List 16. Teèaj XXXII. spodarske ? obrtniške in narodne Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskaruici jemarie za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 22. aprila 1874. Obseg: Predivstvo na Kranjskem z ozirom na druge dežele. (Dalje.) Gaja. Moj pès. (Dalje.) Běsnost „Narodovih" piscev Bibliografyske studije o knjižnici dra. Ljudevita Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari« gospođom družbenikom c. kr. kmetijske družbe Kranjske v obcni zbor v Ljubljani Predivstvo na Kranjskem z ozirom na druge dežele (Dalje.) 6. maja 187 (Zbor je v dvorani rnestne hiše in se začne ob 9. uri dopoldne.) Program obravnciv : Govor precise đnikov. Oprayilno poroèilo centralnega odbora. Poročilo o svetovni Dunajski razstavi leta 1873 in uđeležbi naše družbe. Društveni račun za leto 1873, proračun za leto 1874. 5. Obravnava o tem, kako naj bi se v prihodnjič letni doneski đružbenikov na korist družbi ob- račali. . Nasvéti družbenili podružníc ali posameznih đružbenikov. . Priznanje častnih diplom posebno zasluženim sađje- in murborejcem. Volitev odbornikov v centralni odbor namesto gospodov: Karola Seitner-ja, Jožefa Seunig-a, Franca Witschl-na, Petra Kozler-ja, Petra Lasnik-a, dr. Jožefa Orel-a, dr. Jakoba Razlag-a in Mavricija Scheyer-a? ki vsled §. 22. družbe- benih pravil izstopijo. , Volitev 3 preglednikov đruzbenega racana. 10. Volitev castnih in dopisoralnih đružbenikov. v >/v tem zborom je združena razstava nekterih po-Ijedelskih mašin na dvorišu gosp. Jožefa Debevc-a v Gradiši na Tržaških ulicah h. št. 57. Če ima kdo Obrnimo zdaj te izglede sami na sebe, na naše krajne razmere in naš narod. Tudi mi smo v vrsti tistih narodov, katerim narava ne vsiplje svojih darov s polnimi rokami. Vendar so pa lahko v nase razmere take, da 8hajamo in napredujemo ce vemo vse prav niti, kar nam narava ponuja Že Vodnik je pel: obr- Slovenec, tvoja zemlja je zdrava; Za pridne nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morjć, Ruda, kupcija tebe redé. Ozrimo se na naše kmetijstvo. Res naša zemlja ni najboljša, kakor po nekaterih drugih krajih. In vendar vidimo, da drugod po nekaterih krajih, ki imajo dosti slabšo zemljo, neugodneje razmere, veliko več in lepšega pridelujejo, kot mi. Zakaj je to? Zato, ker tam skr- bijo za pridno in umno obdelovanje, in si prizadevajo od svoje zemlje največe in najboljše pridelke, ki se pridobiti. Vemo, da je dandanes živinoreja po- daj o, sebno kmetijsko bogastvo, in vendar imajo po drugih krajih veliko lepšo in bolje razvito živinorejo. Naše dežele imajo lepe vinograde in naše podnebje je za vino posebno ugodno, in vendar prideljujejo po severnih krajih , kjer razmere niso tako ugodne , mnogo boljše vino, kot je naše. Ravno taka je z našim gozdarstvom, da je čedalje v slabejem stanji. Mnogo mnogo je pridelkov, kateri bi se dali z velikim pridom pridelovati, kakor vidimo pri drugih narodih, in vendar naši kme- tovalci pusté vse v nemar, upuu^ aoiuui < kmetijstvo, vidimo mnogo več slabega in nepopolnega kot pa dobrega. Povsod se dá z umom in pridnostjo veliko veliko več pridobiti in tudi moči nam ne manjka Sploh kamor pogledamo v temu. Poglejmo zdaj naše obrtnijske razmere. Tukaj kako poljedelsko orodje razstave vredno, naj ga tudi smo pa v mnogih ozirih še na slabšem, kot pri kmetij- tukaj na ogled postavi, in to podpisanemu odboru Stvu. Res se pri nas obrtnija širi in napreduje poprej naznani. } toda veliko veliko je še praznega prostora. Enaka je s trgo- V Ljubljani 12. aprila 1874. vino. Centralni odbor družbe kmetijske. Naše dežele in naše razmere so za obrtnijo in trgovino kakor vstvarjene. Jadransko morje nas veže s celim svetom. Pomislimo samo, koliko blaga in iz-delkov za naše prve in neobhodne potrebe se vvaža v ne mogli mi sami si napraviti fa- naše dežele. Ali brik in drugih podvzetij za izdelovanje teh izdelkov? Če sami ne pridelamo dosti surovih pridelkov za-nje, ali bi ne mogli namesti izdelkov vvažati surovine in si izdelke domá izdelati, da bi zaslužek domá ostal? To pa Še posebno zato, ker imamo mi mnogo delavnih moči, katere praznujejo ali si gredó drugam zaslužka iskat, katere bi lahko koristno porabili. Mi bi lahko iz-delali ne samo za svoje potrebe vsega obilo, ampak bi lahko s svojimi izdelki zakladali še druge narode. * Da ne bomo preobširni za naš namen , poskusimo tukaj v izgled vzeti zopet naše predivstvo. Naša Kranjska dežela ima po poprejšnji katastralni cenitvi počez okoli 230.000 oralov njivstva. Ništa sicer povsod zemlja in podnebje ugodna za lan; vendar če bi bile okoliščine ugodne, bi se tu in tam přidělovalo mnogo lami, kjer se ga zdaj ne. Sploh je severovzbodna stran naše dežele ugodna za lan, jugovzhodna pa ni ugodna. Vendar smemo reči, da vsaj v dveh tretjinah naše dežele je podnebje lanu ugodno, da bi zamogel rasti, če bi 6e ž njim skrbno ravnalo. Vzemimo, da bi se lan přiděloval na 150.000 oralih. V Belgiji na priliko sejejo počez na vsake 30 oralov setve 1 oral lanú; v drugih deželah pa manj ; v Sleziji na pr. na vsake 60 oralov še le 1 oral. Vzemimo mi primero od poslednjih. To bi dalo pri nas 2500 oralov lanene po- setve na leto. Ker smo po naših skušnjah računili, da priraste pri nas zdaj na oralu 680 funtov prediva , bi po takem^přidělala naša dežela 17.000 centov prediva na leto. Če ga računimo po 30 gld., nam vrže 510.000 goldinarjev. Nimam ravno pri rokah natančne naše kmetijske statistike, vendar smemo reči, da pridelamo zdaj počez 5000 centov prediva, pa rajši manj ko več. Računimo ga po 20 gold, cent, vrže 100.000 gold. Tukaj imamo primero 1 k 5. Naš surovi pridelek bi po takem lahko pětkrát povekšali, brez posebne umetnosti, pri sedanjem obdelovanji, samo da bi predivo lahko in dobro spod rok šlo. Pa pri tem še ne smemo ostati. Vzemimo zdaj, da bi se naše predivo tudi doma spredlo in stkalo , da bi se naš surovi pridelek tudi podělal v lično blago , ka-koršnega vidimo po naših prodajalnicah, kakoršnega dobivaj o one iz Čeških, Moravskih, Dunajskih in drugih fabrik. Kak lep dobiček bi bil še le to! Računimo porabo predivskih izdelkov po primeri nekaterih drugih krajev 4 funte na leto na eno glavo, tako potrebujemo na leto v primeri 20.000 centov prediva. Po tem takem bi še naš pridelek ne zadostoval popolnoma samo za domače potrebe. Iz tega lahko razvidimo, koliko denarja izdamo vsako leto v druge dežele samo za platneno blago. Kje je pa še druga obleka? Poglejmo še, koliko bi koristile naše predivoizdelovalnice in predilnice posebej na naš napredek in blagostanje. (Kon. prih.) Bibliografijske studije o knjižnici dra. Ljudevita Gaj a. Već je druga godina polovinom prevalila, odkako je g. Veli mir Gaj započeo temeljito proučavati knjižnicu bivšu pokojnoga otca svoga, dra. Ljud. Gaja, a malu nisu dvie godine prošle, kako je s toga napustio omiljelu svoju narodno-novovjeku struku, — o kojoj je ponajviše oko jedanaest godina javno djelovao i sve-dnevice radio u književnom polju hrvatskom i srbskom, — samo da uzmogne ovako posvetiti svu književnu dokolicu minucijoznu radu bibliografijskomu. Dovršiv gotovo dvogodišnji trud, kojim je prema sastavnoj uredbi sam glavom od kraja do konca poje- dince komad po komad (oko 15.000) osim životopisné pismare pokojnikove stručno opisao Čitavu knjižnicu, ,,da ova svetinja od svetinje narodnjega blaga i u znanstvenom pogledu i redu bude dostojna velikoga truda i spomena pokojnikova", kako se znade, sad upravo nastoji oko izdanja pošljedaka mučnih, pa gdješto i „suhoparnih" prouka svojih pod gornjim nadpisom. S više strana živo željeno i često iskano ovo djelo s pridodanim stvarnim uvodom — na množini zapi3aka prikazuje podpun i vjeran knjigopis, ili spisak dragocjene i riedke sbirke slovenske, upravo sastavljen, da se sva kolika književno-poviestna cielost, to jest cjelokupna knjižnica Gajeva, kano plemenita narodnja baština preda savremenikom i potomkom, koji će rado znati, te i pitati, šte je sve pokojni „preporoditelj hrvatske knjige" u četrdeset godinu s neizkazanim trudom i nebrojnim troškom sastavno sabrao i po smrti ostavio? Želi se, da za goreobznanjeno izdanje g. Veli mir Gaj čas prije nadje dosta potrebne podpore; jer će ovaj trud njegov svrh svega moći poslužiti kano znatan prilog gradji književne poviesti. S toga će naši časopisi ovoj svrsi nemalo privrie-diti, kad prime ovu viest, te na pomenuti knjiže van trud obrate pozor našega svieta. —ić. * (Imenik sol in učiteljev po Slovenskem) je naslov knjižici, ki na 134 stranéh našteva šolske o bias t-nije, šole in učitelje po slovenskem Stajarskem, Kranjskem, slovenskem Koroškem, Primorskem in slovenskem Ogerskem, in je prva te vrste v slovenskem jeziku. Spisal in sestavil jo je z velikim trudom gosp. učitelj M. Mo Čni k, založilo pa ,,Slovensko učiteljsko društvo" in tiskal R. Milic v Ljubljani. Udje omenje-nega društva dobijo to knjižico brezplačno , vsak drug pa si jo lahko kupi pri g. Milieu na Starem trgu v Ljubljani mehko vezano za 50 krajc., trdo vezano za 56 kr.; po pošti naročena veljá 4 kr. več. Ker je ta knjiga sploh marsikomu koristna, učiteljem pa skoro neobhodno potrebna, prepričani smo, da bodo vsaj učitelji segli po nji. Gospodu M. Moćniku gre zaslužena hvala za velikanski trud pri njenem uredovanji. Zabavno berilo* Moj pès. Smesnica, spisal J. Alésovee. (Dalje.) Ko hočem zopet pognati konja, kaj zagledam tik voza? Pèsa, tistega pesa, ki me je bil danes v tako zadrego spravil. Kakor zjutraj , je tudi zdaj stal neu-pajoč se prav k vozu. Prvi nagib v meni je bil, da mahnem z bičem po njem in ga odpodim, pa premislim si; kaj more neumna žival za to, kar je storila? Pišče se jej jenenavadno zdelo in ker je lovskega plemena, ga je vjela in meni přinesla, misleča, da se bo s tem meni prikupila. Saj tudi pameten člověk marsikaj stori, da bi se komu prikupil, dasiravno je v oceh hladnokrvnih mišljencev škodljivo. Na priliko : marsikak policijski svetovalec konfiscira kak njemu neprijeten list, misleč, s tem se prikupiti vladi. Tako premišljevanje mi ohladi kri in na mestu, da bi zapodil pèsa, mu mignem z roko , da gré z mano. Vesel skoči pred voz in teče pred konjem do ograje, ki je bila nastavljena krog našega posestva. Tù obstojí, kakor da bi hotel slovo vzeti od mene. Najbrže ga je včeraj naš hlapec podii do sem, in to si je brezdomo- 125 Dska žíval zapomnila. Meni se nekoliko smili žival koliko pa mi je bila prikupila z udanostjo do mene y 7 „0, toraj mignem in pès teče z menoj, toda tik vozá in s pobešenim repom, kar mi je bilo znamenje, gospod to vem, pa kam bom sel jaz ta čas ne vidijo? ) da me it da yy Idi v krčmo! Tu imaš se mu pri nas ploh ni dobro godilo se pripeljem na dvorišče, přiteče hlap trde noči, potem greš spat in nihče ne vé goldinar! Tam bodi do v mlinu." da Đ1S1 bil v se ne- k oliko šepast: da bi izpregel konj pobere pali ki ležala na tleh gledavši pa pesa, Pa če me prašajo gospod? ti y m mahnil po pèsu; pa jaz mu rečem J° zdig y da yy „Ej, norec ti, vesel bodi, da ti pot prihranim in jo in » Le pusti ga y Jože ? smeš iti v krčmo in piti bokal se je že poboljsal Zvečer po vrhu še dobro plaćam, potem šel. Reci y da si pismo oddal na moj račun. « Jože mi dá pismo, potem res gré po stranski poti v bližnjo vas, jaz pa s pesom po stezi dalje, da pridem Jože spusti palico na tla in se loti konja, jaz pa tudi do druge vaši. Tam stopim v krčmo in dam sebi grem v svojo sobo po drugo obleko nič kaj mudilo poslanstvo y ker vuigau, xv očetu se mi ni in pèsu jesti in piti, pismo očetovo pa skrijem v žep, nisem našel izgovora za današnje da bi ga pri ugodni priliki sežgal, ker brati ga nisem Oče v/v/v/ p£Lj ai ov oJioaii ui uiauju y \jlíc\j j^iiu^jv; in stopijo pred-me, ko sem ravno iz sobe hitel No, kako si opravil ?" me nagovoré. ki so drdranje vozá přidej mano hotel. sobo po t Proti večeru se podam domů in grem v svojo za večerjo nisem maral in tudi oče niso prašali meni. (Dal. prih.) „Nič," pravim jaz, „mlinar ni bil pri « yy Ni bil pri volji?" zagromé oče; „vesel naj bo, da mu kaj tacega ponudim Oče!" skušam jaz vgovarjati, „saj ni bilo prilike r/^ n -____ u yy „Ze vem, Za poduk in kratek cas. Běsnost „Narodovih" piscev ze vem," me vstavij oče misli, da mi na njegovo hčer y u nemara je yy y) Teg Nič nisem rekel ne dé y oče u vjet vede Enako strupenemu sika gadu, kateri ako je v precep m savsa po vsem, kar more doseči y se y jaz razumim u yy Narodov" pisec v odgovoru na naš članek yy Ep i- y v besedo. „Vsedel se boš in kar naravnost pisal nočem imeti ž njim nikakoršne kupčije več mi sežejo oče zopet sode iz državnega zbora." Ker ne more ovreči tega y da Raz kar smo trdili mi y likovec, predno se podstopi po svoji nespodobni razvadi ta prit- po ,lerfantovski" maniri ) wíi UVVVÍU iULivi/i ju AJjiuu liiuunviouv r » ^vi XIUÍÍ ijivv vgv j j^i^viuiy ou ^uuotuj^i p \j lauiUYoni AJUI umiš? Vsedi se in piši, Jože bo nesel pismo, še danes, insultirati možake, kakor je gospod dr. BI ei we is pri tej priči. Le kratko naredi, da bodo ljudj videli y y y da nam ni ležeče na jih u zopet poceni za plot in Čaka s kolom v roki kakor razbojnik našega očaka, kateremu še v obraz pogledati ker misii, da ■»»» *** * V«-* v v/ V *Jl V» ,J VVlUl AA UMUV^W V ». M/ LX M» J JL^MI V IU U UV » Stoj te malo, oče, da vam razložim", vgovarjam jaz. vreden ni. To stori fantalin zarad tega Pri teh besedah gredó oče, jaz jih kličem nazaj, je dr. Bleiweis pisal oni njega tako zbadajoči članek pa vse zastonj, zaklenej trkam, se še ne oglasijo se v svojo sobo m meni ko v „Novicah". ne. y) prava zmešnjava u Tod Se vé, nihče drug ni mogel tako soditi o spoštovanih in mnogo zasluženih možakih , dr. Voš-njaku, dr. Razlagu in Dežmanu, kajti razen dr. Blei-očetovo pismo, čegar zapopa- weisa in dr. Cos te ni nobenega člověka na svetu, Ti nesrečni pès ti !" si mislim, „zdaj bo še dek mi ni bil nikakor znan, ne sme nikakor priti v kateri bi zlasti prvih dveh ne malikoval in ne občudo- val njune politične modrosti in kakor Bistrica čistega roke mlinarju, to se mi je videlo potrebno Le bi vstavil pismo, to mi še ni bilo grem Čakat Jožeta, ki bo pismo nesel jasno. Najbolj kako da vorila." y se bova že zgo- domoljubja! „Dr. Bleiweis je toraj pisal ali nare-koval oni članek; alo, po njem, fantje dajmo ga!" Jaz vem , da se gosp pot do to mislijo se podam na stezo, ki je bila bližnja političnih kužekov toliko zmeni dr. Bleiweis za tako lajanje kolikor „Narod" za m y in po kateri bo po mojih mislih resmco Jože gotovo šel. Ne daleč od našega poslopj > se pričelo grmovje, tam se vsedem da Je in nosca. Na in zdaj pred menoj, gledaj počakal pismo sem bil čisto pozabil, a šel je za mano vilo bodi cegar y me y kat poprei Uka y linskega n.uùVAU y lunttu iJiuuui , nvuaui jji.ictiuu uc* za njega, ki je bil že v težavnejih razmerah domoljubje se je že drugače na poskušnjo sta-kakor dr. Vošnjakovo in dr. Razlagovo ali čegar ne bilo bi pristojno seči za plot in takega fanta - yy pisca u žem mu, da se vleže tik mene v travo, in on brž fantalin kričati prijeti za usesa y dolgo bi moral ta ubog Ce Ko y se dam tako, da me doide ekaj časa pride Jože po stezi, vzdignem kviško in grem počasi svoj ga njem za njim, predno bi se dr. Bleiweis po ozrl in mu pokazal leskovico, katero zasluži. pot y Toda po dr. Bleiweisu, voditelju našem , žali fantalin nas in mi nismo tako hladne krvi, da bi nas to kar nič ne yy yy No, kam, Jože?" ga vstavím přijelo. Ker pa pri porednih pobalinih ne pomaga dobra beseda, marveč je treba šibe y naj nam zali, nesti to v mlin," mi je odgovor ; „gospod so mi uka- bralci ne zamerijo, če smo danes v roko vzeli palico in 2 f • // »1*1».+ . • « I I • * T A 1 O TV> rv W\ I I m\ li 1 n • • « ^ ^ U ^ ^ « I • ^ ^v A i ^ ^ im M « «A ^ M w r« «I m ^ Av ř-r n f rv w% n "1 9) iti pismo mlinarj i y jaz grem tudi tje," rečem jaz, „ obema treba jo obrnili proti neotesanim razposajencem, katerim naj-demo par v starem testamentu pri Elijevih porednih Ti moje poti ne moreš opraviti, jaz pa tvojo lahko, sinovih in onih fantalinih, ki so preroka Elizeja zasra- • V • / / , ' 1. toraj je vse eno, ce jaz nesem pismo m ovali. yy za vas y y gospod , vem, da ne morem jaz opraviti Kdo y rekli, ki so me Marijca zá me ne mara, pa kaj bi gospodar poslali, če bi zdaj že přišel nazaj ? li po yj ki že dalje časa Narodu" razsajajo in zdaj tega zdaj onega s svojo pa so ti fantalinski „pisci", v prej gnjilo slino oskruniti skušajo? Ljudje brez značaja, ki Ce hočeš iti, pa stopaj !" pravim jaz. „Toda pismo so deloma se toliko časa po Dunajskih kavarnah in gostilnicah vláčili, dokler jim ni zmanjkalo potrebnih Naučili se niso druzega, kakor ošabnosti in je pismo in čudno bi se zdelo mlinarju, če bi jaz ; potem pa ti z kajti jaz bom prej tam, ko več tako mladih nog Bog ve, kakim ti, to ti povem, přišel pismom novcev. u ker ti nimaš napili se prevzetnosti, da bi se podstopili zidati babi- von Res Jože yy je y gospod, mene ne bo nocoj nazaj u y odgo y) Tak daj meni pismo, ga bom že izročil u lonski stolp, če bi jim kdo denarja posodil, bodi-si ,,li-beralec" ali „klerikalec" ; denar jemljo iz vsake roke. Ko jim je potekel studenec novcev, potem so oběsili skušnje in učenje na kol in pomolili nos v zrak, da bi 126 zasledili, „kje je kaj kruha." Zbirljivi pri tem niso bili, služili so vsakemu brez ozira na vero in narodnost in se dali prikleniti - k vsakim jaslim, kjer je bilo kaj krme , ter so lajali na povelje nad vsakem in mu kazali zobé, ne prašaje po vzroku zapovedi. To se spre-meni le takrat, kedar menjajo gospodarja; takrat pre- mené tudi svoje principe. Ravno taka je pri „Narodovih" piscih. Zdaj so „liberalni" in „mladi", ker imajo kruh od „liberalcev" in „mladih"; a naj pride kak „star" in ponudi takemu „piscu" le 100 gold, na leto več — njegov je in bo jutri ravno tako zaganjal se v „mlade" in „liberalce", kakor se danes zaganja v „stare". Tudi hrane iz skrivne vladne roke bi se ne branil. Žalostno in sramotno pa je za stranko, v katere imenu smejo taki pritlikovci govoriti in pisati; žalostno je tudi za nas Slovence sploh, da se med nami goji taka golazen , kateri ni nobena reč, nobena oseba več spoštljiva, ki ne verujejo na druzega, nego na svojo po slabo razumljenem liberalizmu prismojeno pamet in to, kar se v njej rodi; naj bolj žalostno pa je to , da imajo take brezdomovinske „katilinarične eksistence" in gnjidovi klateži manijo, grditi in skruniti nam naše naj-bolj častite možé , namesto da bi jih posnemali in se učili od njih, česar jim je najbolj potreba: političnega takta^in domoljubja. Čujte! Jurčiču in njegovemu „edeiknapu", komaj dorastlemu študentu, ki je svojo prihodnost obesil na kljuko v „narodni tiskarni", in nekemu pol-profesorju brez skušnje, a strašne prevzetnosti in zaljubljenosti v samega sebe, ki pa nima toliko političnega uma v glavi, kakor dr. Bleiweis v svojih že davno odloženih čev-ljih, — tem ljudém dr. Bleiweis nič več ne veljá, je proč. Njihova sodba mu je odvzela vsakake zasluge, domoljubje, možgane, on je ob vse to in sicer, ker ga sumičijo, da je pisal ali narekoval oni požigalni článek, v katerem so se viděli dr. Vošnjak, dr. Razlag in Dež- man na reščetu. Kako se bodo pač oni „Narodovi" „junáci" ježili, če jim tu naravnost po vemo, da dr. Bleiweisa po krivem dolžé! Je namreč še mnogo drugih, ki poznajo ono trojico in vedó, koliko je vredna. Toliko,,Narodovim" piscem, da ne bodo mislili, da se dr. Bleiweis za-nje briga od pisatelja članka „Episode iz drž. zbora." Miiogovrstne novice, * IzDolenjskegase piše „Slov.": Neka žena iz našega kraja je hotela svojemu na Ljubíjanskem gradu zaprtemu sinu za velikonočne praznike nekoliko postreči. Spekla mu je tedaj kolač, ter ga z meseno priklado vred nesla v Ljubljano, kjer se ji dovoli, da sme obiskati zaprtega sina in prinesene reči mu izrociti. Pa sin materi vse zopet dá nazaj ter jej reče: „Mati, nesite to, kar ste přinesli, zopet domu, ker povem vam, da se mi domá še nikdar tako dobro godilo ni, kakor tukaj." Ni tedaj čuda, da se ljudjé, katerih nie vec ni sram, ječe in zapora več ne bojé, ker dobro vedó, da imajo po jecah veliko boljše življenje kakor domá. * Otroka brez oči je porodila neka čevljarica v Horbachu blizo Preseka na Bavarskem. Ta otrok je dozdaj popolnoma zdrav, ima 6 bratcev in sester brez pomote. * Druga redka prikazen pa je to, da je na gornjem Avstrijskem nedavno porodila neka žena šestorčke (šestero otrok na enkrat), od katerih so štirje umrli, dva pa živa ostala. Iz Bosne 14. apr. — Bosna je lepa dežela, a ljudstvo zanemarjeno. Samostan v Mariji Zvezdi poleg Banjaluke bo skušal domače patre Frančiškane predramiti, ker reveži niso smeli nikamor iti iz Bosne, so odgojeni po bosanski ; o kmetiji itd. nič več ne znajo, kakor prosti Bošnjak. Tudi bo skušal naš samostan, ki ima sam vsa kmetiška delà, pa tudi že mnogo rokodelcev, in jih želi še dobiti, ljudstvu zgled in poduk dajati v poljedelstvu, sadjereji, vinoreji (nograd so že zasadili), živinoreji, čbeloreji (imamo ulnjak s panji Dzierzonovimi), pa tudi v raznih rokodelstvih, katerih tukaj kar nič ni,, samo kake pleve iz Hrvaškega se privlečejo, pa slabo znajo svojo meštrijo in še več spridijo, kakor zboljšajo. Največ upanja imamo do sirotnice, v kateri bi zbrali uboge kršćanske sirote, ktere sicer, ako se nikdo ža nje ne briga, vse Turki poberó v svoje hiše za hlapce, suž-nje, pa jim tudi še vero vzemó , ker morajo vsi po turški živeti. Take sirote bi učili kršćansko živeti, potem pa rokodelstev, katero bi si kdo izvolil, in Bosna bi imela v 30—50 letih vec rokodelcev kakor Hrvaška. Ali sirotnice še dozdaj postaviti ne moremo, ker ni — denarja. Se samostana je komaj polovica zdelanega za prvo silo, kako bi zamogli še sirotnico! Slovani, po-magajte nam Slovanom v Bosni k zidanju toliko potreb- nega poslopja! Svotica 2 tisučev bila bi nam jako zdatna pripomoć. Taka hiša bila bi Bosni danica bolje pri-hodnosti, ker dežela je lepa, divno lepa, in ima v sebi vse potrebne reči: polje, senožeti, gore, les, celó smreke, katerih daleč okoli ne nahajamo, hraste, rude, obilno vode itd. Ta dežela bi ne potřebovala razun soli iz drugih dežel nič druzega ; vse bi sama v sebi imela. In zdaj tužna Bosna! Široke planjave ležé neobdelane, ali pa še le vsako tretje leto nekoliko pobrskano, velik del Bosne je ugoden vinoreji, pa je ni, skoro bi rekel, trtice. Živina se prav po sili sama redi, ker nihče ne skrbi za njo, pozimi si sirota sama po hosti išče krme, pa drevje objeda, ali pa volk njo davi; krave nimajo niČ inleka, marsikatera še svojega telička ne more pre-rediti; za mleko se pri živinoreji še ne zmeni nikdo! Krave so samo za mesar ja. Pa bi pač lahko bila Bosna v oziru živine to, kar je Banat v oziru pšenice, ker trave je dovolj, ali ne kosi je nobeden, zato ima živina pozimi strašen post. Sadjereja je tudi še v zibeli, celó po sili zrastla drevesa (ďivjake) posekujejo, namesto da bi jih čepili. Vse tukaj še globoko spi; oh, da bi hoteli Gorenjci le-sem priti, namesto v daljno Ameriko! S 15 gold, se pride lahko sem; zemlja je še precej po ceni (od 30—50 gld. na debelo skupaj 1 oral, pa že je cena poskočila zdaj , kar je železnica stekla) in dobro spočita, rodovitna, saj je vsa s Človeško krvjo pognojena. Pa kar je še kaj posebnega: davka v denár jih ni nič, samo desetina se daje od pridelanih poljskih sadežev, od senožet itd. pa nič. In v Avstriji je davkarija „stiller Compagnon" vsakemu kmetu. O Gorenjci, semkaj pridite, bolje boste zadeli kakor z Ameriko, pa če Vam ne bo všeč, ste lahko v dveh dneh zopet domá na Gorenskem. Vendar pa opomnim, da naj sam nikar nobeden ne kupuje zemlje tukaj v Bosni. Turk je vlastník zemlje (zdaj zanaprej bo smel tudi kristijan zemlje si kupiti), in ta prevari, kogar le more, zato mora kupovati zemljo tukaj člověk, ki dobro pozná tukajšnje lukavštine. Kdor zna kupovati, ravno pol ceneje kupi, kakor drugi, ki ne zná. Turk pa ne delà nobene sile vnanjim, celó domačim katolikom ne, razkolnikom pa nagaja, ker oni tudi njemu vse mogoče napotljeje stavijo ; potem se pa maščuje nad njimi. Dalje je še to zlasti za Slovence znamenito, ki črté vojaški stan, da noben kristijan ne postane vojak, samo 12? turski momi imajo to čast. Ako bi kdo želel kaj ku- toliškega društva Eiti , [ja uuua uuucu^ai viv»vq«j va» ui i-uu. ivupii , iciiucuu ^aaaj o vj ui uucic^ii UtCBIJC 11 ci rez skrbi meni svojo željo razodene, pa se mu bo po- Véliko soboto. Jaz mislim, da ni bilo prilično to lagoma spolnila , samo pové naj , ali bi rad za samo vprašanje, ker bi bil moral g. interpelant cinizem žu-kmetijo, ali tudi pa nima nobenega člověka, da bi mu kupil 7 dr. Doliak, poprašal gosp župana naj Perinello-a, zakaj se ni udeležil procesije na za kako obrtnijo svoj prostor dobil. Zopet je Bosna polna živinske kuge, bojimo se. da ne bi zopet nam vseh goved podavila. RavnžUi bomo , kakor sem po „Novicah" vláni v Smartnu panov že davno poznati. Odgovoril mu je neki oče župan, božji da, ko bi hodil (on, župan) h katoliški službi sicer vse ljudem razlagal } kako naj ravnaj o 7 da ne bodo dobili kuge , moral bi dosledno hoditi tudi kjudovski in protestantovski(!!) Naši mnogobarvni liberalci, ki so povsod črtili dr. Perinello-a, kakor spako (pa ne za- pa ko vse vse okoli gori, tudi brizglje ne mo- voljo klerikalizma, katerega ni bilo nikdar trohice v rejo ognja panati. Srenja, vlada tu nič ne delate v tem njem 7 ampak 7 imajo ga zdaj za svojega ljub- oziru 7 drugo pa pojé večidel se drob crknjene živine v vodo brcne, ljenca. To me sili misliti, da jim je vsak pes dobro- 7 samo posebno hudo bolne se vse ali došel pnvrzenec 7 da je enkrat zalaj al za katerim kar cele brez kože v vodo vržejo, in tako je voda oku- črnoriscem. Ko bi jaz imel kaj svetovati našim vernim zena. Vlani so po Vrbas u (pri nas memo tekočem) mestnim starašinam, svetoval pogosto videli take mrhe plavati 7 celó na skalah jim so se nabadale, da so morali zavolj smradu Ijudje tje hoditi, da so jih naprej zagnali. Tako je pri nas, pa saj na Prve dni maja bomo imeli mestne volitve. da naj gredo o drugi priložnosti oni vsi in corpore za procesijo; s tem bo naj bolj osramoten izžrebani gosp. „magnificus". Ker Hrvaškem ni dosti bolje! Valentin Lah 7 ravno govorim o teh rečeh 7 prihaja mi na misel naš v samostanu Marije Zvezđe pri novi častni mešcan g. baron C z orni g. Jaz imam Ogerskega 15. aprila. V „Novicah" sem bral sodnijsko obravnavo o slovečem žen s k em „krachu", katera je pokazala, kako Ijudje po Banjakiki (pošta Altgradiska.) prijaznega starčeka, dvornega svetovalca stare šole, prav rad, in jako hvaležen sem mu, da je ljubo mi Gorico bolj počastil sè svojim imenitnim delom „Gorz, Oester-reich's Nizza", kakor vsi naši prejšnji zgodopisci, ali ene reči mu ne morem odpustiti, da je v knjigi in zlasti visokih obrestih, ki jih plačujejo, zabredejo v dolgove, katerih ne morejo več poravnati. Pri Vas je ta pravda napravila veliko na zemljovidu natisnil krajna imena po najneumniši hrupa, pri nas na Ogerskem pa so taki primerljeji čisto filisterski pisavi. Kdor gleda njegov zemljevid navadni. VeČi zneski se navadno in sploh dajo na po- sodo le za 20, 25 in 30 gold, od sto, in nič nenavad- nega ni, da se svote s še višimi odstotki na posestva vknjižijo. Nerazumljivo je le, kako more dolžnik toliko mogel misliti, da ima Gorica slovensko okolico? 7 bo Sal- cano ti 1 7) St. Andrea" itd. na nemškem zemljevidu je smesno. razumniši nasi pišejo že Vsi tudi v nemških uradniki, tudi neslovenski, spisih Salkan, Gargar , Renče, pridelati, da take odstotke plačuje. Posebno židi (judje) Pec (ne.. . Gargaro, Ranziano, Pegg), in zdaj pride na gQ y tižlkl kupČiji" Vionrûl? ACîIllTTl xiûlrq tûr»l I rw mnrl niili attAfl a PryA^ni a»att 1? n AnUn ac< tífnulr ( i ______rt neprekosljivi. Nekateri izmed njih svetio Czornigov „Epoche machendes Werk< pa potencirajo odstotke od meseca do meseca; ako so po- nam kaže spacena imena, kakor so v spisih ital. advo sebno milostljivi, jemljo prvi mesec 5°/ o > drug mesec katov preteklega stoletja! Skoda! „Pett." je prine že 10%, tretji mesec 20% itd. Taka odrtija je prišla sel naslikanega nekega tukajšnjega srednješolskega nem- 0 7 tù nedavno pred sodnijo. Vlašk kmet je bií dolžan škega suplenta borečega se s kmetom, katerega židu 20 gold., ta znesek pa je naraste! v malo me- v nos ugriznil. Prigodek je resničen, tožba Je ze secih čez 300 gold, in kmet ga mora plaćati; prodajo pri sod- mu posestvo m vse 7 kar mil ima Zdi se mi pa, da je strankarska strast stvar pre- rr • i mm r% m 7 je tu več vasi, ki so ze so še po- sramotno nizki ceni. Tako polnoma prišle v last Židov*, kateri kem s calico na hrbtu priromali v vas. Toraj se ni čuditi ' in žid kupi vse to po silila. Kmetovi otroci so — pravijo — na profesorjevem vrtu cvetlice trgali; gospodar jih je okrcal in odpodil : pred krat- kmet pride prepirat se z gospodom itd. Nadejam se ; 7 da je ljudstvo razkačeno ; nedavno je da prinese „P." o svojem času tudi slike tistih „jogrov nek žid ^ft ViUl jyi iUVUV JJ " J * a U\AVAL U1JLIVV t i U Vi kakor nove modrosti", ki ne grizejo kmetom nosov ka- , ampak otrokom njihovim srcé trgaj o in najžlahnejše v njem Vam bo že po drugih časnikih znano teremu je bila vsa vas dolžna, sam komaj otel se smrti, rasoče cvetličice iž njega pulijo. a žena in otroci so mu bili po zdivjani druhalji pobiti. Prav imate, da se na Kranjsko Židov bojite Ni davno, kar so tukaj od- TfSta 20. aprila. prli za revne prebivalce ljudsko kuhinjo in že so nikjer bi jim ne bila ljudstva revšcina za njihove sa- tudi zarad brezmerne dragine in velikega uboštva ljud- kajti mopridne namene in odrtijo bolj ugodna, kakor na stva ustanovili p e k a r i j o , kjer reveži dobivaj o po Kranjskem in po nekaterih drugih slovenskih deželah. nizki ceni dober in tečen kruh. Nek dobrotnik je v Gorici 17. apr Novo tiskárno bomo imeli petek 1010 revežem, kateri o poldne v tukajšnji ubož- v Gorici. Nekateri možje konservativne stranke so jo nici jed brez kruha dobivajo, v tej novi pekariji kruha ukupili v Parmi. Slovenske črke, ki jih jej je manj- nakupil. Mislite si hvaležnost tehrevežev! — Trst dobi Cudno je, da je ta kmalu tudi železnico s konji po mestu, kakoršne imajo kalo, doj dej o v krátkém iz Prage. nova naprava, bolj ko oba sedanja tiskarja, razkačila Dunaj in druga velika mesta; gospodje Jellersitz Terni tukajšnje radikalce. Zadnji list njihovega organa ima Richetti in Volpi so za njeno napravo vže 500.000 gld. celó glavno karikaturo o tej zadevi in pa vodén vvôden zložili. — Zdaj pa še nekaj zanimivega: Neki Momola článek ! In prav imajo 7 da se jezijo Oni niso pred nekimi meseci Še tiskarnih stroŠkov mogli plaćati za ritimo" že pred precej premožni sluga pri „central governo ma- svoj „j. Ghbiutš J1LU gc* IIOClUL Ui UUlOl V CO MBK.4U , 11)1 U Hd.Uhi.UV, OVUV 1U <±\J\J ilAUtt.UY. nasprotniki pa imajo že — svojo tiskamo! Koga ne govodja pri tukajšnji firmi Ruzzier "I • j____• 1 _ O m _ • v n • I • I • • vi < n /» J i . I i • i rv r\A AAA IT Pettine" in jim ga tiskar ni hotel več tiskati njih ? .je s frankov, 3000 in 400 frankov. tremi turškimi srečkami dobil 600.000 Gosp. Fano, bivši knji- to ježilo? To j vy £j v/ o y vj v tioj\ai iJLUga ul^j guvuuja iJ1A tu rvaj ou j â jlli lui xtu^mui y pa ni še vse. Svojo tiskamo imajo srećko 1864. leta dobil 220.000 gold. Je pa z državno Poglejmo zdaj v svoji hiši! Ena najlepših in prostorniših hiš v iz mesta še malo v okolico. Tukaj naj prvo omenim, našem mestu, v srcu mesta je lastina nekih gospodov, da se gospodje liberalci Rojanske čitalnice strašno vje-ki so vsi glavni stebri tukajšnje katoliško-konserva- tivne stranke. Prav imajo „ P. a dajo zarad „Novicnih" in „Slovenčevih" dopisov in njegovi privrženci, prav po pravici čitalniške rogovileže oštevajo; po ki ne- da se jezé; prav je to pa tudi njihovim nasprotnikom, dolžnim napadajo zarad tega g. Troha, učitelja v Ro-ker jim radikalni žolč izvrstno njivo gnoji. eni m kaplana Martelanca. SinoČi je bila Rojan-poslednjih sej mestnega starašinstna je predsednik ka- ska čitalnica že zopet nabasana plesalcev, kmetov pa jam gosp 12$ ** —i---------- odbor „Narodnega Blagi domoljubi! Prekrasen spominek stoji danes Bostauj 19. apr. (Javna zahvala.) Podpisano župan- na Simon Jenkovem prezgodnjem grobu. Dariteljem v stvo se v imenu pogorelcev v S m arci ni zahvaljuje hvalo trditi smemo, da lepšega do sedaj nima nobeden vsem dobrotnikom , ki so jim tako zdatno z darovi na pesnik slovenski. Ker pa je podpisani odbor podobarju pomoč prihiteli, posebno pa si. deželnemu odboru Vurnik-u za spominek še 50 gold, dolžan, prosi s pri- " iif ' u hhhhí 'mm ' ^-iiéé hi il lil S i Ah i hh i lenhofu, udu gosposke zbornice, posestniku mnogih večih za podeljenih 500 gold.; baronu Maj e rj u čujočim vljudno si. vredništev slovenskih časnikov in S. Jenkovih častilcev sploh darežljive pripomoći, posestev itd. za velikodušni dar 300 gold, in stanovanje da se umetniku Vurniku gotovo ne pretirana svota v grajščini Gomila; gospej Mariji Mahkotovi za 200 400 gold, za spominek izplača prej ko prej gold.; gosp. vitezu Gutmansthalu in Mavriciju Le-venfeldu za podeljeni denár, žito, moko, sol in les; Odbor za S. Jenkov spominek. Ljubljane. (Iz odborové seje družbe kmetijske gosp. Mihaelu Oenuti-u za 50 gold.; trgovki gospej 19. dne t. m.) C. k. ministerstvo kmetijstva naroča, naj TT 1 » 1 • • 11**1 • 11 v • 1 1 i vi I t 1 w « «V % 1 Heleni Poharjevi za podeljeni denarjn oblačila > cinarjem v Radečah , v sv. Križu pri St. Jurji y v ob- Ma- družba razglasi y da se zacne 15. maja tega leta v Mar s ej lu splošna razstava najnovejših iznajdeb rijadolu in Stajarskim sosedom za podeljene mnogo- obrtnijstva in kmetijstva, katera traja do konca tega vrstne darove Tioiuc uaiu*c , pa luui &Ô* "u^umvuu m uu^muvui igia , veo \j bciii iatiau i/jvtš voaa v uioai uiu nuiunjoac njihovi veliki trud in prizadevanje pri nabiranji teh družbe. Tudi bode prihodnji mesec od 11. do 25. maja tudi župnikom in županom za leta več o tem lahko izvé vsak v pisarnici kmetijske darov. Ant. Pl aninc, župan Bostanjski. vihar v Florenci razstava vrtnarstva. Dalje je c. k. mini-Iz Zirov. (Vreme; dragina; koze.) Pri nas imamo sterstvo kmetijstva družbi poslalo razpis državnih hmhhhmhhhhhhhhhhhhhmhhhhhhh premiji po ze tudi nekaj časa zeló nestanovitno vreme, solnce, dež, in grom skoraj vse ob enem. valce pri delu zeló zadržuje, tudi nam dragina ne prizanaša in to le tem manj To naše kmeto- 500 gold. premij za sirarske družbe, namreč Kakor drugod y tako ker premiji po 400 gold. m 300 gld. Prošnje za eno ali drugo teh premij se imajo ali po poti deželne vlade ali kmetijske družbe do 15. dovaževanje živeža v skřite in od vseh strani oddaljene novembra t. 1. izročiti. Odbor je sklenil nekoliko iz-ire zeló veliko stane. Dragino pa čutijo naj bolj oni, tisov tega razpisa poslati našim gorenjskim sirarskim C. kr. ministerstvo je vsled prošnje kme- katerih je pri nas veliko, ki ves svoj zaslužek le v de- družbám. narjih dobivajo in vse kupovati morajo Nekaj časa tijske družbe dovolilo 100 gold, podpore za slovensko f /\ rv n rk /\ w itAn^n t^ rt ^ I v% 1 n X ^ 1» m -i i rt rt Ti i rt. 11/ n I /I C C sem so pri nas tudi ljudje jako bolehali, in to posebno prestavo Trientelnove nemške za kozami. Umrlo jih je že precej knjižice „Die Waldstreu' y poje nj uje Žireh in sicer v sredi domaće farne bolezen vže po- (gozdna nastilja), nauk iz te izvrstne knjižice utegne našim gospodarjem jako korišten biti. Goriška kme- vasi imamo pa še neke druge koze, katerih se vsaka tijska družba je poslala naši 50 iztisev pravil vinskih poštena duša boji in ogiblje. Te koze imajo čudno na- družeb v laškem jeziku (I Consorzi vinocoli ) ; odbor vado^ IH III HHHHH MH I III jHHiH ■ H^H kakem dvorišči v listji sladko-strupene paše išejo y da najrajše ponoći pod kakim kozolcem ali na bo nekoliko tih iztisev poslal Vipavski kmetijski po- ---— -------- . —-j. -----------r— r—v Al družnici; slovensko prestavo je pa odbor že razposlal te z listjem niso zadovoljne, ampak obirajo najrajše vsem podružnicam Kranjskim. — Od gospoda Ogulina kake kosmate smrdljive kozle, skubijo ponoćne krokarje v Novem mestu přejeti spis, kako ravnati z vino- in v sili celó še nedolžnim golobom perje pulijo. Tega gradi po toči pohujšljivega početja ne imenujemo še danes na tanko po imenu; bomo prihodnje jasneje poškodovanimi, izroči odbor vred-naj ga v svojem listu natisne. — Neka-ako pa ti škandali ne prenehajo, govorili terim podružnicam in nekaterim ljudskim šolam se je ništvu „Novic" Kranja 20. aprila. (Dohodki za Simon Jenkov vrednosti. dalo sadnega in murbovega drevja za 142 gold. 60 kr. Predstojnik podružnice Metliške gospod spominek y postavljen meseca septembra 1878 v Kranji.) Anton Homač je odboru poslal spis, v katerem po obil-Gg. Anton bar. Zois 25 gld., Kranjski deželni poslanci nih skušnjah na Hrvaško kranjski meji razlaga potrebo 57 gld., BI. Vombergar J. Dominik iz Železnikov gld. y c. x/uuuiuin. x la u^iiiauY x gold. , 4. *. vuilM c Ind. Rabas 10 gld., Kamničanje 41 gld. 70 kr. Jos. Levičnik Fr. Omrza y gold., zem- nove postave za živinske kuge, posebno pa za Turško govej o kugo. Odbor je po nasvetu dr. Bleiweisa pritrdil tej potrebi in sklenil, iz spisa po- 129 družnice Metliške napraviti poročilo, ki se izroči c. kr. godne U1 UAlJi^tž UJ-V/HlOiVV UOJ/1WIIU ^/UIUUUV, XV L OU lOlUUl V. ttlt gUUUC , JO UOIVU I VUU( ministerstvu notranjih oprav. — Iz vrta kmetijske družbe toliko koristno delovanje. je društvo vendar le razširilo svoje obrtnikom Ko je gosp načelnik z ne- je odbor podělil za razdelitev podružnici Senožeški 10 katerimi besedami spominjal se umrlega, neutrudljivo centov krompirja, 1 mernik št. Janžove rži in 1 mernik delavnega odbornika gosp. Šventnarja Norveškega ovsa. , naznani gosp. tej sej* je odbor sprejel za nove dr. Vončina, da mu je došlo pismo iz Pečuha (Fiinf- » v^v* v/ f WWtP f V V/J ^ VJ » J V v/ Vfc VJ VJ V/ & «t* V » V V* t • W VUV1U ) V« J ^ V* V ^ HJ LU V-/ 1 Ci X VVJUilU \ ^ dr. Poklukarja v Ljublj ani, Antona Ogulina iz kirchen), v katerem ga gg. častniki Franc-Karlovega ude Novega mesta in And. Malavašiča iz Butanjeve spodarjev iz Bobinjske podružnice, 40 iz Metliške iz Kranjske gore g° y pa polka prosijo, naj razglasi njihovo žalost o zgubi tega v vsakem oziru vrlega in mnogocenjenega obrtnika. joau ^uivi „To SVOJO Z1VO ZaloSt - jjioo UJ^U Úl ugtui g« OIUUU& — (Iz seje deželnega odbora 17. aprila.) Predlogu bomo najbolje skazali med drugim s tem , da bomo piše med drugim g. stotnik krajnega in okrajnega šolskega sveta v Kranji, «.«, ťivi ^ * v,un.i uiau učitelj Kranjske ljudske šole Avgust Engelman v v tukajšnji mestni farni cerkvi za moža da se prvi prosti dan po Véliki noči dali brati črno sv. mašo službi stalno potrdi, je deželni odbor pritrdil. 7 ki Dopis smo ga vseskozi toliko cenili, in ki zdaj v Gospodu počiva (c deželnega šolskega sveta, da se služba podučitelja na Po predlogu gospoda dr. Coste je zbor odboru naložil, ljudski šoli v Kranji spremení v učiteljsko službo s da pošlje zahvalno pismo gospodom oficirjem, ki tako 400 gld. letne plače, vzel se je na znanje Na dopis častno in milo spominjaje se poštenega obrtnika so deželnega odbora v Trstu, da misli deželnemu zboru tudi sami sebi stavili kaj lep in častěn spomin predlagati odpravo Tržaške najdenišnice, ter da želi v ta namen vedeti postopanje o odpravi Ljubljanske 77 Slov. « (Slavna rodovina Barbo) je obhajala 10. dne najdenišnice, se radostno pošljejo Tržaškemu deželnemu t. m. dvestoletnico, kar je bila v grofovski stan odboru stenografični zapisi vseh dotičnih obravnav v povzdignjena. „Vaterl." je oni dan prinesel obširen ži- Kranjskem deželnem zboru in prepisi važnejših aktov votopis te rodovine, ki je prvotno svojo domovino imela deželnega odbora o tej zadevi. — V smislu sklepa de- na Beneškem ter se deloma 1.1490 preselila na Kranjsko, želnega zbora od 5. januarija t. 1. se različnim župan- Ta rodovina šteje med svojimi enega papeža (Pavla II.), stvom naroči, da poročajo, po katerem načinu naj bi se mnogo kardinalov, škofov , imenitnih državnikov, voja- vredila zdravniška služba po deželi ter da tudi povedó kov, učenjakov in iskrenih • I w . 1 . « k« m á i • r% *r ^ n ta I de- rodoljubov, čemur živa priča je naš grof Jožef Barbo, deželni in državni poslanec svoje mnenje o náčrtu dotične postave, katero je Vic- je X10.0 U1 WUŮOJ. uai u v/ , uoííciui hi ui^avni jjuoicvia^ želna vlada zadnjemu deželnemu zboru v tej zadevi v ki na vse strani iskreno delà na blagor svojemu narodu in na političnem polji nepremakljivo zastopa njegova načela. Po pravici ga tedaj ljubi in visoko spoštuje narod časih „Vaterl." prišteva posvetovanje izročila. (Opravilni svet banke „Slovenije a Je imel ne- deljo dne 19. aprila pod predsedstvom kneza S alma sejo, v kateri se je odločil dan občnega zbora na 28. maja nas Predložila se je bilanca, katera se bode priob- pravne stranke". Slava! in po pravici tudi ga v sedanjih razburjenih najboljim možem Avstrijske čila potem, ko jo bodej o pregledali in pretresli bankini revizorji. Sklenilo se je dalje, da se imajo v nekaterih Me s tne volitve so končane. 16. dne t. m. volil Je bankinih podružnicah zgoditi važne spremembe volilni razred ter strogo po nasvetu konstituci- kajti cijonalnega društva izvolil gospode : D e ž m a n a 7 Ter- A. Dreota, Samasso mlajšega in dr. Schaf- nektere podružnice niso imele pričakovanega vspeha. pin a, Najvažniši sklep je bil odpoved dosedanjemu ravnatelju fer ja. Tudi tu so se v volitev maloslovenci vtaknili žl. T reuensteinu in imenovanje novega ravnatelja, v družbi z „neodvisnimi" nemčurji" in namesti dr. Schaf- Že dolgo se je hotel izpustiti iz bankine službe g. Treu- ferja in Samasse kandidirali Hartmana in Ton i esa. enstein, ker njegovo delovanje na nobeno stran ni bilo Gosp. Hartman, ki že nekoliko let brez vspeha hrepeni koristno za banko; a ravnateljstvo prej ni našlo za to po kakem sedežu v zastopu deželnem in mestnem službo sposobnega in zanesljivega moža. Posrećilo se nujal se je tudi sam z besedo in pismi mu je, najti ga zdaj v gosp 7 A. Blaške-tu vodi- telju prve Češke pozavarovalne banke v Pragi, ki slovi bilo Je napenjanje njegovo in priporočanje , po; zastonj maloslo- vencev. za izvedenega poštenega jtrokovnjaka in kateremu se hajamo tudi glas nekega volilca, ki je posrećilo, imenovano Cesko banko jako povzdigniti. kredo Par glasov so skupno vjeli, med katerimi na- kakor Poncij v On zapusti oni zavod le zarad osebnih razmer in hoče žrtovati vse svoje vede in moči naši domači banki. da přišel na „rotovž" & volitvi. Je 25. dne t. m. se po 77 Laibach." konstituira novi mestni odbor, volitev CJ4 VV I ' WW W» VJV * VVAW J-UM i-IWUI UUU1CIV1 UCiUIkl y VAC* Ž U P S/ Q p9l UUUU OU IU UJO/J« LUUOVVMI» V» V/ T UI 1 Ol/J U«i JU se okrepča in razcveté. Gosp. Treuenstein je izročil še sedaj pokojni vládni svétnik Lašan pretendent župan- bode se maja meseca. Govori 7 se, da Je isti dan začasno vodstvo knjigovodju banke. Zdaj po 4olr Atn i mn fil Arrnviîin U tâkô ^ nrí A Ivni/v««! /v stvu takem ima „Slovenija i ker se stranka, ki ne stoji v vrsti „Baugesell- možć kateri zaslužijo zau- schafterjev", ne upa predreti z dr. Steinerjem. Gotovo da VUIWLU J^ivy T vmjMi tciá^u UiOU^ l\aiUil ^aOiU/ji j KJ panja, in kakor je nek imeniten vojskovodja rekel, da je neki to, da se je gosp. Dežman naveličal županovati. za vojsko so tri reči potrebne, namreč: prvič denar, — (Vodstvo hranilnice) prepusti, kakor se sliši, drugič denar, in tretjič denar, tako se more tudi o ban- mestu za 5 let svoje novo poslopje za realno šolo pod kah sploh reči, da potrebujejo treh reči, in te so za- pogoji, ki niti mestu niti deželi ne bodo polaj šali stroškov upanje — zaupanje, pa ie zopet zaupanje! Bog ďosedanjih. Po takem plačujeta mesto in dežela na- daj srečo t jemščino veliko in sta le od danes do jutri v hiši. (Obrtnisko društvo za denarno pomoč) je imelo In to gospodje imenujejo „dařilo"! 12. dne t. m. svoj osemnajsti letni zbor, kateri je bil — Iz B leda slišimo, da bode letos mnogo novih tudi zadnji na podlagi dosedanjih pravil. Po novi druž- stanova nj za goste pripravljenih ; tudi stari farovž se beni postavi leta 1873 so se namreč stara pravila dru- za popotnike predeluje. štvu v prid nekoliko spremenila, kar je gosp. dr. Costa (Slovensko gledisce.) Gospodičina P o d k r aj- zbranim družbenikom prav živo in razumljivo razjasni! šeková in gosp. Schmidt sta imela preteklo nedeijo in dokazal. Po poročilu društvenega načelnika gosp. lepo polno hišo. * v i^vjl vunu. ui uoivuuu^a iiauuiuiaa ^uo^řt icjju pumu uiou« I^fâ u u u i c% ou ju ^lau^u m Horaka je društvo 1. 1873 prometlo 308.245 gold.; re- predstavljala, zlasti gospodičini Podkrajšekovi in Debora" se je gladko in vrlo servni fond ima 10.595 gold. 49 kr. ; vložilo se je gosp. Schmidtu je bila za živahno in premišljeno iz- 29.554 gold. 63 kr., izplačalo pa 28.374 gold. 66 kr.; peljanje glavnih nalog navdušena pohvala; že pri na- število družbenikov se je pomnožilo za 30 udov in da si stopu ju je občinstvo pozdravilo z obilnim ploškom in so bile razmere preteklega polomnega leta jako neu- prva je dobila dva venca in krásen šopek. Tudi drugi. 130 da Je Mosenthai igralci in igralke, so storili popolnoma svojo dolžnost. Zadržaj igre „Debora" nam kaže, žid in slavi na odru svoj narod. — Prihodnjo nedeljo 26. t. m. se bo predstavljala na korist gospé Jamnik-Tomanove, pridne in vrle igralke sentimentalnih nalog, v podporo svojega predloga, ki pa je ministrom samim tak trn v peti, da so pred glasovanjem sami iz zbor- zbežali; tudi dr. Pražak, Lienbacher, Hohenwart mnogo drugih so šli za njimi še pred glasovanjem, da jih je ostalo le še 169, od katerih pa jih je in še tako in neprekosljivega našega komikarja gosp. Kaj zelja 21 glasovalo zoper predlog, med temi tudi dr. Řazlag, Alešovcu za naše razmere prestrojena popustivši svoja tovariša dr. Vošnjaka in Pfeiferj znana UUMIlii« j P^ g • 4.A. X V O V f W V* MA \Ai XJ^fcJVS X IACÍi_U VI V» J/l VUVJL Vj VUMI * OA O V V/J C* HV T lOMI V41 • V V O U j M 11 Cl A U JL i U 1 i U 1 J CVj burka „Oevljar - baron", katera je vselej še napolnila katera sta glasovala za to, da jezuite zapodé iz naših v se gledišče in ga bo gotovo tudi zdaj , ko gré priljublje- dežel Iz tega se vidi, da ima maloslovenski libera nima igralcema skazati dejansko, kako vé ceniti ob- lizem tudi svoje nuance (razlike) činstvo njuno prizadevanje in njune zasluge. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Računi o Dunajski razstavi niso še doděláni to je zdaj že gotovo, da dohodki ne bodo presegl t milij t troški pa bodo znesli najmanj 20 mili jonov. Ali bode napredek v obrtnijstvu, umetnijstvu Iz Dunaja. — Državni zbor je 16. t. m. sprejel in kmetijstvu vreden 16 milij spremembo 18. verskih postav po gosposki zbornici 9 vsak gold y to naj sodi sam gledé 54 pa je ostal pri svojem prvém sklepu, če- da spre- ravno je Stremajer prigovarjal zbornici, membo gosposke zbornice tudi v tem paragrafuspre- Kaj pa je druzega novega po širocem svetu? bodo morebiti prašali bralci naši. Nié posebno zname- jela. Tedaj zbornico. pride postava s e enkrat v gospôsko nitega t Je dgo Na Pruskem kujejo nove postave ; Bismark pa že dolgo bolan leži da se njegov državni zbor ne obnaša po °J t olj y njegovi obravnavi druge „verske" postave v zbor- Na Spanjskem se še zmirom preliva kri; al zmagajo nici gosposki imamo še nekaj dodati. Celó ustavo ver- Karlovci ali pa republikanci, še ni gotovo ski časniki priznavajo, da najvažnejši govor med vsemi bila oj skina sreča Karlovcem mila zadnji čas Strašansk je bil govor grofa Leona T h u n a ne po notranjem ropot počenjajo brezverski liberalni časniki nad tem temuč tudi po govorniški obliki. Thun je go- da je vlada v Rumuniji zarad škodljivega pijančevanja prepovedala takim judom, ki v tej deželi jedru, voril zoper to in vse verske postave, ki jih je vlada žganJ ,, ----, — — j ------ predložila državnemu zboru. Brezverce to grozno grize, nimajo volilne pravice. Ker zarad tega veliko Avstrij da je njihovo stranko imenoval „stranko nevere", skih judov mora ondi svoje šnopsarije zapreti in de in s tem pravo zadel. Drugo, kar grize ustavoverce t t želo zapustiti, zato je grozovit hrup v taboru Israjel bilo je to, da od 14 nadvojvodov cesarskih ni bilo nobenega v sejo in tudi druzih odličnih mož ne, skem Grledite liberalce y kako so za ki so v viši službi cesarskega dvora. Menda jih je strah, da bi „verske" postave ne bile potrjene. Kakor so se hu-dovali nad nezocnostjo te gospode, tako so zasmehovali to, da vsi kardinali in viši škofje, ki so bili v zbornici in deloma zoper postavo govorili (tudi knezo-škof Lavantinski Stepišnik je govoril), so po splošni katoličana pa bi v žlici vode potopili jud zavzeti y Na Angl kem delajo že priprave za sijajni sprejem cara keg Knez Srbsk vanje v Carigrad pa se pripravlja na poto pncujoci Listnica vredniáťv v Orehovici: Lan je debati zapustili zbornico češ t mi smo svojo dolžnost veČkrat govorile tuđi storili ; vlada gledi zdaj, da država ne bode škode tr- z dobro vestjo vsakemu lahko priporoča a. Gosp. Jožefu Jenškovič-u, posestniku ođđan. O mlatilnicah so lanske „Nov.u r letošoji „Pratiki" nahajate popis. Temu taka mlatilnica J. Č. v le to še dodajamo, da slama za škopo ni, da se pa Prečast. gosp pela. Minister bogočastja dr. Stremajer je pa v svojem Ameriki : Poslane 3 dolarje přejeli in izročili. Lepa hvala ia srčen govoru kar naravnost rekel, da vlada te postave kot pozdrav! „orožje potřebuje proti duhovščini, ki se v politiko-- vtikuje" ! ! ! , je hotel verski odsek zavreČi drugo versko postavo zavoljo mnogih pomanjk- Kakor „Vaterl." pravi ljivosti, katerih celó Stremajer ni mogel tajiti; al mini- sterski predsednik Auersperg je žugal, da stopi iz ministerstva, če bi se mu to zgodilo, in tako je večina 8 fl. Žitna cena v Ljubljani 18. aprila 1874. Vagán v novem denarii: pšenice domače 7 fl. 20. iuršiee 5 fl. 20. soršice 4 fl. 20. bana 3ke rži 4 fl. 90. ječmena 3 fl. 90. prosa 3 fl. ajde 4 fl. 80. ovsa odseka sprejela postavo. Menda Je v Avstrij i mo- 2 fl. 90. Krompir 3 fl. goce t da eden ministrov hoče odstopiti zarad postave t katera se njegovemu tovarišu samemu slaba zdi. Delegaciji v Pešti ste začeli svoje obravnave včeraj, zato so prenehale obravnave državnega zbora Kursi na Dunaji 21. aprila. na Dunaji in se začnó zopet 24. t. m.; od 21. do 24. 5°/0 metaliki 69 fl. 30 kr. Narodno posojilo 73 fl. 90 kr. Ažijo srebra 106 fl. 25 kr Napoleondori 8 fl. 97 kr. t. m. se vršé volitve različnih delegacijskih odsekov. Poljacih se pripoveduje, da se ne vdeležé delegacijskih razprav zato, ker noben Poljak ni voljen v kak odsek. Za predsednika si je Avstrij ska delegacija izvolila Rech-bauerja, za njegovega namestnika pa grofa Potockega. o po- Loterijne srećke: v Trstu v Linču 11. aprila 1874: 1. 47. 52. 7. 53. 69. 64. 50. 43. 49 Obravnava o tretji verski postavi stavnem pripoznanji verskih družeb) je bila v dveh dneh dognana in postava sprejeta. Glasovitega bobnarja zoper pravice katoliške cerkve Fuxa predlog za preganjanje jezuitov iz Prihodnje srečkanje v Trstu 25. aprila. v Gradcu na Dunaj 78. 18. aprila 1874: .g 1. 82. 48. 71. 66. 70 Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji 2. maja Fux IZ Avstrije je bil v seji 15. t. m. sprej et vseh kotov lažnjivo in plesnjivo staro šaro skupaj zlekel Je Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Založnik : Jožeí Blaziiifco>i dědici v Ljubljani.