¥ \ N«Jv«»£ji abmnsid dnevnik v ZdniŠfldk drianb Velja za vse leto . . • $6.00 Za pol leta « • • • • S3.00 Za New York ct&o leto • $7.00 Za inttimmw celo leto $7.00 NARODA Ust slovenskih delavcevvAmerikL P The largest Slovenian Daily to II the United States* Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 1 5. — Stev. 15. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 18, 1936. — SOBOTA, 18. JANUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. NEMČIJA BO PREDLOŽILA LIGI KOLONUALNE ZAHTEVE Demokratje so se odločno zavzeli za Wilsona SCHUSCHNIGG GOVORIL __V PRAGI Zeli a 3d el o vat i z Malo antanto in Italijo.—Pokrajinske premem b e pogoj za rešitev evropskih vprašanj. PRAGA, Celioslovaška, 17. januarja. — Avstrijski kancler dr. Kurt Scliuschnigg' je pred industrijskim klubom v Pragi imel govor, ki je opravičil sumnje onih, ki niso verovali vladnemu zatrdilu, da njegov obisk v Pragi nima političnega namena. Scliuschnigg namreč ni zagovarjal nič drugega, kot tesno sodelovanje med Malo antanto in Avstrijo na eni strani in sodelovanje m e d Avstrijo, Madžarsko in Italijo na drugi strani. Celi čehoslovaški kabinet in ves diplomatični zbor je poslušal Scliuschniggova izvajanja, ki so namigavala na novo raz-predelbo v podonavskih državah in omenjala celotni srednjeevropski sistem. Toda vsi so bili začudeni, da avstrijski kancler niti z besedo ni omenil nemške države. Sehuschnigg je posebno po-vdarjal strogo avstrijsko stališče svoje politike ter se je pri teiu oklenil besed, katere je pred nekaj tedni izgovoril pod-kancler knez Starhemberg, ko je rekel: 4'Dunaj in Praga se borita za isti ideal — ideal evropske kulture. Razlikujemo se samo v metodah." Za predpogoj za rešitev vseh evropskih vprašanj je postavil Sehuschnigg pokrajinsko rešitev, toda o tem ni natančnejše razkladal. Držal se je metode zakritega namigavanja, ki ima {»osebno v visoki politiki mnogo več uspeha kot pa določno in jasno začrtani cilji, ker se nasprotnik ne more takoj postaviti po robu. Dunajske monarhi ste pa je Schuschniggov govor pustil v potrpežljivem pričakovan j u, kajti v Pragi, ki je poglavitna nasprotnica Habsburžanov, se kancler ni upal obujati 'kakega upanja. Ako pa je pri tem, ko je omenil Italijo, računal samo na čas, ko si bo močni mož ob Tiberi, na katerega so se državniki ob Donavi do zdaj zanašali, izvlekel glavo iz zanjke, ki si jo je nadel za vrat s svojim pustolovstvom v Abesiniji, bo pokazala bodočnost. STAROSTNA P0K0JN5NA V NEW Y0RKU ALBANY, N. Y., 17. jan. — V newvorski legi sla t uri je poslanec Nicholas A. Rossie iz New Yorka stavil predlogo za }K>kojnino za osebe nad 65 let po $50 na mc^ec. V pokojninski sklad bodo prispevali podjetniki ter državna in zvezna oblast Deloma pa bodo tudi VSTAJA NA KITAJSKEM ZADUŠENA Avtonoznisti so v boju z vladnimi četami izgubili 40 mož.— Pogrešajo šest dijakov. AMOY, provinca Fukien, Kitajska, 16. jan. — Vladne čete so zadušile upor garnizijc v Čangčovu, 30 milj od Amova. 40 upornikov je bilo ustreljenih, mnogo pa jih bilo aretiranih. Upor je bil posledica že dolge agitacije za avtonomijo, katero posebno podpirajo Japonci. HONGKONG, Kitajska, 16. jan. — štetje dijakov je dognalo, da izza protijaponskih dijaških demonstracij manjka 6 dijakov, četudi vlada zatrjuje, da ni noben dijak izgubil življenja. Po poročilih tujcev pa je kriminalna policija razbila dijaške demonstracije in se je pri tem tudi posluževala orožja ter da e takoj odgovoril in rekel: "Vsa pota preiskave je večina odbora odobrila. Obžalujem, da smatra senator za primerno, da označuje včerajšnji razvoj preiskave za degenerirano delo tega odbora. Želim samo, da bi bil senator navzoč, ko je senator Clark točko za točko pojasnjeval dogodke, ki so vodili Ameriko v vojno. Vsakdo, ki je bil tukaj navzoč, bo mogel pričati, da me ni vodila zlobnost ali predsodek, ko sera izjavil, da je predsednik Wilson odkrito potvarjal resnico s svojo trditvijo, da pred versaillsko mirovno konferenco ni vedel za tajne pogodbe, na podlagi »katerih so hoteli zaveznikj predelati zemljevid Evrope." S tem je Nye mislil na izjavo predsednika Wilsona pred senatnim odborom za vnanje zadeve, da je o nameravanih mirovnih pogojih zaveznikov izvedel šele, ko je bila vojna že končana. Pr.-ma lorda Bal-fourja in listine v državnem departmentu pa ugovarjajo tej Wilsonovi izjavi. MEHIŠKI ŠKOFI PROTI SOCIJALIZMU ITALIJANI PRAVIJO, DA JE PADLO V BITKI ŠTIRITISOČ ABESINCEV, CESAR PA TO VEST ZANIKUJE RUSIJA SE NE BOJI JAPONSKE MOSKVA, Rusija, 16. jan. — V odgovor na vojno nevarnost, ki preti Rusiji od Japonske in Nemčije, je vojni podkomisar maršal Tuhačevski sedmemu kongresu osrednjega izvrševal-nega odbora ljudskih komisarjev naznanil, da je bila ruska armada, ki je največja na svetu, lansko leto povečana tako, da sedaj šteje 1,300,000 vojakov. V rezervi pa je okoli 8 miljonov vojakov. Josip -Stalin, ki je kadil pipo. ko je maršal v lepi novi obleki gvoril, je skočil na noge ter se je pridružil glasnemu odobravanju, ki je sledilo izvajanjem vojnega podkomisarja. Ravno pred enim letom je Tuhačevski naznanil~kongresu. da šteje rdeča armada 940,000 mož. Maršal Tuhačevski je predlagal, da kongres sprejme predlog predsednika ljudskih komisarjev Molortova in dovoli za armado 14,000,0000,000 rubljev. ELLSWORTH IN TOVARIŠ REŠENA Pastirski list zahteva,'da katoličani ne pošiljajo otrok v socialistic n e šole. — Naj otroke versko vzgajajo doma. MEXICO CITY, Mehika, 17. januarja. — Pastirsko pismo, katero so podpisali vsi mehiški nadškofje in škofje prepovedu. je vsem katoličanom pošiljati svoje otroke v -socijalistične šole. Odločni nastop škofov proti šolski postavi bo vodil do ljute-ga boja med državo in cerkvijo. Pastirski list naroča stari-šem, duhovnikom in učiteljem, da skrbijo za verski pouk otrok doma. Po postavi iz leta 1934 je bil po vseh mehiških šolah vpeljan socijalistični pouk brez vsakega verskega pouka. Proti tej po-' stavi so škofje in duhovniki protestirali takoj od začetka. Tedaj pa jim je vlada odgovorila, da je starišem dovoljeno poučevati otroke v vers! ih naukih doma in v cerkvah, toda nikjer drugje. Škofje pravijo v svojem pastirskem listu, da ne sme biti noben katoličan socijalrst, ker socijalizem pomeni sistem, ki ne priznava božjih in cerkvenih pravic in tudi ne pravic človeka, da bi imel privatno premoženje, ki si ga je ali pridobil sam, ali pa podedoval. Pastirski listi zatrjuje, da je smrtni greh pošiljati otroke v socijalistične šole in da morajo otroci obiskovati le take šole, ki dajejo tudi verski pouk. Ker do sedaj škofje še niso nikdar tako jasno povedali svojega mnenja glede socialističnih šol, dasi so jim nasprotovali, javnost z napetostjo čaka, kaj bo vlada škofom odgovorila. ___ RUSIJA GRADI MORNARICO Ko je vojni podkomisar, Mihael Tuhačevski, sovjetskemu osrednjemu izvrševalnemu odboru poročal o ruskem mornariškem načrtu, je govoril o mornariški enakosti z rdečo armado, ki po njegovem zagotovilu šteje 1,300,000 vojakov. V istem razmerju pa bo tudi povečana zračna sila, ki je že sedaj tretja največja na svetu. LONDON, Anglija, 17. jan. — Angleški parnik Discovery II. je našel raziskovalca južnega tečaja Lincolna Ellswortha in njegovega tovariša Herber-ta Hollidk-Kenvona vtaborjena na ledu nedaleč od Kj,love-ga zaliva. Ellsworth in njegov tovariš sta 23. novembra z aeroplanom odletela^ Dundee otoka južno od Nove Zelandije v namenu, da preletita južni tečaj. Od tedaj ni bilo glasu o njih. Splo- šno je bilo opuščeno upanje, da bi še bila pri življenju. Kapitan parnika Discovery je opazil v daljavi rumen šotor. Poslal je majhen aeroplan, ki je vrgel na šotor pismo. Iz šotora je prišel Hollick-Ken-von, ki se je takoj, ko je prebral pismo, odpravil proti par-niku, na 'katerega je prišel ob 12.55 po polnoči. Povedal je, da je Ellsworth prehlajen in da je ostal v šotoru. Kapitan je takoj poslal nekaj mož, da tudi Ellswortha pripeljejo na ladjo. GOEBBELSOVA NAPOVED Na ljudskem zborovanju v Berlinu, ki se ga je udeležilo nad petindvajset tisoč oseb, je rekel včeraj nemški propagandni minister dr. Joseph Goebbels, da mora Nemčija prej ali slej dobiti nazaj svoje kolonije in da jih bo v najkrajšem času zahtevala. — Tako ne more iti več dalje, — je vzkliknil Goebbels, in navzoči so mu navdušeno ploskali. — Na svetu so države, ki imajo dosti kolonij, pa ne vedo, kaj bi ž njimi počele. Z ozirom na vojno v Vzhodni Afriki je izjavil. — Tudi Italijani morajo živeti. Narod, ki ima premalo prostora, si mora pomagati na ta ali oni na-fm. Kotel mora prej ali slej počiti. Ce so v tem post bnem slučaju metode, ki se jih poslužujejo, pravilne, ni moja naloga razpravljati. Nemčija nima nobenega namena vmešavati se v anglesko-italijan-sko-abesinski spor, toda kar imajo drugi, mora tudi Nemčija imeti. Mi ne bomo vedno hlapci drugih. Zaenkrat nas še veže pogodba, ki pa nas ne bo dolgo vezala. To pogodbo so podpisali strahopetci, ne pa državniki. SVARILO MOSKVI Propagandni minister je opozarjal na povečanje ruske armade ter izustil naslednjo pretnjo: — Ce bo rdeča armada prekoračila nemško mejo, jo bodo pognali nazaj naši pruski grenadirski regimenti. Ameriko je omenil z besedami: — Amerika nas dolži, da preganjamo Žide. Amerika naj raje skrbi, da ne bo treba njenim narodnim junakom bežati iz dežele. (S tem je mislil Lindbergha, ki se je nedavno izselil v Anglijo.) Goebbels je okrcal tudi tiste Nemce, ki "skrbe samo za jajca in presno maslo, dočkn potrebuje domovina za svojo obrambo predvsem surovin.** — Ce bo domovina napadena, — je vzkliknil, — ne bomo metali sovražniku presnega masla na glavo. V to svrho moramo imeti topove. NAJSTROŽJA CENZURA V ITALIJI Odredbe za čuvanje vojaških skrivnosti je Mussolini včeraj poostril s tem, da je določil najstrožjo kazen za tiske uradnike v municijskih tvornicah, ki bi dajali javnosti informacije, iz katerih bi se dalo sklepati na pretekle, sedanje in bodoče italijanske vojaške načrte. ITALIJANSKA ZMAGA Vrhovni poveljnik italijanske armade maršal Madoglio je izdal sledeče poročilo: — Bitka pri Ganale Dorya, ki jo je pričel 1 2. januarja general Rudolfo Graziani, se je končala s popolno italijansko zmago. Sovražnik je bil brezobzirno poražen. Ostanki armade rasa Desta Dem-ptu so se v divjem begu umaknili po karavanskih cestah proti severozapadu. V akciji so bila letala, infanterija, kavalerija in tanki. Do včeraj smo našteli štiri tisoč mrtvih sovražnikov. Zaplenili smo mnogo pušk in strojnic ter nekaj topov. Izgube na naši strani so bile malenkostne. Abesinska vlada pravi, da so italijanska poročila o veliki italijanski zmagi na južni fronti smešna. Istotako je zlagana trditev, da se je armada rasa Desta Demptu umaknila iz svojih postojank« 8 4 29 tfjiBTJVA*' i -» ■• ■■ i New York, Saturday, January 18, 1936 THE LA I\ft K ST SLOVENE DAILY IN U. 8. 'A. ii Naroda r, President OwMd aad Pnbllsteed fey ■LOTSNIO PUBLISHING COMPANY >mi cesti, so nam zdi potreb no, da tem potom pojasnimo celo zadevo, ki je sledeča: "Domovina" je bila pripravljena sodelovati, toda ker se je vršil koncert zvečer, nam je bilo nemogoče, kajti naš pe-vovodja Mr. Anton Šubelj je bil ravno omenjeni večer drugod zaposlen in povabilo je prišlo prepozno, da bi mogel on svoj nastop predrugačiti. Mr. Subolj je prevzel pevsko vodstvo pri "Domovini" pod pogojem, da lahko svobodno razpolaga s časom glede svojih koncertnih nastopov, kar je vse članstvo vzelo na znanje. Tudi glede naših prireditev .se ravnamo po tem in v zimskem času nimamo pevskih vaj včasih po cel mesec ali še dalj, ker je on ravno v zimski sezoni najbolj zaposlen. Skušali smo na vse načine, kako bi -e stvar uredila, in tako je Mr. Šubelj v imenu društva "Domovine" poklical po telefonu g. župnika E. Gabre-nja in mu razložil, da je "Domovini" mogočo nastopiti na odrn le pred sedmo uro ali pa ob pol dvanajstih večer, ker je drugače on zaposlen. G. župnik mu je odgovoril, da je prvo prezgodaj, drugo pa prepozno. Potem mu je Mr. Šubelj rekel, da bi pevci in pevke "Domovine" vseeno lahko zapeli nadškofu v počast par nabožnih pesmi brez njega in sicer v cerkvi s spremljevanjeni orgel, ko bo cerkvena pobožnost končana, na kar je gospod župnik odgovoril, da društvo lahko na, stopi na odru v dvorani, ne pa v cerkvi na koru. Tako nismo mogli sodelovati in prosimo, da vzame cenjeno občinstvo to na znanje. Slov. pev. in dram. dr. "Domovina" Peter Zgaga ZA AVTOMOBILISTE. Italijanski inženjer dr. Masti-ni je dovršil aparat, s katerim je mogoče avtomobilistu poklicati katerokoli telefonsko številko kar iz svojega vozila. Poizkusi Vo izkazali doslej to novo iznajdbo uporabno le za o-koliš 100 kilometrov od sedeža telefonske centrale in da zanesljivo sklopi zvezo s poljubno številko telefona. Iznajdba je toliko bolj izvedljiva, ker niso potrebne nikake poprave, od-nosno prilagoditve telefonski centrale za ta praktični izum. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da $e poučen v vseh stvareh. V »led naše dolgoletne tkuinje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila i« tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se eaupno obrnite na nas ea via pojasnil Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ta povratna dovoljenja, potne Kste, viseje in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, »a najmanjše stroike. IfedrŽavljani naj ne odlašajo do uadnjege trenutka, ft«* predno se dobi ie Washingtona povratno dovoljenjRE-ENTRY PERMIT, trpi najm&nj en mesec. Pišite torej takoj M brezplačna navodila in enaotavlju-mo Vam, da boste potoni na udobno potova* SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 19th Street New York. N. V. — Pri nas je pa tako, — je rekel možic, — da mora biti vsak večer ob sedmih večerja na mi-zi. Točno ob sedmih. — Kaj pa, če se pa zamudiš pol ure in prideš kasneje domov * — so ga vprašali. — Če pr kleni kasneje domov, pa grem brez večerje spat. * Ko je stara ženska dvajset let, hrepeni po lepem in mladem možu. Ko je stara petindvajset let, hrepeni po lepem možu. S tridesetimi leti zalire-peni po starem in bogatem. In če ga s tridesetimi leti ne dobi, hrepeni vse življenje edi-nolc po — možu. — In sedaj, fanti moji, — je rekel juuaški poveljnik, — imate pred seboj zelo ostro bitko. Borite se kot junaki, dokler vam ne zmanjfka smodnika. Potem pa tecite. Jaz sem nekoliko še pa v ter boni pričel teči že sedaj. ★ Največja razočaranja v življenju vsakega moškega so: — prva cigareta, prva ženska in prvi siv la>. No, slednjič se pa vsem privadi. * Pevovodjo najbolj jezi, če kdo pri pevskih vajah govori. Nekoč sem slišal pevovodjo, ko je razburjen vzkliknil: — Tak tiho bodite in pojte! ★ Minuta je kratko razdobje, toda izvežban zdravnik lahko izprenieni v eni minuti majhen nahod v hud prehlad. * Nobena umetnost ni biti bogat, če ima človek dosti denarja, in nobena zasluga biti reven, če je človek brez njega. ★ (Jraja, ki prihaja iz ust pametnega moža, je boljša kot pa hvala prismojenca. ★ Priznaj vsem, da si slab, vsi ti bodo verjeli, obsodi še druge — vsi te bodo sovražili. ★ Suliae je imel predavanje. - Da natančno pojasni škodljivost pitja, je postavil na mizo kozarec čiste vode in kozarec žganja. Zatem je položil v vodo glisto in glista je ve-elo plavala. Ko jo je pa djal v žganje, je takoj poginila. — Gospod, — se oglasi pijanec v zadnji mi se, ko da ne vidi niti sobe niti; jf. /delti sumljiva vreča na nj"-ljudi. Ce so plinski plameni za govern hrbtu. Pa se je naredil, hip vzdrhteli in tipaje segli po ko da me ne >liši. Zato sem ga niei. tedaj bi se bil kak pozoren prijel.** gleda vec frestrašeno zazrl v o-. Zmajeva je z glavo ga je po-pustošeno žensko lice. Ulušal komisar. Nato je spet 44Nikar >e tako bebasto »^vprašal l elobradatega: "Kaj zmrdavajta!** je dejal osumi je- Pa jma v vreči?" nec z volneno naliovko za vra-j ( ?z nekaj časa j«' starec mitom in s čepico s prisitreškom vrnil: IGRAČE Sunkoma je uradnik pogledal iznad aktov in je na kratko po vojaško vprašal: 4 * Personal! je!" Bel o brada ti se je mučil v mislih. Nato se je z globokim, temnim glasom začudil: 4'Personal i je?** 4 4 No, saj imate vendar kakšno ime, inoj dragi ?" je uradnik že razdraženo in nestrpno vprašal. 44Jaz imam samo srce." Mali se je radostno zasmejal a koj utihnil, ko se je uradnik lazsnlil: 44Mir!*' — Nato pa se je obrnil k tovarišu: 44 Kaj pa je z njim?" Vprašani uradnik je poročal: se počasi dvignil:44Igrače, praviš?" 44Da sin moj, tudi zate imam nekaj v vreči." Starec se mu je približni in segel v vrečo. " Molit veni k!" je vzkliknil mladenič. Tedaj se mu je ulil vroč potok solza po licih in za-škrtal je in sram ga je bilo: "Mama — mama." Starec ga je dobrohotno in smehljaje božal po laseh. 4 4 Kaj pa prav za prav hočete s temi norčijami, gospod?" se je dvignil črni in je bil pripravljen na naskok. Tedaj je zadel zagonetni odgovor: "'Tistim bi bilo bolje, da M mu obesili mlinski ka- je počasi stopal proti njim in odhajal, ko da vse blagoslavlja. Vsi okameneli v sobi. Proseče sta oba moška, oui j ozkimi rokami in tisti z volne no pahovko, dvignila roke. Sele ko so se r ezko zaprla železna vrata, ko je plinovka utrujeno plahutala in je božični mraz ko v rokavicah, lezel po sobi, se je črni zavedel in planil k uradnikom: 11 Tak pri-mite vendor tistega človeka." A ta dva sta imela opravka s pocestnico. Omahovaje se je za #nekaj 1'orakov opotekla za starcem: 4'Oče!" je glasno zakričala. Nato se je s punčko na prsih zgradila na tla. Mir je bil krog nje. In njeno obličje je bi lo spet lepo in čisto ko deviško, blaženo božično jutro . ZJLAVOST ABESINCEV 4 4 Že del j časa sem opazoval te-j men na vrat in ga pogreznili ga starca. Spočetka se je pla-,v dno morja . . ." zil krog v?iike stanovanjske lii-j Mali se ic bil že zgradil na še in krenil nato proti vilam. Večkrat je obstal, šel do vrat kake gosposke liiše, ko da bo na zatilniku. Slonel je v kotu in držal je obe roki v hlačnih žepih. S pridušenim glasom se 44Igrače!" 4 4 Igrače?** Pom i gnil je. Nato je drugi i kolena ?>red starcem: 44Veliko sem grešil, gospod." 4tTn je povsem nedolžen," je dejal koM.i-;ir drugemn uradniku. 44Ne." j»> uprl črni. 44to je le sleiuuijn na nov način, irov-i»odn ko,m>aria!" Tn ko jegulia je rekel starcu: 44Ali si ne bi dali '»-oM>cd namaziliti nog od one Ma,rdi:»ene tamle.*** Teostavi-jo bose na žareče oglje. Tudi glede lir ir«e so Abesinci zelo skromni. Zadostuje jim ena sama jed na dan in nekaj pozi rk o v vode, pa ostanejo zdravi in krepki. Vsak vojak vzame s seboj na bojišče hrane za tri mesec. Evropski vojak bi rabil za to tovorni avto ali celo karavano mezgov. Šotorov abesinska armada skoraj ne pozna. Vojaki leže kar po tleh in sne tudi v najhladnejših nočeh visoko v gorah kar na prostem. ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS *Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI 127 44Res je," je dejal Reuzo, 44zdaj, ko mi vi o tem govorite, ste me spomnili, da sem še tešč.T" "Počakaj," je rekel redovnik, vzel še drugo skledico, stopil h kotlu ter jo napolnil; ko se je vrnil, jo je z žlico ponudil Renzu ter mu velel sesti na slamnjačo, ki mu je služila kot ležišče. Nato je stopil k sodu v kotu in natočil kozarec vina, ki ga je postavil na mizo pred svojega gosta; vzel je zopet svojo skodelico ter sedel poleg njega. • 44Ah, oče Cristoforo!" je dejal Renzo. 44Ali se tiče, da vi to delate? Toda vi ste zmerom isli. Zahvaljujem se vam prav od srca." *4Ne zahvaljuj se meni,** je dejal redovnik, *4to je lastnina ubogih; a v tem hipu .-i tudi ti ubog. Zdaj mi povej, česar Še ne veni, povej mi vse o tej naši revici in skušaj se podvizati, kajti časa je malo, kakor vidiš, dela pa mnogo.** Med eno žlico in drugo je Reuzo začel pripovedovati Lucijino zgodbo: kako se je zatekla v Monzo v samostan, kako so jo ugrabili... Ob podobi takega trpljenja in ta kili nevarnosti, ob misli, da je on po-lal nedolžno revieo tja, je u-bogegmu redovniku zastala sapa: toda opomogel se je brž, ko je slišal, kako je bila čudežno rešena, kako se je vrnila k materi in kako jo je ta nastanila pri doni Prakse« I i. "Zdaj vain bom pripovedoval o sebi," je nadaljeval Renzo, popisal na kratko tisti svoj dan v Milanu, kako je zbežal, kako je bil zmerom daleč o* 1 doma, zdaj pa, ko je vse v neredu, »e je vendar drznil iti domov: d-i Neže ni našel in kako je v Milanu izvedel, da je Lucija v lazare-tu. 44In zdaj sem tu,** je zaključil, "zdaj sem tu, da jo po iščem. «la vidim, ali je živa in ali... me še mara. . . kajti . . . včasih. "Toda," je vprašal redovnik, "ali imaš kak šno znamenje, kam so jo dali, kdaj je prišla sem?" 44Ničesar, dragi oče: ničesar, razen da je tu Če sploh še je, kar Bog daj!** 44Oj ubožec! Kakšne poizvedbe pa si do zdaj napravil. 4* Krožil sem vse križem a med drugim tuka.j skoro nisem videl drugega kot moške. Pomislil sem, da morajo pac imeti ženske svoj poseben prostor, a nisem še moirel priti do njega; če pa je stvar taka, mi zdaj vi poveste, kje je ta prostor. " "Ali ne veš. sinko, da je prepovedano vstopiti moškim, ki nimajo tam kakega posla?'* 44No, kaj pa me more zadeti.'** "Odredba je pravična in -veta, dragi sinko; in če preobilica in teža nesreč ne dopušča, da bi jo uveljavili z vso strogostjo, ali naj zato pošten človek greši proti njej."* "Toda, oče Cristoforo,*" je dejal Renzo, "Lucija bi morala biti moja žena. Vi veste, kako so naju ločili. Dvajset mesecev že t r] »itn in potrpe. žljivo prenašam. Prišel seru dotod. tvegal toliko nevarnosti, eno hujšo od druge, in zdaj. . . 44 Ne vem, kaj bi rekel," je povzel redovnik, odgovarjajoč bol j svojim mislim iie«;o mladeni-čevim besedam: "ti irreš z dobrim namenom in dal Botr. da bi se vsi, ki imajo tam prost dostop, vedli tako, kakor lahko zaupam, da se boš ti. — Bog, ki gotovo blagoslavlja to tvoje vztrajno čuvstvo, to tvojo zvestobo v hotenju in iskanju nje, katero ti je On namenil, Bog. ki je strožji od ljudi, a tudi prizanesl jivejši, ne bo gledal na to, kar bi moglo biti nepravilnega v tem tvojem iskanju. Spominjaj se le, da bova morala oba. dajati račun o tvojem vedenju na tistem kraju, ljudem najbrž ne, brez dvoma pa Bogu. Pridi sem.** Rekši je vstal in z njim obenem tudi Renzo; medtem ko je ta pazim poslušal njegove besedo, jt sam pri sebi sklenil, da ne bo govoril o tisti Lucijini obljubi, kakor se je bil poprej namenil. _("V izve tudi to, — je pomislil. — mi bo delal »otovo še druge težkoee. Ali jo najdem in bomo o tem še zmerom lahko razpravljali, ali pa... iu tedaj — kaj pomaga — (Dalje prihodujiS.) ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ^Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU ! ! HROŠČ KLJUBUJE PRUSKI KISLIN! Pruska kislina ali višnjevi strup je med najhujšimi strupi;' tudi njene soli so nad vse strupene. Ta strap uporabljajo za ugonabljanje živali škodljivcev. Kalijeva sol pruske kisline služi za to, da naglo umori tiste žuželke, katere zbiratelji love za svoje zbirke. Nemški profesor dr. Seitz iz Darmstadta na Nemškem pa je sedaj v okolici Ankare v Mali Aziji (Angara je glavno mesto sedanje Turčije) našel velikega okroglastega hroška vrste "pi-mela", ki ba s tem strupom kar n£ mogel ugonobiti. Dve do štiri ure je imel hrošče v strupenih plinih praske kisline. Ko je videl, da se živaTka več ne gibje, jih je spravil v škatljice in zavil. Tenia «Vz nekaj nr je x škatljicah začelo praskati. Hrošči, ki jih je strašni strupeni plin le »mamil, a ne ngono-bil, so si med opomogli in veselo lezli po ikatlji. IZ BAGiMDA v STAMBUL 4 knjige, s slikami. 637 si rani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Na:r Cena .......................130 KRIŽEM PO eJUTROVKM 4 knjige. 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti: Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Šamarlh; Med Jezldi Cena .......................lil PO DIVJEM SITBDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadija; Beg Iz ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena -------------------....1.59 PO DEŽELI 8KIPETARJET 4 knjige, ■ slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladiija; KoCa v soteski; Miridit; Ob Vardarju Cena _______________1J9 SATAN IN ifiKAKIOT 12 knjig, s slikami. 1794 M Vsebina: IsseUend; Turna Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Izdajalec: Na lov«; Si>et na divjem za padu; KeSoni milijoni; Dediči Cena ........................3.59 V GORAH BALKANA ^ 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: KovaC Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mobamedanskl svetnik Cena .......................L69 WINETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komand In A pači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Ž U T I 4 knjige, s slikami. 597 Vsebina: Boj % medvedom; Jama draguljev; čno —; Bih, in njegova poslednja pot Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West 18th Street "Glas Naroda" New York, N. Y. BLUB vmv D?" New York, Saturday, January 18, ! 936 TEE L2HGE3T BUJVENli ffULT TEf V. W. 9. 17 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. "Za to naj samo skrbi Petri. Zaradi tega si ne smevc delati skrbi; darovano nam ni nič, to je gotovo." In Marta si pusti še enkrat napolniti skodelico ter si med šaljivim pogovorom s stewardom še enkrat naloži krožnik s pecivom. Tudi Roži je hotela zopet dati, toda Roza odkloni. Vsled besed Petrijeve žene ji je pošel tek. Za njeno občutljivo naravo so bile njene besede dovolj razžaljive, in kakor je bila ponižna, vendar reče, da njene zasebne zadeve niso Petri-jevi ženi prav nič nmr. Nato pa, ko se nekoliko pomiri, si očita, da je nehvaležna. Gosjm Petri je prav gotovo dobro mislila, četudi se je z besedami nekoliko zaletela in razžaliti ni hotela niti nje, niti Marte. Vendar |ui je oil teh besed ostalo želo v njenih pršili. Postalo ji je jasno, kako bo brez vsake nu.či pri sličnih priložnostih v svoji službi. Tudi ji nič ne pomaga, da si je hotela dopovedati, da tudi stric in teta ne bi bila prav nič bolj obzirna. LEVI PRED FILMSKO KAMERO V Mombasi ob vzhodni obali Afrike me je dobila brzojavka enega izmed zunanjih vodij družbe "Universal Pictures". Potrebujejo nekoliko dobrih in lepih filmov o levih. Leve v družini, leve same, leve pri plenu, leve v spanju, in tako dalje. Odgovor nujen. Brzojavil sem nazaj: "All right! Vse o levih bomo filmali." Nairobi je železniška postaja sredi Afrike. Vlak pri vozi opoldne in prvi klic, ki sprejme potnika ni morda postajno ime "Nairobi." V Afriki si ne zmis-li noben človek, da bi izkliceval postaje. Sprevodniki, vratarji in nameščenci rjove samo: "Ču-kula tihari" — jed je pripravljena. Potem gredo jest in se ne brigajo za nič več. K sreči sem bil v Mombasi dobil naslov nekega CVSanija. Njegovi znanci so ga imenovali "Toto O'Sani, O'Sani dete." ZBIRKA Za nekaj tednov so bili ua morju in prešli so že tudi ekvator. S«« nekaj dni in bodo na svojem cilju. Toda kmalu nato, ko je bil parnik preko ekvatorja, je naenkrat nastal vihar in na krovu je zbolelo mnogo potnikov za morsko boleznijo. Med drugimi j«' tudi Marta zelo zbolela, medtem ko je Rozi bolezen prizanesla in je bila skoro ves dan z Ven-delom na prostem. Vendel je bil vesel junaškega Rozinega odpora. Njegovemu srcu je postajala dan za dnem ljubša. Prav nič potrebno se mu že ni zdelo, da bi opustil misel na skupno bodočnost. Samo ko bi le nekaj let počakala nanj — in upal »je, da bo io storila — potem bo že tako daleč, da ji bo mogel ponuditi na svoji strani brezskrbno, četudi skromno življenje. In ce se mu njegova iznajdba obnese, potem-- Ni si upal veš dalje slikati in vedno se je imel dovolj v oblasti, da ni o tem govoril. Ni smatral za pošteno,- da bi si že sedaj navezal Rozo na sebe, če bi to še tako rad storil. Dokler ni bil gotov, da bi ji mogel nuditi saj količkaj gotovo življenje, je ni smel navezati na sebe. Toda vedno si 35 ANDREJ HOFER ....................................................50e BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35e BELGRAJSKI BISER ............................................35« BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c BOJ IN ZMAGA ........................................................20c CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45e CVETKE (pravljire za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ........-..........25« DEVICA ORLEANSKA ............................................50« DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40« ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35e FRAN BARON TRENK ............................................35« FRA DIAVOLO ........................................................50« GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- Pinski. veselomorire humoreske, 72 strani .35 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40« JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30e KRALJEVIČ IN BERAČ ........................................30« KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora* .....30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25« LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .................................30« MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75e MARON. krščanski deček iz Libanona ________________25« MUSOLINO, ropar Kalabrije ................................40« MRTVI GOSTAČ ......................................................35« MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c MLADIM SRCEM (par krasnih črti« pisatelja Meška) ......................................................... 25e NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40« NA INDIJSKIH OTOKIH ............,........................50« PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillnian. Cena ........ .30 PRISEGA HLRONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ....................30 PABERKI IZ ROŽA ................................................25« PARIŠKI ZLATAR ................................................ 35c POŽIGALEC ............................................................25« PRSTI BOŽJI ............................................................30c PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c POVODENJ (spisal Krištof Šinit) ........................30« PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............. 1.— PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30« PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. zv..................... 40« II. zv.................40« PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... .40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir I^evstik. Roman za mladino. Cena .......................... .70 PRAŠKI JUDEK ......................................................25« PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30«, POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30c RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30c REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30« ROBINZON KOŠUTNIK ...................................... .50 STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cena ......................... .50 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji k rot i t olj, nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena .............................00 SUEŠKI INVALID ...................................................35« SISTO IN SIESTO (povest oz Abrueev) ............30c SVETA NOTBURGA ................................................35« STEZOSLEDEC ........................................................30« SVETA NOČ (pripovedke) ...................................30« TRI INDIJANSKE POVESTI ................................30« TURKI PRED DUNAJEM ...................................30« TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) L zv. $1.30; II. zv. $L40; IIL zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov P°............................ M VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s slikami) ...................................................... $1.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ....................................................50« ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60« ZLATOKOPI (povest iz Ahuke) ..........................25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva del«) I. de! ............ 40« H. del _____________40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti spisal Engelbert. Gangl), v 1 zvezku.......SO VINSKI BRAT. (V. zv.)f Gdngl.............. JO 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ J50 13 POVESTI. (III. zv.), Gangl .............. JM Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West I8th Street ; ; New York, N.Y. Nu, v poslovnih zadevah je bil vse kaj drugega nego dete. Štiri ure sva barantala na zadnje je bila ekspedicija, ki jo imenujejo v suahelščini "safari" zbrana. Masajec z imenom Mogo je postal vodnik. Potem sta išla zraven dva kuharja, dva nosilca kamere in dva služabnika. Dovoljenje nadzornika divjadi v Kenji, da bi smeli potovati v živalske rezervacijo, je bilo kmalu tu. "Kje so levi?" sem ga vprašal. "Povsod," jee odgovoril. "Pred tremi meseci so prišli nekateri celo v vrtove v Nairobiju. Nekateri so divji, drugi niso. . Vsekako smete streljati šole potem, če vas napadejo ..." Ko sem hotel oditi me je zadržal: "Gotovo boste potrebovali voz . . . Pri postaji dobite moža, ki ima Federal Kniglit. To je najboljši avto za stopo." * Federal Kniglit je bil eno-tonski tovorni voz. Njegov lastnik, Fosrg, je bil falot. A to sem zvedel šele pozneje. Ko smo se naslednje jutro odpeljali iz Nairobija, je šlo vse sijajno. Potem smo dospeli v ozemlje, kjer ni bilo cest. V tem ozemlju se je Federal Knight vsake tri ure prekucnil. Ko smo se proti 4. pop. v petič prekucnili, se je to zgodilo tako nesrečno, da smo obležali pod odejami. Trajalo je skoraj deset minut, da smo se izkobacali. In potem je bilo vse polno masajskih voj-šcakov okoli nas, ki so nas opazovali z zanimanjem in se zvijali od smeha nad našimi poskusi, da bi se osvobodili in vo7 spet dvignili. Proti devetim smo se utabo-rili nato na bregu majhnega, bistrega potoka. Bistra voda jo v teh krajih redka, zato je no cenijo samo ljudje temveč tudi živali. Bila je napaka, da smo to spregledali. Naijprvo so nas neprestano motili domačini. Ti ljudje so kakor otroci. Vse morajo prijeti in preložiti. Tudi hočejo od vsega malo pokusiti. Pozneje so prišle divje živali. Sprva — proti polnoči — so se pričele krohotati hiene. Potem so kri-šali leopardi, vreščali neki ptiči, rjoveli nekateri prežvekovalci. Končno proti 3. zjutraj je prispelo tiho, zadušeno, renčeče kašljanje skozi noč. Mogo jo dejal: "Simba!" — "To naj bi bil lev?" — "Da, gospod!" Bil je zaios lev. Mogo, izkušen mož, mi je pojasnil. Lev nikoli ne rjova tako, kakor si predstavljamo. Gobec položi skoraj popolnoma k tlom in potem kašlja. Tako se glas razširja samo ob tleh in straši živali tem bolj, ker ne vedo od kod prihaja. Da so se levi potepali v bližini našega safarija, ni bilo neprijetno. Nasprotno. Bili so edine živali, ki sem jih iskal in notrebova!. Tako sem šel takoj v jutranjem somraku z dvema Sukoma na iskanje s tihim likanjem, da bom lahko filmal kkšen mičon prizor iz levjega življenja. Stvar pa ni bila videti tako preprosta. Hoja sko-, zi visoko travo je utrujala, enako tudi vsiljive žuželke. Tu po tam smo srečali tudi cebre in žirafe, ki so jo ob pogledu na nas z vso naglico odkurile. Levov nismo videli. Tako tudi ne naslednjega dne in še poznejši dan. Šele četrti dan smo naleteli na prve sveže sledove. Dvigali smo se proti visoki planoti Se-rengeti, ki je pripadala bivši Nemški Vzhodni Afriki in je ena z divjačino najbogatejših ozemelj na svetu. Vodnik Mo-a;o je stopal spredaj, sledila sta oba nosača kamere, potem jaz. Za meno je šel služabnik z dvema puškama. Proti 11. smo zagledali neke termitske -griče. Mogo je obstal in pokazal na enega teli gričev. Ob n-jegovenr vznožju je sedel skoraj kakor kamenit baročni odrasel lev, do-čim sta se v travi metali dve samici. Ko smo se bližali, jo lev mežikal na nas, ni pa kazal,' da bi hotel svoje mesto zapustiti. Ko sem v oddaljenosti kak- SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU nfl Will IStk fTKEKT NEW IOBK, M. 1 nftm NAM ZA CZNS VOZNIH LISTOV, KB-EKRVACIJO KABIN, IN POJASNILA Zi FO-TCVANJB riii«iHiiyiiMiiM>iiiiiiiiiiftiHi»niiiiiiiiiimiinii»iminniiiiiiHilwi>lg TTffT; 114. februarja: — Berengaria v Cherbourg 15. februarja: Cbumpluin v Havre 19. februarja: Europa v Bremen 19. februarja : Europa v Bremen 20. februarja : Majestic v Cherbourg 21. februarja: He de France v Havre 26. februarja : Manhattan v Have Aquitania v Cherbourg 29. februarja: Conte di Savoia v Genoa VA2NO ZA j NAROČNIKE ^ Poleg naslova je razvidno d$ kdaj imate plačano naro&ntna Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo raep» slali ea Novo leto in ker bi žel* li, da nam prihranite toliko nepotrebnega delo in stroškov, zato Vtis prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo po plačajte našemu zastopniku | v Vašem k~aju ah pa kateremu izmed zastopnikov, kojtn imen* so tiskana z debelimi črkami^ ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. •JSL. januarja: Alajcstic v Cherbourg 24. januarja: Bremen v Bremen 25. januarja: Cbamplain v Havre J9. januarja: lie de France v Havre 11. januarja: 2. februarja: Conte di Savoia v Genoa 5. februarja: Majeaiie v Chetbourg 8. februarja: Hex v Genaa 12. februarja: Washington v Havre Bremen v Bremen snih sto korakov postavil kamero, je irlasno in nevljudno zazehal. Lahko bi postal krasen posnet:>k. Previdno sem o-brnil kamero ^ . . navil film . . . ročico. Z elegantnim sko kom je skočil lev v visoko travo, sledili sta mu tesno obe samici. Ni jih bilo več. . Istega v'! 11 o smo opazili še sedem levov in tri levinje. Popoldne nam je dal starejši na pol dremajoč parček priti tako blizu, da bi lahko prešteli dlake v levji grivi. Komaj pa sem prijel za vrtilno ročico, sta oba poskočila in odšla, prt čemer sta se že enkrat jezno, ozrla na nas. • V treh dneh sem naštel nič mainj nego štirideset levov. Št; rideset živali in niti motor filma! Črncev, razen Mogoja, to ni zanimalo. Dobivali so plačilo", pa naj si sem fotografiral al* ne. Mogto jo skušal pojasnje- North Chicago, Joie Zelen« vati:"Še nikoli niso tega videli, zato se boje. Menijo, da je puška . . — "Ah, kaj tako, ali tako, bo vendar mogoče, da se te živali ujamejo!" Mogo je naporno pomislil, potem je dejal: "Ponoči, gospod. Treba jc nastaviti v-ibo in pripraviti a-parate. Da-li je to nevarno? No. Lansko leto je lev pač ugonobil vodjo neke francoske filmske ekspedici'je, in prod dvema letoma Američana Hunterja." — "Hvala," som dejal. "Prosim — je rekel Mogo. "Šari Mango." (To je v božjih rokah.) Med potovanjem sem opazil, da imajo lovi kakor vse drugo živali, veliko slabost za dobro jod. Č*e jim jo pripraviš, in č«* se nasitijo, jih skoraj lahko božaš, tako Ioni in ljubeznivi postanejo ... Na tem dejstvu smr zgradili svoj novi načrt. Prav za prav jo bil to Mogojov načrt Mogo, premišljajoči človek, jo odkril, da bi bili nočni posnetki tisto, česar iščem. "Ustrelimo leno žival, na primer gnuja, položimo jo poleg voza pripravimo aparate ... in pričnemo delati." Gnu je za leva toliko kakor mala nebesa. r Konec prihodnjič.) CALIFORNIA: t San Francisco, Jacob UniVa COLORADO: Pueblo, Peter Cnllg. A. Saittf Walsenburg, M. J. B*ruk INDIANA: I-ndianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. BevClC, J. Lnkanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Oicera In IlUnols) Jollet, Mary Bamblch. Joseph 'f»«. va«. La Salle, J. Spellch Mascoutab, Frank Angustln IMAMO v ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena 25c s poštnina vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street Hew York, N. 7. Qirard, Agnes Motnlb fansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmiller, Ft. Vodoplrec Steyer, •!. Černe (za Penna. W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Chlsholm, Vrank Qonte Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Goole Gilbert, Louis Vessel Hlbbln&. John Povie Virginia, Frank Hrvatlcb MONTANA: Roundup, M. M. Panlaa Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Go wand a, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Bt OHIO: Barberton, Frank Trob* Cleveland, Anton Bobek, Chas. linger, Jacob Resnlk. John Slapv'Jj Girard, Anton Nagode Lorain, Louis B&lant, John Tfnrx be Warren, Mrs. I. Rachat Youngstown. Anton K OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton IptTM Clarldge, Anton Jerlna Conemaugh, 3. Brezove« Export. Louis SnpanCM Parrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kutia Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tanfelj Lnzerne, Frank BaUocn Manor, Frank Demshar Midway, John Z ust Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sefalfrar West Newton, Joaeob Jovan WISCONSIN* Milwaukee. West Allls, Frank &k«k Sheboygan, Joseph Kakef WYOMING: Rock Springs, Lenta DiamondvUle, Joe ttollcb Vsak zastopnik lata pefrfllo to, katero Jo prejel. *