BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni: v DSSS je odgovorno vložišče, da je BILTEN takoj po izidu dostavljen v vse TOZD gradbene operative ter v TOZD Lesni obrat, TOZD SPO in TOZD MKO. Vodje splošne službe v TOZD gradbene dejavnosti so odgovorni, da je BILTEN razdeljen po gradbiščih, vodstva gradbišč pa, da je razdeljen med delavce in vajence.
Bilten je glasilo kolektiva OOUR SGP PIONIR Novo mesto. Za podjelu glasila članovima kolektiva odgovorni su; U DSSS je odgovoran ekspedit, da se odmah po izlasku iz štampe Bilten dostavi u sve OOUR gradjevinarske operative i u OOUR Lesni obrat, OOUR SPO in OOUR MKO' Vodje opštih poslova u pojedinim OOUR gradjevinskih sektora su zaduženi, da Bilten razdjele po gradilištima i da ga prime svi radnici i učenici u privredi.
SEPTEMBER 1978	17. SEPTEMBRA 1978	LETO XII., ŠTEV.: 5 (96)
Troje stvari se je na gornji sliki nekako simbolično združilo v eno: dograjeni stanovanjski blok niza B na Drski v Novem mestu, ki je deloma že vseljen, na levi v ozadju gradbeni stroj, ki še ureja okolico, v ospredju pa deklica, ki se brezskrbno guga na pravkar postavljenem igralu. Kot so povedali v TOZD Gradbeni sektor Novo mesto, bodo v novi stanovanjski soseski na Drski zgradili med nizom A in B tudi asfaltirano košarkarsko igrišče s koši
Na gornjoj slici su se simbolički udružile u jednu celinu tri različite stvari: novosagradjeni stanbeni blok niza B na Drsci u Novo mestu koji je već djelomično nastanjen, na levoj strani u pozadini gradjevinski stroj uredjuje okolinu i u prvom planu djevojčica, koja se bezbrižno Ijublja na Ijuljašci. Po vestima iz OOUR Gradbeni sektor Novo mesto sagraditi će i asfaltirano igralište za košarku izmedju stanbenih nizova A i B u novoj stanbenoj zajednici Drska.
DVOJEZIČNI BILTEN
S to številko stopa BILTEN pred krog svojih bralcev v dvojezični izvedbi. Upamo, da bodo tega najbolj veseli številni člani velikega PIONIRJEVEGA kolektiva, ki so iz sosednih bratskih republik in so že dlje časa izražali željo po tem, da bi BILTEN prinašal sestavke in jih obveščal v srbskohrvatskem jeziku.
Lahko smo ponosni, ker smo prvi tovarniški časopis v Sloveniji, ki začenja izpolnjevati to častno obveznost do svojih delavcev drugih narodnosti, ter jim tako približuje informacijo, ki je zagotovo najtrdnejša podlaga samoupravljanja.
DS OZD SGP PIONIR je že na eni letošnjih spomladanskih sej sprejel sklep o dvojezičnosti BILTENA, vendar zaradi tehničnih ovir do te številke Uredniški odbor ni bil v stanju izpolniti to svojo obveznost.
Največ težav povzroča v dvojezični izdaji prelom lista. Na nekaterih straneh je ob slovenskem stolpcu postavljen srbskohrvatski naizmeni-čno, nekatere strani pa vsebujejo slovenski tekst, kateremu na naslednji strani sledi srbskohrvatski. Ker je to edina mogoča rešitev pri prelomu lista, prosimo bralce za razumevanje!
UREDNIŠKI ODBOR
BILTEN kritično o sebi
V Novem mestu je bila 14. avgusta sklicana seja Uredniškega odbora BILTENA. Seje so se udeležili: odgovorni urednik Jakob Andoljšek, ter člani: Katjuša Borsan, Pavle Holozan in Peter Bračko, odsotna pa sta bila Zdenko Radecki in Ivan Markovič. Kot gosta sta se seje udeležila Milan Šinkovec, referent za samoupravne organe in Tone Vovko, referent za propagando. Že udeležba članov uredniškega odbora na seji kaže, da informiranju ne pridevamo kakšnega posebnega pomena. (Naj dodamo, da je bila na seji 23. avgusta udeležba enako slaba: odsotna sta bila Ivan Markovič in Peter Bračko).
Gradivo o katerem je Uredniški odbor razpravljal na seji 14. avgusta pa je bilo zelo pomembno. Dnevni red je vseboval razpravo o izhajanju BILTENA do konca 1978. leta, dogovor o prehodu na dvojezični BILTEN, razpravo o
programu in izhodiščih za spremembo oblike BILTENA in o prehodu na barvni tisk, razen tega pa je bilo na tej seji treba izvoliti namestnika odgovornega urednika, ker odgovorni urednik Jakob Andoljšek odhaja v Libijo.
Uredniški odbor je v prvi točki, ko je razpravljal o načrtu izhajanja BILTENA do konec letošnjega leta, nanizal več ugotovitev. Ocenil je, da vsebina BILTENA ni takšna, da bi zadoščala nalogam obveščanja v kolektivu, čeprav je treba istočasno zatrditi, da BILTEN ni slabši od tovrstnih tovarniških glasil, ki izhajajo na Dolenjskem. Vsebine glasila in hkrati z njo vsebine obveščanja pa ni mogoče izboljšati brez širšega sodelovanja vseh dejavnikov v DO, tako družbenopolitičnih, kot tudi upravnih dejavnikov v notranji hierarhiji DO. Glasilo kolektiva ni, ne sme in ne more biti samo naloga 6-članskega Uredniškega
odbora, ki doslej le s skrajnimi napori/s telefonskimi urgencami, moledovanjem in malone grožnjami komajda sproti zbira gradivo za objavo v vsaki številkil
Že vsa leta odkar BILTEN izhaja, sodelujejo v njem maloštevilni stalni sodelavci, ki kaj napišejo ali celo redkokdaj pošljejo kakšno fotografijo, v kritičnem ocenjevanju lista (ki je žal velikokrat omalovažujoče!) pa so praviloma in vedno najglasnejši tisti, ki listu niso poslali še nobenega prispevka! Do vključno avgusta letos so izšle le 4 številke BILTENA, ko je nekaj let nazaj BILTEN že izhajal redno vsak mesec. Vzrok za letošnje neredno izhajanje do aprila so bile nevšečnosti z registracijo glasila, v razdobju maj-avgust pa sta izšli samo 2 namesto 4 številk zaradi pomanjkanja gradiva.
Uredniški odbor je ugotovil, da je v kolektivu SGP PIONIR okoli 800 čla-
DVOJEZIČKI BILTEN
Sa ovim brojem počinje Bilten izlaziti na dva jezika. Osim na slove-načkom još i na srpsko-hrvatskom jeziku. Nadajmo se da će se zbog toga razveseliti naši čitaoci, članovi kolektiva PIONIR-a, iz drugih republika, koji su već dulje vremena izražavali svoju želju, da se obave-štavaju na svojem jeziku.
Možemo biti ponosni i zbog toga, jer smo prve tvorničke novine u Sloveniji, koje su ispunile svoj dug do radnika drugih narodnosti te im tako približali informacije o radu i životu u kolektivu i time stvorili temelj za bolju samoupravu.
Radnički savet OUR SGP PIONIR je proljetos na jednoj od svojih sjednica doneo odluku o dvoje-zičkom štampanju Biltena, ali zbog tehničkih poteškoća nije bio urednički odbor u stanju sve do ovog broja tu odluku sprovesti u djelo. Najveće poteškoće čini nam kod dvojezičkog izdanja prelom lista.
Na pojedinačnim stranicama biti će uz slovenački tekst postavljen i srpsko-hrvatski, a na nekim stranicama slovenačkom tekstu u produžetku sljedit će srpsko-hrvatski tekst.
Zbog jedino tako mogućeg rješenja problema preloma lista molimo vas za razumjevanje.
UREDNIČKI ODBOR
nov s srednjo izobrazbo. Izgovor o nevšečnosti pisanja torej ne drži. Uredniški odbor je v BILTENU nekaj let iz številke v številko obupno pozival k dopisništvu, pa brez uspeha. V letošnji januarski številki smo povabili sindikalne organizacije vseh TOZD, naj gradbene TOZD zbero po 20, ostale TOZD pa po 10 kandidatov za dopisnike, za katere bo BILTEN priredil tečaj o dopisništvu. V roku je poslala prijavo samo TOZD Lesni obrat, iz drugih TOZD ni bilo nobenega odziva. V številki, ki je izšla letos aprila, smo opozorili na ta neuspeh in vnovič pozvali sindikalne organizacije naj se odzovejo vabilu, vendar tudi tokrat brez uspeha.
Ob vsem tem prejema Uredniški odbor ocene, da je BILTEN siv in enoličen in zahteve (te naj bi, kot je rečeno, prihajale iz vodstva DO) naj bi bil BILTEN tiskan v barvah, ter da je treba spremeniti obliko (format) BILTENA in njegov naslov. Vse to se nagiba k oceni, da vsebina glasila ni pomembna, pač pa je veliko pomembnejše, da je tiskano v barvah in da spre eni naziv in obliko.
(Nadalj.na 3. str.)

*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
/
«*
c
/
*
<*
*
*
n*
**
#«
<*
*
*
*
#»
*»
*
/
/
/
*»
<_
-	a kaj je to 500,-C.S.NJ7.
-	fo y<? CE STRANKA
NE VIDI l
A Sto to znači 500,- AMNP ?
To znači: AKO MUŠTERIJA IME PRIMETI I
ALEKSANDER ŽIVANIČ, PK delavec ALEKSANDAR ŽIVANIC, PK radnik
Aleksandar Živanič dela v TOZD Gradbeni sektor Ljubljana na gradbišču Zdravstveni dom v Novem mestu. Lepo zagorel, v delovni obleki, brez srajce, z varovalno čelado na glavi, ne izstopa iz skupine s postavnostjo, pač pa z izrednim mirom, ki mu sije iz obraza in iz oči. V vodstvu gradbišča so ga ocenili kot dobrega delavca, enega izmed boljših. Videti je, da se tega zaveda, vendar zato ni prevzetan. V pomenku je kratek in stvaren, le tu in tam mu rahel smehljaj razvedri obličje in ozaljša mir, ki sije iz njega.
— Pri PIONIRJU sem od februarja 1972. leta. Doma sem v Prnjavoru pri Banji Luki. Pri nas doma ni bilo dela. Neki organizator nas je zbiral za delo v Sloveniji. Šel sem z njim. Pripeljal nas je v Maribor h gradbenemu podjetju Remont. Ko je podjetje po dveh letih propadlo, smo pri Zavodu za zaposlovanje čakali na delo. Jaz sem že s prvo skupino, bilo nas je 27, odšel k PIONIRJU v Ljubljano. Iz Maribora so nas odpeljali z avtobusom. Dejal sem si; dve roki imam za delo, delati pa je treba povsod, zato ne izbiraj. Rekel bi, da k PIONIRJU nisem izbral slabo.
V Bosni imam družino: ženo in otroka, 18 mesecev staro hčerko. Tudi hišo sem si že zgradil tam: s svojimi prihranki in z očetovo pomočjo. Tako delam in živim tu, daleč od svojih. Vseeno mi je ali
sem na gradbišču v Ljubljani, ali v Poreču, ali v Novem mestu. Domov odhajam na 14 dni ali na mesec, kakor pač dopušča delo.
K PIONIRJU sem prišel kot NK delavec, tu pa sem dobil polkvalifi-kacijo. Kot dober delavec sem napredoval, zdaj sem v IV. skupini PK delavca.
BILTEN berem, veste da ga. Vsega prelistam, marsikaj v slovenščini razumem, marsikaj ne. Že nekaj časa se govori, da bo BILTEN izhajal tudi v srbohrvaščini. Za nas bi bilo to veliko boljše, zato težko čakamo, kdaj bo to.
Stanujem v baraki v Bršlinu. Imamo lepo urejeno: toplo in hladno vodo, v sobi smo trije. Dobro se razumemo in skrbimo za red v sobi. Preden sem prišel sem v Novo mesto, sem bil dve leti v Poreču. Ko sem šel iz Poreča v Novo mesto, sem se spotoma v Ljubljani samo javil na sektorju, zdaj mi pa trgajo denar za sobo v Samskem domu v Ljubljani. Prejšnji mesec so mi odtrgali 45 starih tisočakov. Ne vem zakaj to.
Doma v Bosni so drugi, preden sem prišel sem, pripovedovali, da so Slovenci zelo dobri, fini ljudje, da pa je nam težko z njimi navezati stik. Jaz sem imel glede tega že v Mariboru srečo: stanoval sem pri starejšem Mariborčanu, ki mi je bil za drugega očeta. Še zdaj ga obiskujem. Dela pa se ne bojim, za grabim vse kar je treba, otepam se ne nobenega dela.
Aleksandar Živanič je zaposlen u OOUR Gradjevinski sektor Ljubljana na gradilištu Dom zdravlja u Novom mestu. Opaljen suncem, u radničkom odijelu, bez košulje, ša šljemom na glavi, svojim stasom i izgledom ne istupa iz skupine, već istupa zbog mira koji sja sa njegovog lica i iz očiju, U rokovodstvu gradilišta ocjenili su ga kao marljivog radnika, kao jednog izmedju najboljih. Vidi se na njemu, da je toga svjestan, ali zbog toga nije ohol. U razgovoru je kratak, jasan i stvaran. Tu i tamo mu licem preleti osmjeh koji još više poudari mir, koji sije iz njega samoga.
Kod PIONIR-a sem zaposlen, kaže on, od februara 1972 godine. Rodom sam iz Prnjavora kod Banja Luke.
Zbog toga što kod kuće nisam dobio zaposlenje, prijavio sam se na rad u Sloveniju. Organizator, koji je vrbovao radnike za rad u Sloveniji odveo nas je u Maribor u Gradjevin-sko poduzeće Remont. Poslije dvije godine poduzeće je propalo, pa sam čekao zaposlenje preko Zavoda za zapošljavanje. Bio sam medju prvih 27 radnika, koji su došli raditi k PIONIR-u u Ljubljanu. Iz Maribora odputovali smo autobusom. Govorio sam sebi, da imam za rad dvije zdrave i jake ruke, da se raditi mora uvijek i svugdje, pa nemam se česa plašiti ili bilo što probirati. Sada samo mogu reči, da kad sam došao k PIONIR-u nisam izabrao slabo.
Moja obitelj, žena in 18-mjesečna kćerka žive u Bosni. Sagradio sam si kuću. Štedio sam i uz pomoć oca i moje uštedjevine sagradio sam si kuču. Tako ja živim daleko od kuće, svejedno mi je da li sam na gradilištu
u Poreču, Novom mestu u ili Ljubljani. Kući odlazim svakih 14, mjesec dana, ovisno od posla.
U PIONIR sam došao kao nekva-lifikovani radnik. Tu sam stekao polukvalifikaciju. Kao marljiv radnik napredovao sam i sada sam u IV. skupini PK radnika.
BILTEN redovito čitam, to i sami znate. Cjeloga prolistam, nešto razumijem, nešto ne, jer je napisan na slovenačkom jeziku. Nešto se govori, da će biti štampan na srpsko-hrvatskom jeziku. To bi za nas radnike iz drugih republika mnogo značilo i zato teško čekamo dan, kada će biti štampan na našem jeziku.
Sada stanujem u radničkoj baraci u Bršljinu. Baraka je dobro uredje-na. Imamo toplu i hladnu vodu. U sobi smo samo tri radnika. Dobro se slažemo i sami brinemo za red i čistoću. Prije Novog mesta radio sam dvije godine na gradilištu u Poreću. Na putu iz Poreća za Novo mesto usput sam se javio i u gradje-vinskom sektoru u Ljubljani, a sada zahtjevaju od mene, da im platim za sobu u samačkom domu u Ljubljani, iako tamo ne stanujem. Prošli mjesec su mi zakinuli od plače 450,00 din. Zašto? Ne znam. Kod kuće u Bosni, prije mog odlaska u Sloveniju, govorili su mi, da su Slovenci dobri ljudi, da su fini, da je teško sanjima stupiti u kontakt Ali ja sam imao sreću od samog dolaska u Sloveniju. U Mariboru stanovao sam kod jednog starijeg Mariborčana, kojeg sam voljeo kao oca. Još i sada ga posjećujem. Posla se zaista ne bojim, prihvaćam za svaki posao i nema kojeg ne bi uradio.
(Prenos s 1. str.)
Takšno oceno je Uredniški odbor na seji odklonil in vnovič poudaril, da je prvenstvena naloga vsebina BILTENA, ta pa je odvisna od dopisništva iz vseh TOZD in služb.
Uredniški odbor zato vztraja v zahtevi, naj sindikalna konferenca DO in sindikalne organizacije v vseh TOZD takoj razpravljajo o vsebini BILTENA in izoblikujejo stališča za odpravo hib glasila. Vse sindikalne organizacije v TOZD naj takoj izoblikujejo v smislu v januarski številki objavljenega poziva, dopisniška jedra, za katera bo BILTEN priredil tečaje v dopisništvu (sindikalne organizacije morajo zagotoviti le prostor in udeležbo, za ostalo bo poskrbel BILTEN), svojo besedo o B ILTENU pa naj povedo tudi organizacije ZK in ZSMS. Ocene BILTENA naj ne bodo
14.	augusta 1978 bila je u Novom mestu sazvana sjednica uredničkog odbora Biltena. Sjednici su prisustvovali: odgovorni urednik Jakob Andolj-šek, Katjuša Borsan, Pavle Holožan i Peter Bračko, a odsustvovali su Zdenko Gradecki i Ivan Markovič. Kao gosti su sjednici prisustvovali Milan Šinkovec, referent za organe samoupravljanja i Tone Vovko, referent za propagandu. Iz samog sastava i prisutnosti sjednici može se uočiti, da kod nas informiranju bar za sada ne pridajemo neke posebne važnosti. (Isto takvo prisustvo na sjednici je bilo i 23/8—1978, samo što su onda odsustvovali Ivan Markovič i Peter Bračko).
Uredništvo je na toj svojoj sjednici 14. 8. 1978 raspravljalo o važnim stvarima. Radilo se o izlaženju do kraja godine 1978, o prelaženju na dvoje-zičko izdavanje glasila, o programu i ishodištima za promjenu oblika samog Biltena, tisku u bojama, a osim toga moralo se izabrati zamjenika odgovornog urednika jer Jakob Andoljšek odlazi u Libiju.
Kao prvo uredništvo je raspravljalo o izlaženju Biltena do kraja godine 1978.
kritične samo v ugotovitvah kakšen je BILTEN, kritičnost naj raste predvsem iz ocene, kaj in koliko smo naredili, da bi bil BILTEN boljši, drugačen, takšen kot si želimo! Zato ocenimo, kolike fotografij, sestavkov ali vesti smo poslali in koliko prostora je to zasedlo na straneh BILTENA!
Uredniški odbor nima nič proti spremembi oblike (formata) in naziva glasila, ter proti barvnemu tisku, vendar meni, da je najprej treba izboljšati vsebino glasila. Dalje je Uredniški odbor ugotovil, da oblike (formata) glasila ni mogoče spreminjati med letom. Zato bo v eni izmed prihodnjih številk objavljen razpis za novi naziv lista in novo glavo (risani naslov lista).
V razpravi o dvojezičnem izdajanju BILTENA je Uredniški odbor ugotovil, da še ni zagotovljen prevajalec in da je treba s tem pohiteti. Pri dvoezičnem
Ustanovili su, da Bilten nije po sadržaju onakav, kakav bi morao biti, da nije dovoljno dobar informator o životu i radu u kolektivu, iako su istovremeno i ustanovili, da nije nimalo slabiji od ostalih tvorničkih glasila Dolenjske. Sadržaj samog lista, a s time i sadržaj obavještavanja nije moguće poboljšati bez šire akcije u samoj radnoj organizaciji, u društvenopolitičkim organizacijama i u samoj upravi. Smatraju, da tvorničko glasilo nije samo stvar i problem šestorice ljudi — članova uredništva, koji na rubu svojih fizičkih i psihičkih snaga, pomoću mnogih telefonskih razgovora, pritisaka, molbi pa čak i prijetnji jedva jedvice dobija gra-dju za svaki broj.
Već od samog početka izlaženja Biltena ima svoj stalni krug suradnika, koji više ili manje redovito šalju svoje priloge, pošalju i kakvu fotografiju i to je sve. Kod ocjene samog glasila pa su najglasniji i najkritičkiji, kao i obično, baš oni, koji ništa nisu doprinesli k poboljšanju istoga. Ove godine su do konca mjeseca augusta izašla samo 4 broja, umjesto 8, iako već nekoliko godina izlazi redovito svaki mjesec.
izhajanju sta na izbiro dve poti: ali dve ločeni izdaji, ena v celoti v slovenščini in ena v celoti v srbohrvaščini, ali pa ena sama izdaja z dvojezičnimi teksti. Ker bi bilo zaradi menjajočega se sestava članov kolektiva po narodnosti, zelo težko zagotoviti pravilno tiražo in dostavo ločenih izdaj, se je Uredniški odbor odločil za drugo inačico, čeprav bo ta pri prelomu delala velike preglavice. Sprejet je bil sklep, da izide septembrska številka BILTENA dvojezično. V oktobrski številki bo v počastitev zasedanja Stalne konference mest Jugoslavije v Novem mestu, izšla barvna priloga BILTENA na štirih straneh posvečena tej konferenci.
Ob koncu seje je Uredniški odbor zaradi odhoda odgovornega urednika Jakoba Andoljška v Libijo, izvolil za namestnico odgovornega urednika Katjušo Borsan.
Gdje je torne uzrok? Ima ih više. U prvome redu poteškoće oko registracije samog Biltena, a od maja su izašla samo 2 broja zbog oskudice u materijalu.
Na svojoj sjednici je uredništvo ustanovilo i to, da je u SGP PIONIR zaposlenih 800 članova sa srednjom stručnom spremom. To znači, da ne bi bilo smjeti biti izgovora da ne znaju pisati članke o životu i radu u svojoj okolini, na radnom mjestu, o poteškoćama i sličnome. Uprkos tome uredništvo se bori sa vrbovanjem novih dopisnika. Januara ove godine apelirali su na sindikalne organizacije u svim OOUR da izaberu iz svoje sredine dopisnike. Zamolili su sve gradjevinske OOUR da izaberu po 20 dopisnika, a sve ostale po 10. Za sve nove dopisnike Bilten će organizirati tečaj. Do sada je poslala prijavu sa svojim članovima d-opisnicima samo OOUR Lesni obrat U aprilu mjesecu ponovno smo pozvali sve sindikalne organizacije, da nam pošalju imena svojih dopisnika, ali na žalost uzalud.
Uprkos svim naporima, koje zlaže uredništvo u Bilten neki čitaoci nisu zadovoljni. Kritikuju ga, da je siv — bezbojan, jednoličan i sa zahtjevima (iz
rukovodstva radne organizacije) da se Bilten štampa u boji, da mu je potrebno mjenjati oblik kao i ime. Iz svega toga proizlazi, da nekima nije važan sadržaj, nego izgled samog glasila. Sa takovom ocjenom i mišljenjem se uredništvo ne slaže, jer smatra, da je prvi i osnovni zadatak Biltena sadržaj, koji je u nnogo čemu ovisan od dopisnika iz pojedinih OOUR i ostalih odjelenja radne organizacije.
Uredništvo smatra i zahtjeva od sindikalne konferencije radne organizacije, kao i od sindikalnih organizacija u svim OOUR, da odmah raspravljaju o sadržaju Biltena i zauzmu svoje stanovište o odklanjanju grešaka. Sindikalne organizacije neka i odmah u smislu januarskog poziva ustanove dopisničke skupine u svojim OOUR, za koje će Bilten pripremiti tečaj u dopisništvu (sindikalne organizacije su dužne organizirati učesnike i prostorije, a sve ostalo Bilten). Svoje mišljenje o Biltenu moraju izreči i organizacije SK in SSOS. Te ocjene neka ne budu samo o vanjskom izgledu Biltena, nego se moraju i kritički osvrnuti na ono, što su sami učinili da bi bio bolji, drugačiji, baš onakov kakvog si zamišljamo i želimo. Zato ocjenimo i to koliko sastavaka, fotografija ili vijesti smo poslali i koliko mjesta je to zauzelo na stranicama glasila.
Uredništvo se ne suprostavlja ideji o promjeni formata i naslova samog glasila kao i štampi u boji, samo je mišljenja, da se mora promjeniti odnosno poboljšati i sam sadržaj. Smatraju da se oblik Biltena ne može promjeniti do kraja ove godine. U vezi sa tim biti će objavljen konkurs za novi naslov kao i za sam izgled te glavu glasila.
U raspravi o dvojezičkom izdanju glasila je uredništvo ustanovilo, da još nemaju prevodioca. Kod samog dvo-jezičkog štampanja Biltena imamo na volju dvije varijante. Kao prva da se pojedini brojevi štampaju odvojeno — samo na slovenačkom ili samo na srpsko hrvatskom jeziku, a kao druga varijanta, da se pojedini brojevi štampaju dvojezički. Uredništvo je mišljenja, da se čista izdanja ne mogu štampati zbog stalne promene broja zaposlenih radnika iz srpsko-hrvatskog jezičkog području i u vezi toga ne može se uvijek zagarantirati dovoljan broj primjeraka.
Zato su se odlučili da će se Bilten štampati sa dvojezičkim tekstovima. Primili su i zaključak, da će se septembarski broj Biltena već štampati dvojezički. U oktobarskom broju biti će i štampan prilog na 4 stranice o stalnoj konferenciji gradova Jugoslavije, koja će se održati u Novom mestu. Prilog će biti štampan u boji.
Zbog odlaska glavnog urednika Jakoba Andoljška u Libiji je uredništvo izabralo za njegovog zamjenika drugaricu Katjušu Borsan.
Gradnja, preureditev in dozidava bivše stavbe komande garnizona v Novem mestu, Novi trg 6. Za del dozidave so uporabili železni skelet (FOTO: G. Rovan)
Gradnja, dogradnja i preuredjenje nekadašnje zgrade komande garnizona u Novo mestu, Novi trg 6. Za dogradnju upotrebili su i željezni kostur. (FOTO: G. Rovan)
Kritičke misli o samom BILTENU
TOZD SPO v letu 1978
S sprejetjem letošnjega plana proizvodnje, ki je skoraj za eno tretjino obsežnejši od lanskega, je kolektiv TOZD SPO prevzel nase veliko obveznost. Ob tem smo se vsi zavedali, da bo zastavljeni cilj težko doseči predvsem pa, da bo vse obveznosti do kolektiva in družbe moč izpolniti le z maksimalno prizadevnostjo vseh, ki sodelujejo v proizvodnem procesu. Jasno je bilo, da so nove oblike dela tisto, kar naj bi zagotovilo uspešnost kolektiva. Poiskati je bilo potrebno način uporabljanja mehanizacije predvsem v obliki, ki bo jasno pokazala gospodarnost tako pri investitorju, kakor tudi pri izvajanju del. Na osnovi tega je TOZD SPO razen siceršnjih obveznosti do ostalih TOZD gradbene
operative prevzel v izvajanje kompletne izkope gradbenih jam.
Ob prevzemu prvega dela na izkopu gradbene jame se je samo od sebe ponujalo vprašanje, ali je možno z gradbeno mehanizacijo in prevoznimi zmogljivostmi, ki jih ima v svojem sestavu strojni park TOZD SPO, izvesti tako obsežno nalogo s tem, da je z isto mehanizacijo potrebno zraven sprejete naloge izpolniti tudi vse obveznosti pri rednih delih gradbene operative. Da bi zadovoljili vse potrebe, smo delo pri prvem izkopu organizirali tako, da je bilo končano pred dogovorjenim rokom. To smo dosegli z največjo angažiranostjo mehanizacije in prevozov predvsem pa s hitrim odpravljanjem vseh zastojev, ki so se pojavljali med izvajanjem del. Delo je bilo izvedeno kvalitetno in v času, ki je omogočal tako investitorju kakor tudi izvajalcu nadaljnjih del nemoteno opravljanje rednih nalog.
Glede na to, da je bil prvi večji izkop gradbene jame za objekt Beti Metlika z lastno mehanizacijo uspešno izvršen, je kolektiv TOZD SPO prevzel tudi dela pri izkopih gradbenih jam za objekte
Trgovina v novi stanovanjski soseski na Drski v Novem mestu
Trgovina u novosagradjenoj stanbenoj zajednici Drska u Novom mestu.				
/ f	■ am O		peš	pot iz Zg. Kašlja
r k	la Ti	ri	gla	^	PIŠE:PAVLE HOLOZAN J
(OB 200 LETNICI PRVEGA VZPONA NA TRIGLAV)
Ste se že kdaj spraševali, prepričan sem, da ste se, koliko bi lahko jaz prehodil, če bi bilo potrebno. Vidite, tako sem se spraševal jaz leta 1973, ko sem bil že pet let član planinskega društva Ljubljana—Matica, oziroma član planinskega društva tovarne Saturnus. Nikoli nisem bil, niti še danes nisem zagrizen hribolazec, zato pa redno vsako leto, vsaj enkrat ali večkrat, grem v hribe, če pri tem odštejem izredne prilike in smučanje. To leto sem si kupil nove planinske čevlje in treba jih je bilo preizkusiti.
Ideja, da bi šel peš od doma na Triglav, me je začela vedno bolj navduševati, tako sem začel delati reklamo okoli svojih sodelavcev in znancev, zaradi česar me niso jemali resno. Vendar sem kmalu navdušil precej bolj navdušenega planinca od sebe in nekaj kasneje še skoraj planinskega začetnika, ki se je vrnil iz vojske. Več kandidatov za tako
*	-r>rir-4oKiti
Ni potrebno razlagati vseh mnenj o tej nameri, saj se „normalnemu" takoj porodi kakšna.
Za datum odhoda smo si izbrali četrtek, 19. julija 1973 ob 3. uri popoldan. Ko se je bližal čas našega odhoda ta dan, nam je vreme z lepo poletno nevihto preložilo čas odhoda na pol peto popoldne. Zmenjeni smo bili v Zg. Kašlju, kjer sem takrat stanoval jaz, druga dva, čas je da vam ju predstavim, Janez mlajši iz Zaloga pri Ljubljani in Jani starejši iz Sostrega pri Ljubljani, sta imela do mene kakšne 3 km hoda. Zg. Kašelj leži 4 km vzhodno od Ljubljane in je seveda za toliko tudi bolj oddaljen od Triglava. Zaradi deževnega vremena in pa „nore" poti, domači niso nič kaj spodbudno zmajevali z glavami in dali so nam očitno vedeti, da nismo najboljšega duševnega zdravja. Oba Janeza sta tako doživela deževni krst že do mene, čeprav smo oddaljeni le po kakšne tri ■	MoH Tadniimi kapljami ne-
Zdravstveni dom Novo mesto in Slovin Brežice. Pri tem je bilo v najkrajšem možnem času predvsem pa pred dogovorjenim rokom izkopanih 60.000 m3 materiala v raščenem stanju. Ugotovljeno je bilo, da je bil pristop k vsem zastavljenim nalogam pravilen in da so bila vsa dela s strani izvajalca kvalitetno opravljena. Z mehanizacijo in prevozi, ki so bili na teh nalogah uporabljeni krajši čas, kot je bilo to predvideno, smo lahko zadovoljili tudi vse sprotne potrebe gradbene operative obenem pa povečali izkoriščenost strojev.
Ob doseženem delovnem uspehu pa ne moremo mimo ttega, da izvršitev teh nalog ni bila odvisna samo od števila uporabljene mehanizacije in prevozov, ampak predvsem od delavcev neposrednih izvajalcev, ki so ob minimalnih zastojih uspešno privedli dela do kraja. S pravilno uporabo mehanizacije in ob pravočasnem odpravljanju vseh zastojev so dokazali, da sta visoka delovna morala in pravilen odnos delavca do dela tisti, ki v največji meri pogojujeta uspešnost opravljene naloge.
PETER BRAČKO
V času od 31. 7. 1978 do izida te številke so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe:
TOZD gradbeni sektor Novo mesto
-	s podjetjem „ADRIAGRAD-NJE" Rijeka za izgradnjo 6 stanovanjskih nizov v naselju „Drenova" Rijeka, v znesku 87,856.976,— din;
—	s podjetjem „ADRIAGRAD-NJE" Rijeka za gradnjo stanovanjskih objektov v naselju „Ru-
jevica" Rijeka, v znesku 53,959.666,— din;
TOZD gradbeni sektor Krško
— z Vojno pošto Zemun za izgradnjo objekta 3300 Cerklje — investicijska vrednost 2,206.065.— din;
U vreme od 31. 7. 1978 do izlaska ovog broja bili su konačno dogovoreni sa investitorima sledeči radovi i potpisani odgovarajući ugovori:
OOUR Gradbeni sektor Novo mesto
—	sa preduzećem „ADRIAG RADNJE" Rijeka za izgradnju 6 stan-benih nizova u naselju „Drenova" Rijeka, u iznosu 87,856.976,- din
—	sa preduzećem „AD RI AG RADNJE" Rijeka za izgradnju stabe-nih objekata u naselju „Ruje-vica", u izvosu 53,959.666.— din
OOUR GRADBENI SEKTOR KRŠKO
—	Za Vojnu poštu Zemun za izgradnju objekta 3300 Cerklje, visina investicijske vrednosti iznosi 2,206.065.— din
vihte je posijalo sonce in čas odločitve je napočil, če smo hoteli še ta dan priti vsaj na drugi konec Ljubljane. Potopisno vzeto, se je naša pot po startu nadaljevala čez Polje, Zadobrovo, Črnuče in Medno do vasi Sora pri Medvodah. Tu nas je začel že loviti mrak, ura pa je že bila pol devetih zvečer. Po kilometrih sodeč smo jo te prve ure mahnili kakšnih 6 km/uro, kar gre zasluga začetniškemu poletu, ki se je pozneje počasi izgubljal, vsaj kar se hitrosti tiče.
Na tej prvi etapi sem žalostno ugotovil, da imam najtežji nahrbtnik (12,5 kg) od vseh nas treh, čeprav smo se domenili za isto vsebino. Jani kot star planinec je dobro vedel, da teža nahrbtnika z urami hoje raste in je tako marsikatero stvar .pozabil", Janez pa vsega tega „ni imel". Upal sem, da se jima bosta tadva izgovora prej ali slej maščevala. Žal mi tega veselja nista hotela nikakor narediti. Ves koncept našega potovanja je bil podoben partizanskemu, razen cilja ni bilo ničesar določenega. Tako tudi ni bilo mogoče predvideti, kje bomo spali to prvo noč.
Zavili smo k prvi večji kmetiji v vasi Sora, da povprašamo domače, če bi bilo mogoče prespati na senu. Gospodinjo smo našli pri molži krav in je sprva začudeno pogledala „tri partizane", nato pa prijazno naročila, naj si oddahnemo, dokler ne konča dela. Posedli smo okoli domače Štirne in si že razbolele noge
namočili v hladno vodo, kar vpliva neverjetno dobrodelno. Pojavil se je gospodar, ki pa očitno ni imel preveč posluha za tako „zapoznele partizane". Na srečo smo kmalu ugotovili, kdo je gospodar pri hiši in ker je bila to gospodinja, ki je, kot smo kasneje zvedeli resnično imela dosti opraviti s partizani, smo bili gotovi, da nam prenočišče ne uide.
To smo zvedeli malo pozneje, ko nas je prijazno povabila v kuhinjo, kjer nam je postregla z vročim mlekom in vprašala, če smo kaj lačni. Presenečeni nad gostoljubnostjo domačih, smo se komaj otresli postrežbe, češ, da imamo dovolj s seboj in da moramo hiteti jesti, če hočemo, da bodo nahrbtniki lažji . . .
Domačini te hiše so bili tudi edini, ki na vsej naši poti niso bili presenečeni nad našo „direktno" smerjo na Triglav. Dolgo v večer smo se pogovarjali, zaradi neverjetno domačega vzdušja, čemur je pripomogla tudi enaindvajsetletna hči. Ob prvem resnem zehanju nas je gospodar pospremil na svisli z edinim vprašanjem: „Ali kdo kadi." Ker nobeden od nas treh ni kadilec, je zaželel lahko noč in pomirjen odšel. Verjetno kmetu ne more biti vseeno, če mu na senu spijo trije kadilci. Gospodinja 9e je celo pozanimala, kdaj naj nas zbudi in mi smo naročili ob peti uri zjutraj.
(Nadaljevanje prihodnjič)
OOUR SPO u 1978 godini
Sa primljenim ovogodišnjim planom proizvodnje, koja je za skoro 1/3 veća od lanjske, je preuzeo kolektiv OOUR SPO na sebe veliku obavezu. Već kod samog prihvatnja obaveze bili su svjesni toga da če tu obavezu prema kolektivu i društvu moži spuniti samo uz maksimalno nastojanje svih onih, koji u tom proizvodnom procesu učestvuju. Bili su svjesni i toga, da će im jedino nove oblike rada omogućiti ispunjenje plana odnosno obaveza. Potrebno je bilo potražiti nove mogućnosti i načine rada sa mehanizacijom, načinom, koji će jasno dokazati svoju ekonomičnost, tako kod investitora kao i kod izvodjenja samih radova. Zbog toga je OOUR SPO osim svih ostalih obaveza, koje ima do ostalih OOUR gradjevinarske operative pr,-uzeo i samo iskopavanje jama na gradilištima.
Kod preuzimanja prvog rada na iskopavanju gradjevinske jame su se sama po sebi postavljala pitanja, da li će nam uspjeti sa gradjevinskim strojevima i prevozilačkim mogućnostima, koje ima u svom sastavu strojni park OOUR SPO izvršiti tako obiman zadatak uz još i svih ostalih zadataka u vezi sa redovitim gradjevinskim radovima. Da bi mogli zadovoljiti sve potrebe, smo kod prvog iskopa organizirali sve tako, da je bilo sve završeno još prije ugovorenog roka. To smo postigli samo uz najveću angažiranost mehanizacije i prevoza, s hitrim uklanjanjem svih zastoja, koji su se pojavljali za vrijeme izvodjenja radova. Radovi su bili izvedeni kvalitetno i u vrijeme, koje je omogućilo tako i investitoru kao i izvodjačima daljnjih radova nesmetano izvodnjenje redovitih zadataka.
S obzirom na to, da je bio prvi iskop jame za Beti u Metliki sa vlastitom mehanizacijom uspješno završen je kolektiv OOUR SPO preuzeo i radove sa iskopom i na objektima Dom zdravlja u
Novom mestu i Slovin u Brežicama. Kod obih objekata bilo je u najkraćem roku, još i prije ugovorenog, iskopanih 60.000 m3 materijala u stoječem stanju. Ustanovljeno je bilo, da je bio pristup k radovima pravilan i da su bili svi radovi izvodjača kvalitetno izvršeni. Sa mehanizacijom i prevozom koji je bio u oba primjera korišten, su u kraćem od predvidjenoga vremena izvršili sve zadatke i tako omogućili, da se sve potrebe gradjevinarske operative na vrijeme zadovolje. Pri tome je bilo i veće iskorištavanje samih strojeva,
Taj uspjeh ne bi mogli postići samo uz pomoč mehanizacije i prevoza nego u prvom redu uz pomoć svih radnika, koji su u tim radovima učestvovali, jer su uz minimalne zastoje pravovremeno priveli radove k kraju. Dokazali su, da su oni, uz pravilnu upotrebu mehaniza-
Na gradilištu Doma zdravlja u Novom mestu koristno upotrebljavaju mehanizaciju.
Sjenica na dvorištu novosagradjenog dječjeg vrtića na Drsci.
čije i pravovremenim uklanjanejm svih zastoja, uz veliku moralnu odgovornost i pravilnim odnosom do rada, koji imaju
najveći uticaj na uspješno i pravovremeno izvršenje zadataka.
PETER BRAČKO
Senčnica na dvorišču otroškega vrtca na Drski v Novem mestu
Na gradbišču Zdravstvenega doma v Novem mestu s pridom uporabljajo mehanizacijo
mf--* ~ -i	L	||
■ i	i	
Pješice iz Zg. Kašlja na Triglav piše:pavleholozan
(U POČAST 200—GODIŠNJICE PRVOG USPONA
NA TRIGLAV)
Znadem, da se niste upitali koliko mogu ja propješačiti ali to isto pitanje postavio sam samom sebi — godine 1973. Tada sam bio već 5 godina član kluba planinara Ljubljana—Matica, odnosno član društva planinara tvornice Saturnus. Nikada nisam bio a i ni sada nisam oduševljeni planinar, iako bar jednom godišnje odem u planine, tu ne smijem ubrajati i skijanje. Te 1973. godine kupio sam nove planinarske cipele, kao i sve trebalo je i njih isprobati.
Ideja i želja da bi otišao pješice na Triglav nije mi dala mira. Počeo sam propagirati medju svojim drugovima, ali niko me nije ozbiljno shvaćao, baš suprotno. Uspjelo mi je u to pregovoriti Janeza, koji je bio veći ljubitelj planina od mene i još jednog planinarskog Početnika, koji se tek vratio iz vojske. Više ih nisam uspio pridobiti za tako ludi poduhvat. Tu ne bi nabrajao mišlje-
nja nekih od njih o tome našem poduhvatu, jer se im nije činio normalan.
Datum odlaska pao je na 19. 7. 1973 u 15. sati. Točan odlazak spriječio nam je pravi ljetni pljusak te naš polazak pomaknuo na 16,30 sati. Dobili smo se kod mene u Zg. Kašlju. Stariji planinar Janez je iz Šoštra, mladji Jani pa iz Zaloga. Obadva su imala do mene već propješačiti oko 3 kilometra jer Zg. Kašalj leži 4 km istočno od Ljubljane i toliko je i udaljeniji od Triglava. Naši ukućani zbog samog vremena i „ludog" puta nisu bili oduševljeni i dali su nam na znanje, da nismo za njih baš sasvim normalni. Zbog kiše su Janez i Jani doživljeli mokri krst pješačeći do mene. Kada je ponovno zasi|alo sunce krenuli smo na put. Morali smo požuriti, ako smo htjeli još za dana stići bar na drugi kraj Ljubljane. Pješačili smo kroz naselja Polje, Zdobrovo, Črnuče i Medno sve do sela Sora kod Medvoda. Pošto se je već spuštala noć, bilo je već pola
devet sati navečer, odlučili smo da u tom selu prenoćimo. Ustanovili smo da smo pješačili dosta brzo, oko 6 km na sat. To je bilo samo prvog dana, kasnije se više nije ponovilo.
Na toj prvoj etapi sam sa žalošću ustanovio, da sem bio ja jedini, koji sam poneo sve ugovorene stvari. Janez stariji ih je neke „zaboravio", a Jani mladji ih uopšte nije ni imao, tako da je moj ranac od 12,50 kg bio najteži. Janez kao star planinar znao je, da ranac poslije svakog kilometra postaje sve teži. Tiho sam si željeo, da se im ta njihova „zaboravljivost" osveti, ali se na moju žalost nije. Naša zamisao o pješačenju na Triglav zasnivala sa na partizanskom načinu. Nismo znali gdje ćemo spavati, jesti, baš ništa, znali smo samo naš cilj: Triglav. Jer nismo znali gdje ćemo tu noć prospavati, pošli smo do prve kuće. Gazdaricu smo našli u štali kako muze krave I upitali je, da li možemo prospavati na sijenu. Bila je veoma začudjena nad time, ali nas je ipak poslala u kuhinju, da se odmorimo, dok ona ne pomuze krave. Mi smo sjeli oko bunara i namočili razboljele noge u hladnu vodu, što nam je veoma prijalo. Gospodar nije bio baš oduševljen nad nama i po njegovom bi morali otići dalje. Ali žene, kao žene uvijek imajo zadnju riječ, pa tako i naša gazdarica, koja je za vrijeme rata potpomagala partizane, zato je i nas sada ozbiljno
shvatila, tako da smo dobili dozvolu, da spavamo kod njih.
Da ćemo zaista spavati kod njih, saznali smo kasnije pijući toplo domače mlijeko, jedući hranu iz naših ranaca, samo zato da postanu lakši, iako nam je simpatična gazdarica željela pripremiti večeru. Ukućani se nisu kao drugi na našem putu čudili našoj želji, da odemo pješice na Triglav. Dugo u noć smo se razgovarali, smijali i šalili sa ukućanima. Mnogo k našem vedrom raspoloženju doprinjela je i domaća kći, stara dvade-setjednu godinu. Kada nas je gazda vodio na zabat u sijeno, upitao nas je, da li tko od nas puši. Nitko. Zaželjeo nam je „Laku noć!" i otišao mirno spavati, jer se mu nije bilo potrebno bojati, da će mu koji od pušaća zapaliti sijeno. Gazdaricu smo zamolili, da nas probudi u pet sati ujutro.
Spavanje na sijenu je poseban užitak i doživljaj. Tu možeš spavati kyko hoćeš. Jani je spavao stoječki, zakopan do vrata u sijenu, što je bila sigurno posljedica „zaboravljivosti" jer nije imao vreće za spavanje. Janez se zamotao u deku, a ja u vreću i zaspali smo. Spavali smo dobro. Našemu dobrome snu osim umora pripomogla je i kiša, koja je tiho rominjala po krovu.
Gazdarica nas nije imala srca probuditi u 5 sati, jer smo tako slatko spavali, već nas je probudila tek u 7 sati. (Nastavak u nared, broju)
BILTEN 6
-----------------------------
Nova
stanovanja v TOZD k Krško
V___________________________J
TOZD gradbeni sektor Krško je od osnovanja v stanovanjskem fondu imel samo sedem stanovanj od tega šest v Krškem in enega v Brežicah. S pravilno zastavljeno in vodeno stanovanjsko politiko je TOZD v zadnjih treh letih bistveno popravila svoj stanovanjski deficit. Tako si je TOZD v letu 1978 kupila še 17 (sedemnajst) stanovanj od tega 7 (sedem) enosobnih, 7 (sedem) dvosobnih in 3 (tri) trosobna stanovanja. Stanovanja so kupljena iz lastnih virov in deloma s pridobljenim posojilom od LB podružnica Krško v skupni vrednosti cca 5.000.000,00 din.
Vsa stanovanja je TOZD kupila v novozgrajenem kareju XII v Krškem v blokih 012 in 013 in kareju Trnje v Brežicah.
Socialno kadrovski odbor TOZD gradbeni sektor Krško je na svoji seji 29. 6. 1978 razdelil po prioritetni listi stanovanja naslednjim delavcem TOZD-a:
Enosobna stanovanja:
1.	Somek Marija
2.	Omerzel Marija
3.	Popovič Ignjo
4.	Lepki Mija
5.	Salkič Hamza
dvosobna stanovanja:
1.	Delič Bego
2.	Halkič Hasib
3.	Mitrovič Radomir
4.	Gavranovič Ante
5.	Tršelič Anton
Z nakupom novih stanovanj si je TOZD rešila zelo pereč problem nastanitve novopridobljenega strokovnega kadra, tako so kadrovska stanovanja dobili naslednji delavci TOZD:
Enosobna stanovanja:
1.	Šepetave Biljana
2.	Antič Sonja
3.	Trivunovič Dragoljub
Dvosobna stanovanja:
Štrucelj Ignac
Trisobna stanovanja:
1.	Kocjan ing. Egon
2.	Pavlek Maksimilijan
Prizidek zdravstvenega doma v Krškem, v starem delu stavbe pa potekajo preureditvena dela FOTO: G. Rovan)
Dozidak Doma zdravlja v Krškom. U starom djelu zgrade vrše još preuredjivanja. (FOTO: G. Rovan)
012 i 013 i u stambenoj zajednici T rnje u B režicama.
Socijalno-kadrovska komisija OOUR Gradjevinski sektor Krško je na svojoj sjednici 29. 6. 1978 po prioritetnom spisku razdjeli la stanove sledečim svojim radnicima OOUR:
Jednosobni stanovi:
1.	Somek Marija
2.	Omerzel Marija
3.	Popovič Ignjo
4.	Lepki Ilija
5.	Salkič Hamza
Dvosobni stanovi:
1.	Delič Bego
2.	Halkič Hasib
3.	Motrovič Radomir
4.	Gavranovič Ante
5.	T ršelič Anton
Novi stanovi u OOUR Krško
v____________________/
OOUR gradjevinski sektor Krško je od osnovanja do danas imao u stambenom fondu samo
sedam stanova. Od toga šest u Krškom i jedan u Brežicama.
Sa pravilno postavljenom stan-benom politikom si je u zadnje tri godine bistveno popravio svoj stambeni fond tako, da su u 1978. godini kupili još 17 stanova. Od toga sedam jednosobnih, sedam dvosobnih i tri trosobna stana. Ti stanovi su kupljeni ili iz vlastitih sredstava ili iz stanbenih kredita dobljenih kod Ljubljanske banke, poslovne jedinice u Krškom, u ukupnoj vrijednosti od 5,000.000,00 din.
Svi ti stanovi kupljeni su u kareju XII u Krškom u blokovima
Sa kupovima novih stanova rje-šen je i problem vrbovanja potrebnih stručnjaka pa su se u takozvane kadrovske stanove uselili sljedeći radnici — stručnjaci OOUR:
Jednosobni stanovi:
1.	Šepetave Biljana
2.	Antič Sonja
3.	Trivunovič Dragoljub
Dvosobni stanovi:
1. Štrucelj Ignac
Trosobni stanovi:
1.	Kocjan ing. Egon
2.	Pavlek Maksimilijan
SLOBODAN IVANOVIČ
Pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev
I.	TE ivi E L JN E DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom delavci TOZD urejajo obveznosti delavcev na delu in njihovo odgovornost za kršitev delovnih obveznosti in povzročeno škodo, lažje in hujše kršitve delovnih obveznosti, pričetek in vodenje postopka in izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne discipline, roke zastaranja za uvedbo in vodenje postopka, roke zastaranja izvršitve izrečenega ukrepa.
2.	člen
S sklenitvijo delovnega razmerja delavec prevzame delovne obveznosti, določene v samoupravnih splošnih aktih TOZD in DO in zakonih.
Delavci so osebno in vzajemno odgovorni za izvrševanje delovnih obveznosti.
Delavec je za izvrševanje delovnih obveznosti disciplinsko odgovoren za vsako obliko krivde, odškodninsko pa, če dejanje stori namenoma ali iz hude malomarnosti.
3.	člen
Delavec odgovarja za kršitve delovnih odgovornosti oz. delovne discipline samo za takšno kršitev, ki je bila v času, ko je bila kršitev storjena, določena v samoupravnih splošnih aktih TOZD oz. DO.
4.	člen
Kazenska odgovornost, odgovornost za gospodarski prestopek oz. za prekršek ne izključujejo disciplinske odgovornosti delavca.
5.	člen
Delavec je dolžan skrbno, marljivo in požrtvovalno izvrševati delovne obveznosti in spoštovati skupne interese delavcev. Za kršitev delovnih obveznosti in kršitev delovne discipline delavec disciplinsko odgovarja.
6.	člen
Delavec je dolžan povrniti škodo, ki jo je namenoma ali iz hude malomarnosti povzročil TOZD ali DO.
II.	DELOVNE OBVEZNOSTI
7.	člen
Delavec je zlasti dolžan:
—	čuvati družbeno imovino in z njo postopati kot dober gospodar,
—	delati po svojih osebnih in strokovnih sposobnostih in racionalno uporabljati sredstva, osnovna sredstva, orodja in opremo za proizvodnjo,
—	osebno in odgovorno opravljati delo in izvrševati vse delovne dolžnosti in obveznosti, ki izhajajo iz združenega dela,
—	opravljati dela v odrejenem delovnem času in med delovnim časom ne sme zapuščati svojega dela,
—	takoj najkasneje pa v roku 24 ur obvestiti pristojnega delavca oz. službo, če ni mogel iz kakršnega koli vzroka priti na delo,
—	čuvati poslovno tajnost,
—	stalno izpolnjevati svoje delovne in strokovne sposobnosti,
—	skrbi za pravilno uvajanje vajencev in pripravnikov v delo, ki so mu dodeljeni,
—	upoštevati ukrepe za varstvo pri delu,
—	aktivno sodelovati v samoupravljanju,
—	izven delovnega časa se obnašati tako, da ne bo omajan ugled TOZD oz. DO.
8.	člen
Delovne obveznosti so lahko določene tudi v drugih samoupravnih splošnih „aktih TOZD in DO.
III.	ODGOVORNOST ZA KRŠITEV DELOVNIH OBVEZNOSTI
9.	člen
Kršitve delovnih obveznosti so lahko lažje in hujše in sicer glede na njihov vpliv na doseganje delovnih in poslovnih nalog TOZD.
10.	člen
Kot hujše kršitve delovne obveznosti se štejejo naslednja dejanja:
—	neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti,
—	kršitve določb o zavarovanju pred požarom, eksplozijo ali drugimi elementarnimi nesrečami,
—	nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi in druga nezakonita dejanja,
—	dajanje nepravilnih podatkov, če je to bistveno vplivalo na odločanje v TOZD,
—	dajanje nepravilnih podatkov, -s
katerimi spravi odgovorni organ delavca v zmoto glede uveljavljanja pravic, ki jih uveljavlja v združenem delu,	^
—	opustitev dejanja, s čimer se ovira ali onemogoča delovni proces ali upravljanje v TOZD
—	negovati tovarištvo in socialistične odnose,
—	zloraoa položaja ali prekoračitev
pooblastil,	,
—	onemogočanje vpogleda v listine in poslovanje TOZD in uu, če je to delavcu potrebno, da bi uveljavil svoje pravice,
—	opustitev ukrepov ali nezadostno ukrepanje za varstvo delavca pri delu in varstvo družbenih sredstev,
—	sprejem delavca na delo v nasprotju z določbami zakona,
—	odklonitev del oz. nalog ali delovnih nalogov, če za to ni upravičenih razlogov,
—	neupravičena uporaba sredstev, zaupanih delavcem za opravljanje del oz. nalog,
—	prihajanje na delo v vinjenem stanju ali uživanje alkohola ali drugega narkotičnega sredstva med delom, ki zmanjšuje zmožnost za delo,
—	povzročanje nereda ali pretepa v TOZD,
—	neopravičeno izostajanje z dela,
—	neizvrševanje, neredno ali nepravočasno izvrševanje del oz. nalog, ki se nanašajo na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	malomarno opravljanje del. oz. nalog, ki utegnejo povzročiti kršitev poslovne, vojaške ali druge v zakonu ali samoupravnem splošnem aktu določene tajnosti,
—	opustitev pošiljanja listin in podatkov na zahtevo pooblaščenih organov ali organizacij,
—	pridobitev neopravičene premoženjske koristi v zvezi s svojim delom v TOZD,
—	zloraba funkcije v organu samo-
upravljanja TOZD z namenom, da bi sebi ali komu drugemu neutemeljeno pridobil kakšno korist oz. drugemu povzročil škodo,
—	povzročitev velike materialne škode TOZD oz. DO, če je bila škoda povzročena na delu ali v zvezi z delom,
—	zloraba položaja ali zloraba pooblastil z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno korist ali drugemu povzročil škodo,
—	kršitev določb samoupravnega splošnega akta,
—	neodstranitev z dela vinjenega delavca,
—	nespoštovanje predpisov ali odrejenih varnostnih ukrepov oz. zaščitnih sredstev,
—	če se delavec, ki je po nalogu pristojne zdravstvene službe priznan za dela nezmožnega ne zdravi, kakor je določil zdravnik ali če kako drugače zavlačuje zdravljenje,
—	če odgovorni delavec razpolaga s sredstvi TOZD brez ustreznega sklepa oz. v nasprotju s sklepom pristojnega samoupravnega organa,
—	ponarejanje zapisnikov, sklepov, odločitev in drugih aktov samoupravljanja v TOZD,
—	nevestno izvrševanje delovnih opravil in delovnih nalog, na katere je delavec razporejen,
—	opravljanje za svoj račun tistih del, ki spadajo v dejavnost TOZD,
—	dajanje neresničnih izjav, ki škodujejo ugledu DO, TOZD, njihovim samoupravnih organom ali posameznikom v zvezi z združenim delom,
—	stalno zamujanje na delo potem, ko je bil delavcu že izrečen ukrep zaradi lažje kršitve delovnih obveznosti, zaradi zamujanja,
—	obnašanje delavca izven TOZD, s katerim je bil oškodovan ugled TOZD oz. DO,
—	nenamensko koriščenje sredstev kredita za stanovanjsko gradnjo in druga dejanja delavca, s katerimi so prizadeti interesi ostalih delavcev v TOZD,
—	vsaka druga kršitev delovne in druge obveznosti, ki pomeni po samoupravnih splošnih aktih hujšo kršitev delovnih obveznosti.
11.	člen
Lažje kršitve delovnih obveznosti so:
—	zamujanje na delo, predčasno odhajanje z dela, neopravičeno zapuščanje dela med delovnim časom,
po slovenje TOZD m DO;
—	neopravičeni izostanek z dela za 1 dan v razdobju 1 leta,
—	nepravočasno izvrševanje delovnih nalog, če se s tem povzroča manjša škoda TOZD ali DO,
—	nekakovostno izvrševanje delovnih nalog zaradi malomarnosti delavca,
—	nepravilen odnos proti drugim delavcem in strankam, izražen v lažji obliki,
—	neupoštevanje predpisanih oz. odrejenih varnostnih ukrepov oz. odklanjanje predpisanih ali odrejenih osebnih zaščitnih sredstev, če tega opustitev ni imela nobenih škodljivih posledic ali pa je imela lažje posledice,
—	če delavec neopravičenega izostanka z dela ne opraviči najkasneje v 24 urah pri pristojnem delavcu oz. službi TOZD,
—	opuščanje čistoče na delovnem
mestu in opuščanje osebne higiene, kadar je ta predpisana.
—	vodenje poslovnih knjig v nasprotju s predpisi, če tako ravnanje ni povzročilo škode, neredno vodenje oz. vzdrževanje dokumentov, materialov, proizvodov in delovnih sredstev,
—	opravljanje blagajniških poslov v nasprotju s predpisi, če tako ravnanje ni povzročilo škode,
—	odklonitev izvršitve delovnega naloga razen v primerih kadar tako ravnanje delavca opravičuje zakon ali samoupravni splošni akt,
—	opustitev prijave oz. nepravočasna prijava poškodbe oz. okvare delovnega sredstva pristojnemu delavcu oziroma službi,
—	odklonitev prenašanja delovnih izkušenj na mlade delavce, pripravnike in vajence,
—	samovoljna zamenjava delovnih opravil,
—	kršitve delovnih obveznosti, ki izhajajo iz združenega dela, vendar ne predstavljajo hujše kršitve delovnih obveznosti.
12.	člen
Zaradi kršitve delovnih obveznosti oz. delovne discipline se lahko izreče enega od naslednjih disciplinskih ukrepov:
—	opomin
—	javni opomin
—	razporeditev na druga dela oz. naloge za čas treh do šestih mesecev,
—	denarna kazen največ do 10 % zneska enomesečne akontacije OD, ki ga je delavec dobil v mesecu preden mu je bil izrečen disciplinski ukrep,
—	prenehanje delovnega razmerja.
13.	člen
Disciplinski ukrep razporeditve na druga dela oz. naloge se izreče, da se kršitelju prepreči, da bi še opravljal dela, pri katerih je zagrešil disciplinsko kršitev.
Delavec je lahko razporejen na dela oz. naloge, za katere se zahteva enaka ali tudi nižja strokovna izobrazba od tiste, ki jo ima delavec.
14.	člen
Disciplinski ukrep denarne kazni se sme izreči za naslednje kršitve delovnih obveznosti:
—	neizvrševanja ali malomarno, neredno ali nepravočasno izvrševanje del oziroma nalog, zaradi česar je ogroženo življenje ali varnost ljudi ali materialne dobrine večje vrednosti,
—	povzročanje pretepa ali nereda v temeljni organizaciji;
—	malomarno opravljanje del oz. nalog, ki utegne povzročiti kršitev poslovne, vojaške ali druge z zakonom ali samoupravnim sporazumom določene tajnosti,
—	neizvrševanje oz. neredno ali nepravočasno izvrševanje del oz. nalog, ki so posebnega družbenega pomena,
—	opustitev ukrepov ali nezadostno ukrepanje za varstvo delavca pri delu ali kršitev njegovih samoupravnih pravic,
—	zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila,
—	dajanje nepravilnih podatkov, s čimer se spravi delavca v zmoto glede njegovih pravic.
Sredstva, zbrana iz denarnih kazni, se uporabljajo za dodeljevanje kreditov za stanovanjsko gradnjo.
Pravnomočna odločba disciplinske komisije o izrečeni denarni kazni je izvršilni naslov.
15.	člen
Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče za nas-(Nadaljevanje na nasl. str.)
(Prenos s prejš. str.)
lednje hujše kršitve delovnih obveznosti:
—	neopravičeno izostajanje z dela najmanj pet delovnih dni v obdobju treh mesecev,
—	kršitev določb o zavarovanju pred požarom, eksplozijo ali drugimi nevarnimi nesrečami,
—	nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi,
—	opustitev dejanja, s čimer se hudo ovira ali onemogoča delovni proces ali upravljanje v temeljni organizaciji,
—	hujša zloraba položaja,
—	opustitev ukrepov za varstvo delavcev pri delu ali varstvo družbenih sredstev,
—	odklonitev del oziroma nalog, pomembnih za nemoten potek delovnega procesa in poslovanja, če za to ni opravičenih razlogov,
—	prihajanje na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom mamil,
—	uživanje alkohola ali uživanje mamil med delom,
—	neizpolnjevanje del oziroma nalog, ki so posebnega družbenega pomena,
—	hujša kršitev samoupravnih pravic delavcev,
—	neizvrševanje pravnomočnih sodnih odločb
16.	člen
Izvršitev denarne kazni in prenehanje delovnega razmerja se lahko odloži za razdobje od treh do šestih mesecev.
Če delavec v tem času ni storil druge hujše kršitve delovne obveznosti, se šteje, da ukrep ni bil izrečen.
Pogojno odložena izvršitev izrečenega ukrepa se lahko prekliče, če delavec stori v času iz 1. odstavka tega člena hujšo kršitev delovnih obveznosti, v tem primeru disciplinska komisija izvrši pogojno izrečeni ukrep in novi ukrep.
17.	člen
Pri izrekanju ukrepov zaradi kršitev delovnih obveznosti se zlasti upošteva teža kršitve in njene posledice, stopnja odgovornosti delavca, okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena, prejšnje delo in obnašanje delavca, značaj dejavnosti in druge okoliščine, ki lahko vplivajo na izrek vrste in višine ukrepa.
IV.	ZASTARALNI ROKI
18.	člen
Uvedba in vodenje postopka zaradi kršitve delovnih obveznosti zastarata po preteku enega leta od dneva, ko je bila storjena kršitev.
Izvršitev izrečenega ukrepa zastara po preteku 60 dni od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.
Če ima dejanje, s katerim je bila storjena kršitev delovne obveznosti znake kaznivega dejanja, zastarata uvedba in vodenje postopka v 12 mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in storilca, vendar postopek za kršitev delovne obveznosti ni več mogoč, ko zastara kazenski pregon.
V.	DISCIPLINSKI POSTOPEK
1.	UVEDBA POSTOPKA
19.	člen
Disciplinski postopek se uvede na zahtevo:
—	delavskega sveta TOZD,
—	poslovodnega organa TOZD,
—	odbora samoupravne delavske kontrole,
sindikalne organizacije,
—	družbenega pravobranilca samoupravljanja.
—	pristojnega organa družbeno politične skupnosti.
20.	člen
Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka mora biti pismena in mora vsebovati vse podatke, ki so pomembni za ugotavljanje kršitve delovnih obveznosti in odgovornosti delavca.
21.	člen
Zahtevek za uvedbo postopka mora biti dostavljen:
—	delavcu, zoper katerega se uvaja postopek,
—	disciplinski komisiji,
—	izvršnemu odboru organizacije sindikata.
2.	DISCIPLINSKA KOMISIJA
22.	člen
Disciplinska komisija vodi postopek in izreka ukrepe.
Disciplinsko komisijo sestavlja 5 članov, od katerih so 4 delavci iz TOZD, en član pa je iz liste, ki jo določi zbor združenega dela skupščine občine.
Delavci volijo 5 članov disciplinske komisije izmed delavcev TOZD, 2 člana pa iz liste, ki jo določi zbor združenega dela skupščine občine.
Predsednik disciplinske komisije določa njeno sestavo za vsak posamezen primer in sicer tako, da disciplinska komisija zaseda v polnem sestavu 5 članov.
Mandat članov disciplinske komisije traja 2 leti.
3.	POSTOPEK PRED DISCIPLINSKO KOMISIJO
23.	člen
Disciplinska komisija je dolžna izvesti postopek na podlagi zahteve za uvedbo postopka.
24.	člen
Ko predsednik disciplinske komisije prejme zahtevek za uvedbo postopka najprej ugotovi, če je potrebno izvesti predhodni postopek.
Če ugotovi, da predlagani dokazi ne zadostujejo, lahko zadolži komisije ali delavce v strokovnih službah, da preskrbijo komisiji potrebna dokazila.
25.	člen
Predsednik komisije sklicuje sejo disciplinske komisije in določa njeno sestavo.
Delavcu, proti kateremu je vložen disciplinski postopek se vabilo na sejo dostavlja praviloma priporočeno oz. preko dostavne knjige. Delavec sam obvešča svojega morebitnega zastopnika o seji disciplinske komisije.
Na sejo disciplinske komisije se povabijo tudi priče oz. izvedenci, kadar je to potrebno.
26.	člen
Od dneva vročitve vabila delavcu, zoper katerega je bil uveden disciplinski postopek na obravnavo in dneva obravnave ne sme biti manj kot 5 dni, da bi se delavec lahko pripravil za obrambo.
27.	čien
Postopek pred disciplinsko komisijo je ustmen in javen, glasovanje pa je tajno.
Komisija lahko javnost izključi, da zavaruje vojaško, poslovno ali drugo v zakonu predpisano tajnost.
28.	člen
Pred pričetkom obravnave predsednik ugotovi, če so pristopile vse vabljene osebe.
Če ni prišel delavec, zoper katerega je vložen postopek, komisija odloči, če se
bo obravnava opravila v delavčevi odsotnosti oz. če se bo preložila.
Obravnava se opravi v delavčevi odsotnosti, če delavec ni prišel na obravnavo, pa je izkazano, da mu je bilo vabilo v redu vročeno, izostanka pa ni opravičil oz. niso znani opravičljivi razlogi za delavčev izostanek.
Če vročitev vabila ni izkazana, se obravnava preloži razen v primerih samovoljne zapustitve dela in če vročitev vabila s povratnico ni možna zaradi spremembe stalnega bivališča.
Istočasno s preložitvijo obravnave se, če je to le mogoče določi dan in čas nadaljevanja obravnave.
29.	člen
Obravnava pred disciplinsko komisijo se začne s čitanjem zahtevka za uvedbo postopka zaradi kršitve delovne obveznosti.
Ko je zahtevek prečitan se pozove delavca, zoper katerega teče postopek, da poda svojo izjavo v zvezi z zahtevkom za uvedbo postopka in da poda svoj zagovor. Delavcu je treba dopustiti, da pove svoje stališče o vseh kršitvah, ki se mu očitajo in da pove svoje stališče tudi o zbranih dokazih.
Ko delavec konča s svojim zagovorom se začne dokazni postopek. V dokaznem postopku predsednik komisije prebere dokaze in lahko na sami obravnavi zasliši tudi priče, zlasti če gre za važnejše dokaze.
Prizadetemu delavcu je treba v dokaznem postopku omogočiti, da pove svoje stališče do izvedenih dokazov.
30.	člen
O delu na razpravi se vodi zapisnik, v katerega se vpisujejo vsi podatki, za katere je predsednik komisije mnenja, da so pomembni za razrešitev postopka.
V	zapisniku je treba označiti sestavo komisije, kraj, dan in čas razprave, ime in priimek delavca ter ime in priimek morebitnega delavčevega branilca.
V	zapisniku je treba zabeležiti morebitne ugovore na sestavo komisije, izločitvene predloge, kakšen sklep je komisija sprejela glede predloga za izvolitev, dejstvo, če je bil prečitan zahtevek za ugotovitev kršitve delovne obveznosti, izjave delavca, potek dokaznega postopka, imena zaslišanih prič in delavcev in njihove izjave, predloge, ki so bili podani v postopku in stališča, ki jih je disciplinska komisija zavzela do teh predlogov in drugo.
Izjave delavca, prič, branilca in izvedencev se praviloma zabeležijo v zapisniku dobesedno.
Na koncu je treba vpisati v zapisnik čas, kdaj je komisija zaključila obravnavo in odšla na tajno glasovanje. V zapisnik se zabeleži sklep oz. izrek ukrepa, ki ga je komisija sprejela po konča nem posvetovanju.
Zapisnik podpišeta predsednik komisije in zapisnikar ter obdolženi delavec.
31.	člen	%
Predsednik in člani disciplinske komisije lahko postavljajo vprašanja delavcu, proti kateremu se vodi postopek in vsem ostalim osebam, ki jih komisija zasliši v dokaznem postopku.
Prizadetemu delavcu je treba omogočiti, da pove stališča do izvedenih dokazov in da lahko postavlja vprašanja pričam in ostalim osebam, ki sodelujejo v postopku.
Na podlagi odobritve predsednika komisije lahko postavljajo vprašanja tudi delavčev branilec in ostale osebe, ki sodelujejo v postopku.
Predsednik komisije diktira v zapisnik odgovore na postavljena vprašanja, če je katerikoli od udeležencev v postopku nezadovoljen z izjavo, ki je vnešena v zapisnik, lahko zahteva, da se to v zapisniku ugotovi.
Predsednik komisije lahko prepove postavljanje sugestivnih in kapricioznih vprašanj.
32.	člen
Delavec, proti kateremu se vodi postopek lahko na obravnavi navaja dejstva in predlaga dokaze in se lahko brani tako, kot smatra, da je za njega najbolj ugodno, postavlja vprašanja pričam in izvedencem in postavlja pripombe in daje pojasnila v zvezi z izjavami prič in izvedencev.
Delavčev branilec ima pravico pregledati spisek in storiti vsa dejanja v postopku, kakor tudi delavec.
33.	člen
Komisija odloča, katere dokaze bo izvedla in po kakšnem vrstnem redu.
Komisija lahko odloči, da se izvedejo tisti dokazi, ki niso bili predloženi oz. katere se je odstopilo, prav tako se lahko prečitajo tudi izjave prič, ki so bile zbrane v predhodnem obdobju, v kolikor gre za izjave vseh, ki jih ni mogoče privesti na obravnavo oz. če bi se na ta način zavlačeval postopek.
34.	člen
Ko je dokazni postopek končan, da predsednik komisije besedo delavčevemu branilcu in nato delavcu, proti kateremu se vodi postopek da ob zaključku obravnave pove svoje stališče.
Nato predsedujoči zaključi obravnavo in se preide na odločanje.
35.	člen
Komisija sklepa oz. izreče ukrep z večino glasov vseh članov komisije. Glasovanje vodi predsednik komisije. Po končanem glasovanju predsednik komisije objavi odločitev komisije.
36.	člen
Komisija lahko sprejme naslednje sklepe:
—	ustavi postopek,
—	delavca osvobodi odgovornosti zaradi kršitve delovne obveznosti,
—	izreče enega izmed disciplinskih ukrepov.
37.	člen
Pismeno odločbo o sklepu komisije iz prejšnjega člena se pošlje delavcu, zoper katerega je bil uveden postopek, predlagatelju zahtevka za uvedbo postopka in splošni službi TOZD.
Pismena odločba o izreku ukrepa zaradi kršitev delovnih obveznosti mora vsebovati zlasti:
—	uvod: ime in sestav organa, predlog za postopek, predmet obravnave, ime in osebne podatke delavca, proti katerem se vodi postopek in če je delavec prisoten na razpravi,
—	izrek: zoper koga je ukrep izrečen, ali je postopek ustavljen, ali je podana kršitev, opis kršitve in vrsta ukrepa,
—	ugotovitev o višini škode, ki jo je delavec povzročil v podjetju s kršitvijo delovne obveznosti in jo je dolžan povrniti,
—	obrazložitev: katera dejstva je odbor štel za dokazana, zakaj je postopek ustavljen oz. zakaj je delavec kriv, obstoj odgovornosti za škodo, zakaj se ne upošteva zagovor, olajševalne in obremenilne okoliščine,
—	pravni pouk.
38.	člen
Zoper odločbo disciplinske komisije lahko delavec oz. tisti, ki je zahteval postopek, ugovarja pri DS TOZD v roku 10 dni od vročitve odločbe.
39.	člen
Delavski svet je dolžan pred obravnavo o ugovoru iz prejšnjega člena prido-
(Nadaljevanje na nasl. str.)
(Prenos s prejš. str.)
biti mnenje izvršnega odbora sindikalne organizacije.
Izvršni odbor sindikalne organizacije daje mnenje v roku 8 dni. Po preteku tega roka predsednik DS skliče sejo delavskega sveta zaradi odločanja o ugovoru.
Delavski svet odloča o ugovoru na podlagi dejstev, ki jih je ugotovila disciplinska komisija, lahko pa tudi sam ugotavlja dejstva.
Delavec ima pravico da je navzoč pri seji delavskega sveta, ko ta razpravlja o njegovem ugovoru.
Delavec mora biti pismeno obveščen o kraju in času seje delavskega sveta.
40.	člen
Delavski svet lahko:
—	zavrže ugovor,
—	zavrne ugovor in potrdi odločitev disciplinske komisije,
—	ugodi ugovoru, razveljavi sklep disciplinske komisije in vrne zadevo komisiji zaradi ponovnega odločanja,
—	ugodi ugovoru, spremeni odločitev disciplinske komisije in izreče ukrep, katerega je pristojna izreči disciplinska komisija.
41.	člen
Ugovor se zavrže, če ni bil dan v roku 10 dni oz. če ga je podala nepristojna oseba.
Ugovor se zavrne, če je odločitev disciplinske komisije pravilna.
Odločitev disciplinske komisije se razveljavi, če dejansko stanje ni bilo v postopku pred komisijo dovolj ugotovljeno. Odločitev disciplinske komisije se spremeni, kadar delavski svet ugotovi, da je potrebno delavcu izreči drug ukrep, osvoboditi odgovornosti oz. ustaviti disciplinski postopek.
42.	člen
Delavski svet sklepa z večino glasov vseh svojih članov. Pismeno odločbo o sklepu je treba vročiti delavcu v roku 8 dni od dneva njenega sprejetja.
43.	člen
Disciplinski postopek je hiter.
Stroški postopka bremenijo TOZD. V primeru, da je zoper delavca postopek ustavljen oz. če je bil oproščen odgovornosti, ker ni podana kršitev delovnih obveznosti ima delavec pravico do nadomestila OD in do povračila stroškov zaradi sodelovanja na obravnavi.
4.	IZVRŠITEV IZREČENIH UKREPOV
44.	člen
Izrečene ukrepe je treba izvršiti v 60 dneh od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.
45.	člen
Pravnomočen sklep po izrečenem opominu se pošlje delavcu.
Izrek ukrepa javnega opomina se objavi na oglasnih deskah TOZD. Izrek razporeditve delavca na druga dela oz. naloge se izvrši z razrešitvijo delavca pri dosedanjih delih oz. nalogah in z razporeditvijo na druga dela oz naloge.
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izvrši tako, da se delavca razreši delovnih dolžnosti z dnem vročitve končne odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
46.	člen
Odločba o izrečenem ukrepu postane končna:
— ko poteče rok za ugovor, vendar
ugovor ni bil podan.
—	ko delavski svet kot II. stopni organ odloči o ugovoru.
47.	člen
Evidenco o izrečenih ukrepih delovnih obveznosti vodi splošna služba TOZD.
Izrečen ukrep se izbriše iz evidence:
—	kadar je bil ukrep izrečen zaradi lažje kršitve delovnih obveznosti,
—	če delavec v roku 1 leta od dneva izrečenega ukrepa ne stori nobene kršitve delovnih dolžnosti,
—	kadar je bil ukrep izrečen zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, če delavec v roku 2 let od dneva izrečenega ukrepa, ne stori nobene kršitve delovnih obveznosti.
5.	OBNOVITEV POSTOPKA
48.	člen
Postopek, ki je bil končan s pravnomočno odločbo, se lahko obnovi v naslednjih primerih:
—	če delavcu ni bila zagotovljena možnost sodelovati v postopku,
—	če je bila odločitev izrečena na podlagi lažne izjave priče in izvedenca oz. na podlagi lažne listine,
—	če delavec ve za nova dejstva oz. pridobi možnost uporabe novih dokazov, na podlagi katerih bi bil lahko izrečen za njega ugodnejši ukrep, če bi bila ta dejstva in dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku,
—	če je zaredi iste kršitve delovnih obveznosti delavcu že bil izrečen disciplinski ukrep.
49.	člen
Zahtevek za obnovo postopka lahko podajo:
—	delavec, zoper katerega je bila izrečena pravnomočna odločba o ukrepu,
—	sindikalna organizacija, ki je podala zahtevo za uvedbo oz. začetek postopka.
50.	člen
Postopka ni možno obnoviti po preteku 30 dni od dneva, ko se je zvedelo za nova dejstva oz. nove dokaze in tudi ne po preteku enega leta od dneva pravnomočne odločbe.
51.	člen
Na podlagi zahtevka za obnovo postopka se postopek vodi na enak način kot na podlagi zahtevka za uvedbo oz. začetek postopka za ugotovitev kršitev delovnih obveznosti.
VI.	ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELAVCEV
52.	člen
Delavec, ki namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo na delu oz. v zvezi z delom, je dolžan povzročeno škodo povrniti.
53.	člen
Če je škodo povzročilo več delavcev, je vsak od njih posebej odgovoren za del škode, ki jo je povzročil. Če se ne da ugotoviti za vsakega delavca njegov delež pri povzročitvi škode, se šteje, da so vsi enako odgovorni za škodo in morajo škodo povrniti v enakih delih.
Če je škodo povzročilo več delavcev namenoma s kaznivim dejanjem vsi povzročitelji odgovarjajo solidarno za povrnitev škode.
54.	člen
Obstoj škode, okoliščine, v katerih je nezgoda nastala, njeno višino in povzro-
čitelje škode ugotavlja 3 članska komisija, ki jo imenuje DS TOZD.
55.	člen
Če je bila škoda povzročena s kršitvijo delovnih obveznosti, postopek vodi in odloča o povrnitvi škode disciplinska komisija.
56.	člen
Višina škode se ugotavlja na podlagi cenikov oz. cen oz. knjigovodske vrednosti poškodovanih stvari oz. na drug primeren način. Višina škode se lahko ugotavlja tudi z izvedenci.
57.	člen
V postopku za povračilo škode se od delavca zahteva, da mora povrniti ugotovljeno škodo.
Če delavec odkloni povrnitev škode, TOZD sproži postopek pred sodiščem združenega dela zaradi povrnitve škode. Delavec mora svoj pristanek, da bo povrnil škodo, sporočiti v pismeni obliki.
58.	člen
Če je TOZD povrnila škodo, ki jo je delavec na delu ali v zvezi z delom povzročil tretjim osebam, je delavec dolžan to škodo povrniti TOZD, če jo je povzročil namerno ali iz hude malomarnosti. Zahtevek TOZD zastara v roku 6 mesecev od dneva, ko je bila izplačana povrnitev škode.
59.	člen
Delavec je lahko oproščen povrnitve škode v celoti ali delno zlasti v primeru, če bi plačilo odškodnine pripeljalo delavca in njegovo družino v težak materialni položaj. Sklep o osvoboditvi delavca od plačila odškodnine, lahko sprejme delavski svet TOZD.
60.	člen
Za škodo, ki jo povzroči delavec zaradi neopravičenega izostanka z dela, zaradi zamujanja na delo, predčasnega odhajanja z dela in zaradi neopravičenih izostankov z dela med delovnim časom in zaradi drugih kršitev delovnih obveznosti in dejanj oz. opustitev delavca,
ki ne pomenijo kršitve delovnih dolžnosti, kjer bi ne bilo možno ugotoviti natančnega stanja škode ali pa bi njegovo ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, je delavec dolžan povrniti TOZD pavšalno odškodnino v znesku 300,00 din za vsako izmed naštetih kršitev delovnih obveznosti oz. za vsako dejanje oz. opustitev v smislu tega člena, ki je povzročilo določeno škodo TOZD.
61.	člen
Če je bila škoda povzročena s kršitvijo delovne discipline oz. delovnih obveznosti, odloča o pavšalni odškodnini disciplinska komisija.
Če je bila škoda povzročena z dejanjem oz. opustitvijo dejanja, ki ni kršitev delovnih obveznosti odloča o pavšalni odškodnini 3-članska komisija, ki jo imenuje delavski svet TOZD.
Postopek pred disciplinsko oz. drugo komisijo za povrnitev pavšalne odškodnine se začne na zahtevo delavskega sveta oz. njegovega izvršilnega organa, poslovodnega organa, organa samoupravne delavske kontrole, izvršnega odbora sindikata.
VII.	PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
62.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se opravijo na enak način in po enakem postopku, ki velja za sprejem tega pravilnika.
63.	člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika prenehajo veljati tiste določbe samoupravnih splošnih aktov, ki so v nasprotju s tem pravilnikom.
64.	člen
Ta pravilnik začne veljati in se uporablja, ko ga sprejme delavski svet TOZD in ko se objavi na oglasnih deskah TOZD.
Žerjav v mnogočem olajša delo (FOTO: G. Rovan)
Kran uveliko pomaže pri radu. (FOTO: G. Rovan)
BILTEN 10------------------------------------
Pravilnik o disciplinskoj i materialnoj odgovornosti radnika
I.	OSNOVNE ODREDBE
član 1.
S tim pravilnikom radnici OOUR uredjuju obaveze radnika na radu i njihovu odgovornost povreda radne obaveze i prouzrokovanu štetu, lakše i teže povrede radnih obaveza, početak i vodjenje postupka za izreku potrebnih mera zbog povrede radne discipline, zastaranih rokova za uvodjenje postupka i vodjenje samog postupka i rokove zastaranja za izrečene mere.
član 2.
Sa sklapanjem radnog odnosa radnik preuzima radne obaveze, točno odre-djene u samoupravnim aktima OOUR, radne organizacije i zakonima.
Radnici su osobno i medjusobno odgovorni za izvršavanje radnih obaveza.
Radnik je za izvršenje radnih obaveza disciplinsko odgovoran za svaku vrstu krivice, za nadoknadu štete pa onda, kada je to počinio namerno ili iz krajnje nepažnje.
član 3.
Radnik odgovara za povredu radne odgovornosti odnosno radne discipline samo za takvu vrstu povrede, koja je bila u vrijeme, kada je do povrede došlo, odredjena u samoupravnim aktima OOUR i radne organizacije.
član 4.
Krivična odgovornost, odgovornost za privredni prijestup odnosno za prijestup ne isklučuje disciplinske odgovornosti radnika.
član 5.
Radnik je dužan, da savjestno, marljivo i požrtvovano izvršava radne obaveze i poštuje zajedničke interese radnika. Za povredu radnih obaveza i radne discipline radnik je disciplinsko odgovoran.
član &
Radnik odgovara za materialnu štetu koju ili u vezi sa radom namerno ili skrajnjom nepažnjom prouzrokuje OOUR ili radnoj organizaciji.
II.	RADNE OBAVEZE
član 7.
Radnik ima na radu ili u vezi sa radom, naročito sledeče obaveze:
—	da čuva društvenu imovinu i sa njom postupa kao dobar gospodar,
—	da radi po svojim ličnim i stručnim mogućnostima, racionalno upotrebljava sredstva, osnovna sredstva, alat i opremu potrebnu za proizvodnju,
— da savjestno i marljivo obavlja poslove, izvršava sve radne obaveze, kao i obaveze koje proizlaze iz udruženog rada,
—	da izvršava radove u odredjenom radnom vremenu i da ne napušta svoje radno mjesto bez odobrenja,
—	da odmah a najkasnije za 24 časa obavesti nadležnog rukovodioca odnosno službu, ako ne može iz bilo kojeg razloga doći na posao,
—	da čuva poslovnu tajnost,
—	da stalno upotpunjava svoje radne i stručne sposobnosti,
—	da se brine za pravilno uvodjenje u rad učenika u privredi kao i pripravnika
i radnika na obučavanju, koji so mu povjereni,
—	da se drugarski ponaša do ostalih radnika i učvršćuje medjusobne socijalističke odnose,
—	da se pridržava mjera zaštita na radu i koristi propisana zaštitna sredstva,
—	da aktivno učestvuje u samoupravljanju,
—	da štiti i unapredjuje ugled OOUR i radne organizacije kao celine;
član 8.
Radne obaveze radnika mogu se odrediti i drugim samoupravnim opštim aktima OOUR ili radne organizacije.
III.	ODGOVORNOST ZBOG POVREDE RADNIH OBAVEZA
član 9.
Povrede radne obaveze mogu biti lakše ili teže, s obzirom na posledice koje su iz toga proizašle za samu OOUR.
član 10.
Težom povredom radne obaveze smatra se:
—	neizvršavanje ili nesavjestno, nepažljivo, nepravovremeno izvršavanje radnih i drugih obaveza,
—	povredna propisa o zaštiti protiv požara, eksplozija ili drugih elementarnih nesreća,
—	neopravdano razpolaganje sa društvenim imovinom i svaka pritivzakonita djelatnost,
—	podnošenje netočnih podataka, ako je to utjecalo na donošenje odluka u OOUR,
—	podnošenje netočnih podataka odgovornih organa s kojima su doveli radnike u zabludu u pogledu njihovih prava u udruženom radu,
—	propuštanje radnje sa kojom se smeta ili onemugučava radni proces ili upravljanje OOUR,
—	zloupotreba položaja ili prekoračenja ovlaštenja,
—	sprečavanje uvida u listine i poslovanje OOUR i radne organizacije ako je to radniku potrebno za postizanje njegovih prava,
—	nepreduzimanje ili nedovoljno pre-duzimanje mera za sigurnost radnika na radu kao i za čuvanje društvenih sredstava,
—	prijem radnika na posao u suprotnosti sa zakonskim propisima
—	odbijanje radova odnosno zadataka ili radnih zadataka, ako za to ne postoje opravdani razlozi,
—	zloupotreba sredstava povjerenih radnicima za izvršavanje radova odnosno zadataka,
—	dolaženje na rad u napitom stanju, napijanje za vreme rada ili uzimanje narkotika, koji smanjuju radni učinak,
—	izazivanje tuče ili učestovanja u tuči na radu,
—	neopravdano izastajanje sa rada,
—	nepreduzimanje, neredovito ili nepravo—vremeno izvršavanje radova odnosno zadataka, koji se odnose na narodnu odbranu i društvenu samoza-štitu,
—	nemarno izvršavanje radova odnosno zadataka, koji mogu prouzrokovati povrede poslovne, vojničke ili bilo koje
druge, zakonom ili u samoupravnom aktu odredjene tajne,
—	ne odašiljanje dokumenata i podataka na zahtjev organa ili organizacije,
—	pribavljanje neosnovane materijalne koristi u vezi sa svojim radom u OOUR,
—	zloupotreba izborne funkcije u organima samouprave u OOUR s namjerom, da sebi ili drugome pribavi imovinsku korist ili drugome nanese štetu,
—	prouzrokovanje velike materijalne štete u OOUR i radne organizacije, ako je ta bila prouzrokovana na radu ili u vezi sa njime,
—	zloupotreba položaja ili prekoračenje datog ovlašćenja učinjenog u namjeri da sebi ili drugom pribavi proti-vpravnu korist ili drugome nanese štetu,
—	povreda odredaba samoupravnog opšteg akta,
—	neudaljavanje sa rada pijanog radnika,
—	nepridržavanje propisanih zaštitnih mera odnosno zaštitnih sredstava,
—	ako se radnik, za kojeg je bilo od nadležne zdravstvene službe ustanovljeno da nije sposoban za rad zbog bolesti, ne leči popropisima lečnika ili ako odugovlači svoje ozdravljenje,
—	ako radnik neovlašteno razpolaže sa sredstvima OOUR to jest u suprot nosti sa odlukama samoupravnog organa,
—	falsikovanje zapisnika, odluka i drgrugih akata samoupravljanja u OOUR,
—	nesavljesno izvršavanje rada i radnih zadataka za koje je radnik zadužen,
—	izvršavanje radnih obaveza OOUR na svoj račun,
—	davanje lažnih izjava koje štete ugledu radne organizacije, OOUR, organima samoupravave ili pojedincima u udruženom radu,
—	stalno kašnjenje na rad, uprkos već izrečenim mjerama, zbog lakše povrede radne obaveze — zakašnjenju na posao,
—	ponašanje radnika izvan OOUR s kojim je bio okrnjen ugled OOUR ili radne organizacije,
—	nepravilno korištenje kredita za stanbenu izgradnju ili bilo koji drugi čin s kojim su oštećeni interesi ostalih radnika u OOUR,
—	svaka druga povreda radnih i drugih obaveza, koje su po samoupravnim opštim aktima odredjene kao teže povrede radnih obaveza.
član 11.
Lakše povrede radnih obaveza:
—	dolazak na rad za zakašnjenjem, prije-vremeno odlaženje s posla, neopravdano napuštanje radnog mjesta pre završetka radnog vremena,
—	neopravdani izostanci sa posla za 1 dan u toku 1 godine,
—	nepravovremeno izvršenje radnih zadataka, ako je sa time nanesena šteta OOUR i radnoj organizaciji,
—	nekvalitetno izvršavanje zadataka zbog nepažnje radnika,
—	nepravilan odnos prema ostalim radnicima ili drugim licima,
—	nepridržavanje propisanih mera bezbednosti odnosno uklanjanje propisanih ili odredjenih mera lične zaštite, ako nije nastala šteta ili je ta bila veoma mala,
—	ako radnik svoj nepredvidjeni izostanak s rada odmah ili najkasnije u roku od 24 časa ne pravda nadležnom
rukovodicu odnosno službi u OOUR,
—	zanemarivanje lične higijene ili čistoće na radnom mjestu iako je to propisano,
—	vodjenje poslovnih knjiga u suprotnosti sa zakonskim propisima, kada takav postupak nije prouzrokovao štetu, neredovito vodjenje odnosno održavanje dokumenata, materiala, proizvoda i radnih sredstava,
—	nepravilno obavljanje blagajničar-skih poslova, ako nije nastala šteta,
—	odbijanje izvršavanja radnih zadataka osim u primerima kada je takav postupak radnika opravdan zakonom ili samoupravnim opštim aktima,
—	izostanek prijave odnosno nepravovremene prijave oštećenja odnosno kvara radnih sredstava nadležnom radniku odnosno službi,
—	odbijanje prenošenja radnih iskustava na mlade radnike, učenike u privredi i pripravnike,
—	samovoljna zamena posla,
—	povreda radnih obaveza koje proizlaze iz udruženog rada, no ne predstavljaju teže povrede radnih obaveza.
član 1 2.
Zbog povreda radnih obaveza odnosno radne discipline mogu se izreći sle-deće disciplinske mere:
—	opomena,
—	javna opomena,
—	premeštaj na drugo radno mesto odnosno zadatke za vreme od 3 do 6 meseci,
—	novčana kazna i to najviše do 10 % jednomešećne akontacije osobnog dohodka, kojeg je radnik dobio mjesec dana prije izrečene disciplinske kazne,
—	izključenje iz radne organizacije.
član 13.
Disciplinsk a mera da se radnika premjesti na drugo radno mesto odnosno zadatke izreče se samo onda, da se radniku spriječi izvodjenje radova zbog kojih je protiv njega izrečena ta disciplinska mera.
Radnik se može premestiti na drugo mesto odnosno zadatke za koje je potrebna i niža stručna sprema od one koju radnik ima.
član 14.
Novčana kazna kao disciplinska mera smije se izreči u sledečim povredama radne obaveze:
—	neizvršavanje ili nesavjestno, nepažljivo, nepravovremeno izvršavanje radnih i drugih obaveza zbog čega je ugrožen život ili sigurnost ljudi te materijalne dobrine veće vrednosti,
—	prouzrokovanje tuće ili nereda u OOUR,
—	nehatno izvršavanje poslova odnosno zadataka koji mogu prouzrokovati povredu poslovne, vojničke ili druge z zakonom ili samoupravnim sporazumom odredjene tajne
—	neizvršenje odnosno neredovito ili nepravovremeno izvršenje radova odnosno zadataka koji su posebno važni za društvo,
—	nepreduzimanje ili nedovoljno pre-duzimanje mera za sigurnost radnika na poslu ili povrede njihovih samoupravnih prava,
—	zloupotreba položaja ili prekoračenje istog,
—	davanje netočnih podataka s ciljem da se dovedu radnici u zabladu u pogledu njihovih prava.
Novčana sredstva sakupljena iz tih kazni, upotrebljavaju se za dodeljivanje kredita za stanbenu izgradnju.
Pravosnažna odluka disciplinske komisije o izrečenoj novčanoj kazni je izvršni naslov.
(Nastavak na si. str.)
(Prijenos sa prij. str.)
član 15.
Izključenje iz radne organizacije kao disciplinska mera može se izreči samo zbog naročito teške povrede radne obaveze:
—	neopravdano izostajanje s rada najmanje 5 dana u roku 3 mjeseca,
—	povreda odluka o preduzimanju mera za zaštitu protiv požara, eksplozija i drugih opasnih nesreća,
—	protivzakonito razpolaganje s društvenim sredstvima,
—	nepreduzimanje potrebnih mera za uklanjanje prepreka ili onemugučavanje radnog procesa ili upravljanje u OOUR,
—	teže zloupotrebe položaja,
—	nepreduzimanje mera za sigurnost radnika na radu i čuvanje društvenih sredstava,
—	odbijanje radova odnosno zadataka važnih za nesmetan tok radnog procesa i poslovanja, ako za to ne postoje opravdani razlozi,
—	dolazak na posao u napitom stanju ili pod uplivom narkotika,
—	napijanje za vreme rada i ozimanje narkotika,
—	neizvršavanje radova odnosno zadataka koji su posebno važne za društva,
—	teže povrede samoupravnih prava radnika,
—	neizvršavanje punomočnih sudskih odredaba.
član 1 6.
Izvršenje novčane kazne i izključenje iz radne organizacije može se preložiti za razdoblje od 3 do 6 meseci.
Ako radnik u tom razdoblju nije učinio druge teže povrede radne obaveze, smatra se kao da ta mera nije ni izrečena. Uslovno odlaganje izvršenja mere može se opozvati, ako radnik u smilu 1. olomka ovog člana učini težu povredu radnih obaveza i u tom primeru disciplinska komisija izvrši uslovno izrečenu meru i novu meru.
član 17.
Pri izricanju mera zbog povrede radne obaveze uzima se u obzir naročito težina povreda radne obaveze i njene posledice, stepen odgovornosti radnika, pobude iz kojih je povreda učinjena, ranije rad i ponašanje radnika, značaj delatnosti i drugi uslovi koji posredno ili neposredno utječu na samo izricanje vrste i visine mera.
IV.	ZASTARELOST
član 18.
Rok za pokretanje postopka i izricanja mere za povrede radne obaveze zastara za godinu dana od učinjene povrede. Rok za izvršenje mera iznosi 60 dana od dana pravosnažnosti odklu-ke s kojom je bila ta mera izrečena.
Ako ima čin s kojim je bioa povredje-na radna obaveza značenje krivičnog dela zastara pokretanje i vodjenje postopka za 12 meseci od dana kada se saznalo za učinjene povrede a i samog krivca, ipak postupak za povrede radne obaveze nije više moguć onda, kada zastara krivični progon.
V.	DISCIPLINSKI POSTUPAK 1. POKRETANJE POSTUPKA
član 19.
Disciplinski postupak uvede se na zahteve:
—	radničkog saveta OOUR,
—	poslovodskog organa OOUR,
—	odbora samoupravne radničke kontrole,
—	sindikalne organizacije,
—	društvenog pravobranioca samoupravljanja,
—	nadležnog organa društveno političke zajednice,
član 20.
Zahtev za uvodjenje disciplinskog postupka mora biti pismen i mora sadržavati sve podatke koji su važni za utvrdji-vanje povrede radnih obaveza i odgovornosti radnika
član 21.
Zahtev za pokretanje postupka dostavi se:
—	radniku, zbog kojeg je postupak po-krenjen,
—	disciplinskoj komisiji,
—	izvršnom odboru organizacije sindikata.
2.	DISCIPLINSKA KOMISIJA
član 22.
Disciplinska komisija vodi postupak i izreče mere.
Sastavljena je iz 5 članova, od kojih su 4 radnika iz OOUR, 1 član pa je iz listine, koju je izdao zbor udruženog rada skupštine opštine.
Radnici biraju 5 članova disciplinske komisije izmedju radnika OOUR, a 2 člana iz listine, koju je izdao zbor udruženog rada skupštine opštine.
Predsednik disciplinske komisije odredi njen sastav posebno za svaki pojedini primer i to tako, da disciplinska komisija uvek zaseda u svom kompletnom sastavu od 5 članova. Mandat svih članova traje 2 godine.
3.	POSTUPAK ISPRED DISCIPLINSKE KOMISIJE
član 23.
Disciplinska komisija dužna je pokrenuti postupak na osnovu zahteva za uvodjenje postupka
član 24.
Kad predsednik disciplinske komisije primi zahtev za pokretanje postupka mora utvrditi, da li je potrebno izvidja-nje prije samog početka postupka Ako ustanovi, da predloženi dokazni materijal nije zadovoljavajući, može zadužiti članove komisije ili radnike stručnih služaba da pribave komisiji potreban dokazni material.
član 25.
Predsednik komisije saziva sastanak disciplinske komisije i odredi njen sastav.
Radniku, protiv kojeg je pokrenut postupak mora se poziv dostaviti preporučeno ili putem knjige dostave. Radnik sam obaveštava svog eventualnog branioca.
Na sastanak komisije pozivaju se sve-doci i veštaci, ako je to potrebno.
član 26.
Okrivljeni radnik mora imati na raspolaganju najmanje 5 dana od dana dobijanja poziva do sastanka komisije radi pripremanja za odbranu.
član 27.
Rasprava pred disciplinskom komisijom je usmena i javna, glasanje je tajno.
Komisija može slušaoce udaljiti sa rasprave, ako je to potrebno zbog zaštite ratne, poslovne ili druge s zakonom propisane tajne.
član 28.
Predsednik komisije pre početka rasprave proverava da li su došli okrivljeni radnik, svedoci i druga pozvana lica. Ukoliko okrivljeni radnik nije došao, komisija odluči da li će raspravu održati
i bez njegovog prisutva ili će je odložiti.
Ako je okrivljeni radnik uredno primio poziv, a na raspravu nije došao niti je svoj izostanak opravdao, rasprava se može održati i bez njegovog prisustva.
Ukoliko okrivljeni radnik nije došao, a ne postoji dokaz da mu je poziv uručen, rasprava će se odložiti, osmi onda, kada je radnik samovoljno napustio radno mesto ili promenio stalno boravište.
Istovremeno s odgodom rasprave a ako je to moguće odredi se dan i čas nove rasprave.
član 29.
Rasprava pred komisijom počinje čitanjem rešenja o pokretanju postupka zbog povrede radne obaveze.
Posle čitanja rešenja o pokretanju postupka poziva se okrivljeni radnik da se izjasni o navodima rešenja i da iznese svoju odbranu. Radniku se mora dopustiti da se izjasni i kaže svoje stanovište o svim povredama, koje ga terete, a isto tako da izkaže svoje stanovište o dokaznom materijalu. Poslije saslušanja radnika započinje sam dokazni postupak. U dokaznom postopku predsednik komisije pročita dokaze i sasluša svedo-ke, ako je to potrebno zbog samih dokaza. Okrivljenom radniku mora se dozvoliti da i u samom dokaznom postupku izkaže svoje stanovište o izvedenim dokazima.
član 30.
Na samoj raspravi vodi se zapisnik, u kojeg se unesu svi podaci, koje predsednik komisije smatra važnim za rešenje samog postupka.
U zapisniku mora se zapisati: ime i prezime članova komisije, kraj, datum i vreme rasprave, ime i prezime radnika kao i ime i prezime radnikovog branioca.
U zapisniku je potrebno zabeležiti sve prigovore u pogledu sastava komisije, predloge za izdvajanje, kakvo rešenje je zauzela komisija s obzirom na izvor, ako je bio pročitan zahtev za utvrdjivanje povrede radne obaveze, izkaz radnika, sam tok dokaznog postupka, ime i prezime saslušanih svedoka, njihove izjave, predloge koji su bili dani kao i stanovišta koja je zauzela disciplinska komisija do tih predloga. Izkazi radnika, svedoka, branioca i veštaka se doslovno zabeleže u zapisniku.
Na kraju mora se upisati u zapisnik i vreme kada je komisija završila raspravu i povukla se na tajno glasanje. U zapisnik se zabeleži i zaključak odnosno mera, koju je komisija donela po završenom savetovanju.
Zapisnik podpiše predsednik komisije, zapisničar i okrivljeni radnik.
član 31.
Predsednik i članovi komisije smeju postavljati pitanja okrivljenom radniku i svim ostalim licima koje je komisija saslušala u dokaznom postopku.
Okrivljenom radikum mora se omogućiti da izkaže svoje stanovište o dokazima, da isto tako postavlja pitanja svedocima i ostalim licama, koji učestvuju u postupku.
Predsednik komisije može dozvoliti braniocu da postavlja pitanje a i ostalim licama, učesnicima postupka.
Predsednik komisije diktira u zapisnik odgovore na postavljena pitanja, a ako nešto nije pravilno zapisano, može onaj, koji je tu izjavu dao zahtevati, da se to ispravi i ustanovi u zapisniku.
Predsenik komisije može zabraniti sugestivna i mušičava pitanja.
član 32.
Okrivljeni radnik smije na raspravi navoditi činjenice i predložiti dokaze.
braniti se tako, kako njemu najbolje odgovara, postavlja pitanja svedocima i veštacima, postavlja primedbe, da je objašnjenja u vezi sa iskazima svedoka i veštaka.
Radnikov branioc ima isto tako pravo pregledati spis i učiniti sve radnje u toku samog postupka kao i sam radnik.
član 33.
Komisija odlučuje koje, kako i po kojem redosledu će izvesti dokaze.
Komisija može odlučiti, da izvede i one dokaze, koji nisu bili predloženi odnosno od kojih je odstupila. Istotako može pročitati i one izjave svedoka, koji so bili saslušani u prethodnom postopku, ukoliko ide za one svedoke, koji nisu pristupili raspravi, odnosno ako se time odugovlači sam postupak.
član 34.
Na kraju rasprave dobiva reč radnikov branioc i sam okrivljeni radnik, da iznesu svoja stanovišta.
Po završetku dokaznog postopku odnosno rasprave pristupa se donošenju odluke.
član 35.
Komisija zakjuči odnosno presudi na osnovu večine glasova svih članova komisije.
Glasanje vodi predsednik komisije.
Po završenom glasanju predsednik komisije objavi odluku odnosno presudu komisije.
član 36.
Komicija može doneti jednu od sledečih odluka:
—	prekine postupak,
—	oslobodi radnika odgovornosti zbog povredne radne obaveze
—	izreče neku od predvidjenih mera.
član 37.
Komisija izda pismenu odluku te je pošalje okrivljenom radniku, pokretaču postupka i službi opštih poslova OOUR. Pismena odluka o presudi zbog povrede radnih obaveza mora sadržavati:
—	uvod: naziv i sastav organa, predlog za uvodjenje postupka, predmet razprave, ime i generalije okrivljenog radnika, ako je taj prisutan na raspravi,
—	presuda: protiv koga je izrečena mera, dali je postupak prekinut, da li je povreda izvršena, kakva i koja mera je izrečena,
—	ustanoviti višinu štete, koju je okrivljeni počinio s povredom radne obaveze i njenu nadoknadu,
—	objašnjenje: koje činjenice je komisija uzela u obzir kao dokazne, zašto je obustavljen odnosno prekinut postupak, zašto je radnik kriv, stupanj odgovornosti za nastal u štetu, zašto se nije uvažila odbrana radnika, sve činjenice koje bi eventualno štetno ili pozitivno utjecale na samu odluku komisije,
—	pravna poduka.
član 38.
Radnik, protiv koga je bila izrečena mera za povredu radne obaveze ili pokretač postupka imaju pravo da u roku od 10 dana po primitku presude podnesu prigovor.
član 39.
Radnički savet dužan je prije rasprave o prigovoru iz člana 38. pribaviti mišljenje sindikalne organizacije.
Izvršni odbor sindikalne organizacije mora podati svoje mišljenje u roku 8 dana. Po proteku roka predsednik radničkog saveta saziva radnički savet na sednicu zbog odluke o prigovoru.
(Nastavak na si. str.)
(Prijenos sa prij. str.)
Radnički savet donosi odloku na osnovu činjenica, koje je već utvrdila disciplinska komisija, isto tako može i sam ustanoviti sve potrebne činjenice.
Radnik koji je uložio prigovor poziva se na sednicu radničkog saveta.
Radnik mora biti pismeno obavešten o kraju, datumu i u koje vreme će se sednica održati.
član 40.
Radnički savet smije:
—	odbaciti prigovor,
—	odbaciti prigovor i potvrditi rešenje disciplinske komisije,
—	prihvatiti prigovor i poništiti odluku disciplinske komisije i vratiti joj u ponovni pretres,
—	prihvatiti prigovor, promjeniti odluku disciplinske komisije i izreknuti meru, za koju je nadležna disciplinska komisija.
član 41.
Prigovor se odbija ako nije bio podan u roku od 10 dana ili ako ga nije podnelo nadležno lice.
Prigovor se odbija kada je odluka disciplinske komisije pravilna.
Odluka disciplinske komisije ukine se, ako se ustanovi da u samom postupku pred komisijom nisu pravilno i dovoljno razmotrene sve činjenice. Odluka disciplinske komisije se preinači kada radnički savet ustanovi da se mora radniku izreći druga mera, osloboditi ga svake odgovornosti zbog povredne radne odgovornosti ili obustaviti disciplinski postupak.
član 42.
Radnički savet donosi odkuku većinom glasova. Pismena odluka mora se uručiti radniku v roku 8 dana od dana njenog donošenja.
član 43.
Disciplinski postupak je hitan.
Svi troškovi postupka idu na račun OOUR.
Kada je proti okrivljenog radnika postupak obustavljen, kada je bio lišen odgovornosti jer nije bilo povrede radne obaveze, ima radnik pravo na naknadu osobnog prihoda i povratak stroškova nastalih u vezi sa postupkom.
4.	IZVRŠENJE MERA
član 44.
Rok za izvršenje mera iznosi 60 dana od dana pravosnažnosti odluke.
član 45.
Pravosnažna odluka o opomeni pošalje se radniku.
Presuda o javnoj opomeni objavi se na razglasnoj dasci OOUR. Presuda o premještaju radnika na drugi rad odnosno zadatak se izvrši tako, da se mu izda razrešenje na dotadašnjem radu odnosnu zadatku i rasporedi ga na drugi rad odnosno zadatak.
član 4&
Presuda postaje pravosnažna:
—	po proteku roka za prigovor,
—	kada radnički savet kao organ II.
stupnja odluči o prigovaru.
član 47.
Evidenciju o izrečenim merama zbog povreda radnih obaveza vodi služba opštlh poslova OOUR.
Izrečena mera se briše iz evidencije onda:
—	kada je bila izrečena mera zbog lakše povrede radnih obaveza,
—	kada radnik u toku jedne godine posije presude ne počini povredu radnih obaveza,
—	kada je bila izrečena mera zbog teže povrede radnih obaveza, a radnik u toku 2 godine nije počinio ponovno povredu radnih obaveza.
5.	PONAVLJANJE POSTUPKA
član 48.
Postupak koji je bio završen pravo-snažnom odlukom može se ponoviti samo u sledečim uslovima:
—	ako radnik nije imao mogućnosti učestvovati u samom postupku,
—	ako je odluka zasnovana na lažnom iskazu svedoka, veštaka odnosno na lažnoj ispravi,
—	ako se mogu izneti nove činjenice ili ako se mogu podneti novi dokazi koji mogu doprineti da radnik bude oslo-bodjen odgovornosti, a ako se za te činjenice odnosno dokaze nije znalo pre izricanja mere,
—	ako je zbog iste povrede radne obaveze protiv radnika već bila izrečena mera.
član 49.
Zahtev za ponavljanje postupka mogu podneti:
radnik, protiv koga je izrečena pravosnažna mera,
—	sindikalna organizacija koja je pod-nela zahtev za uvodjenje postupka.
član 50.
Postupak na štetu radnika ne može se ponoviti ako je prošlo 30 dana od saznanja za nove činjenice kao i po nastupanju zastarelosti.
član 51.
Ponovljeni postupak sprovodi se na isti način kao i postupak za utvrdjivanje odgovornosti radnika koji je predhodio donošenju odluke o izricanju mere.
VI.	MATERIALNA ODGOVORNOST RADNIKA
član 52.
Radnik odgovoran za materijalnu štetu koju na radu ili u vezi sa radom namerno ili s krajnjom nepažnjom prov-zrokuje, mora je nadoknaditi.
član 53.
Ako štetu prouzrokuje više radnika, svaki radnik je odgovoran za deo štete koju je prouzrokovao.
Ako se udeo u prouzrokovanoj šteti ne može posebno utvrditi za svakog radnika, smatra se da su podjednako odgovorni i štetu nadoknadjuju u jednakim djelovima.
Ako štetu povzrocuje više radnika umišljajnim krivičnim delom, učinioci odgovaraju solidarno za nadoknadu štete.
član 54.
Nastanak štete, okolnosti pod dojima je šteta nastala, njenu višinu i tko ju je pouzrokovao utvrdjuje posebna komisija.
Komisiju za utvrdjivanje štete obrazuje radnički savet OOUR. Komisija se sastaju od 3 člana.
član 55.
Disciplinska komisija vodi postupak i odlučuje o nadoknadi štete, ako je šteta prouzrokovana povredom radne obaveze.
član 56.
Visina štete utrvrdjuje se na osnovu cenovnika i knjigovodstvene vrednosti stvari, a aku su oštećene stvari čija vrednost ili cjena niso predvidjeni ce-novnikom, šteta se utvrdjuje vešta-čnjem.
član 57.
U postupku za utvrdjivanje štete zahteva se od radnika da tu štetu isplati.
Ako radnik ne pristane da isplati prouzrokovanu štetu, OOUR će svoja potraživanja ostvariti u postupku kod suda udruženog rada.
Radnik se pisemno obaveže da će isplatiti štetu.
član 58.
Kada je OOOUR nadoknadila štetu koju je radnik učinio na radu ili u vezi s radom trećem licu, dužan je radnik tu štetu povratiti OOUR, ako je štetu počinio namerno ili zbog krajnje nepažnje. Zahtev OOUR zastara u roku 6 meseci od dana, kada je bila šteta isplaćena.
član 59.
Radnik može da se oslobodi nadoknade za prouzrokovanu štetu u celini ili delomično, ako bi to dovelo radnika i njegovu porodicu u tešku materialnu situaciju. Odluku o oslobodjenju radnika plaćanja naknade zbog učinjene štete donosi radnički savet.
član 60.
Za štetu koju prouzrokuje radnik zbog neopravdanog odsustva s rada, zbog zakašnjenja na rad, prevremenog napuštanje rada i zbog neopravdanih izostanaka s rada za vreme radnog vremen a i zbog drugih povreda radnih obaveza i radnji odnosno propuštanja radnika, koje ne znače povredu radnih
obaveza i gdje ne bi bilo moguće ustanoviti tačnu visinu štete ili bi njeno utvrdjivanje prouzrokovalo nesorazmerne troškove, dužan je radnik povratiti OOUR štetu u paušalnom iznosu 300,00 din za svaku gore navedenu povredu radnih obaveza ili za svaku gore navedenu radnju odnosno propuštanje, koje je prouzrokovalo odre-djenu štetu OOUR
član 61.
Ako je bila šteta prouzrokovana povredom radne discipline odnosno radnih obaveza, odlučuje o paušalnoj odšteti disciplinska komisija.
Ako je bila šteta prouzrokovana radnjom odnosno propuštanjem radnje, koja sama po sebi nije povreda radne odgovornosti, odlučuje o paušalnoj šteti posebna komisija, sastavljena iz 3 člana. Tu komisiju obrazuje radnički savet.
Postupak pred disciplinskom komisijom ili komisijom za nadoknadu paušalne štete započinje na zahtev radničkog saveta odnosno njegovog izvršnog organa poslovodskog organa, samoupravne radničke kontrole ili izvršnog odbora sindikata.
VII.	PROLAZNE IZVRSNE ODREDBE
član 62.
Popravci i dopuna tog pravilnika vode se pod istim okolnostima kao i sam prijem tog pravilnika.
član 63.
Stupanjem na snagu ovog pravilnika prestanu važiti sve odredbe opštih akata koji su u suprotnosti sa ovim pravilnikom.
član 64.
Pravilnik stupa na snagu i upotrebu s danom, kada ga primi radn ički savet OOUR i objavi na razglasnoj dasci OOUR.
Gradnja novih prostorov Muzeja NOB v Novem mestu se lepo odvija. Razgibana stavba je locirana na gričku v starem mestnem jedru (FOTO: Tone Vovko)
Izgradnja novih prostorija muzeja NOB-e dobro napreduje. Zgrada je postavljena na brežuljku u starom djelu grada. (FOTO: Tone Vovko)
Problemska
konferenca
mladih
gradbincev
Koordinacijski svet ZSMS SOZD GIPOSS je v sodelovanju z republiško konferenco mladih delavcev organiziral v počastitev Dneva gradbincev problemsko konferenco mladih v gradbeništvu. Konference se je udeležilo preko petdeset mladih iz tridesetih delovnih organizacij s področja Slovenije.
V živahni razpravi smo opozorili na številne probleme mladih v gradbeništvu ter sprejeli konkretne zaključke, od katerih naj naštejem najpomembnejše:
1.	Povezava občinskih konferenc z osnovnimi organizacijami je slaba. Zdravega vpliva OK na delo 00 ni čutiti v taki meri kot smo želeli oz. kot je zapisano v materijalih 9. kongresa ZSMS.
2.	Koordinacija dela 00 v gradbeništvu je še vedno potrebna z ozirom na pogoje življen in dela mladih delavce v tej panogi gospodarstva ter šibko kadrovsko strukturo članstva.
3.	Problem nastanitve v gradbeništvu je zelo pereč. Pogoji za življenje v samskih domovih in raznoraznih delavskih naseljih in provizorijih so slabi in pogosto ne ustrezajo predpisom o minimalnih standardih, kar neugodno vpliva na zdravje teh delavcev med katerimi je večina mladih in seveda na njihovo zavzetost v družbenih dejavnostih.
Naša naloga je, da se s skupnimi močmi prizadevamo za izboljšanje življenjskih pogojev in po samoupravni poti zahtevamo zvišanje minimalnih standardov za delavce v gradbeništvu.
4.	Mladi delavci v gradbeništvu imajo zelo majhne možnosti za rekreacijo in kulturno ustvarjanje (udejstvovanja). Na teh področjih bomo morali v bodoče veliko več delati.
5.	Aktivnost mladih komunistov v OOZSMS še vedno ni zadovoljiva. V članstvo ZK se še vedno sprejema brez vednosti OOZSMS in brez preverjanja aktivnosti kandidatov v osnovnih organizacijah. To težavo bomo morali reševati v sodelovanju z vodstvi OOZK.
6.	Informiranje v delovnih organizacijah, v katerih je večina zaposlenih iz drugih republik, bo treba urediti drugače. Veliko jih ne razume slovenskega jezika in so v večini primerov neinformirani. Prizadevati si moramo, da bodo prispevki objavljeni tudi v srbohrvaščini, ali pa, da bi glasila tiskali v dveh jezikih.
7.	Aktivnost mladih s srednjo ali višjo izobrazbo v gradbeništvu je občutno nizka in so 00 v TOZD ravno zaradi tega kadrovsko šibke. To se nanaša predvsem na mlade tehnike in delovodje.
Za vključevanje le-teh v aktivno delo osnovnih organizacij si moramo nenehno prizadevati.
8.	Mladi iz drugih republik so prepogosto prepuščeni sami sebi. Odnos krajanov do njih je dostikrat odbijajoč. Razumljivo je potem, da se zadržujejo po gostilnah, kar ima za posledico širjenje alkoholizma in drugih nevšečnosti.
Odnos do delavcev iz drugih republik moramo spreminjati in si prizadevati za njihovo vključevanje v aktivnosti krajevnih skupnosti.
9.	Skupaj s sindikatom moramo poskusiti rešiti problem okrog visokih prispevkov za nadurno delo delavcev iz drugih republik, ter problem okrog pridobivanja in vrednotenja internih kvalifikacij.
10.	Pogoji življenja in dela so v gradbeništvu še vedno zelo slabi. Položaj lahko izboljšamo z industrializacijo gradbeništva, kar je osnovna naloga vseh gradbenikov, v sedanjem stanju pa si moramo prizadevati za dosego beni-ficirane delovne dobe gradbenih delavcev.
11.	Položaj mladih v raznih zasebni-ških skupinah, ki so iz dneva v dan bolj številne in pogosto rešujejo gradbene delovne organizacije iz nerešljivih situacij, ki nastajajo s sunkovitim pridobivanjem dela, je zelo slab. V veliki večini primerov so izkoriščani, a premalo plačani za svoje delo in živijo pod nemogočimi pogoji.
Zgoraj našteti zaključki bodo izhodišče za pripravo razprav, katere bomo delegati iz gradbenih delovnih organizacij posredovali na 10. kongresu ZSMS, ki bo oktobra meseca v Novi Gorici.
KRANJC BORIS
Problemska
konferencija
mladih
gradjevinara
Savet za koordinaciju SSOS GIPOSS je uz suradnju sa republičkom konferencijom mladih radnika organizirao u čast Dana gradjevinara problemsku konferenciju mladih u gradjevinarstvu. Konferenciji je prisustvovalo preko pedeset mladih radnika iz trideset radnih organizacija Slovenije.
U žustroj raspravi upozorili su na brojne probleme mladih u gradjevinarstvu te zauzeli i konkretne zaključke, od kojih su najvažniji sljedeći:
1.	Slaba povezanost opštinskih konferencija osnovnim organizacijama. Nema pravilnog — zdravog upliva opštin-ske konferencije na rad osnovne organizacije kao što je bilo rečeno i zapisano u gradivu 9. kongresa SSOS.
2.	Koordinacija rada 00 u gradbeništvu je još uvijek veoma potrebna s obzirom na uslove rada i života mladih radnika u toj grani privrede i slabe kadrovske strukture članova.
3.	Stanbeni smještaj radnika u gradjevinarstvu je veoma prijek. Uslovi za život radnika u raznim momačkim — samačkim domovima, u raznim radničkim naseljima po gradilištima, koja nisu u skladu sa propisima o minimalnom standardu, veoma loše utječu na zdravlje radnika, medju kojima je mnogo mladih. To sve slabo utiče i na njihov rad, kao i na njihov rad u društvenoj djelatnosti.
Naš zadatak je da se sa udruženim snagama borimo za poboljšanje životnih uvjeta radnika i samoupravnim putem zahtjevamo bar minimalni standard za mlade radnike gradjevinarstva.
4.	Mladi radnici u gradjevinarstvu imaju male mogućnosti za rekreaciju i kulturno uzdizanje kao i samo učestvovanje u kulturi. Na tom području morati ćemo u buduće mnogo više učiniti.
5.	Aktivnost mladih komunista u OOSSOS još uvijek nije zadovoljavajuća. Još uvijek primaju u članstvo SK bez znanja i proveravanja djelatnosti tih kandidata u OOSSOS. Te poteškoće morati ćemo rješavati u suradnji sa OOSK.
6.	Informiranost u radnim organizacijama u kojima su zaposleni radnici iz drugih republika morat će se poboljšati. Mnogi od njih ne razumiju slovenački jezik pa su zbog toga in neinformirani o svemu što se dogadja u njihovoj radnoj
organizaciji Zbog toga moramo za te radnike tvorničke novine štampati na njihovom jeziku, odnosno da bi se štampale u oba jezika.
7.	Mladi tehničari i pred radnici su u večini primjera neaktivni u radu OOSSOS i zbog toga je i 00 kadrovski slaba, pa se moramo boriti i za to, da ih ulključimo u rad osnovnih organizacija.
8.	Mladi radnici iz drugih republika su u večini primjera prepušteni samim sebi. Nemaju prostorija za okupljanje, ostaje im jedino gostionica, koja loše utječe na njih, predaju se alkoholu što još više pogoršava njihovu situaciju. Ponekad i sam odnos mještana do njih nije pravilan pa ih to još više sputava u njihovom životu i radu u nas.
Zbog svega toga moramo promjeniti naš odnos do tih radnika i nastojati uključiti ih u aktivni rad OOSSOS kao i mjesne zajednice.
9.	Zajedno sa sindikatom moramo pokušati rješiti problem visokih doprinosa za primljenu nadnicu iz prekovremenog rada radnika iz drugih republika kao i za postizavanje unutarnjih kvalifikacija.
10.	Uslovi za život i rad gradjevinskih radnika još su uvijek veoma slabi. Njihov položaj možemo poboljšati samo sa modernizacijom i industrializacijom gradjevinarstva, što je i osnovni zadatak svih gradjevinara. Osim toga moramo se boriti i za benificirani radni staž radnika u gradjevinarstvu.
11.	Uslovi rada i položaj mladih radnika u raznim skupinama privatnika, kojih je iz dana u dan sve više, koji i često i na žalost rješavaju gradjevinarske organizacije iz nerješivih situacija kao posljedice prevelikih obaveza istih, su veoma slabi. U mnogim primjerima su ti radnici iskorištavani jer su premalo plaćeni a i žive i rade pod nemogućim uvjetima.
Svi gore navedeni zaključci postati će polazna točka za pripremu rasprave, koju ćemo delegati iz gradjevinarstva izneti na 10. kongresu SSOS, koji će se održati listopada ove godine u Novoj Gorici.	BORIS KRANJC
Eden izmed štirih nizov vrstnih hiš, ki jih na Drski gradi TOZD Gradbeni sektor Novo mesto
Jedan izmedju 4 redova kuć u nizu, koje je na Drsci sagradila OOUR Gradbeni sektor Novo mesto
•	V BEŽIGRADU v Ljubljani na gradbišču BS—3 se gradnja na stanovanjskih stavbah, v katerih bo skupno 150 stanovanj, bliža koncu. Dve stavbi sta dograjeni do takšne mere, da sta tik pred tehničnim prevzemom, na ostalih pa bodo dela končana v novembru letos.
•	NA BLOKU B-5 V ŠIŠKI v Ljubljani, v katerem je 150 stanovanj, sov zadnjih dneh avgusta opravili tehnični prevzem.
•	GRADNJA ROŠKE STOLPNICE v Šiški v Ljubljani je bila začeta v zadnjih dneh julija. Čelni odkop je že narejen, Geološki zavod pa opravlja vrtanje vodnjakov, ker bo stavba stala na Benotto pilotih.
•	V MOSTAH V LJUBLJANI so začela pripravljalna dela na gradbišču bodoče tržnice v centru Most in bodočega zaklonišča.
•	V VIRU PRI DOMŽALAH so konec avgusta začeli z gradnjo velikega silosa za potrebe podjetja ŽITO Ljubljana. Silos bo grajen v tehnologiji drsnih opažev.
•	DELOVNE SILE trenutno ne primanjkuje, kot poročajo s TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, žal pa primenjku-je gradenj v Ljubljani . . .
•	V DRVARJU gradi TOZD Gradbeni sektor Ljubljana proizvodne prostore za Tovarno preprog. Z gradnjo so začeli v maju letos, dela se odvijajo brez posebnih težav, investitor pa je naročil cel kup dodatnih del in sprememb. Rok za predajo gotovega objekta je novembra letos.
•	V LEDENICAH PRI NOVEM VINODOLSKEM gradi TOZD Gradbeni sektor Ljubljana proizvodne prostore za tovarno plastičnih mas. Z gradnjo so začeli v avgustu letos in se dozdaj odvija brez težav.
•	V S TRA Žl PRI NOVEM M ES TU je gradnja dveh stanovanjskih blokov s kotlovnico končana, zdaj pa so nastale velike težave zaradi del pri zunanji ureditvi in pri gradnji kanalizacije, ker investitor še doslej ni predal ustrezne dokumentacije.
•	DELAVSKI SVETTOZD Gradbeni sektor Ljubljana se je sestal na zadnji seji 5. avgusta letos. Na seji so potrdili imenovanje tov. Jurija Podrepška za direktorja TOZD, sklepali so o kreditih za reševanje stanovanjske problematike v TOZD, potrdili so periodični obračun za prvo polletje 1978 in potrdili gospodarski plan do konca 1978. leta. V zvezi s 3-milijonsko izgubo, ki se je pokazala pri deležu TOZD Gradbeni sektor Ljubljana v okviru PDE Rab, je DS na tej seji sprejel sanacijski program, vendar smatrajo, da bo izguba, ko bo sprejet dokončni obračun PDE Rab, precej manjša.
•	KADROVSKA KOMISIJA TOZD Gradbeni sektor Ljubljana je na seji, ki je bila 24. avgusta razpravljala največ o novem pravilniku o disciplinski in materialni odgovornosti, ki ga bo na prihodnji seji potrdil DS TOZD. Razpore-
dili so na delo dve novi delovodji, ki sta končala šolanje, ter določili za šolanje na delovodski šoli 2 kandidata, enega pa za laborantski tečaj.
•	IZVRŠNI ODBOR	SIN D.
ORGANIZACIJE je bil sklican v zadnjih mesecih že dvakrat, pa obakrat brezuspešno, ker ni bilo udeležbe. Gotovo je del vzrokov za nesklepčnost v sezoni dopustov in v dejstvu, da so člani 10 raztreseni po gradbiščih na obsežnem območju, nekaj krivde pa je gotovo tudi v malomarnosti. Ob obilici nalog, ki stoje pred sindikalno organizacijo, bi se moral 10 sestajati vsaj vsak mesec enkrat!
•	OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK se ni sestala že zelo dolgo, v TOZD pa je obilica težav in vprašanj, pri reševanju katerih bi zagotovo morali sodelovati tudi komunisti in sprejeti stališča organizacije ZK. Kaj menijo o tem v sekretariatu?
•	V MAJU LETOS so bili v TOZD Gradbeni sektor Ljubljana sklicani zbori delavcev, na katerih so potrjevali celo vrsto samoupravnih sporazumov in odločali o mnogih drugih pomembnih zadevah. Potrjevali so gospodarski plan za leto 1978, samoupravni sporazum o invalidsko pokojninskem zavarovanju, samoupravni sporazum o GIPOSS, samoupravne sporazume za vse temeljne samoupravne interesne skupnosti občine, anekse k samoupravnim sporazumom o temeljnih planih za družbene dejavnosti, samoupravne sporazume za vzdrževanje kolektivnih komunalnih storitev in upravljanje komunalnih naprav. Vsi našteti samoupravni sporazumi postanejo veljavni šele nato, ko jih sprejmejo zbori vseh delavcev, ker pa zbor delavcev v PDE Rab do zdaj še ni bil sklican, povzroča to celo vrsto nevšečnosti.
■ TOZD GRADBENI SEKTOR ZAGREB
• NA GRADBIŠČU VELIKA GORICA pri Zagrebu so začeli z deli v marcu letos. Vzporedno z gradnjo je potekalo tudi oblikovanje finančnih rešitev za to obsežno gradnjo, v kateri bo 440 stanovanj, otroški vrtec, trgovski center, 2 zaklonišči, ter vsi pripadajoči infrastrukturni objekti. Na tem najobsežnejšem gradbišču TOZD Gradbeni sektor Zagreb se bodo dela odvijala letos in prihodnje leto, ko naj bi bila ta nova, velika stanovanjska soseska dograjena.
•	PROIZVODNO DVORANO za potrebe tovarne Jedinstvo v Zagrebu, te dni že predajajo naročniku. Vrednost gradnje je bila 20 milijonov din.
•	V SAMOBORU pri Zagrebu se bliža koncu gradnja nove športne dvorane, ki mora biti končana do konca septembra letos, hkrati pa se v Samoboru lepo odvijajo tudi dela na čistilni napravi, ki bo dograjena do konec oktobra letos.
0 ZA POTREBE JLA bo TOZD Gradbeni sektor do konec 1978 zgradil v Zagrebu pekarno, konec avgusta pa so predali Vojni pošti dograjeno stolpnico.
•	NA MALI BISTRICI je proizvodna dvorana za potrebe Termomehanike bila predana naročniku v začetku septembra.
0 STANJE SE IZBOLJŠUJE na vseh gradbiščih, zatrjujejo v TOZD Gradbeni sektor Zagreb, to pa se pozna po tem, ker pri gradnji vseh objektov zdaj bolj lovijo roke, kot so jih včasih. Poročajo tudi, da so imeli letos sklicanih več zborov delavcev, na katerih so potrjevali gospodarske plane, periodične obračune in številne samoupravne sporazume.
■ TOZD GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO
0 NA DRSKI v Novem mestu, velikem stanovanjskem gradbišču, kjer so dela potekala nekaj let, je gradnja stanovanjskih blokov končana, opraviti je treba le še manjša dela na skupini vrstnih hiš.
0 DIJAŠKI DOM v Šmihelu pri Novem mestu je gradbišče, na katerem že dobra dva meseca na vso moč hitijo z deli. V obeh stolpičih Dijaškega doma bodo namreč v času zasedanja Stalne konference mest Jugoslavije, ki bo v oktobru letos v Novem mestu, nastanjeni delegati. V enem stolpiču že montirajo opremo, medtem ko v drugem končujejo zadnja obrtniška dela.
0 DOM UPOKOJENCEV v Šmihelu pri Novem mestu je obsežna gradnja, ki mora biti opravljena do prihodnje jeseni. Čelni odkop je opravljen, na posameznih delih objekta pa so položili temelje
• RTP NA POGAN d H pri Novem mestu, so začeli graditi marca letos. V začetku je bilo precej težav, ker most čez Težko vodo h gradbišču ni bil dovolj nosilen. Postavili so nov most in zdaj se dela odvijajo v redu. Nova RTP bo predana namenu še letos.
•	KUHINJA ZA BOLNIŠNICO v Novem mestu bo skupaj s pripadajočim predorom pod cesto predana naročniku za občinski praznik, oktobra letos.
•	NOVI MUZEJ NOB v Novem mestu bo dokončan do občinskega praznika v oktobru.
•	PREUREDITEV HOTELA METROPOL v Novem mestu (prezidava stare restavracije in kuhinje) naj bi bila končana do konec decembra letos, zaradi potreb ob konferenci mest, pa želi naročnik, naj bodo dela opravljena do sredine oktobra.
0 PREUREDITEV, DOZIDAVA IN NADZIDA VA nekdanje komande garnizona se odvija po načrtu. Pročelje stavbe in del pritličja naj bi bili dograjeni do zasedanja konference mest, ker bo v stavbi sprejemni center za delegate.
•	V OSNOVNI ŠOLI KATJE RUPENA v Novem mestu je TOZD Gradbeni sektor Novo mesto opravil obnovo pročelja stavbe in več manjših prezidav v šolski stavbi, vse do začetka šolskega leta.
0 DS TOZD GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO se je sestal zadnjič 31. julija letos. Razpravljali in sklepali so o periodičnem obračunu za prvo polletje 1978, ki je pokazal ugoden rezultat, o kreditih za odkup zemljišč za dela na Serdoči in Drenovem pri Reki, ki jih izvaja TOZD, sprejeli so pravilnik o urejanju pripravništva.
0 KOMISIJA ZA KADROVSKE ZADEVE se sestaja redno vsakega 20. v mesecu. Rešuje vprašanja nagrajevanja in namestitev novo sprejetih delavcev, rešuje prošnje za premestitve iz TOZD v TOZD, stanovanjsko problematiko in podobno.
0 SINDIKALNI IZLET je v avgustu priredila sindikalna organizacija TOZD Gradbeni sektor Novo mesto. Obiskali so Bazo 20 in partizansko bolnišnico Jelendol v Kočevskem Rogu. Izlet je bil za člane kolektiva TOZD brezplačen. Prijavljenih je bilo 120 udeležencev, k avtobusom pa jih je prišlo 70. Pri ogledu obeh partizanskih spomenikov je udeležence vodil najeti vodič. Naj dodamo, da je bila udeležba glede na število prijavljenih slaba in da so nekateri udeleženci ostali kar v gostišču na Bazi 20, ne da bi si ogledali oba spomenika.
•	TEKMOVANJE IN TOVARIŠKO SREČANJE je v juniju letos priredil TOZD Gradbeni sektor Novo mesto na gradbišču na Reki. Ekipa za mali nogomet iz Novega mesta se je pomerila s tamkajšnjo z reškega gradbišča, nato pa je sledilo tovariško srečanje. Prireditev je lepo uspela.
Gradnja nove bolnične kuhinje v Novem mestu, pri kateri se je precej zatikalo in je prišlo do več kot enoletne zamude, se zdaj bliža koncu in kot zatrjujejo v TOZD Gradbeni sektor, bo novi objekt sloves no izročen namenu 2a občinski praznik oktobra letos
Kod gradnje nove bolničke kuhinje nastale su mnoge poteškoće zbog kojih je nastalo jednogodišnje zakašnjenje. Po tvrdnjama odgovornih nova kuhinja biti če predana na upotrebu za opštinski praznik oktobra mjeseca ove godine.
•	U BEŽIGRADU u Ljubljani na gradilištu BS—3 privodi se kraju izgradnja stanbenih zgrada, u kojim će biti ukupno 150 stanova. Neke od zgrada su tik pred tehničkim preuzimanjem a neke če biti izgradjene do novembra mjeseca.
•	U BLOKU B—5 U ŠIŠKI u Ljubljani je sagradnjeno 150 stanova i već u mjesecu augustu bilo je izvršeno tehničko preuzimanje.
•	IZGRADNJA ROŠKOG SOLITE-RA u Šiški u Ljubljani započela je početkom mjeseca julija. Iskop je već obavljen. Geološki zavod vrši bušenje bunara jer će zgrada stajati na Benotto pilotima.
•	,U MOSTAMA U LJUBLJANI započeli su pripremni radovi na gradilištu buduće tržnice u samom centru Mosta kao i na budućem skloništu.
•	U VIRU KOD DOM ŽALA su koncem mjeseca augusta započeli sa gradnjom velikog silosa za poduzeće ŽITO iz Ljubljane. Silos će biti sagrad-jen u tehnici klizavih oplata.
•	RADNE SNAGE javljaju nam iz Ljubljane OOUR Gradbeni sektor ne manjka, ali manjka na žalost gradjevin-skih radova... o U DRVARU gradi OOUR Gradbeni sektor iz Ljubljane proizvodne hale za Tvornicu čilima. Sa izgradnjom su započeli u maju mjesecu, radovi se odvijaju po planu, investitor je naručio i još neke dopune i izmjene. Rok predaje izgradjenih hala je u mjesecu novembru.
•	U LEDENICAMA kod NOVOG VINODOLSKOG gradi OOUR Gradbeni sektor iz Ljubljane proizvodne hale za tvornicu plastičkih masa. Sa grad-
njom su započeli u mjesecu avgustu ove godine i sama gradnja odvija se po planu i bez poteškoća.
•	U STRAŽI kod NOVOG MESTA je izgradnja dvaju blokova zajedno sa kotlarom završena. Nastupile su poteškoće kod izgradnje kanalizacije jer i do danas nije investitor predložio potrebnu dokumentaciju.
•	RADNIČKI SA VET OOUR Gradbeni sektor u Ljubljani sastao se posljednji put 5. augusta ove godine. Na sastanku su izabrali druga Jurija Podrep-ška za direktora OOUR, raspravljali su i o kreditima za rešavanje stanbenih problema u samoj OOUR, potvrdili su periodički obračun za prvo polugodište 1978 i isto tako potvrdili privredni plan do kraja 1978 godine. Pi pitanju 3-mili-jonskog gubitka koji je nastao OOUR Gradbeni sektor zbog njezinog udjela u gradnji PDE Rab su prihvatili sanacioni program, ali smatraju da će poslije završnog obračuna radova biti gubici manji.
•	KADROVSKA KOMISIJA OOUR Gradbeni sektor Ljubljana je na svojoj sjednici 24. augusta 1978. najviše raspravljala o novom pravilniku o disciplinskoj i materijalnoj odgovornosti radnika, kojega će na svojoj budućoj sjed-

Na gradbišču Zdravstvenega doma v Novem mestu, kjer gradi TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, so si s prenosno betonarno zagotovili dovolj betona (FOTO: G. Rovan)
Na gradilištu Doma zdravlja u Novom mestu su si sa prenosnom betonarom osigurali dovoljno betona. (FOTO: G. Rovan)
niči potvrditi Radnički savet OOUR. Dva predradnika, koja su završila školovanje rasporedili su na rad i na školovanje za predradnike poslali dva nova kandidata, jednog pa u tečaj za laborante.
•	IZVRŠNI ODBOR SINDIKALNE ORGANIZACIJE bio je sazvan zadnjih mjeseci već dva puta ali na žalost bez uspjeha, jer nije bilo dovoljno učesnika. Razlogi za neuspješnost sastanka su vjerojatno u tome jer je bilo doba dopusta, a i sami članovi IO su rastreseni po gradilištima ili nisu došli na sastanak iz nehata. Zbog mnogih obaveza i zadataka, koji stoje pred IO, morao bi se sastajati bar jednom mjesečno.
•	OSNOVNA ORGANIZACIJA SK nije se sastala već prilično dugo. U samoj OOUR postoje mnogi problemi, kod kojih rešavanja bi morali obavezno sudjelovati članovi SK i o tim problemima zauzeti svoje stanovište. Da li o tome i što misle u sekretarijatu?
•	MAJA OVE GODINE bili su u OOUR Gradbeni sektor sazvani zborovi radnika na kojima su prihvatili mnoge samoupravne akte i odlučili o mnogim važnim stvarima Potvrdili su privredni plan za 1978. godinu, samoupravni sporazum o invalidsko-penzijskom osiguranju, samoupravni sporazum o Gl-POSS-u, za sve samoupravne interesne zajednice občine, anekse k samoupravnim sporazumima, o osnovnim nacrtima društvene djelatnosti, samoupravne sporazume o kolektivnom uzdržavanju i upravljanju komunalnih sprava. Svi gore navedeni samoupravni sporazumi stupe na snagu tek onda, kada ih potvrde svi radnici na svim zborovima, pošto zbor radnika na gradilištu PDE Rab nije još sazvan uzrokovao je mnoge poteškoće.
OOUR GRADBENI SEKTOR ZAGREB
0 NA GRADILIŠTU u VELIKOJ GORICI kod Zagreba započeli su sa radom u martu ove godine. Usporedno sa samom gradnjom vrše se i rešenja financiranja tog zaista velikog gradjevin-skog kompleksa, koji će obuhvaćati 440 stanova, dječji vrtić, trgovački centar, 2 skloništa i sve potrebne infrastrukturne objekte. Radovi na tom naj većem gradilištu OOUR Gradbeni sektor Zagreb odvijati će se ove i sledeče godine, kada mora biti to novo stanbeno naselje sagradjeno. o PROIZVODNU HALU u Zagrebu za potrebe tvornice Jedinstvo ovih dana predaju poručiocu. Vrednost sagradjene hale iznosi 20 milijuna dinara.
•	U SAMOBORU kod Zagreba približava se kraju gradnja nove sportske dvorane, koja mora biti sagradjena do kraja novembra ove godine, usporedo sa tom izgradnjom odvija se i izgradnja kanalizacionih naprava za pročišćavanje, koja će biti izgradjena do kraja oktobra ove godine.
•	ZA POTREBE JNA OOUR Gradbeni sektor iz Zagreba sagraditi će u Zagrebu pekaru do kraja godine 1978, a do kraja mjeseca augusta predali su Vojnoj pošti sagradjen soliter.
•	U MALOJ BISTRICI je bila predana proizvodna hala poručiocu Termo-tehnici početkom mjeseca septembra.
•	STANJE SE POBOLJŠAVA na svim gradilištima, tvrde u OOUR Gradbeni sektor Zagreb, potvrda u tome je i ta, da se sada drže danih rokova. Javljaju takodjer, da su imali ove godine sazvane zborove radnika na kojim su primali i potvrdjivali privredne planove, periodične obračune i mnogobrojne samoupravne sporazume.
OOUR GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO
•	NA DRSKI u Novom mestu tom velikom stanbenom gradilištu, gdje je izgradnja stanova trajala nekoliko godina, završena je izgradnja blokova i uredjuje se samo okolica i neki manji radovi oko „vrstnih" kuća.
•	DJAČKI DOM u Šmihelu kraj Novog mesta je gradilište na kojem već dva mjeseca užurbano rade. U obe zgrade Djačkog doma stanovati će za vreme Stalne konferencije gradova, koja će se u oktobru mjesecu održati u Novom mestu, delegati te konferencije. U jednoj zgradi već postavljaju potrebnu opremu dok u drugoj završavaju svoj rad zanatlije.
•	DOM PENZIONERA u Šmihelu kraj Novog mesta je dosta obimna gradnja, koja mora biti završena do sledeče jeseni. Iskop je već završen i započelo se izgradnjom temelja.
•	RTP na POGANJCIH kraj Novog mesta počeli su graditi marta ove godine. Ispočetka bilo je dosta poteškoća kao na primjer most preko potoka Težka voda nije bio dosta jak, pa su morali izgraditi novi most. Nova RTP proradti će već ove godine.
•	KUHINJA ZA BOLNICU u Novom mestu biti će zajedno sa pothodnikom predana u upotrebu za obšti-nski praznik u oktobru mjesecu.
•	NOVI MUZEJ NOB u Novom mestu biti će završen do opštinskog praznika u oktobru mjesecu.
•	PREUREDJENJE HOTELA METROPOL u Novom mestu (pregradjiva-nje stare restauracije i kuhinje) moralo bi biti završeno tek do decembra mjeseca ove godine, ali zbog Stalne konferencije gradova u Novom mestu, investitor želi, da se radovi završe do sredine oktobra.
•	PREUREDJENJE, DOGRADNJA I NADGRADNJA nekadašnje komande
garnizona obavlja se po predvidjenom planu. Lice i prizemlje zgrade mora biti gotovo do zasedanja Stalne konferencije gradova, jer će se tamo održati prijem delegata.
•	U OSNOVNOJ ŠKOLI KATJA RUPENA u Novom mestu je OOUR Gradbeni sektor Novo mesto izvršio obnovu fasade (lica) zgrade i neka pregradjivanja u samoj školskoj zgradi do početka školske godine.
•	RADNIČKI SAVET OOUR GRADBENI SEKTOR Novo mesto sastao se 31. 7. 1978. Raspravljali su o periodičkom obračunu za prvo polugodište 1978 godine, koji je pokazao ugodne rezultate, o otkupu zemljišta za gradbene radove u Serdoči i Drenovom kraj Rijeke koje će izvoditi OOUR, primili su i pravilnik o radu pripravnika.
•	KOMISIJA ZA KADROVSKE STVARI—POSLOVE redovito se sastaje 20. u mjesecu. Raspravlja o prihodima i namještenju novodošlih radnika, rješava molbe za premještaje iz OOUR u OOUR, stanbene probleme i slično.
•	IZLET SINDIKATA u mjesecu augustu je sindikalna organizacija organizirala izlet u Kočevski rog na Bazu 20 i u partizansku bolnicu Jelendol. Izlet je bio za članove sindikata bezplatan. Prijavilo se 1 20, a došlo samo 70 članova kolektiva. Ogled partizanskih spomenika vodio je unajmljen vodič. Sa žalošću moramo ustanoviti, da je takvo učešće na izletu veoma slabo i nezadovoljavajuće, a pored toga neki od učesnika izleta nisu smatrali vrednim ogleda partizanskih spomenika i ostali su u gostionici na Bazi 20.
•	TAKMIČENJE / DRUGARSKI SUSRET je u mjesecu juniju organizirala OOUR Gradbeni sektor Novo mesto na gradilišću na Rijeci. Ekipa Novog mesta odigrala je utakmicu sa ekipom gradilišća na Rijeci u malom nogometu. Poslije toga uslijedio je drugarski susret radnika. Priredba je u svemu lijepo uspjela.
VSEM ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA OBČINE NOVO MESTO
Akcija
za
potujočo
knjižnjico
Knjiga, splošno izobraževalna knjižnica in samoupravljalec — bralec so zadnja leta postavljeni v središče naše kulturnopolitične pozornosti in akcijske naravnanosti vseh subjektivnih sil.
Knjižničarstvo je postalo pred met naše neposredne pozornosti predvsem zaradi preproste in praktično preizkušene resnice, ki dokazuje, da lahko dobra knjiga ob aktivnem psihofizičnem stiku z delavcem — bralcem prispeva pomemben delež v boju za osvoboditev človeka in njegovega dela ter k splošnemu ekonomskemu in družbenemu napredku naše ožje in najširše skupnosti.
Če hočemo pospešiti družbenoekonomski razvoj, se moramo obrniti tudi k ljudem, k tvorcem zgodovine, k delavcem — samoupravljanem in jim omogočiti, da pridejo do knjige zastonj in po najbližji poti, da bodo začeli brati, da bodo knjigo vzljubili in se nanjo trajno navezali kot na edino prijateljico, vzgojiteljico in učiteljico, ki jih ne bo zatajila in izdala nikoli.
Delavci — samoupravljalci, ki se bodo emocionalno in fizično trajno navezali na knjigo, se bodo načrtno in neprestano kulturno osveščali. Laže bodo prebirali in razumevali samoupravno zakonodajo in delegatsko gradivo, svobodneje in smotrneje se bodo idejno opredeljevali in suvereneje bodo odločali o družbenih in svojih problemih ter interesih, dalekovidneje bodo odločali o nadaljnji usodi sebe, družine, podjetja, krajevne skupnosti, občine, družbe, naroda in vse jugoslovanske skupnosti.
Smer in hitrost vsesplošnega družbenega napredka sta določeni tudi z razvojno stopnjo zavesti naših delavcev - samoupravljalcev, predvsem pa sta določeni z našo aktivnostjo, ki je sama neposredno določena z razvojno stopnjo naše zavesti.
Na teritoriju občine Novo mesto, ki s svojimi 759 km2 predstavlja 3. največjo občino v SRS, ki šteje nad 54.000 prebivalcev, živečih kar v 353 naseljih (po številu naselij zavzema naša občina 1. mesto v republiki), na tem ogromnem teritoriju deluje praktično le
deset (10) splošno-izobraževalnih knjižnic in sicer ena v samem občinskem središču in devet na podeželju. Podeželske knjižnice imajo na voljo le 19.747 knjig ali samo 60 % tistega knjižnega fonda, ki bi ga stvarno morale imeti tako glede na obstoječe potrebe in število prebivalcev, kakor glede na družbeno priznane standarde in normative.
Splošnoizobraževalnih knjižnic je v naši občini premalo, zaostalost obstoječih knjižnic in njihove mreže pa je z vseh vidikov več kot očitna. Ta zaostalost predstavlja izredno resen družbeni, kulturni in ne nazadnje politični problem, ki ga moramo že danes začeti vsaj reševati, če ga že ne moremo docela rešiti takoj.
Kulturna skupnost, družbenopolitične organizacije in Študijska knjižnica Novo mesto so se glede na veliko finančno obremenjenost naših delovnih ljudi s številnimi prispevki za SIS, samoprispevki in z 0,50% od brutto OD za izgradnjo muzeja NOB odločili, da bi najbolj pereči problem — knjižničarski problem v občini sanirali tako, da bi kupili ustrezen kombi, ga preuredili v potujočo knjižnico in nabavili vsaj 3.500 knjig. Strokovno obdelavo knjig, njihovo dostavo s kombijem in izposojo bo v celoti prevzela Študijska knjižnica Mirana Jarca s tem, da bo s kombijem zastonj dostavljala knjige tistim delovnim organizacijam, ki bodo pomembno akcijo finančno podprle in kar največjemu številu krajevnih skupnosti.
V ta namen smo ustanovili operativni pripravljalni odbor za izvedbo te akcije, v njem sodelujejo predvsem predstavniki delovnih organizacij.
Slovesna otvoritev potujoče knjižnice bo v mesecu oktobru 1978, ko bomo gostitelji konference jugoslovanskih mest in, ko bomo praznovali svoj občinski praznik.
Vljudno vas zato naprošamo, da se tudi vi vključite v to nadvse pomembno družbeno, politično in kulturno akcijo in, da jo s kakršnim koli virom (morda iz sredstev za reklamo in propagando vaše proizvodne aktivnosti) tudi finančno podprete, tako, da bomo zbrali potrebnih milijon din. Vsa finančna sredstva se zbirajo pri Študijski knjižnici Mirana Jarca Novo mesto ŽR 52100-603-303-46. Podpisani iniciatorji male akcije se obvezujemo, da bomo pred odprtjem potujoče knjižnice in po njem preko Dolenjskega lista popularizirali to združeno akcijo, da bomo obvestili o njej republiško matično knjižničarsko službo. Društvo bibliotekarjev Slovenije in Kulturno skupnost SRS. Nadalje se obvezujemo, da se bomo delovnim organizacijam, ki bodo akcijo podprle,
javno zahvalili v občinskem sredstvu množičnega obveščanja in da bomo vsem OZD dostavili pismeni dokument o njihovi finančni podpori male akcije „Družba in knjiga".
S svojim finančnim prispevkom ne boste podprli le knjižničarstvo v občini, ampak tudi hitrejši družbeni razvoj vse naše skupnosti.
V naslednjih dneh vas bo obiskal član pripravljalnega odbora z namenom, da mu sporočite vašo pri-
živa kronika m
V času od 1. 8. do 1. 9. 1978 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb:
KOT PRIPRAVNIKI SO BILI SPREJETI:
DSSS: Marija Pate, ek. tehnik, Mojca Povše, gradb. tehnik, Veronika Marn, ekonom, tehnik, Branko Tratar, gradb. tehnik, Aleksander Belavič, gradb. tehn., Marjana Klemenc, gradb. tehn., Tatjana Miklič gradb. tehn;
TOZD gradb. sektor Krško: Viktor Škoberne, gradb. tehnik in Majda Kodrič, gradb. tehn.
TOZD projekt, biro: Edvard Nosan, strojni tehn.,
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
DSSS: Slavka Stržišar, delavka, Lidija Podobnik, ekon. tehnik, Angelca Ro-stan, ekonom. Teh., Ladislav Mrvar, ekon. tehnv Jože Mlakar, telefonist, Karel Rebernik, strojn. tehn.
MKO: Anton Knaus, avtoličar, Ciril Progra, strojn. ključavn., Franc Žibert, avtomeh. in Danijel Nagelj, avtomehanik.
SPO: Jože Povhe, voznik, Ivan Ober-ster, voznik, Janez Hervolj, strojnik, Franc Judež, delavec, Ivan Rogina, strojnik, Anton Dragane, voznik in Srečko Sotler, monter str.
IZ JLA SO SE VRNILI:
Franc Vizjak, dipL ing. v DSSS in Dragutin Sajko, mizar, Matej Slivnik, delavec, v TOZD Lesni obrat.
V JLA SO ODŠLI:
Jože Lipar, avtomeh. iz TOZD Meh. kov. obrat, Žarko Kovačevič, dipl. gr. ing. in Janez Komelj, dipL ing. matematike, oba iz DSSS, Anton Graberski, dipl. gr. ing. iz TOZD gradb. sektor Novo mesta
Novo sprejetim in tistim, ki so se vrnili iz JLA, želimo dobro počutje in veliko delovnih uspehov, tistim, ki so odšli v JLA pa, da bi jim kadrovski rok čim prej minil.
pravljenost oziroma odločitev za finančno sodelovanje v tej akciji. Tovariško vas pozdravljamo! KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS NOVO MESTO SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA KULTURO
NOVO MESTO ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA „MIRANA JARCA"
NOVO MESTO
U vremenu od 1. 8. do 1. 9. 1978 je došlo do slijedećih kadrovskih promjena:
KAO PRIPRAVNICI BILI SU PRIMLJENI:
DSSS: Marija Pate, ek. tehnik, Mojca Povše, gradj. tehnik, Veronika Marn, ekon. tehnik, Branko Tratar, gradj. tehnik, Aleksandar Belavič, gradj. tehn., Marjana Klemenc, gradj. tehnik, Tatjana Miklič, gradj. tehnik;
TOZD Gradbeni sektor Krško: Viktor Škoberne, gradj. tehnik i Majda Kodrič, gradj. tehnik;
TOZD Projektivni biro: Edvard Nosan, strojni tehnik
RADNI ODNOS SU OTPOČELI:
DSSS: Slavka Stržišar, radnica, Lidija Podobnik, ekon. tehnik, Angelca Ro-stan, ekon. tehnik, Ladislav Mrvar, ekon. tehnik, Jože Mlakar, telefonista, Karel Rebrnik, maš. tehnik,
MKO: Anton Knaus, avtolimar, Ciril Progar, strojobravar, Franc Žibert avtomeh., Danijel Nagel, avtomeh.;
SPO: Jože Povhe, šofer, Ivan Ober-ster, šofer, Janez Hervolj, mašinista, Franc Jude^ radnik, Ivan Rogina, mašinista, Anton Dragane, šofer i Srečko Sotler monter strojeva.
IZ JNA SU SE VRATILI:
Franc Vizjak, dipL ing. u DSSS, Dragutin Sajko, stolar i Matej Slivnik, radnik u TOZD Lesni obrat;
UJNA SO OTIŠLI:
Jože Lipar, avtomeh. iz TOZD Meh, kovin, obrat, Žarko Kovačevič dipL ing. gradj. i Janez Komelj, dipl. ing. matematike, obadvojica iz DSSS, Anton Graberski, dipl. ing. gradnj. iz TOZD Gradbeni sektor Novo mesto.
Novo primljenima i svima onima, što su se vratili iz JNA želimo sve najbolje i puno radnih uspjeha, a onima što su otišli u JNA, da bi jima vojna obaveza što brže prošla!
BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto, izhaja vsak mesec na drugi petek v nakladi 4.500 izvodov. Odgovorni urednik je Jakob Andoljšek, namestnica odgovornega urednika je Katjuša Borsan, člani uredniškega odbora pa so: Zdenko Gradecki, Peter Bračko, Pavle Holozan in Ivan Markovič. Naslov uredništva: BILTEN SGP PIONIR, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Stavek, filmi in prelom: ČZP DOLENJSKI LIST, ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.
Bilten je glasilo kolektiva OUR SGP PIONIR Novo mesto. Izlazi svakog drugog petka u mjesecu u nakladi od 4.500 primeraka. Odgovorni urednik je Jakob Andoljšek, zamjenica odgovornog urednika Katjuša Borsan, članovi uredničkog odbora su: Zdenko Gradecki, Peter Bračko, Pavle Holozan i Ivan Markovič. Adresa uredništva: BILTEN SGP PIONIR, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Tekstovi, filmovi i prelom: ČZP DOLENJSKI LIST, ofset tisk: KNJJGOTISK, Novo mesto.