.) razgovor o pasmah v okrajih Ljutomeru, Gornji Radgoni in Št. Lenartu ter v Prekmur-ju; nasveti; 4.) vnovčevanje živine in mlečnih' izdelkov'(poroča načelnik zveze podružnic »Kmetijske družbe® za ljutomerski okraj); 5.) slučajnosti. — Opoldne skupni obed. — Popoldne ob treh železniška anketa.
(Stanje posevkov in vpliv vremena na rast kulturnih rastlin v drugi polovici meseca aprila 1.1.) Ministrstvo za kme tijstvo in vode je izdalo dne 4. maja 1.1. nastopno poročilo: Vreme ponekod vetrovno in oblačno, noči razmeroma hladne, dnevi zmerno topli, nonekod hladnejši. Padavine je bilo na vsem ozemlju kraljevine veliko. Mestoma po goratih krajinah, okoli Plevlja, Belega polja in Novega Pazara, je padel tudi sneg, toda brez škodljivih posledic za posevke in' sadovnjake. Vsi zimski strnem posevki so se naglo opomogli in dobro napredujejo. Suša v prvi polovici tega meseca je vegetacijo občutno zadrževala in pomladna setev, je zaradi nje zakesnela. Setev jarega žita se dokončuje. Zgodaj posejana strn dobro kali, Setev koruze je povsod intenzivna, kolikor ni že dokončana. Ozimni predani posevki dobro uspevajo. Konoplja in jari lan sta posejana ali pa ju še sejejo. Zgodaj posejani vrtni posevki so se znatno opomogli in dobro napredujejo. Zgodaj posejani so dobro vzklili. Trava na travnikih in pašnikih napreduje po poslednjem dežju. Na deteljiščibl postaja vegetacija skoro bujna. Razvijanje rastlinskih' bolezni na posevkih se doslej še ni opažalo. Pojav, kobilic v Črni gori je začel provzročati škodo posameznim posevkom. Prej ukrenjene odredbe za pokončavanje se obnašajo. Toča je pobila v okolici mesta Sv. Petra na otoku Braču (Dalmacija); napravila je ne-občutno škodo po sadovnjakih.
(Puškarska industrija v Sloveniji.) Ker je za Jugoslavijo koroški plebiscit nesrečno izpadel, so bili slovenski pu~ škarji v Borovljah (Ferlach) prisiljeni,-se izseliti in prenesti svojo puškarsko obrt v drug kraj — v Jugoslavijo. Kot svoje novo bivališče in industrijsko središče so si izbrali prijazno mesto Kranj, kjer so se združili v zadrugo 7 imenom «Puškarna v Kranju*. Puškar-na si je nabavila najmodernejše stroje Izdelovala bo lovske puške po borovelj-skih in najmodernejših svetovnih vzorcih ter vsa v puškarsko obrt spadajoča popravila kakor tudi predelavo sistemov pušk. Puškama ima v zalogi vsakovrstno orožje, revolverje, pištole municijo vseh vrst in vse druge lovske potrebščine, V Kranju se bosta ustanovili državna strokovna puškarska šola in državna preizkuse val niča pušk. S prenosom sedaj prve in edine pu-škarske obrti v Jugoslavijo se je napravil zopet korak dalje v napredku naše industrije.
(Zanimanje za jesenski praški vzorč ni velesejem) je v domačih in inozemskih krogih' razstavljalcev zelo veliko. Po dosedanjih priglasitvah se sme soditi, da bo udeležba na prihodnjem ve-lesejmu še mnogo večja, nego je bila na prejšnjih' dveh sejmili. K udeležbi se priglaša že danes tudi mnogo firm ki doslej niso razstavljale, in številna vprašanja iz inozemstva so nedvomen dokaz, kako tudi tujina razumeva pomen in važnost praških velesejmov. Razstavljalni oddelek praških' vzorčnih velesejmov opozarja ponovno, da je treba priglasitveno golico izpolniti natančno v vseh' rubrikah', katerih niti ena ni odveč. Nepopolne priglasitve mora pisarna vračati v izpolnitev, kar rešitev priglasitve brez potrebe zadržuje. V stavbnem programu praških vzorčnih' veletrgov je za letošnjo leto predvidena stavba nekaterih nadaljnjih paviljonov, v celotni ploskovni izmeri 12.000 m2, vendar je kljub temu po-
trebno, da se prijavijo razstavljale! do konca t. m., ker ne gre samo za pravočasno rešitev došlih prijav, temveč tudi za možnost učinkovite reklame doma in v inozemstvu. Prijave razstavljalcev, sprejema pisarna »Praških vzorčnih veletrgov* v Pragi, I., Staro-1 mestske radnice, oddajajo se pa lahko v pisarni »Jugoslovanskega zastopstva ,Praških vzorčnih veletrgov'* v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 3/1.
(Vzorčai vlak na balkan.) Balkanske države so za češkoslovaško industrijo najnaravnejši. trg. Ravnateljstvo »Praških vzorčnih veletrgov* je sestavilo vsled tega poseben vzorčni vlak, se-stoječ iz približno 30 vzorčnih vagonov, v katerih bodo razstavljeni skoro vsi inozemski izdelki, ki jih Jugoslavija potrebuje. Vzorčni vlak se bo ustavljal v vseh večjih mestih Jugoslavije in sosednjih držav za toliko časa, da si bodo interesenti lahko blago popolnoma ogledali in oddali eventualno tudi svoja" naroČila. Potovanje bo trajalo najmanj šest tednov in bo imelo to-le smer: Jasy, Gala, Bukarešta, preko Donave v Raščuk, Varno, Šumen, Ple-vno, Zofijo, Plovdiv, dalje v Niš, Sko-plje, Beograd, Novi Sad, Zagreb, Ljubljano in črez Maribor nazaj na Češko. Vzorčni vlak bo vseboval vzorce blaga, ki se na Balkanu najbolj potrebuje, t. j. gospodarske stroje, gospodarsko orodje, lokomotive, vagone, železarske izdelke vseh „ vrst, porcelan, steklo, steklene izdelke, čevlje, mineralna olja, gumbe, lanene in tekstilne izdelke itd. Podrobnejše informacije daje »Uprava vzorčnih velesejmov* v; Pragi I., Staromestska radnice.
(Kupčija s hmeljem.) Tretje tržno poročilo glede hmelja se glasi: Zatečene 4. maja 1921. Od našega zadnjega poročila se je razpoloženje zelo izboljšalo. Tukajšnji lastniki hmelja zahtevajo že do 2000 č. K za 50 kg; odjemalci se pa drže reser-virano in le nekaj malega se- je prodalo po 1700 do 1800 č. K za 50 kg. Končno razpolaganje je zelo čvrsto, cene rastoče.	r
Odprto pismo g. drja. Antonu Korošca narodnemu posla men.*
Podpisani sem zvedel,Ida ste preči par tedni nekaterim poslaincem »Zemljoradničkega kluba* med drugim, izjavili tudi to-le: «Ureku se je prej gospodarsko zelo slabo ?i:odilo, sedaj pa ima nad dva milijuna kapitala in si zida veliko palačo. \On ni noben kmet, temveč kapitalist .»i
V	vlaku v Bosno ste? prav _ tako rekli nekemu poslancu: «Urek je sedaj obogatel in si zida] veliko večnadstropno palačo.», '
Ker se že dalj časa širijo po Vašem časopisju ter Vašili agentih in shodih prav te popolnonta izmišljene in zlagane vesti z zlobnim namenom, ljudstvo s takimi stvarmi slepariti in ga od nas odvračati, in. ker mi do danes še ni bilo mogoče izslediti onega nesramneža, ki takej izmišljotine proizvaja. Vas, gospod. dr. Korošec, pozivljem, da mi do dneil. junija 1.1. pojasnite to zadevo in trii vsaj eno teh Vašili popolnoma zlijganih trditev dokažete, ker bom siicer po tem roku prisiljen podati Tam izjavo, kakršna takim razširjalceim neresnice pripada.	j
V	Beogradu, 12.maja 1921'.
Ivan Urek s. r., narodni poslanec.
Ljubljanski veliki semenj leta 1921.
Naša javnost je vendar spoznala veliki pomen in veliko praktično korist vzorčnih semnjev. Zlasti trgovski in obrtniški zbornici gre glavna zasluga za prireditev, semnja v Ljubljani.
Ne bom našteval, kako velikega pomena je tak semenj za industrijo, obrt in trgovino, katerim služi kot.izborno reklamno sredstvo tako pri domačih kakor pri zunanjih odjemalcih.
Vobče imajo ti semnji mednarodni značaj, predvsem pa namen pospeševati izvoz; prav, tako velike važnosti pa je tak semenj tudi .za industrijo in obrt, da dobita odjemalce doma; pri tem bomo spoznali, katere izdelke proizvajamo sami, da ne bomo s svojimi žulji po nepotrebnem bogatili inozemstva, ker je narodu le v škodo, če se predmeti, ki se proizvajajo doma, uvažajo iz inozemstva.
Vprašanje je, kaj pride za nas poljedelce pri takem semnju y poštevi Bilo bi potrebno, da se tudi mi udeležimo semnja, posebno proizvajalci raz ličnega semenja, sadnih drevesc, čebsl itd. Poleg mnogo drugega bomo imeli priliko videti na semnju različne poljedelske stroje, dalje različne novejše tipe slamoreznic, domače orodje in drugo.
Gotovo je, da se bodo semnja udeležili tudi naši tovariši Hrvatje in Srbi, kateri 'bodo imeli priložnost spoznati veliko praktičnost in uporabnost našega orodja.
Sicer bi pa bilo zelo potrebno in koristno, da se zavzamemo za prireditev takega semnja, oziroma razstave, ki bi bila strogo kmetska,' po češkem vzgledu. Pri tem bi se mi spoznali z našimi južnimi tovariši, z njihovim načinom obdelovanja in obratno, kar bi bilo neprecenljive vrednosti za medsebojno spoznavanje in za dosego našega programa in naših življenskih interesov, kajti le x medsebojnem razumevanju stvari in v medsebojni, podpori nam je zagotovljen obstoj ter le tako bomo dosegli svoje vzvišene cilje. Torej, tovariši, vsi na semenj, ki bo od dne 13. do dne 24. avgusta t, I. v Ljubljani.	Ciril Bregar.
Obrtniške vesti.
(Zadruga obrtnikov v Kozjem) je
Sklenila na svoji seji resolucije proti previsoki osebni dohodnini in za uvedbo davčnih knjižic. Resolucije smo izročili poslancu Drofeniku s priporočilom. da na pristojnem mestu izposluje revizijo predpisanih davkov in se zavzame za uvedbo davčnih' knjižic.
Poslano.**
Dolžnost me veže odigovoriti na odprto pismo, ki ga je psiobčil »Slovenec« v nedeljo dne 8.( maja t. 1. Čutim se primoranega povedati gospodu Iskri svoje mnenjel v interesu javnosti kot glavni odbornik »Kmetijske družbe za Slovenijot», odbornik občine Lesce in okrajni načelnik »Samostojne kmetijske stranke*, za: radovljiški okraj. , <
Vi, g. Iskra, trdite, da nisem se ničesar storil v obrambo/svoje časti, kar pa ne odgovarja resnici, kajti svojega obrekovalca in Vašega somišljenika sem izročil svojemu prav-, nemu zastopniku že šest dni prej, preden ste me Vi napadli z odprtim pismom v »Slovencu*. Z mojim _pr-•vim obrekovalcem. Vašim somišljenikom Frelihom, je končano, kakor, vidite iz njegove izjave v današnji; "številki »Kmetijskega lista* in Vi »Domoljubu*, tVi, g. Iskra, se pa lahko prepričate, da, znam svojo čast veliko bobe braniti. kakor pa .Vas;so-mišljenik, g. župan Finžgar, ki dolguje odgovor g. Francu Kovaču ;y Zgošah že pol leta na njegovo odprto-pismo v »Slovenskem narodu« in v-»Kmetijskem listu*: z.dne 12. novem* bra 1920.	. . _ <
Ker ste se, g. Iskra, vrglLna cKCe-nje strank in javno spovedovanj© grešnikov, ki pripadajo . SKS.,, zato Vas pozivljem, da vprašate javno-;tudi g. Finžgar ja, ki je tudi občinski; odbornik, da še pred volitvijo župana odgovori na spredaj navedeno.odprto piano, {katero čaka njegovega odgovora že nad pol leta. _
Pri sestavi kandidatne lišfeigospod Iskra, sem jaz nastopil v svojem govoru z gospodarskega, ne pa s..stran-karskega stališča, kar bi Vi moraE vedeti, ker ste bili navzočni. Delali bi to. kar je bilo . sestanku namen« pripeljali bi bili s<seboj.svoje somišljenike in bili bi »danes odbornik na 10. mestu. Pa šlo\Vam ni zaJo, mar-, več hoteli ste ubiti mene. Povedal sem že javno in tudi Vam, g. Iskra, povem, da me ubijete zahrbtno 1 e;z revolverjem. Podpisali ste kandidatno listo »Gospodarske stranke*.. drugi dan pa ste govorili v Lescah pred skupino delavcev,yda prekličete podpis in kandidirate na' drugi listi, kar je očividno znamenje, da gre Vam samo za župansko mesto. Toda Lesce so bile napredne že nred Vašim rojstvom in bodo ostale napredne tudi še po' Vaši smrti.
Za Vaše obrekovanje, da sem sam s svojo roko podpisal nekega kandidata na kandidatni listi, sem Vas žo tudi izročil svojemu pravnemu zastopniku, da dobite na ta način priliko, mi to svoje dejanje pred sodiščem dokazati.
G. Iskra, ohranite mirno kri, nd razburjajte se zaradi mene, potolažite svoje pristaše v Lescah in povejte tistemu malemu sedlarju v Lescah, ki je kazal v nedeljo po Radovljici «Slovenca» in ga večkrat prečital na trgu, da bo v kratkem zapihal drug veter po časopisu.
Ne napadam rad osebno in v Časopisju, vendar, ker sem prhnoran, bom to storil.
Končno Vas še enkrat pozivljem, da javno ponovite svojo obdolžitev, če imate pogum!
V H r a š a h pri Lescah, dne 12. maja 1921.
S kmefskim pozdravom Ivan Ažman s. r., posestnik.
* Za .vsebino tega spisa ie odgovorno uredništvo Ie toliko, kolikor določa zakon.-
Ne pozabite, da ustvarja umno gospodarstvo blagostanje!

nudi vsako količino svojega prvovrstnega izdelka Ia marke „Salona" po konkurenčnih cenah franko vagon poljubna postaja Slovenija.
Dx>. Fxȣsjo.	ko, ijna^soipt,
IiJUBIaJABTA, Krekov trg št. 10, I. nadstropje, hodnik mm
Kmetovalci pozor!
Dospele so staroznane, naravnosive
(petnajstarce)
v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah ter druga vsakovrstna železnina. Trgovcem se dovoljuje poseben popust. Za cenjena naročila se priporoča tvrdka
JSsaltsa «§e Žilic,
trgovina želessine v LJUBLJANI, Gosposvotska casta št. 10,
Telefon
int. št. 3
Telefon int. št. 3
Edina najkrajša črta. Vozne listke za vse linije, vozne listke za spalne vozove Simplon - Orient - Express in vsa tozadevna pojasnila daje
edino koncesijon. potovalna pisarna
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.
Kolodvorska ulica št. 41
IMHBB8BBMWMBgMPMiaBMBBBBMHBBBBBW
I—BMSm
ajso predvojno kvalitetno
Jj »J JI B JL, «J Ml MTJBL Gosposvetska cesta 14.
Ljubljana, Dvorni trg 3 — Lastni modni atelje. =
^ Dospela je velika pošiljatev raznih
—.--i	** gumbov za suknje, igel, modnega
blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja«
Mss, dLefoelo iaa. saei sta^ofesio.
Za obilen obisk se priporoča tvrdka
Fo najnižjih dnevnih cenah jih nudi na drobno in na debelo
© Ji^^^S^r&lOL * ^»MJ««**. E&aaaasajsfaa cesta,
st. S©, tele^ost št. 470.
JP®cijpMŽ:ia.iC£s< Mariboru, «Jw.s?či«3e"$r£i tuslIS.©^, št. ©.
1 . ,	Za trgovce poseben popust. ........ 1	- ■■
tovarniška zaloga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip it. 7,

Ki njiževnost.
Za poletno» sezono naročite takoj novo nam dožlo bajigo: Jirasek: ,,fnozo-fioka hiatarlja". ki jo izšla kot prva hrvataka jubilejna izdaja! Po povzetju 30 K jo pošilja J. Ho rej k, središnjica Csško-JugosJ ovcnske knjižare, Zagreb, Hatzova ulica 35.
Najboljši 1 historični roman češkoslovaškega naroda.
podprte po svojih močeh obrambno društvo »Jugoslovansko Matico"!
Podpisani preklicujem in obžalujem v žalitve, katere sem ^govoril v nedeljo dne 1. maja 1.1. na Cernivcu o g. Ivanu
Ažmanu, posestniku v Hranah, ter izjavljam, da šo trditve neresnične in brez vsake podlage.
Anton Frelih, possstaik m Brezjah št, 20,

žepne, simske, nibalne, kubinj-sže ure, toadiljke, zlataiao ia srsbraiao
kupiti s najcencje pri trvdki
1-K'gfcaa. IPsiMiž v Ljutolj ani, Stari trg št. 20.
Zaradi smrti gospodarja se proda popolnoma nor
nmetnil valjčni mlin.
Mlin se n&h »ja v bližini Ljubljane na stalni Vodi "Bistricia ■ in je oddaljen 2 km od postaje „ Domžal. — Vi ie potrebno se zve pri FRANU IS RAVNIKABJ7U v LJUBLJANI, Linhartova I? ulica it. 25.
Telefon fnt. 230.
;ree Tupb
„'?ri zlati lopati"
E L3UBEJ9HI, tfstai-jeij fr§j št. 1
nasproti kriJiansbe cerkve (prej Hammer-uchmidt-Mfihleisen).
Zaloga .cementa in karbida.
B3rr2mc22cnn3cncnnncncncncn Primera] krmi Mastin!
V	zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z. dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-jjoročil dna 28. julija 1899., št. 25.255, smejo oieiatično sredstvo BSaatin, redita prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. ■Mastin je kot prosti obrtni predmet oglašen.
V	Ljubljani, due 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.501. — Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina stane 50 kron in se jih
pošlje poštnine prosto na dom.
Mašilo zopsr garje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 16 kron.
X»ekai>nax> Tpnkoci
v Itjabljaal (Slovenija) zraven rotovža.
cnramEucnmzcDmmmcn
Stroji za obdelovanje lesa, specialni stroji za fabri-kacijo upognjenega pohištva in lesenih evekov, stiskalnice za klobuke. Franoisove in Feltonove turbine.
Hapra^e ga mEIfse in ia^e«
Razne armature, sesaljke, egnjegasne brizgalnice itd.
Zvonovi v vsaki velikosti.
SHSESsaaBBea&s

[a prodaja
Vsled ugodnega nakupa novega blaga v inozemstvu prodajam vse v zalogi se nahajajoče blago, kakor: moško in žensko sukno, kambrike, tiskovino, belo in rjavo platno, hlačevino, perilo, svilene rute itd., po izredno znižanih cenah.
Vsakomur bo v lastno korist, ako si čim prej ogleda mojo bogato zalogo, ker se bo prepričal, da so cene mnogo nižje nego drugje. Postrežba točna!
Za obilen obisk se priporoča
A. DROFENIK
s,pri solncu" = v CELJU, Glavni	=
na- Vodovodni cesti v Ljubljani se ceno proda. Kupijo se pa
Ponudbe pod ,,Dovje" na Anončni za-■sod Drago Besetjak & drug v Ljubljani.
oddaja meseca maja proti
plačilu v naprej, franko vse železniško postaje v Sloveniji,
1L Ekonom v Ljubljani.
POZOR!
Za pomlad in poletje
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, sifone, cefirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tudi na - - - - raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah.
veletrgovina z manufakturnim blagom Ljubljani, Mestni trg a t.
=""1......- ■
IO.
□DSS0S3
t*5 d
vseh vrst, spodnje in zgornje, kože, od navadnih do najfinejših, kakor tudi vse druge čevljarske potrebščine nudi po najnižjih dnevnih cenah
s a
B
!	n - ■
5 fiL B LlubUana, Kolodvorska ulica 4f. | § liaBgaBiliaammmmmmmmgaBmsimccaaDagliSiiaBBalI
Dražba „,
LJUBLJANA, Krekov trg št 10

\