Stran 269.
Novice.
—   Osebne vesti. Poštni asistentje gg. Alojzij Po-tokar, Andrej Šumi in Peter GJ-i 1 ly v Ljubljani ter Ivan Zadnik v Tržiču so postali poštni oficijali. — Civilni geo-meter v Gloggnitzu gosp. Ludovik Braun se je naselil v Litiji. — Okrajni glavar v Voloski gosp Alojzij Fabiani je imenovan svetnikom pri tržaškem namestništvu. Na njegovo mesto pride gosp. Ig pl. S car p a. Okrajnim glavarjem v Porecu je imenovan ondotni vodja glavarstva gosp. A. Lasc iac.
—   Promocije. Na dunajskem vseučilišču je bil pro-moviran gosp. Franc Jesen k o doktorjem filozofije. Za doktorja prava sta bila na graškem vseučilišču promovirana odvetniški koncipijent v Ljubljani gosp. Anton Švigelj in sodni praktikant v Trstu gosp. Ferdinand čeme.
—   Odlikovanje častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je dobil nadučitelj gosp. J. M oži na pri Sv. Marku na Štajerskem.
—   Deželni šolski svet. Gospod cesarski svetnik Ivan Murni k je izstopil iz dež šolskega sveta, v katerega je bil izvoljen kot zastopnik deželnega odbora.
—   Darilo. Nadvojvoda Evgen je za napravo novih orgelj na Vinici daroval 200 K.
Stran 270.
—   Šef generalnega štaba Fem. Beck je prišel minolo soboto na Bled. kjer ostane več tednov. Nastanil se je v Mallnerjevem hotelu
—   Slavnost razvitja zastave „Gorenskega Sokola" v Kranju se je izvršila minolo nedeljo ob ogromni udeležbi na jako lep način. Bila je to pomembna narodna manifestacija.
—   Tenorist gosp. Fran Bučar, svoj čas član slovenskega gledališča v Ljubljani, je za dobo petih let angažiran na dunajsko dvorno opero.
—   Rektorjem češke tehnike v Pragi je za prihodnje * šolsko leto izvoljen gosp profesor Ivan Vladimir Hraskv, bivši kranjski deželni inžener.
—   Katoliško politično društvo je imelo dne 5. junija v Ljubljani svoj občni zbor. V odbor so bili izvoljeni gg: dr. Šušteršič, kanonik K a lan, profesor dr. Ja-nežič, svetnik Ivan Vencajz, koncipijent dr. Schwei-tzer, Anton Belec, Luka Smolnikar, dr. Krek in Fr. P o v š e, namestnika sta dr. Ušeničnik in J   Kregar.
—   Slovenščina na Višarjih. Na Višarjih se je utrdil običaj, da molijo duhovniki litanije v latinskem jeziku Ker pa prihaja tja tudi mnogo slovenskih romarjev, so nekateri duhovniki začeli moliti litanije v slovenskem jeziku. Vsled tega je nastal mej nemškimi duhovniki vihar. Pritožili so se celo na knezoškofijski ordinarijat in konec je bil, da so se prepovedale slovenske litanije.
—   Škandal v Vevčah, pri katerem je bil pretepen neki socialni demokrat, je prišel v soboto na razpravo pred okrajnim sodiščem v Ljubljani. Obtoženec Ivan Stefe je bil oproščen, potem pa so se akti odstopili drž. pravdništvu, ker se je izkazalo, da si nasprotujejo neka pod prisego izveČena pričevanja.
—   Ljubljanska višja gimnazija. Koncem šolskega leta izdani „Jahresberichtu ima naslednjo vsebino: 1.) Ebbe und Flut, von M Vodušek; 2) Beschreibung des Neubaues des k. k. Staats Obergvmnasiums in Laibach, von A. Schvvab; 3.) Schulnachrichten, vom Director Spočetka poročila je lepa slika nove višje gimnazije. Iz šolskega poročila posnemamo, da je poučevalo obligatne predmete 26, neobligatne pa 7 učnih močij. Učencev je bilo koncem šolskega leta 610 mej temi 5 privatistov Po narodnosti: 501 Slovenec, 108 Nemcev in 1 Italijan. Po veri: 607 katoličanov, 2 protestanta in 1 grški katoličan. Odličnjakov je bilo 73, prvi red je dobilo 424 učencev, ponavljalni izpit bo delalo 63, drugi red ima 33, tretji red pa 14 učencev. Šolnine se je v obeh semestrih plačalo 14.500 K, vpisnine pa 709 K. Štipendistov je bilo samo 83, ki so dobili 14 895 K.
—   Popustek na zemljiškem in hišnem davku in znižanje pridobninske glavne svote za 1. 1900    Po
ukazu finančnega ministrstva se je znižal za leto 1900 popustek na zemljiškem davku na 15% in na hišnorazrednem in hišnonajemninskem davku na l^/a °/0 Glavna pridob-ninska svota se je za to leto znižala na 3,492.3952 K.
—   Naročba na smodnik za streljanje proti toči.
Občine, ki še niso preskrbljene z dovoljno množino smodnika za streljanje proti toči, naj se nemudoma zglase pri deželnem odboru kranjskem.
—   Dolenjska železnica. Pod predsedstvom gosp barona Schwegla se je vršila 24. junija na Dunaju šesta redna glavna skupščina delničarjev dolenjskih železnic. Skupni dohodki so znašali 624.503 gld., torej za 37.851 gld. več kakor lani. Stroški pa so znašali 400.787 gld. čistega dobička je 223.713. Za obrestovanje in amortizacijo prioritetnih obligacij je potreba 249 240 gld., tako, da znaša primankljaj 25528 gld., za čegar delno pokritje se je vzelo iz rezervnega fonda 3546 gld.. ostalih 21.989 gld. plača dežela. - Predsednik baron Schwegel in pregledniki so bili izvoljeni iz nova.
—   Slomšekova slavnost na Ponikvi bo dne 5. avgusta. Pričakovati je ogromne udeležbe.
—   Vladika dr. Jos. Strossmavr prišel je kakor dolgo časa sem še vsako leto te dni v Rogatec v toplice in ostane tam več tednov.
—   Značilno. Mariborsko okrajno glavarstvo je prepovedalo graški vojaški godbi koncertirati v „Narodnem domu" v Mariboru ob glavni skupščini zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih   društev,   češ,   da se   je bati demonstracij.
—   Nesrečnežem v Oolenjah pri Jelšanah, katerim sta vihar in toča napravila ogromno škodo, je cesar podaril 4000 K, vlada pa je  obljubila 10000 K.
—   V konjiški okrajni hranilnici so zasledili pri-mankljaja 30000  kron!
—   Angleško brodovje v Trstu. V ponedeljek je prišlo 40 ladij broječe sredozemsko brodovje angleško v Trst, kjer je bilo slavnostno sprejeto. V torek so častniki obiskali Postojno, v sredo Lipico, kjer so bili na cesarjeve troške pogoščeni, v četrtek pa je bila v Trstu velikanska razsvetljava.
—   Istrski deželni zbor se torej vender skliče že~ tekom meseca julija, ne da bi se bila dosegla kaka zagotovila glede varovanja pravic slovanske manjšine.
—   »Vienac«. Ta veleugledni hrvatski list je sedaj prevzela „Matica Hrvatska", ki je poverila uredništvo vseu-čiliškemu profesorju dr. Grjuro Arnoldu, odličnemu hrvatskemu pesniku, književniku in učenjaku. List bo urejevan v dosedanjem smislu in je vreden, da bi se nanj naročilo kar mogoče največ Slovencev.
—   Umrli. V soboto je v Lipah pri Ljubljani umrl znani veleugledni barjanski posestnik Martin Peruzzi v starosti 65 let. Zapustil je 10 nepreskrbljenih otrok. Na Selu pri Bledu je umrl 261etni rodoljub Fran So klic. — V Gorici je umrl gosp Valentin Stanič, oče ondotnega odvetnika gosp. dr. Jos. Staniča. — V Novem mestu je umrl medicinec gosp. J. Škerlj. — V Semiču je umrl občepri-ljubljeni dekan gosp. J. Aleš.
—   Prijazen soprog. V Poberšu pri Mariboru je kmet Murko svojo ženo tako pretepel, da je umrla.
—   Nevarno tatico je te dni aretovala ljubljanska policija Zove se Katarina Žitnik. Bila je že enkrat v Begunjah radi tatvine zaprta. Zadnji čas je služila za natakarico pri Perlesu. Izvršila je celo vrsto tatvin.
—- Krvav izgred se je minolo nedeljo primeril v Šiški pri Ljubljani. V Favajevi gostilni so se namreč spoprijeli vojaki in pekovski pomočniki. Vojaki so rogoviliH s sabljami, pomočniki pa z noži. Pomočnik Markič je vojaka K Kaina z nožem sunil v prša tako, da ni dosti upanja, da bi ranjeni vojak okreval.
—   Ubil se je 771etni Gašpar Stanec iz Zduš pri Me-kinah, ko je iz svisel padel v hlev.
—   Obesil se je v Čopovi tovarni za sukno v Mostah v radovljiškem okraju Jožef Kukovski.
—   Dete utonilo je krčmarju Ivanu Makovcu v Velikih Žabljah.
—   Ujet morilec. Franca Frančiča z Rakeža, ki je lansko leto ustrelil svojo ženo in 9. aprila t L s tremi kaznjenci pobegnil iz novomeškega zapora, so vjeli na Keki in ga izročili sodišču v Novem mestu.
—   Nesreče. V Dol. Podgorici pri Črnomlju je 141etna Marjetica Frice padla s 6 metrov visoke Srešnje in se ubila. — V Šmartnem pri Ljubljani sta pri streljanju s topiči ponesrečila Primož Šuštar in Fr. Konjar.
—   Ponesrečil je 22ietni Martin Sever iz Paradiša pri Trebnem in sicer na Vestfalskem. Padel je v neki tot in se ubil.
Stran 271.
—   Nesrečna smrt. V Gorici službujoča 20letna Ana Peninčič je hoteJa netiti ogenj v štedilniku s petrolejem. Ta se je vnel in dekle je zgorelo.
—   Samomor. 801etni starček Pugoni v Gorici si je zabodel škarje v srce in je vsled tega umrl.
—   Požar. Dne 3. t. m. dopoldne je pogorel kozolec Kat. Testen v Loki. Zažgal je neki deček.
—   Poroka v cesarski hiši. Na Zakupu (v Eeich-stadtu) se je vršila dne 1. julija v dvorni kapeli ob 11. uri dopoludne v najožjem rodbinskem krogu poroka nadvojvode Franca Ferdinanda z Zofijo Chotekovo, katero je cesar isti dan povišal v knjeginjo Hohenberško. V prvem paru je peljal nadvojvoda ženin svojo mater, nadvojvodinjo Marijo Terezijo v kapelo. Potem sta šli ženinovi sestri, nadvojvodinji Marija Annuciata in Elizabeta, potem je šla nevesta, Zofija knjeginja Hohenberška, v beli atlasti obleki, pošiti z mirti-nimi cvetovi in briljantnim diademom v laseh, Na nje desnici ]e šel njen strije in poročna priča dedni princ Lovvensteinski, na levici pa grof Karol Chotek. Potem so šli sorodniki neveste, potem najvišji dvorni mojster grof Nostitz, ki je bil ženinova priča, konečno dvorna dama Malliard de Chatonnave in komornik grof Cavriani. Poročal je dekan Hickisch z asistenco dveh kapucinskih patrov. Besedico „dau sta izgovorila ženin in nevesta jasno in zelo glasno. Ko je dekan Hikisch izročal prstana, je dejal: „Naj bi bila ta dva prstana vedno priči vajine nekaljene zakonske sreče, katero vama želi mnogo milijonov src!a Po ceremoniji se je na orgijah zaigrala cesarska himna, katero so poslušali vsi stoje Potem je bila tiha maša Ob polu 12. uri je bil v gradu zajutrek, pri katerem je nazdravila novoporočenemu paru ženinova mati, nad-vojvodinja Marija Terezija Vojaška godba je nato zaigrala avstrijsko himno. Kmalu po zajutreku sta se novoporočenca odpeljala v odprtem vozu skozi špalir šolskih deklic, ki so trosile cvetlice, in dečkov, ki so vihteli zastavice ter mnogih društev in ogromne množice naroda, ki je klical: „Slava!a Neki učenec in župan sta se pri nadvojvodi in njegovi ženi poslovila. Nadvojvoda se je obema preprijazno zahvalil. Nato . sta se novoporočenca odpeljala v Benešov.
—   i2okrat zaročen. Na Bavarskem rojeni Alojzij Frankenberger je pred graškim sodiščem izpovedal sledeče: L. 1855. je bil pri Passanu rojen. Absoiviral je srednje šole ter potem lenaril Ko je umrl oče, je prodal njegovo posestvo za 100.000 mark. S temi je potoval v Ameriko in po svetu, dokler ni zapravil vsega Potem je vstopil v Algieru v tujo legijo. L 1897. je prišel v Monakovo ter postal knjigovodja Toda po 161etnem postopanju mu urad ni ugajal. Prišel je v Gradec ter si začel služiti kruh s sleparjenjem žensk. Dal je tiskati inserat, da je bogat, in da išče nevesto. Oglasilo se je mnogo možitveželjnih žensk, in z vsako je živel par tednov izvrstno. Ko je tako pridobil par tisoč gld , je šel iznova v Monakovo ter se ondi zaročal z raznimi vdovami. Tudi tu je zaslužil denarja. Iz Monakovega je šel v Passau ter obral ondi dvanajst žensk za 5000 mark. S trinajsto pa je pobegnil ter z njo zapravil ves denar. Potem se je vrnil tretjič v Monakovo ter se zopet zaročal z mladimi in starimi dekleti in vdovami ter živel izborno Tudi na Dunaju je bil sleparil dekleta in vdove. Končno pa se je vrnil zopet v Gradec. Tam ga je dala neka bivša ljubica, kateri je odnesel denar, zapreti. Vsega skupaj je imel nad 120 zarok. Graško sodišče mu je prisodilo 2l/2 leta ječe. Ko presedi to kazen, se izroči sodišču na Bavarskem.
—   Izseljevanje v Ameriko. Ameriška uradna statistika poroča, da se je prve tri mesece tekočega leta iz Avstro-Ogrske v Ameriko izselilo 23.611 oseb, in sicer Hrvatov iz Hrvatske in Slavonije 2044, Madžarov 3513, Slovakov 7438,   Nemcev 1208, Židov 3604, Rumunov 27, Ku-
sinov 697, Italijanov 312, Srbov 17, Poljakov 4388, Čehov 240, iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine 127. Minulo leto pa se je iz naše države izselilo v Ameriko 64 835 oseb, in sicer 39 859 moških in 24 676 Ženskih Po narodnosti je bilo največ Slovakov, dalje 4900 Madžarov, Nemcev 4314, Eusinov 1400, Hrvatov in Slovencev  8643.
—   Dragocene konje je imel pokojni vestminsterski vojvoda v Londonu, Te konje so prodali pred kratkim na dražbi in so stržili za 20 konj poldrugi milijon gld. Najvišja cena 420.000 gld. se je plačala za 41etnega žrebca, ostali konji pa so bili razprodani po 40 000 — 92.000 gld. Toliko se v viših krogih   izdaja za različen luksus.
—   Atleti. Na Dunaju v cirkusu Busch se zdaj merijo vsi svetovno poznani borilci. Občinstvo se jako zanima, ker so med močevalci tudi trije Dunajčanje, Hallmajer, Zwicker in Wiedernaann. O raznih napadih bi bilo predolgo poročati, pa povemo le bolj zanimive in sicer med močevalcem holand-skem Van der Berg in Poljakom Konitckvn. Ta poslednji je jako okreten, zato ga Van der Berg ni mogel vzlic svoje nad-moči precej vreči, konečno ga je prijel z roko okoli vratu in ga preko lastnih pleč loputnil ob tla. da je Konitchv kar na tleh brezvesten obležal. Morali so ga z vodo polivati in nesli so ga iz odra. Vsled tega je občinstvo bilo razburjeno in nastal je splošni krič proti Van der Bergu, kateri se je moral z odra umakniti. Turek Kara Ahmed je nastopil z Dunaj-čanom Zvvickerjem. Po prvem pozdravu je Kara smehljaje se nastopil proti svojemu mnogo slabšemu nasprotniku in ga hotel objeti, ta pa mu je ušel med nogami. Ko se je kasneje Zvvicker še parkrat ognil Ahmedovim objemom, ga je Turk dvignil in ko ga je nekaj časa po zraku pestil, položil ga je konečno kakor kakega otroka s pleči na tlak. Borbe se vrše vsak dan in je vedno vse polno občinstva.
—   Strašna smrt. Iz Belegagrada javljajo, da je gonil neki topčiderki kaznjenec državne krave in dva bika s paše domov. Nakrat pa se je jeden bikov ustavil ter ni več hotel iti naprej. Kaznjenec je pustil bika samega ter gnal ostalo živino v hlev. Mej tem pa je prišel sam nadzornik hlevov Dragutin ter hotel pognati bika Besna žival pa je planila na nadzornika, ga dvignila na rogeh kvišku ter začela ž njim begati po livadi. Končno pa ga je vrgla na tla in ga tako sunila z rogovi, da je nadzornik v istem hipu preminul. Bika so potem trije ljudje jedva odgnali v hlev, pred katerim je sedaj postavljena straža.
—   Življenje po pariških ulicah. Sedaj vozi po Parizu 10 000 avtomobilov, kojih voditelji drve po ulicah v največjem diru. Zategadelj se pripete vsak hip raznovrstne nesreče. Tako so nedavno naznanili posestnike 17 avtomobilov, ki so povozili več ljudi, 6 pa je bilo zaprtih radi teških poškodovanj, katere so provzročili. Originalno je, kako si zna pomagati pariška policijr, da pride na sled drvečim se avtomobilom. Na pariških ulicah je namreč mnogo policajev na kolesih, kateri pazijo le na prehitro vozeče avtomobile in bi-cikliste. Seveda se mora ljudstvo tudi tem policijskim bici-klistom ogibati in je torej  še na slabšem.
—   Novo zdravilo zoper sušico sta iznašla, kakor časniki poročajo, dva francoska zdravnika Hericourfc in Ričhet. To je nekak izvleček iz govejega mesa. Zdravil zoper jetiko se je že niznašlott veliko, a nobeno ni pomagalo; zato tudi zdravniki novemu zdravilu veliko ne zaupajo.
—   Največja kuhinja na svetu. V Berolinu je kuhinja, v kateri se kuha vsak dan južina za šest tisoč ljudij. Jeden tisoč ljudij je v kuhinji sami, za pet tisoč se pa južina vozi po mestu Južina stane 6 novcev in vsak dobi meso, juho in prikuho. Sedaj mislijo v Berolinu zidati kuhinjo za 12 tisoč ljudij.
—   Prežalostno stanje je v jednem delu zahodne Indije. Na prostoru nekoliko sto kvadratuih milj ni videti niti
Stran 272.
travice vsled velike suše. Samo v velikih rekah je nekaj vode. Vsi potoki in studenci so usahnili. Zemlja izgleda kakor velika puščava. Lačna živina išče sence in gine od lakote in žeje.
—   Umrl je od strahu Karol Muller, natakar v Budimpešti, je videl neko šiviljo, kako je v samomorilnem namenu iz drugega nadstropja na tlak skočila To ga je tako prestrašilo, da je padel v omedlevico, in četudi je bil takoj zdravnik poklican, je v kratkem umrl.
—   Obletnica smrti nesrečnega cesarja Maksimilijana. Letos je minulo 33 let odkar so Mehikanci ustrelili mehikanskega cesarja Maksimilijana, brata našega cesarja. Kakor vsako leto tako so se tudi letos služile na Dunaju za-dušnice za pokojnika. Njegova umobolna nesrečna soproga živi v kraljevem dvoru v Belgiji.