Gospodarske stvari. Nekaj o sadnem moštu. Letos je po aašib krajih malo grozdja, vina bode torej malo, ali aadja je po aekaterib krajib obilo ia težko, če se spravi ga veliko v dea8r, vaaj ae za drag denar. Kolikor vemo, vprašuje ae le bolj po lepib jabelkih ia zato se dobi za atrtiajak jabelk po 10, aajveč po 13 fl. Zadnja ceaa še sicer velja, toda oaa velja le za najbolja jabelka ia ap za vse kraje. Na vsak aačia bode torej treba gledati, da se porabi sadje drugače, ali že za aušeaje ali pa za mcšt. Kdor more storiti oboje, ta stori dobro, kajti subo sadje, če že tudi ae pride na prodajo, porabi ae doma lebko prav koristao; pribraai se kruba ia druge hraae, po letu pa ae lebko skuba ia le-ta pijaea aam pride v časib bolje, kakor katera druga, izlaati v bolezaib. Ali ttidi mošta delati, kdo ne ve, da je dobro? Mošt je po letu prav prijetna pijaoa in zdrava, aamo treba je, da ae dobro aapravi. Oku8 mošta ia torej ajegova vredaost aapravita se tako rekoč že v preši, v tem, kako se ravaa s sadjem, kedar ae tolče in z moštom, kedar je že v sodu. Oboje aaj tukaj malo tistim bralcem, ki še tega ae znajo, razjasaimo ! Za mošt ai vsako sadje; mošt tirja zrelo ia zdravo aadje. Kar je gajilo, zmrzlo ali zmebeaao, ai več za mošt. Prej pa, ko hočeš delati mošt, apravi sadje za aekaj dai v sub, zakriti kraj. Tu še aaj aekoliko dozori, da dobi več sladkorja va-ae. Predolgo pa ae sme oatati sadje na kupu, sicer ae preveč zmehča — aa kvar moatu. Kako aadje kaže za mošt? Tisto, ki ima trdo mečo, pusto, ne pa tako tiato; ki je žlabtao. Tedaj ao za mošt aajboljae tepke, čraelke, drobaice itd. Ko je tako aadje potem dozorelo na kupu, ae predebelem, treba ga je ae aa aovo izbrati ia vzame se za mošt le zdravo, vse drugo se odpravi, bodi že, dase vzame za kia ali jeaib ali pa se daje živiai. Ce je aadje blatao, treba ga je oprati ia tako ae mora potem poanšiti, predao ae stolče ia zmečka. Kako da ae to stori, to je zaaao, aajbolje orodje je za to leaeai tolkae ali kijec. Ce je aadje stolčeno, deae se aa prešo, prav tako, kakor grozdje. Mošt, ki teee iz preše, vlije ae v sod ia je zato najbolji tak, v katerem je bilo viao, se ve, da zdravo Če ni tacih sodov, sodijo ge tudi taki, v katerih je bilo žgaaje, toda moraa jih poprej dobro izplahaiti. Nikakor pa ae smeš mošta vliti v sod, v kate rem je bil jeaib ali kia, kajti potem dobiš pač jesib, aikar pa mošt. Kar pride moata iz prvega koša, t. j. iz prvega prešaaja, ta je aajbolji mošt, ali tudi tisti, ki pride iz druge preae, ai kar bodi. Druga preša pa je tiata iz tropia, aa katere si vlil aekaj vode, potem pa ai jib puatil stati nekatere ure. Le-ta mošt je dober, če ae potem izpreša; se ve, da je slabši, kakor iz prve preše, veadar pa 86 lahko še vlije k ajemu, brez posebae škode. To pa še zlasti takrat, če si delaš mošt ae toliko za prodajo, kolikor za lastao rabo. Da se mošt sbraai ravao tako v dobri kleti, kakor vJbo, to je potrebno; klet mora biti zračaa ia saažaa; zelja ali korenja ae sme biti v BJej, kajti dah, ki prihaja iz teh stvari, privzame mošt ia ae pokvari, da ai vec za dobro rabo. Tudi topla aaj bode klet, kakor pri viaskem oioštu; 10 do 14 stopiaj mu ugaja še aekam aajbolje. Mošt začne v par daevib vreti ia da se ga ae pogubi preveč, treba je, da puatiš sode aekaj ,,Bavaae" t. j. da aiao polai do vrha. Umeje se, da nioraš iti včasih gledat, kako je kaj z moatom, dokler še vreaje v kleti ai pri koaci, sicer se utegae kaj pripetiti, da ti bode ua škodo. Brž pa, ko se je vreaje akoačalo, pretoči mošt v drnge, čiste sode, kajti moat ae sme ležati aa drožeh. Dalje ko leži mošt aa drožih, maaj ti bode aladek ia postane ti tudi celo lebko kia ali pa se ti pokvari, da ae bode prijetaa pijača iz ajega. Sod mora, ko ai va-aj mošt pretočil, biti polea ia treba ga je od časa do časa dopolaiti — prav, kakor pri viau. V obče pa se opravlja poslej pri sadaem moštu V8e tako, kakor pri viaskem. Delaj tedaj z ajim tako ia verjaiai, da ti bode prav dobro tekail, tebi tako, kakor tvojim delalcem, gotovo bolje, kakor — žgaaje. Sejmovi. Dae 17. oktobra pri av. Emi aad Podčetrtkom. Dae 18. oktobra v Oplotaici. Dae 19. oktobra v Apačah, pri sv. treh Kraljib v slov. gor., v Mozirji, v Podaredi, v Trbovljah ia v Vojaiku.