St 507. V Ljubljani, četrtek dne 27. julija 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : •JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do* Joldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu Besečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poito ttioletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. Za Inozemstvo celoletno K 30*—. f Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. t Posamezna Številk« • vinarjev : Uredništvo in upravništvo je v PranSIŠkanskl «H«i a Dopiai se pošiljajo uredništvu, naročnina upravaišbm. Nefrankirana pisma se ae sprejemajo, rokopisi m m vračajo. Za oglase se pMa: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrata 30 v. Pri večkratna« oglašanju popust. Za odgovor je priložiti mamko. : Telefon Številka 303. i WV»VKnii««w «• £ Popravljena napaka. Og. dr. Ryb£f In dr. Gregorin sta Izstopila iz »Narodnega kluba" In potemtakem tudi iz »Hrvatsko-slovenskega kluba"; za sedaj ostaneta izven vseh klubov In bosta poskušala doseči ustanovitev skupnega jugoslovanskega kluba, v katerem naj bi se združili vsi jugoslovanski poslanci. To je vsebina komunikeja, ki ga je priobčila včerajšnja »Edinost* povodom predsinočje odborove seje političnega društva .Edinost" in to nas je prijetno iznenadilo, posebno, ker smo pribčili včeraj brzojavno poročilo, v katerem je bila notirana po Trstu razširjena vest, da se je sklenilo pri imenovani seji nekaj čisto drugega. " zadovoljstvom konstatiramo, da do-tična vest ni bila resnična, še z večjim zadovoljstvom pa priobčujemo vsebino komunikeja odbora političnega društva »Edinost", ki ga pozdravi z zadoščenjem vsa napredna slovenska javnost. Gg. dr. Ryb£f in dr. Gregorin sta se pač prenaglila, ko sta z »Narodnim klubom" vstopila v novoustanovljeni »Hrvatsko-slovenski klub", v parlamentarno formacijo, ki nikakor ni odgovarjala interesom Južnih Slovanov, nego je bila ustanovljena samo za to, da služi osebnim ambicijam enega samega človeka. Naš boj proti tej in taki parlamentarni formaciji je bil oster in odločen, kar so nam posebno zamerili gotovi krogi, ki menda mislijo, da je dolžnost časopisja, posebno nestrankarskega, take dogodke samo registrirati, ako že ne ploskati vsakemu dejanju in vsakemu koraku za našo narodno stvar zaslužnih mož. Mi imamo drugačno mnenje o nalogah nestrankarskega ali strogo narodnega časopisja, ker ako je »Jutro" od strank neodvisno politično glasilo, ne pomeni to še nikakor, da bi moralo biti limonada 1 Res je, za nas ni merodajno pri presojanju političnih dogodkov v naši domovini stališče te ali one stranke, ali je absolutno merodajno narodno stališče in kadar vidimo, da se je zgrešilo kaj proti temu stališču, stopamo v boj z vsem ognjem in z vso odločnostjo, ker je to — naša sveta dolžnost. Ne pravimo, da sta storila gg-državna poslanca dr. Rybžr in dr. Gregorin svojo napako s slabim namenom, ker nam je predobro znano dosedanje njuno delovanje, ali napaka je bila storjena, ustanovitev »Hrvatsko-sloven-skega kluba44 je bila ovira za združitev vseh jugoslovanskih poslancev, ozir. za koalicijo posameznih jugoslovanskih parlamentarnih klubov, z njim se je onemogočilo ono, kar sta dr. Rybiif in dr. Gregorin ravno kotela doseči In kar bosta sedaj morda tudi dosegla. Dr. Rybdr in dr. Gregorin gotovo ne Poznata naših klerikalcev tako dobro, k°t jih poznamo na Kranjskem in zato sta mogla upati, da se bo dalo z njiim skupno delati in končno doseči koalicijo oseb jugoslov. parlamentarnih skupin. Napredna javnost na Kranjskem jima je pa dokazala, da sta preveč upala in sta zato izstopila iz »Narodnega kluba", ki je član »Hrvatsko-slovenskega kluba". S tem je ta afera končana in zanimivo bi bilo samo še vedeti, kaj stori gosp. prof. Mandič, ki je sicer Hrvat, ali je kot zastopnik slovenskega volilnega okraja tudi odgovoren za svoja dejanja — slovenski javnosti. Dr. Rybž?u in dr. Gregorinu pa želimo obilo uspeha pri posredovanju za ustanovitev skupnega jugoslov. kluba v katerem bi našli prostora vsi jugoslovanski poslanci in pričakujemo, da ta klub ne bo kaka limonada, nego parlamentarna organizacija, ki bo imela vedno pred očmi narodne in gospodarske interese Južnih Slovanov. Kam plovemo? »Učiteljski Tovariš* podajo pod tem naslovom sledeče podatke: Leta 1903. se je oglasilo za vstop v ljubljansko učiteljišče 93 kandidatov. Od teh jih je bilo sprejetih po hudi duševni borbi le 45. oedaj, ko se je kolo kulturnega napredka in časa pomaknilo že na leto 1911. se jih je priglasilo le še 27 in od teh jih je bilo sprejetih brez težkega napora — 17 — reci, piši in čitaj sedemnajst! Glej svet kam ploveš. Visoko mi-nisterstvo, glej kam dovaja delo barona Schwarza vzgojo in izobrazbo in kdo mu daje zašč to. Glej, slovenski narod, tako se bo prokletstvo, ki ga sejejo Šušteršičevi trabanti v kratki dobi štirih let začelo maščevati nad teboj 1 Nam se zdi, da je treba to vprašanje temeljito premisliti. Klerikalna gonja proti učiteljstvu in poleg tega nizka plača, ki ni v nikakem razmerju s plačami drugih stanov, sta zakrivili, da se dijaštvo izogiblje učiteljišča in si izbere rajše kak drug stan. Dandanes imamo že večrazrednice, ki so brez moških učnih sil, ker učiteljev-kompetentov primanjkuje in v bodočnost! bo to še hujše, ako pojde tako naprej. To pa bi pomenilo za nas velikansko škodo. Mi nikakor ne trdimo, da je ženska učiteljska moč manj vredna, nego moška kar se tiče šole same. Drugo pa je v javnem življenju. Tu ima učitelj mnogo širši delokrog. Naši gospodarji, poljedelci, živinorejci itd. se pogosto obračajo na učitelja za svete in v mnogih krajih je učitelj steber, ki ga učiteljica ne more nadomestiti. Klerikalci to tudi dobro vedo in jim je to po volji, ker se učiteljice navadno manj zanimajo za javno življenje, ne vtikajo se v politiko in nimajo onega vpliva na ljudstvo, kakor učitelj. Ako bo torej primanjkovalo moških moči, pod tem ne bo trpelo le naše šolstvo, ampak tudi naše javno življenje, ko bo v mnogih krajih manjkalo one vodilne sile, ki jo najdemo sedaj v učitelju. Ako pogledamo na resolucije zadnjega zborovanja učite-ljiščnikov, vidimo kak lep program za delo na gospodarskem, kulturnem m socialnem polju so si postavili za bodočnost. Dela čaka povsod dovolj — toda delavcev ne bo. To bo naša škoda. Naravno je, da si danes že mlad dijak premisli, ali naj stopi na učiteljišče; ali ne, ker danes vsak otrok ve, kako se na Kranjskem dela z učiteljstvom. Mnogim to tudi drugi odsvetujejo in tako se mladi ljudje posvete rajše trgovini ali kakim drugim študijam, ki mu omogočijo boljšo bodočnost. Tako bo manj in manj kulturnih delavcev po deželi in kdor ve ceniti delo učiteljstva, ve, da to ne pomeni za nas nič dobrega. Postati učitelj — to je danes stvar idealizma, navdušenja in trdne volje. Razmere niso vabljive in slovenski narod se bo čez nekaj let zahvalil klerikalcem, da so mu odgnali one moške učiteljske moči, ki bi bile pod ugodnimi pogoji neizmerno mnogo pripomogle k gospodarskemu in kul” turnemu razvoju slovenskega naroda. Zato je opravičeno vprašanje: kam plovemo ? Toda vprašanje ne velja samo za Kranjsko, ampak za vso državo. Drugod je učiteljem sicer boljše, nego na Kranjskem, toda naša ljuba Avstrija v tem oziru ne daje najlepšega zgleda. To kaže proračun za leto 1911. Proračun kaže več nego sto milijonov več izdatkov kakor preteklo leto, na šolske in kulturne potrebe pade od teh sto milijonov, le en milijon. To ni dobro znamenje in tudi tu velja vprašanje; kam plovemo? Iz slovenskih krajev. Iz Savelj poleg Ježice se nam piše > Danes hočemo cenjenim či-tateljem »Jutra" povedati, kako nas naš dušni pastir Zupan izžema in brez noža odira. Prihodnji mesec bo pobiral prostovoljno biro pšenice. Radovedni smo, ali se bo tudi pri tistih kmetih oglasil, katere je pred občinsko volitvijo psoval z liberalci, soci-jalnimi demokrati in brezverci. Pričakujemo, da ga ne bo. Če bi se pa le s sladkimi besedami priplazil v kakšno hišo, pa vsakdo ve, kaj mu je storiti. Vrednost te bire cenimo na najmanj 400 K. Druga prosta bira bo nekaj tednov pozneje. To je pa bira slame kot plačilo za Šmarnice in dobi pet vozov slamnatih otepov, ki so čez 100 kron vredni. Potem je na vrsti takozvana zapisana bira, katero pa mora vsakdo natanko odrajtati. In na vse to je pa še bira za cerkveno svečavo v denarju ali v žitu. Za ta denar in skupiček žita kupita cerkvena ključarja olje in sveče. Ob procesijah pa fajmošter ali dtugi farovški te sveče ženskam in otrokom prodajajo in po procesiji jih fajmošter na-zaj pobere. Tako je pri zadnji procesiji nabral 226 sveč, ki so vredne najmanj po 2 kroni, kar znaša 452 kron. Za mašo računa navadno 3 in tudi do 8 kron! Koliko mu pa neso pogrebi! Zvedeli smo da je računal. ni ravno dolgo od tega, od enega pogreba 86 kron. Kmet, ti ne zaslužiš s parom konji, če ves teden trdo delaš, kakor ta človek v eni uri! Nadalje imamo med letom štirikrat po dva »ofra", ki so za cerkvene potrebe. Taka dva »ofra" dasta fajmoštru vsakokrat več nego 100 kron. Vsako nedeljo in praznik se pa ljudi nadleguje z zvonečim mošnjičkom in nabere se najmanj po 20 kron. Nobeden človek pa natanko ne ve, koliko denarja pride k cerkvi, ker ga nihče drugi ne šteje kakor fajmošter in morda kuharica. Iz vsega tega je razvidno, da bi bili kmalu davki za fajmoštra in cerkev večji, kakor so zemljiški davki. In zato se po farovžih po knežje živi, mi kmetje moramo pri našem napornem delu natepavati večkrat suh kruh pri tej veliki vročini. Napreden kmet. Iz Belekrajlne. Kakor znano, zopet razsaja živinska bolezen tudi v črnomeljskem okraju ter so zato zaprti vsi sejmi za živino, kar je za kmeta hud udarec, pa tudi za mesarje. Pa to še ni dosti: kmet žene nasejm, ker ne ve da je to prepovedano in šele na sejmišču ga zavrna orožnikova roka. Prosili bi c. kr. okr. glavarstvo, da take slučaje pravočasno naznani občinam ter s tem prihrani kmetu par kronic in trpinčenje živali ki jo ženejo 3—4 ure daleč na sejme. Ljudstvo je zaradi tega močno razburjeno. Iz Šmartna pri Kranju. Ko so se končale v nedeljo litanije, stopim polagoma iz cerkve na cesto, kjer je stal možakar in se oziral po ljudeh, kakor bi jim hotel nekaj važnega povedati. In res, kmalu ko se zbere mala gruča ljudi, začel je brati možakar dopis županstva in nam naznanil, da se v kratkem času vršijo občinske volitve. Takoj mi šine v glavo misel, kaj pa če bi na današnjem shodu, kateri je bil že pred v cerkvi napovedan, razpravljali o prihodnjih volitvah in jo uberem tudi jaz na shod. Tu zagledaih velikana socijalista dr. Kreka iz Ljubljane, ki trdi, da se je nalašč z Dunaja pripeljal reševat šmartinske delavce in da jih bo organiziral v neko strokovno zvezo, ne da bi se vtikal v politične stvari. Ker mu je pa za to stvar zmanjkalo hitro ma-terijala, začne hvaliti socijalne demokrate in udrihati po liberalcih. Ne bodem Vam navajal vseh njegovih olikanih izrazov, katere je rabil doktOr sv. pisma Janez Krek, državni in deželni poslanec iz Ljubljane, ko je bi-čel naprednjake, vendar naj mi bo dovoljeno povedati vsaj nekaj o oli-kanosti Kristusovega namestnika. Rekel je namreč, da nima nobenega dosti nedostojnega izraza za te ljudi in dal jim je naslov »navadna krava". Poslušalci so jeli godrnjati in so vpraševali drug druzega, kaj pa bodo potem žene od teh dr. Krekovih krav. Drugi je zopet rekel med potjo, ko smo se vračali od shoda domov, kakšna imena pa dobijo potem klerikalci, ki so nad liberalci; in pristavi nekdo drugi: ti so pa potem biki. In kaj je napravil ta veliki socijalist s svojim finim govorom? Ker je prekrstil veliko število naprednjakov v kranjski okolici v krave, krožijo danes vesti po celi okolici, da bode v najkrajšem času mleko po 3 vin. liter. Ko se iz-bluje ta ognjenik, začne naš veleindu-strijec, trgovec, zadrugar itd. gospod kaplan Anžič, kateri začne udrihati na vsa usta po svojem konkurentu gospodu Vinku Majdiču iz Kranja, češ da mu preveliko konkurenco dela in da delavce veliko ceneje plačuje kakor on, hvalil je gospoda tovarnarja Polaka, kako visoko on plača delavce, akoravno ni res, — ampak ravno nasprotno in končno se spustil še na železničarje. Ta veleumni Kristusov namestnik hoče, da bi se vse vklonilo njegovim poveljem, če ne, hoče vsakega zdrobiti v prah in pogubljen bodeš na večno. Hvalil je samo župnišče, kot edino zavetnico revežev in udrihal zopet po liberalcih. Kakor se čuje so reveži v župnišču dobili jako -LMilDUI LISTEK. MICHEL ZEVACO: ljubimca beneška. . .. Sestanek, napovedan vam na Olivolskem otoku, se bo vršil vdovah vTcP0P°lnoma. Preden pa izpregovorimo o svojih “S.smo zbrani v zadostnem številu, da najprej sestavite sodišče, ki bo sodilo teea človeka * vSue10nSrbeli°b^Sti1, je izPreg°voril nato eden izmed mož. In, vidite, poskrbeli smo za slučaj, da bi bil ta gospod obsojen. Pri teh besedah je pokazal po vrsti Rolandu in Džennaru na krsto. ............. Anto je bil tisti, ki je privedel Rolanda v cerkev ter od-ondot v kripto in v grobnico. Tisti, ki je pravkar govoril, je povzel: — Kaj je zakrivil obtoženec ? Kdo ga toži ? — Jaz, je dejal Roland. . — Govorite, mojster; poslušamo vas m bomo sodili z vso Pravičnostjo in neodvisnostjo, kakor velevajo zakoni gorovja. — Moja obtožba, je dejal Roland, obstoja v eni sami besedi : ta mož je Gvido Džennaro, poveljnik beneške policije. Šestorica sodnikov je pogledala lažibarkarola brez vidne radovednosti. ..... — Ali je to dokazano? je vprašal tisti, ki je govoril prej. —• Prišel je nocoj na Olivolski otok, da bi me aretiral. Ali ni tako Gvido Džennaro? — Res, je dejal policijski načelnik. Toda s tem, da sem vas skušal aretirati, sem vršil samo dolžnost, ki mi jo nalaga moja služba. Torej popolno priznanje, je povzel sodnik z mirnim in rezkim glasom, kakor prej. Zato ni treba siliti dalje v obtoženca; preostaja nam samo, ravnati z njim po zakonih gorovja. Vstal je. — Gvido Džennaro, je nadaljeval, vaša služba vam veleva zasledovati nas, ki sanjamo o neodvisnosti in svobodi za naš zasužnjeni narod. Napovedali smo boj benečanski družbi, ki jo vi tukaj predstavljate. Vaš zakon hoče smrt vsakogar izmed nas, ako pade v vaše roke. A naš zakon je tak, da vas smatra za ne-prijatelja in vas obsoja na smrt. — Prosim za obtoženca pravice, da se zagovarja je dejal Roland. Šestorica sodnikov je začudeno pogledala Kandiana. — Dobro! Naj govori I je dejal tisti, ki se je zdel po vsem videzu, da je predsednik. Ali ste slišali, Gvido Džennaro ? Smatramo vas za neprijatelja, ker smatrate vi nas za neprijatelje; obsojamo vas na smrt, zato ker bi tudi vi obsodili na smrt slehernega izmed nas, ki bi ga prijeli. Naš dragi in spoštovani gospodar, on, ki nas je dvignil iz nevednosti in nas poučil o zmislu stvari in življenja, pa vam hoče dati možnost, da se zagovarjate. Zagovarjajte se torej, ako se morete. In poizkusite nas prepričati, da ni prav, če vam vzamemo življenje. Ako se vam posreči, ste rešeni. Govorite, zakaj poslušali vas bomo s pravičnostjo in nepristranostjo. — Vi niste sodniki, je dejal Džennaro. — Ali so mar tisti, ki nas obsojajo? — Da; kajti oni sodijo v imenu naših zakonov. — In mi sodimo v imenu naših. Vi sodite z merilom laži in krivice, vi kaznujete šibke in uboge, oproščate pa bogataše in mogotce; naš zakon pa pomeni življenje, pravico do življenja za vsakogar, pravico do sreče za vse, kar Živi. Vi postavljate sodnike. Odkod imate pooblastilo, če ne sami od sebe ? Ne čudite se torej, da smo mi postavili sodnike istotako iz svoje lastne srede. Policijski načelnik je strmeč poslušal te besede, izgovorjene z nekako trdnostjo, ki bi bila brez veličine. — Naj bo, je dejal, sodniki ste. In če sodite po pravici, me ne morete obsoditi za to, ker sem vršil svojo dolžnost. Pod to svojo dolžnostjo razumete vi dolžnost, ubijati bližnjega, ali tirati ga v ječo in ga izročiti krvniku. Ne svojega bližnjega, nego tistega, kdor napade red človeške družbe. — To je, tistega, kdor napada vas. Torej je tudi naša dolžnost, umoriti vsakogar, kdor napada nas. malo, odslovljeni in po navadi si čul preklinjanje čez župnika in kuharice, ako si srečal ubožca vračajočega se iz župnišča. Nasprotno je v Šmartin-ski fari veliko drugih dobrih hiš, pri katerih so reveži vsaki dan postreženi z jedjo i. dr. stvarmi, v katere bi skoraj bilo prepovedano revežem tudi po podporo hoditi. Ta je pa res modrijan! O Majdiču je trdil, da ve do vinarja natančno, koliko ima letno dobička, vendar pa nam ni zneska povedal. Prav rad bi ga bil poprašal, če bi nam hotel povedati koliko tisočakov ima mesečno ?gube sitarska in živinarska zadruga, katere načelnik je on, in ki je že baje vzadnjih i z -dihlajih in jo je začel zdraviti s sirkovimi krtačami. Jako slabo zdravilo za tako hudo in neozdravljivo bolezen. Zvečer po shodu se nam je nudil grozen prizor, katerega je učinil neki znani žganjar in pretepač svoje žene in otrok, kateri je svojo ženo v zaklenjeni sobi tako strahovito pretepel, tolkel ob zid in grizel, da je bila popolnoma v nezavesti in se je bilo treba bati katastrofe. Poslali so hitro po duhovnika, da bi jo spravil z Bogom. Toda glej ga spaka, vaših duhovnih posod že zopet ni bilo doma, kakor se je to že čestokrat pripetilo in moral je priti tudi to pot duhovnik iz Kranja. Dobro je, da smo tega že navajeni, da se mora z bolnikom na smrtni postelji počakati za drugi dan ali otroka, kijga prineso h krstu, in ga morajo zopet nazaj nesti. Organistova žena se kratkomalo odreže: gospodov ni doma ali pa v Kranju igrajo ali kaj sličnega in s tem si opravljen, ljubi kristjan. Govori se, da je k temu strahovitemu in žalostnemu poboju veliko pripomogla znana pekova šnopsarija iz Stražišča. Koliko je na tem resniae se bodemo prepričal!. Ta sveti mož ima šnopsa-rijo, v kateri se baje toči vedno noč in dan tisto prokleto špiritovo žganje, menda ravno tako tudi v nedeljah in praznikih, kakor tudi ob sobotih zvečer, okoravno je to strogo prepoveda- — V tem slučaju, je dejal Džennaro, ste vi, ki se hvalite, da ste pravičnejših misli, nego mi, v vseh rečeh podobni nam samim. — Res je; dasi so naši cilji različni, naša sredstva so vendarle ista: sredstva boja. — Če je tako, bi se zaman poizkušal braniti. Vaš vojni jetnik sem, s tem je vse povedano. Storite z mano, kar hočete* jaz ne rečem ničesar več. Džennaro je povesil glavo. Tako blizo smrti ga je jel zapuščati pogum, ki ga je podpiral do tiste minute ... Ob njegovih zadnjih besedah pa je Roland povzel • — Vidite, gospod, ravno na to bi vas hotel opozoriti ne krateč vam pravice do zagovora. Vi ste naš vojni jetnik, in mi moramo ravnati z vami kot svojim zakletim sovražnikom — Umorite me torej ; saj me imate v oblasti. Policijski načelnik je prekrižal roke, čakajoč usodneea udarca. 6 Rahel trepet ga je stresel po vsem životu, in njegov od groze spačeni obraz je bil že zdaj podoben obrazu mrliča. Roland Kandiano se mu je približal ter mu položil roko na ramo. — Gvido Džennaro, je dejal, poslušajte me, v tem trenotku, ko se vam bliža smrt. Moj oče je živel v doževski palači, spoštujoč zakone in svobodo vseh. Njegov zločin je bil ta, da je smatral pred sodnjim stolom pravičnosti in zakona najzadnjega mornarja za enakega najvišjemu patriciju. Po izdajstvu, nezvestobi in zavratnem razbojništvu pa je bil moj oče aretiran in oslepljen; moja mati je umrla žalosti, a jaz sem trpel v podzemeljski temnici dolgih šest let, ki so uničila vso mojo srečo. Gvido Džennaro! Tistim, ki so zakrivili ta zločin, je ime: Fo-skari, Bembo, Altieri. Vsegamogočni so. Vi poznate njihov zločin. Vi veste, da je njih mogočnost sezidana s solzami in s krvjo. In vendar ste jim slepo služili! — O pravičnost! je zamrmral Džennaro zamolklo. — Zakaj pravite, da ste vršili svojo dolžnost, ko ste me prišli nocoj zalezovat na Olivolski otok! . . . __ (Dalje.) no. Ce gospodje duhovniki prepovedujejo strogo ta strup, zakaj ne prepovedo tudi svojemu ljubljencu peku ? Če bi se to odpravilo, gospod župnik, marsikatera žena bode Vam iz srca hvaležna za tak možat nastop, in veliko manj solza bi bilo prelitih. Postava naj bode za vse jednaka, ne samo za gotove ljudi. Baje dobi pek nagrado z svojo izborno postrežbo v šnopsariji in tudi gostilniško koncesijo. Ta bode pa lepa. Sicer pa o njem še posebej spregovorimo na drugem mestu. Za zdaj samo to: kdor hoče mleko zastonj piti in doma imeti naj se priporoči dr. J. Kreku, državnemu poslancu, in kdor hoče, da bode v denarju tičal, naj pokliče k sebi načelnika sitarske in žimarske zadruge v btražišču, kaplana Anžiča v Šmartnem. Iz Lesec nam poročajo: Te dni je preteklo ravno tri mesece, odkar imamo najstrožji pasji komtumac, t. j. psi morajo imeti nagobčnik in morajo biti privezani na vrvici. Ker se do sedaj ni primeril nobeden slučaj stekline, vprašamo kdaj misli c. kr. deželna vlada razveljaviti to strogo na-redbo. Eden v imenu mnogih. Iz Begunj na Gorenjskem. Že nad štirinajst dnij ni vode v vodovodu, če tudi smo Begunjci prvi, kateri pridejo pri njem na vrsto. Vse pritožbe pri županu so zastonj. Seveda mož stori, to, kar ukažejo Jaka iz fa-rovža, pa naj bo še taka neumnost. Če pa gre za korist občanov — in župan bi se moral pobrigati zanje — je to fantu Trunku deveta briga, če se vname požar v vasi, kaj mu to mar; celo privoščil bi vsem, ki ne trobijo v župnikov rog. On ima svoj vodovod in vodo poleg hiše, zanj torej ni nobene nevarnosti! Pobrigajte še gosp. župan za občane, voda je bolj potrebna, kot pa vaša skrb za volitve! Sicer si bodo pa Begunjci tako gospodarstvo in vnemarnost dobro zapomnili! — Gospod župnik je že tri nedelje zaporedoma uganjal na prižnici politiko, tudi v »Jutro" se je zaletel. Lahko ste mu hvaležni, g. urednik, izborna reklama! Priporočamo se še za to nedeljo za tako pridigo, f. župnik, ker to je izborna zabava, eveda nam jo bodete zopet preskrbeli kot dober človek. Prosimo! Toliko za danes, prihodnjič pa kaj več in kaj drugega. DNEVNE VESTI. »Jutro" In »Edinost". »Edinost* je hotela najprej škodovati »Jutru" s tem, da ga je trdovratno ignorirala in ona je bila poslednji slovenski list, ki je »Jutro* imenoval s pravim njegovim imenom. No, to ignoriranje nam ni čisto nič škodilo, ker se je »Jutro* ravno v Trstu tako lepo razvilo in se tako splošno čita, kakor bi ono bilo — tržaški list in danes je v Trstu ravnotako priljubljeno kot v Ljubljani. O tem so se prepričali tudi gg. pri »Edinosti" in za to so nam napovedali bojkot, kakor so ga nam napovedati klerikalci in nam storili s tem veliko uslugo. Prepričani smo, da bomo imeli od bojkota, ki nam ga napoveduje »Edinost*, ravno toliko ali pa še več koristi, kot smo jih imeli od klerikalnega bojkota in potem bo morda tudi »Edinost" sprevidela — kako neumna je. Tobakarnar Stanič v ulici Mo-lino PIccolo je opustil — na prigovarjanje gg. od »Edinosti* — razprodajo »Jutra* in motivira to v neki izjavi v »Edinosti" s tem, da je »Jutro" tržaškemu Slovenstvu škodljivo! — Naši prijatelji v Trstu bodo sedaj vsaj vedeli, katera »slovenska* tobakarna v Trstu je naš in tudi njihov sovražnik. Sicer pa naj bo gosp. Stanič prepričan, da se ne proda v Trstu niti en izvod »Jutra* manj, ako ga ne bo on več razprodajal; bodo pa drugi prodajalci, ki niso tako neumni, več zaslužili. Slučaj, ki kričeče ilustrira „Ju-trovo" metodo. » Edinost" pravi, da krajni odbor narodno-napredne stranke ni odposlal »Jut;u“ »odprtega pisma" dr. Gregorinu in potem se »Edinost" na njej lasten način zadira ob »Ju-trovo" metodo. Mi pa pravimo, da se je nahajala na dotičnem pismu tudi štambllja »krajnega odbora narodno-napredne stranke v Črničah" in s štamblljo vendar ne morejo razpolagati nepoklicane osebe! »Edinost" naj se le sprijazni z našimi metodami, ker te metode so poštene, četudi njej morda ne ugajajo. Kadar bo v Trstu vse v redu, gotovo ne bomo dali »Edinosti* prilike pritoževati se na naše metode, ali napake' bomo šibali brezobzirno v Trstu in povsod, kjer se one pojavijo. To sporočamo »Edinosti* in tudi njeni goriški koleginji »Soči*, ki nam je tudi poskušala dajati lekcije. Zelo zanimivo za naše zmedene razmere je dejstvo, da so se našli proti »Jutru* v bratski slogi naslednji listi: Klerikalni »Slovenec", narodno-napredna »Soča* in ultra-narodna »Edinost*. Vsi ti trije listi prav pridno ponatiskujejo eden iz drugega notice — proti »Jutru*. »Soča" ip »Edinost* sta s tem, da se nahajata v družbi s »Slovencem*, dovolj obsojeni in vsaka obsodba z naše strani bi bila odveč. Klerikalci in njih glasilo »Slovenec* so pravi mojstri in uničevalci nižjih delavskih slojev. Tako se zaganja omenjeni list v socijalno demokracijo, ter denuncira in hinavsko obrekuje sodruge zaradi mizarske stavke v Gradcu, ker so hoteli izboljšati si plačo za par vinarjev pri sedanji draginji. Seveda organizirajo tudi svoje nevedne čete klerikalci, pa iz drugačnega vzroKa,- kot demokratje. Klerikalne organizacije pomagajo uničevati in odjedati kruh delavcem in svojim stanovskim tovarišem, ter pri tem pomagajo klerikalnim kapitalistom in drugim bogatim podjetnikom, da ga še bolj odirajo potom njih hinavskega denunciranja. Tako torej poglejmo v najslabšo stanovsko organizacijo naših klerikalnih deželnih uslužbencev na Kranjskem. Ti uslužbenci se ne zavedajo prav nič svojih stanovskih dolžnosti napram predpisom njihove organizacije, ki je geslo eden za vse, vsi za enega. Dejstvo je, da uslužbenci te organizacije niso sposobni, da bi izvrševali to geslo, njih geslo je samo denar pouzmati, drugega nič. Dokaz temu je, kako se je lansko leto v tem času godilo v prisilni delavnici, ko se je paznika vrglo na cesto za čisto nedolžno stvar, in ko je ta prosil pri predsedniku stanovskega društva deželnih uslužbencev, da bi se za njega potegnili in prosili pri deželnem odboru, da bi se ga usmilil ter še nadalje obdržal v službi na podlagi omenjene organizacije, nadalje je tudi prosil pri društvu za kako podporo ob času brezposelnosti, ker je bil dotični tudi član in je plačeval članarino od začetka ko se je ustanovila omenjena organizacija. Tako ni bil prošnjik uslišan ne za prvo ne za drugo, ampak ravno nasprotno se je še denunciralo pri deželnih odbornikih od strani organizacije, kar je še bolj učinkovalo na njegovo odslovitev. Ali je to kakšna organizacija po geslu vsi za enega eden za vse, ne, vsi proti enemu, da ga uničijo; tako delajo hinavske klerikalne organizacije! Avtonomija mestne občine je bila, dokler se je Ljubljana ni oropala, v ustih dr. Šušteršiča in dr. Kreka navadna hinavščina. Zato je bil v resnici greh in hudodelstvo, da jo je HALI LISTEK. TONE RAKOVČAN: Oh, ta valček! Kaj si morete prijetnejšega misliti, kakor počasen valček, široka svetla dvorana, fin gospodek in pa srček — oh, tak srček, kakršnega sem vrtel jaz ob zvokih starega, vpo-kojenega klavirja. No, igralcu nočem nikakor zabavljati; on sej je trudil v potu svojega obraza, da bi spravil iz inštrumenta kolikor mogoče umetniškega užitka — a klavir, klavir! Pripravljal sem se na ples! Takih skrbi že davno nisem imel, saj sem se sešel tedaj z njo, edino, za katero mi je bilo moje še v povojih zavito srce. Ko sem oblačil salonsko suknjo, mi je tako tolklo, kakor bi hotelo vun na prosto — gotovo je slutilo, kaj čaka tisti večer njegovega omejenega gospodarja. Mlado je bilo, a vendar že izkušeno; pravilo mi je na glas, da bi kmalu drugi slišali, kako me tudi moja edina nestrpno pričakuje, kako me tudi ona neskončno ljubi. — Ali vam ni resnično razbijalo srce, gospodična? Gotovo ste verjeli tisti ljubezenski vraži, ki pravi, kako drži Amor goreče srce na nakovalu in razbija z vso močjo po njem. Ta trdo-srčnež! Pričakovali ste tudi vi komaj trenotka, ko se boste po gladkih par-ketih zasukali v divjem, strastnem krogu. Pogledal sem se v zrcalu, potegnil s pomilovanja vredno krtačo po Črnem klobuku, si ga počasi in varno položil na glavo in hajd na ples! Čevlji zbiksani, da je tovarišem pri pogledu nanje vid pešal, v žepu pa borih dvajset krajcarjev. Na stopnicah se me je dotaknila dekla. — ha, ogenj v strehi; koliko jih je slišala uboga Žefka! In to samo radi vas gospodična! Drugi dan sem prosil odpuščanja, morali bi jo pa pravzaprav vi. Zunaj na tlaku se je — hvala bogu — že utrdil sneg; šel sem kot baron — nihče ni od daleč slutil, kaka učenost se sprehaja pod mojim klobukom. Napravil sem ji z glavnikom krasno sprehajališče, ki je vodilo z glavnega trga po gozdu do razgleda. Na obeh straneh poti je bilo drevje primerno obrezano, na razgledu je pa štrielo na vse strani — vsi frizerji niso vredni pol vinarja. Z napravljanjem, biksanjem in snaženjem sem se tako zamudil, da sem prišel skoro zadnji v dvorano. To vam je bilo življenje — rečem napredna stranka dala iz rok! Zdaj pa pravijo klerikalci, da ni prav nič izključeno, da ne bodo občinske volitve o vržene in da se vrše nato meseca aprila — nove volitve! Takrat pa upajo na nek nov način pridobiti še nekaj mandatov. V deželnem zboru bodo namreč takoj pričeli akcijo, da se volilci z Viča in Gline pridele tudi — volilnemu okraju ljubljanskemu (!) in bi s temi glasovi pridobili potrebne mandate, da bi tvorili potem z Nemci (!) večino v občinskem svetu. Če bi se pri upravnem sodišču ugodilo klerikalcem, potem je to najprej zaušnica vladi, na to pa nov udarec mestni avtonomiji. Da plava Ljubljana zdaj v ostudni krizi — kakor človek, ki so ga roparji obkolili, — je jasno. Škode pa niti približno ni moč opisati! Terorizem ljubljanskega škofa. Gostilničarji v ljubljanski okolici se bodo škofu po robu postavili zaradi pritiska ob žegnanju. Če nečejo popi ob takih prilikah maševati, pa tudi bire in cerkev nobenih dohodkov ne dobi! Še tega se manjka, da bo škof odločeval, kaj sme davkoplačevalec, svoboden državljan in obdavčen obrtnik za svojo korist in zabavo prirejati ali ne. Deželna zveza gostilničarskih zadrug naj tej farški impertinenci temeljito posveti ter varuje interese članov. Župani in občinski odbori na deželi so nekateri v službi klerikalcev. Dosti slabo, ampak zakon ni vlačuga, ki bi jo smel vsak po kotih vlačiti. Če ti občinski uradi pri podaljšanju policijske ure pristransko postopajo, naj se jih brez pardona naznani političnim oblastvom. Dr. Šušteršič na delu za Kregarja. Odkar je padel dični Kregar s kapaciteto vitezom večnih klofut Šte-fetom v sodno preiskavo zaradi sleparij, je klerikalni generalštab cel čas v permanenci v Ljubljani kot na Dunaju, da izvleče iz smrdeče kible ta dva tiča — smrdokavri. Zato se neki stvor tako dolgo kuha pri sodišču! Kregar nosi tudi že bolj po konci glavo, tudi — po dnevu. Godba brez maše. V Dravljah bo prihodnji mesec žegnanje pri sv. Roku. Pametni gostilničarji pravijo, da bodo vrgli vsakega čez prag, kdor bi jim prišel branit godbo. V Spodnjo Šiško se pa ta klerikalna sodrga sploh ne upa priti z žuganjem, da ne bo maše, če bo ta dan godba. Frančiškani so malo bolj previdni! Notar Hafner bo zgradil na škofijskih parcelah svojo hišo. Mož v Ljubljani dobre dela gšefte. Je zgodaj deležen — klerikalnega žegna. Šišenski ger?nt in vodovodna zadruga. Iz krogov spodnješišenskih občanov se nam poroča: Če smo prav poučeni, je voditelj naše občine dolžan se zanimati za delovanje in seje odbora vodovodne zadruge. Prejšnjemu županu je bila ta dolžnost jako lahka. On je bil in je še tudi odbornik pri vodovodni zadrugi. Kako je ta dvojen drug drugemu si nasprotujoč posel opravljal, to smo videli in slišali, ko ga je znana vodovodna opozicija stavila ni odgovor. Zdaj bi pa radi vedeli, kako te dolžnosti opravlja g. gerent kot voditelj |naše občine. Ali se je g. Zajec ves ta čas že kaj pobrigal, kaj delajo njegovi . prijatelji pri vodovodni zadrugi, ali se je udeležil kake odborove seje, ali mu je znano, koliko so si dali gospodje izplačati iz vodovodnega zaklada in kar nas najbolj zanima, kaj je g. gerent med tem časom se z vodovodno gospodo dogovoril glede odstopa vodovoda v last občine? G. gerent naj se pripravi na odgovor na vsa ta in še nekatera druga vprašanja. Telovadba pri Južni železnici. Iz krogov potnikov se nam poroča: Kdor se mnogo vozi po Južni železnici, temu ni treba še drugod telovaditi. Južna železnica je kot znani unikum vseh železnic tudi za to na razne načine preskrbela, da se potniki na njenih progah privadijo in utrdijo tudi v telovadbi, še predno stopiš v tem času hude vročine kot s slaniki v sodih v z ljudmi natlačen voz, moraš imeti že nekaj telovadne vaje na poskok, da poskočiš na prvo vnanjo stopnico voza. Te prve stopnice so tako visoko, da če nisi slučajno 2 metra dolg, ti segajo ravno do nosa. Spreten telovadec bi se torej lahko na prvi stopnici na glavo postavil in se preobrnil do vhoda tako, da bi se tam šele na noge postavil. Teh stopnic se posebno vesele naše dame z modernimi ozkimi krili; neredkokdaj se tudi res čujejo sumljivi poki tako, kot bi se tam nekje . . . nekaj pretrgalo. Veseli so teh stopnic tudi stari in sploh bolehni ljudje, ki ne morejo tako kot mi, ki smo zdravi in telovadbe že vajeni, meter visoko stopati, da pridejo do voza. Ista telovadba se ponavlja tudi pri izstopu iz voza. Da si kdo vrat ali nogo zlomi, ko se zmučen od vožnje, znajde na tleh, to že ni nič več tako posebnega. Manjše poškodbe so tako na dnevnem redu, da bi Južna železnica kmalu dobila jetiko v svoji blagajni, če bi se pod vsakem slučaju zahtevalo odškodnino. Morda bo dobro za odpravo te nečloveške in nekulturne naprave, če se vsakdo, ki se zaradi teh stopnic kakor-sibodi poškoduje, priglasi za primerno odškodnino. Vsekakor pa bi Južni železnici priporočali, da te vozove s takimi stopnicami svojčas spravi v arhiv. Cez 50 let se jim bodo naši zanamci ravno tako čudilo, kot se mi čudimo slikam, ki predstavljajo prvega železnega s parom nabasanega konjička. Finančna uprava. Če financar pri kakšnem trafikantu pregleduje zalogo kadiva, in vidi, da dotičnik nima zadostnega števila vseh vrst, ga takoj naznani oblasti. Kako pa je vendar to, da so v glavni trafiki že v soboto manjkale »Cigarillos" in se je trafikantom na njih vprašanje po »Ciga-rillih* reklo: »Pa pejte v fabrko upra-šat.* To je res čudno, če velja postava za majhne razpečevalce, veljaj i za glavno trafiko. Kakor hitro v kakšni opalki ne bomo dobili konsu-menti zahtevanega blaga, ovadimo brez pardona dotično zadevo. Več kadilcev. Glavna posojilnica v Ljubljani. Likvidacijski odbor ima odslej pisarno na Miklošičevi cesti št. 8 (Hotel Lloyd) telefon št. 83. Uradne so od 9. do 12. ure dopoldne od 3. do 6. ure popoldne. Odvetniškim in notarskim uradnikom § 17. zakona trgovskih nastav-ljencev določa: Ako traja službeno razmerje nepretrgoma nad 5 mesecev, pristoja uslužbencu vsako leto nepretrgani dopust najmanj desetih dnij Ako traja službeno razmerje nepretrgoma nad 5 let ali 15 let, pristoja uslužbencu vsako leto nepretrgani dopust najmanj dveh tednov, v zadnjem slučaju pa tri tedne. Nastop dopusta je, oziraje se na pisarniške razmere primerni čas, sporazumno in pravočasno določiti. Za čas dopusta pri-stoji uradniku polna plača. Čas bolezni ni vštet v dopust, To določilo velja tudi za odvetniške in notarske uradnike. — Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani. Povečanje ljudske šole v Sp. Šiški. Ker se je skoraj nova ljudska šola v Spodnji Šiški spričo vidno rastočemu številu prebivalstva oziroma šoloobveznih otrok izkazala kot še premajhna, se je ukrenilo, da se nad dosedanjim poslopjem zgradi še eno nadstropje ter se dosedanja 6 razred-nica poviša v 8 razrednico. Z delom so že te dni pričeli. Zidarsko delo je prevzel stavbenik g. Treo, mizarska dela g. Burger, tesarska dela g. Zakotnik, tesarska dela g. Rojina. Povečanje bode stalo okrog 60000 K. Za tujski promet. Mestni občinski svet v Kranju je sklenil v svoji redni seji dne 25, maja t. 1. z ozirom na vedno množeči se tujski promet, da se vloži na ravnateljstvo c. kr. železnic v Trstu prošnja, naj bi ono potrebno ukrenilo, da se zimski vozni red na progi Ljubljana-Trbiž, kateri se uveljavi s 1. oktobrom 1911 v toliko predrugači, da se bode osebni vlak, ki se vrača sedaj že ob 10. uri 10 min. zvečer iz Ljubljane, odhajal šele med 11. in 12. uro ponoči. S tem bi bilo Gorenjcem omogočeno obiskovati gledališke predstave, koncerte in druge enake prireditve v Ljubljani, kar je bilo doslej zaradi prezgodnjega odhoda osebnega vlaka iz Ljubljane ali popolnoma izključeno, ali pa vsaj predrago; kajti gotovo si bode rodbinski poglavar vsaj dvakrat premislil, preden bode peljal svojo mogoče več oseb broječo obitelj na kako veselico v Ljubljano, kjer bi moral prenočiti v dragih mestnih hotelih. Enako prošnjo, kakor mesto Kranj, jo vložilo tudi »Dramatično društvo* v Ljubljani na železniško ravnateljstvo v Trstu, da se ugodno predrugači vozni red za zimsko sezono 1911. leta z ozirom na gledališke predstave. Umrl je g. Josip Pogačnik, uradni sluga trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Ranjki je bil zvest, značajen in vzoren uslužbenec in vsled tega splošno priljubljen. Le prerano ga je smrt pobrala. Društvo za jamoslovje na Kranjskem si je ogledalo med 11 urno ekspedicijo dne 21. t. m nad 3 km dolgo grof Falkenhaymovo jamo pri Lazah (Planina) ter pripravilo vse za natančne geodetične zaznamke tega razširjenega jamskega labirinta. Ekspedicije so se udeležili društveni udje Perko (Postojna), Hanke (Planina) in Lahner (Line). Nova raziskovanja v Postojnski jami. Dne 20. t. m. se je posrečilo jamoslovcema Perkotu iz Postojne in Lahnerju iz Linča na novo otvoriti v svetovnoznani Postojnski jami na njenem najglobokejšem mestu ob vznožju Kalvarije, ko sta odstranila mnogo vdrtega skalovja, 200 m dolgo kapniško galerijo s krasnimi tvorbami iz sinterja ter globokimi tolmuni. Po tej najdbi znaša skupna daljave Postojnske jame okroglo 21 km. Dramatično društvo v Ljubljani je vložilo prošnjo na slavno ravnateljstvo c. kr. železnic v Trstu, da se za časa zimske gledališke sezone 1911/12. tovornemu vlaku, ki odhaja iz Ljubljane proti Jesenicam po 11. uri ponoči priklopita dva voza III. in II. razreda ali normalno vsak igralni dan, ali pa vsaj vsak četrtek, praznik in ob nedeljah, kar bi omogočilo prebivalcem na tej progi ležečih mest in trgov obiskovanje gledaliških predstav in koncertov v Ljubljani. Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Gnštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi Tolstovrško slatino vam, da moje oko še ni videlo kaj enakega in uho ni slišalo. Dvorana prostorna za tucat mojih sob, lestenec pri lestencu, tla svetla kot zrcalo in gladka, gladka. Poleg pa toliko nežnih obrazkov, toliko zapeljivih oči, ki so me ljubeznjivo gledala in očitala: Ali se sedaj pride!? Postalo me je sram in strah. Ako bi ne bil že cel možak, bi zbešal nazaj naravnost domov. Pa še drug vzrok je bil moji korajži. Tam iz kota so gledale name oči — oh, črne oči — me pozdravljale in klicale. Kakor magnet so vplivale na moje srce in ga privlekle z menoj vred, a počasi, varno; saj veste: radi preveč gladkih parketov. In dvoril sem gospodični, ne po frakarsko, temveč po domače. Saj uganete, kaj more tak možak, ki prvič stoji pred svojo oboženko, spraviti na dan. Nek tovariš se me je celo pre-drznil med ljubezensko debato milostno nagovoriti; najraje bi mu zasolil eno okoli njegovih toliko obetajočih uhljev, ko si upa mene, največjega kavalirja nagovoriti — to ni kar si bodi! Drugi dan sem ga prosil odpuščanja, morali bi ga pa pravzaprav vi, gospodična! Kapelnik je dvignil paličico, poskočna polka je zdrknila z visokega odra, se zapodila po dvorani in se tu-patam zaletela z glavo ob trdo zidovje, da je tuleč odbežala zopet nazaj, Cela dvorana je oživela, obrazi so postali veselejši, iz vseh oči je sevala blaženost, nebeško veselje. Midva z Olgo sva bila v tako živahnem pogovoru, da še. plešočih parov nisva opazila, še manj, da bi plesala — nasprotno sva se s toliko večjo vnemo vrgla pozneje na valček. Polki je sledil počasen valček iz operete: »Prižiganje src* — tako se mi je povedalo od strani kapelnika. Da je bil valček, toliko sem že vedel, a o kaki opereti »Prižiganje src* še nisem do tedaj slišal. In zavrtela sva se po dvoraui! To so bili trenotki, kajne gospodična, vi lahko potrdite! Med valčkom so se neštetokrat vjele najine oči, si povedale vedno isto, a vedno z večjim veseljem, večjo vnemo. Amor, posredovalec ubogih na srcu, je predrl z zlato žico obe srci in žico na koncu zvaril. Koliko sem tedaj pretrpel in temu je kriv samo valček, ta nesrečni valček je kriv! * * * .Omladine" dvojna Številka 5—6 je pravkar izšla in prinaša sledečo vsebino: Počitnice. — Dr. Leon Br-nučko: Socializem, demokratizem in narodnoradikalni program. — R. Kri- vic: Splošna načela realizma. — O. :„ Vladimir KnafliČ, Socializen S. Z.: Slovensko učiteljstvo. — J lenec: »Klub slovenskih tehnik« Pragi." — Ant. Hartl: Češko dija — Makce in profili. IV. Joso Ji vič: Georges Rodenbach. V. A. C Joris Karl Huysmans. — Dr. Rasmusen: Moderni tipi Krista. H. Z.: Higienična razstava, Dre: Leipzig in Berlin. — Slovensko štvo. — Srednješolski vestnik. — jaško socialni vestnik. — Slova dijaštvo. — Vestnik za književno umetnost. — Razno. Kakor je iz te nenavadno bc vsebine razvidno, spada »Omlac med naše najodličnejše liste. Pc »Omladine" je bil in je še velik, nam je vzgojila celo novo dijaški neracijo in hoče v započeti s resno nadaljevati. V »Omladini takorekoč zrcali vse življenje in ljenje našega dijaštva. Kdor s naše dijaštvo resnično zanima i želi spoznati, mora neizogibno »Omladino", in tudi tisto dijaštvo, resno želi izobraziti. »Omladina' bo dala dovolj impulzov za razm nje. »Omladina" stane letno 4 1 učitelje 3 K, za dijake 2 K. Ur štvo in upravništvo je v Ljub Breg št. 12. Najboljše odgovori „SIovencu“ vsak naš prijatelj, ako še naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Iščem dva spretna, trezna žagarja. — Vstop takoj. Ponudbe: Fran Dolenc, Stara Loka pri Škofji Loki. 278/5—1 Kap vsled vročine je zadela v 'orek nekega delavca v poljanskem Predmestju. Našel ga je neki mesarski Pomočnik, ko je ležal cel dan na solncu nezavesten, Beg delavcev pri Czeczowiczki. "r* tej židovski tvrdki je vsak dan •nanj delavcev. Ljudje ob ciganski Plači ne morejo živeti, hajd, pa gredo jfrugam za delom in boljšim zaslužim. Smo res radovedni, kedaj bo ljubljansko barje osušeno! Seveda, za delavsko izkoriščanje se nihče ne menil Podjetniki izkoriščajo vse faktorje in po vrhu še delavce za svoje Židovske žepe. Sokol II. opozarja vse one, kateri imajo predložiti račune za veselico v Hribarjevem gaju od 23. julija naj te predlože vsaj do konca t. m. — Odbor. Pri našem poročilu o veselici smo Pomotoma izpustili sodelovanje gospe Bajčeve, kar s tem popravljamo. VI. Izkaz prispevkov, ki so jih spodaj navedeni v času od 29. junija t- 1. vposlali telovadnemu društvu Sokol v Škofji Loki v pokritje stroškov za prapor. Po 25 K: Fran Sakser, New York; po 5 K: Hafner Franc, Pazin; Luznar Mijo, Kranj; WoIgemut Heter, Stolac; Deisinger Herman, Ljubljana; Gorše Anton, Ljubljana; dr. *\°kalj, Ljubljana; po 4 K: Rodbina C.vahte, Mala Nedelja; po 3 K: Ivan n j C’ Mubljana; Primožič Leopold, Radovljica; Gruden Ivanka, Ljubljana; Dolenc Groga, Praprotno-Luša; po l.K: Bernik Peter, Stara Loka; svetnik Lah, Ljubljana; Slava Pirhova, Ljubljana; dr. Bretl, Ljubljana; po —.76 v: Neimenovan, Ljubljana. Na-Jjralna poia p0 mestu in okolici K 278. I. do VI. izkaz vkup K 619. Skupaj za prapor 897 K 76 v. Podpisani odbor se najprisrčneje zahvaljuje vsem p. n. darovateljem in darovate-jjicam, osobito bratem v Ameriki. Na zdar! Odbor. Najdeno. V nedeljo 22. t. m. se je našla na Marije Terezije cesti ob prelazu južne železnice srebrna damska ura z verižico. Dotična oseba naj se oglasi na Hranilniški cesti št. 9, soba 56. Ložar. Slovenska Filharmonija koncertira danes pod osebnim vodstvom g. kapelnika V. Talicha v parkhotelu Tivoli. Začetek koncerta ob pol 7. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. Vožnja z avtomobilom tja in nazaj z vstopnino vred 1 K. .Domovina*. Vse ponudbe in pojasnila glede dijaških stanovanj se sprejemajo in oddajajo od 20. avgusta naprej. Velikanski požar v Carigradu. Vsi listi obširno pišejo o velikanskem požaru v Carigradu — nele zato, ker je bil požar tako velikanski, kakor jih je bilo doslej malo na svetu, ampak tudi zato, ker je imel politično ozadje. Pa v tem oziru še ni jasnosti. Eni pravijo, da so zažgali staroturki, drugi, da Albanci. Goreti je začelo v nedeljo v židovskem delu mesta in ogenj se je silno naglo širil, ker so tam same lesene hiše. Tudi hud veter je pospeševal razširjavo požarja. Gasilci so *>ili čisto brez vsake moči. Požar se vijugastih uličicah straho-širil. Predmestja Ak-Serei, so pogorele popolnoma, je uničenih. Zgorelo je okoli 50 ljudi. Pogorišče je dolgo V®Č kilometrov. Na pogorišče se je podal tudi vojni minister, Mahmud Šefket-paša. Z neke goreče hiše je padel nanj goreč tram in ga močno poškodoval. P.ri. P^aru so se vršili grozni pri-1?! ‘ Kuoca*, od katere bi najmanj pričakovali tako surovih izbruhov. Državni zbor. Dunaj, 26. julija. Na današnji seji se je nadaljevala debata o vprašanju uvozu inozemskega mesa. Ob dveh popoldne se je vršila razprava o zadnjih dogodkih v Drohobiču, koncem seje je vložil poslanec Ivčevič interpelacijo radi dalmatinskih železnic. Dunaj, 26. julija. Kakor se kaže, bo zbornica še ves prihodnji teden zborovala. Na vrsto mora namreč priti še obtožnica proti Bienerthovemu kabinetu, katero so vložili socija-listi. Fuzija Frankovcev in Starčevičev. Zagreb, 26 juliji. Na sinočnjem posredovanju med obema hrvaškima klerikalnima strankama je prišlo do sporazuma. Posledica tega bo najbrže zopet fuzija obeh strank. Dobro ohranjeno damsko kolo in nlno se ceno proda. Kje, Iščem dva Kolo (fozlčeb) za hitro prevažanje blaga, dobro ohranjen, proda Chalupnik, Stari trg 19. 279/3—1 Po zelo znižani ceni prodaja radi selitve v lastno hišo M. Krištofič & Bučar. 212/x—7 Japonske, »TBtraljanske, sploh tujezem-ske poštne znamke se jako drago plačujejo. Ponudbe pod .Znamka' na Prvo anončno pisarno. 412/1—1 Iledtia prilika. Skoraj nova oprava za sobo in kuhinjo se ceno proda. Kje, pove upravništvo .Jutra,. 2«3/2—1 Suhe srobe kupuje Vydrova tovarna hra nil, Praga VIII. Ponudbe se prosijo z navedeno ceno ter objedno poslanim vzorcem. 284/2-1 Gostilničarji in restavraterji pozor! Proda se vsled opustitve gostilničarske obrti muzikalni avtomat (orchestrion — igra 16 lepih komadov) za 500 K. Avtomat je šele dva meseca v rabi ln je po fakturi veljal 1200 K. Natančneje se poizve pri E. Dobovišku, trgovcu, Prisojna ulica št. 3. 285/2—1 Piodajaika Išče službe r delikatesno trifOTlno, ali trgovino mešanega blaga. Ponudbe na podružnico »Jutra* Sp. Šiška. 286/2-1 Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda! Lastnik m glavni urednik Milan Pint. Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi. ?eS.a i. nenpHS5l!ie Pril0«U znamko 20 Tin. Pri malih oglasih ni nič popusta in se pla- čujejo vnaprej; zunanji inserenU v znamkah. Zaključek malih oglasov ob «. url rotor. Lepa, novo meblovana mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda. Kle- nove uprava „Jutra“. * Ž24/4^-14 Absolvent Mahrote trgovske Sole iSče primernega mesta. Ponudbe pod .Absolvent* na .Prvo anončno pisarno*. 439/3—1 Fljakarija se takoj proda. Natančnejša pojasnila daje lastnik M. Oblak, Rimska cesta itev. 13. 438/3—1 se štev Spretni pleskarji za Ljubljano in deželo sprejmo. Naslov. H. Pirker, Hrenova ulica r. 19. 276/6-1 Razno gosje in račje perje je na prodaj v .Perutninskem zavodu* v Šiški. 287/1-1 KORESPONDENCA. _ Ženitna ponudba. Uradnik, star 30 let, lepe zunanjosti, z dobro idočo obrtjo, želi poročiti gospodično ali vdovo s premoženjem v starosti od 25 do 35 let. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, naj se pošljejo do 1. avgusta t. 1. na upravništvo .Jutra* pod šifro .Lastni dom“. 281/2—1 Mte JUTRO". Terezija Pogačnik roj. Kosec naznanja v svojem ter v imenu sinčka Vlnkota, kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov tužno vest, da je nje nad vse ljubljeni, srčno dobri soprog, oziroma oče, sin, brat, svak, stric, zet in bratranec gospod Josip Pogačnik sloga trgovske in obrtne zbornice po dolgi težki bolezni danes v sredo zjutraj ob pol 3. uri previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 36. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnega bode v četrtek ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti Pred Škofijo št. 21 na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Priporočamo blagega rajnega v pobožno molitev in prijazni spomin. V Ljubljani, 26. julija 1911. Žalujoča rodbina Pogačnik-Kosec. Dva kovaška pomočnika in dva učenca za kovaško obrt se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. Podrobnosti pri J. Kapusu, kovaškemu mojstru na Bledu. Ljubljana, Breg 20 Zavod za sterilizirano mleko za otroke priporoča svoje najskrbneje očiščeno in vseh škodljivih bakteri oproščeno mleko za otroke in bolnike. Mleko je otroški starosti primerno pripravljeno kar za piti ter je najboljša, najenostavnejša in najudobnejša hranitba za otroke od rojstva do 1. leta in tudi čez. Prosto pošiljanje na dom. Po železnici in pošti se oddaja dvakrat na teden. V Spod. Šiški, Jernejeva ulica št. 231 se odda takoj dvoje velikih in zračnih transito skladišč, vinska klet, hlev s sobico za hlapca in podstrešje za krmo. Istotam se odda tudi s 1. avgustom kompletno stanovanje obstoječe iz 3 sob. — Pojasnila daje Fran Knific, uradnik konkurzne mase »Glavne posojilnice* v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 8. Pazite naku prave Palma-kavč u ko ve podpetnike. , Jutro‘ se prodsua vTrstu po 6 vinarjev ».ssledLanjlli. toloalcaraaaJa.: Becher ulica Stadion, Trevisail ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, VojaSniČni trg, Hrast. Poštni trg, Možt, alica Miram ar, Magolo, ulica Bel veri ere, Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Marao, Bruna, SS. Martiri, Ercigoj, nlica Masfiimiliana, Rončel), ulica S. Marco, Cechimi, ulica delT Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera,, SpOder, nlica Barriera, Lavrenčič, VojaSnični trg. BeilUSi, Greta, Kichel, Rojan, Bajc, ulica Geppa, LuzattO, ulica Acquedottor Seguliu, ulica Indnstria, Železnik, Sr. Ivan, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulioa Belvedere. Najbolj varno naložen denar! Najvecja slovenska hranilnica! Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K. Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3. sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4V,°/0 bt^z odbitka Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča hrjeP° Pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa Kreditno društvo. Posoja na zemljišča po 5°/o in proti poplačevanju dolga po najmanj »A®/«. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. kron t esky hostinec v Terstu Češka gostilna v Trstu Oblastveno aotorizirani In sodho iinir Ig. M Ljubljana, Šubičeva ulica 5. Prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacije itd. Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dea J. ZAMLJEN čevljarski mojster V LJUBLJANI —— Sodnijska ulica št. 3 —— Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje. Podružnica „Jutra“ za Sp. Šiško in okolico (v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177, sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd. Uradne ure od 8.—12. in od 2.-6. lajboljši pokončevalec mrčesa je brezdvoumo F. Scherag-a JANOL pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo. - Naroča se: Dunaj XV., Fiinfliausgasse štev. 5. Naročajte in kupujte JUTRO! Okasion nakup. Jaket obleka iz čiste volne za gospode. Redka prilika. lepa bluza In krilo ali kostum iz blaga za dame. obleka iz blaga ali iz belega platna za otroke. Pralna obleka za otroke klobuk ali S slamnika za gosp.in dečka. »Angleško skladišče oblek" O. BernatOvič Ljubljana, Mestni trg 5. JUTRO* se prodaja v Ljubljani po O vinarjev v rx.a,slec2jrioiii toToaJžrazriaJbL: Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Pichler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišleijeva ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. USenlčnik, Židovska ulica. Klelustein, Jurčičev trg. Križa), Sp. Šiška. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škoija ulica Likar, Glince. Strkovlč, Punajska cesta Klančnik, Tržaška cesta. L. J. Frohlich sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo Ljubljana, Hrenova ulica 17. Poštno-hranllnični račun štev. 67.626. Fotografske aparate in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča fotomanufaktura in drogerija —- „Adrija“ ===== v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5. Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago. Diplomirani krojač Anton Presker Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. Edini oblastveno izprašani optik in strokovnjak K. JURMAN Liubliana. Šelenburgova ul. Rezervni zaklad nad pol milj ona Kmetska posojilnica ljubljanske okolice = Stanje krenilo«.! vlog dvajset! milijonov kron regirtravaM zadruga s neemjeae mtcm v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18 obrestuje hranilne vloge po čistih m brez odbitka rentnega davka Sprejema tndi vloge na tekoči račun v zvezi s Čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča ^ amort|- Kskornptuje trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882. EEE Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*— Eskoniptuje trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882. = Upravno premoženje v leto 1910 K 20,500.000*— Ustanovljena leta 1831. Najvecja zavarovalnica avstro-ogrske države Ustanovljena leta 1831. C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu. Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje to za doto v vsek mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 1018 milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron. Priznano mečna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so K1NTA kolesa. KajobSirnejše jamstvo. Ilustrovani ceniki brezplačno. K« (amernik LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Sccdtl. trggrta« s kole«) In potim, deli m bb b bi a Učiteljska tiskarna, Frančiškanska nlica št. 8. , -...... ;rr registrovana zadruga z omejenim jamstvom .v:,.:■*111; .: priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov. HiGustanLO založništvo. !bT©oa2ci.oc5Lex3nLe5^e črlsze. Iditogtta-ŠJa. SPoftta.* lxrsaallaaic» ^e.aoT*. --- L|iibl|aissl» kremna banka w LlaMianl, ulieci ibtev. «. Podružnica v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gortci. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4!|s\.