Poltnina platana v gotovini ' ^ H. ST vij 4 uy0LJH Cena 1 Oln listna naročnina znaša Din 40*—. Oredniitr« in uprava t Ljubljani, Aelenburgora uiiea it l/I. Račun pri Poitni hranilnici it. 11.1(0. Rak»pis0T ne vračamo! Telefon it. 21-09. ________________________________________________________________ V Uubllanl, dne 17. novembra NSt. Štev. 46 — Leto lil. IZHAJA VSAKO SOBOTO Ne po starih potih! Ko je ogromen del našega jugoslovanskega naroda še vedno pod strahotnim dojmom arsejske katastrofe in se zaveda, da je zgu-11 v svojem Viteškem Vladarju bistven se-avni del celokupnega svojega bitja, smatrajo Posamezniki, da lahko mirno nadaljujejo ono , ej°> katero so vršili pred 6. januarjem 1929, ®t?'° so skušali vršiti in so ga deloma tudi j Slu še po tem dnevu v nadi, da se bodo vrnili časi starega partizanstva in ogabnih hi Za. ^0I-ita in partizansko slavo. Ne bili resni, že bi zapirali oči pred temi pojavi. p.er,.81no samozavestni, vemo, da je v Marseju ral a mučeniška kri končnoveljavno likvidi-a nevšečno prošlost in usmerila naš narod „ °.ni jugoslovanski pravec, proti kateremu Ue Vo<^ naš Meliki Mučenik. Zato imamo . e pravico, marveč celo dolžnost, da od-t Pokažemo na take pojave, pa če treba na razne osebe, ki še vedno sanjajo o jL0s.l°sti ali pa si še vedno domišljajo, da ■^ajo neke posebne pravice zasedanja in odganja pri zelenih mizah. Kot nekdaj, naj 1 tl}di sedaj še narod samo izvrševal sklepe aniišljenih mogotcev, ki se smatrajo za edi-10 zveličavne predstavnike naroda, in so ‘ttenja, da more narod misliti z njihovimi ™°zgani in delati po njihovi volji. Temu mora biti konec, narod kot celota mora povzpeti do one samozavesti, ki odganja vsako, zlasti pa politično varuštvo in ahteva pravico samostojnega odločanja o naj-problemih. Voditelji so bili, voditelji °do tudi v bodoče, toda le taki, ki se bodo avedali svoje podrejenosti napram narodu in ”!'zavi in jim ne bo moglo priti niti na misel, a bi uravnali izvrševanje svojih funkcij po dvojih osebnih ambicijah in interesih, zave-aii pa tudi, da jih bo narod takoj odstranil, ce b°do zašli na to pot. Kjerkoli smo nastopali, smo vedno budili ^arod k oni samozavesti, ki je danes še nima, mu je tako potrebna kot vsakdanji kruh. , e sinejo se ponoviti časi, ko so bile n. pr. Kandidature sklenjene v ožjem krogu pri ze-.ni mizi. Tako izbrani kandidatje so bili na Cll'kuški način predvedeni narodu, ki jih je '’ato kljub svojemu notranjemu odporu volil, ačanje tega notranjega odpora je prvenstve-'a dolžnost vsakega iskrenega nacionalista. e na ta način bo zavzel narod edino pravil-,0 stališče, da mu voditelji sicer lahko pred-a§ajo razne kandidate, ga lahko opozarjajo na vse one lastnosti in sposobnosti, ki jih morajo imeti kandidatje za eno ali drugo mesto, da pa odloča končno le narod sam po svoji lastni vesti in po svojem treznem premisleku. Že bližnja doba bo dala priliko ne sicer narodu kot celoti, pač pa precejšnjemu številu njegovih predstavnikov, da praktično dokažejo, ali so zreli ali pa so še vedno zgolj lutke v rokah posameznih voditeljev. Izbira treh novih senatorjev ni brezpomembna stvar, saj bodo izvoljeni vršili to funkcijo 6 let! Dovolj se jih je že prijavilo, vsak izmed njih smatra, da je le on sam upravičen do senatorskega mesta, vsak izmed njih vztraja na svoji kandidaturi in si skuša pridobiti čim več privržencev. V zaprtih sobah pa sede pri zelenih mizah gotovi gospodje in kalkulirajo ne kdo bi bil boljši, marveč kdo bi bolj odgovarjal njihovim osebnim željam in načrtom. Skovali so prvo listo, pa so jo že spremenili. Javili so se pač drugi, jačji kompetentje, ki smatrajo, da jim ne kaže več riskirati težke borbe za dosego poslanskega mandata in da je za nje mnogo bolj komodno in sigurno, če si poiščejo za 6 let mirno in varno pribežališče v našem senatu. Ni treba imenovati imen, poznamo jih, baš zato je dolžnost celokupne javnosti, da prepreči uresničenje takih zgolj osebnih načrtov. Nihče nima pravice do enega ali drugega mesta in nihče si ne sme domišljati, da je sakrosakten ali celo nepogrešljiv. Ubili so Kralja, toda Jugoslavija je ostala in bo živela na veselje svojega naroda in na žalost svojih nasprotnikov. Če smo preboleli tak strahoten, naravnost v naše srce usmerjen sunek, tem lažje bomo preboleli, če bo eden ali drugi izmed naših velikih mož zgubil svojo pozicijo in bo moral ostati doma v zapečku. Dovolj imamo dobrih in sposobnih ljudi, zakon narave je tak, da se morajo starejše že izrabljene garniture umakniti mlajšim, še neizrabljenim živcem in mislim. Če kdaj, si kroji narod svojo usodo sam ravno pri izbiranju onih svojih sinov, ki naj po volji naroda zavzamejo eno ali drugo odločujoče mesto. Zato pa premišljaj narod sedaj, ko imaš priliko, izbiraj premišljeno in trezno, boljša je trenutna zamera pri par ambicijoznih osebah kot pa šestletna nevolja in jeza radi event. slabe izbire. I. C. Jesen jugoslovenskega nacionalnega živlienia i. Jesen, čas plodov in hvaležnosti narave, ie Irača pridnemu z znojem napojeno delom, oa ’ ^i za gotovo dobo prekine napore in največje skrbi, ki so zvezane z narodom, Sv 1® priklenjen na svojo rodno grudo, na n j° domačo zemljo. Ta narod, ta stan, t. j. dol* kmečki stan s strahom in trepetom gleda da v ® mesecev in čestokrat tudi celo leto, v mu bo vloženi trud in znoj poplačan živr *ak°> da mu bo zadostoval za mirno preji, ?at?je sebe in njegove družine v mrzlih Zlmskih dneh. Ta čas in ta doba, ki pomeni odmor od lihPre?anja in truda, ki pomeni spočitje otrp-f- . mišic in žuljavih rok, pa je posebno zna-gjtla za našo mlado in svobodno jugoslovan- 0 narodno življenje, d ^°t smo preje omenili, je ona čas plo-lj v> toda v našem svobodnem narodnem živ-16 /U vidim0> da nam je tekom kratkih i let poklanjala največje izgube, da nas je v5?.Pala vseh onih velikanov in duševnih iz? -ljev, ter bila čestokrat poguben čas za ]/'lvljanje našega jugoslovanskega naroda, svnKremu ni bila dana prilika, da bi zaživel b°dno življenje v svobodni Jugoslaviji. ne- ^.mesecu septembru, ko po navadi utih-iu ° viharji in uničujejo strele v tem mesecu ta j Redečih jesenskih dneh in mesecih, je naroH Pomenila za svoboden jugoslovanski Kubo katastrofo za katastrofo, pomenila iz-Uas inarn dragocenih življenj, ter terjala od Potok evilne žrtve, ter v mirnem času G Po nedolžnem prelite krvi. tekor,, i° Pogledamo našo jesensko zgodovino dim0 Jet v svobodni Jugoslaviji, potem vi-klonii nam ie ravn° v tej dobi usoda na-ki j!|a najhujše udarce in največje bridkosti, fiarod more občutiti in prenesti svoboden samPa razvrstimo te dogodke, lahko rečemo biacit 6ri^' ^ jeseni smo doživeli koroški ple-uniČi]’aV ^eseni smo doživeli Rapallo, jesen je heroin vVla(?0 življenje ponosnega istrskega Vladimirja Gortana, v jeseni so padle nedolžne bazoviške žrtve, ter končno je zahtevala jesen od nas največjo žrtev, ki jo je mogel dati jugoslovanski narod t. j. kri in življenje svojega ljubljenca, svojega vodje, ter heroja miru Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Mi nacionalisti, ki gledamo in občutimo s srcem vse te dogodke in udarce, nikakor ne moremo^ doumeti, da nam ta čas zahteva vse najboljše, da zahteva tudi kri, življenja in brezprimerno bridkost naroda, ki je uje-dinjen v svobodni domovini in izven njenih meja. Toda, kot brezprimerni optimisti in kot poznavalci zakonov prirode, smo prepričani le eno: kot zahteva izmučena in izčrpana narava, da ji njen gospodar da novih hranilnih snovi za novo rast bitja in žitja, tako smo prepričani, da tudi vse te žrtve, ki jih je jugoslovanski narod utrpel in daroval za svoj razvoj in svojo svobodo v deževnih jesenskih dneh ne morejo ostati brez uspehov in morajo končno tudi svobodnemu jugoslovanskemu narodu doprinesti one koristi, za katere so se ti brezprimerni heroji s svojo krvjo in s svojimi življenji žrtvovali. Kri, prelita po zeleni Koroški, po kršni Istri in solnčni Primorski, kri, prelita v Bazovici in končno v Marseju, ne more in ne sme ostati brez plodov, ter upamo in smo trdno prepričani, da b.o obrodila ta plemenita kri brezprimernih herojev one sadove, ki jih ves svoboden narod želi in pričakuje, da bo učvrstila še bolj kot do sedaj neraz-rušne temelje svobodne Jugoslavije. Žalostno pri tem je, da so vse te žrtve, da so vse te izgube, ki jih je utrpel naš narod, delo onih tujih in lastnih plačancev, katerim nikakor ne gre v račun, da bi se Balkan konsolidiral, da bi jugoslovanski jug zadihal v popolni svobodi, da bi se v miru gospodarsko razvijal, ter kulturno napredoval. Toda, vi vsi, ki ste krivci in krvniki naših najboljših sinov, pomnite eno: narod, ki ni umrl in ki ni izginil po strašnem Kosovu, narod, ki je zdrobil Osmansko carstvo, narod, ki je za svojo svobodo prelil potoke krvi in prešel preko albanske golgote, ter se ponovno vrgel v vrtinec borb za svojo svobodo, tak narod ne bo umrl, tega naroda se ne more uničiti in zdrobiti s posameznimi revolver-skimi streli, pa čeprav so oni izstreljeni v hrbet, ali pa po podlih zločincih v glavo njegovega največjega sina. Mirno in dostojastveno kot do sedaj, bo korakal ta rod in ta narod naprej, ker se dobro zaveda, da še ni nastopil čas, ko bo dokončno obračunal z vsemi plačanci in zločinci, ki na tako podel način ubijajo njegove najboljše sinove, pri tem pa hočejo biti nosilci kulture in napredka propadajoče Evrope. Kot so Vladimir Gortan, bazoviške žrtve umirale z nasmeškom na ustih in z vzklikom: živela Jugoslavija, tako je naš narod kot to njih oporoko z vsem srcem, gnevom in svečano zaprisego prejel tudi nesmrtno oporoko svojega največjega sina kralja Aleksandra ko je v zadnjih trenotkih umirajoč izgovoril: Čuvajte mi Jugoslavijo. Mi, kot potomci slavnih in hrabrih naših prednikov, bomo zvesto izpolnjevali to njegovo zadnjo in sveto besedo in že danes kličemo: Ni nas uničilo Kosovo, nista nas zadušili Turčija in Avstrija, naš narod je dokazal dovolj moči, da živi in raste tudi preko bazoviških in marsejskih strahot! Čuvajmo Jugoslavijo! J. K. 1 Zahtevajte in Itupufie domače blago, ker s lem podpirate domače gospodarstvo! Ko da se ie strla os... Ko da se je strla os našega nacionalnega in državnega življenja, smo obstali zaprepa-ščeni ob strašnem udarcu, ki nas je zadel. Marseilleski streli, ki so grozno odjeknili širom vse naše domovine, tja do poslednje koče, so zvili v krče tuge in bolesti štirinajst-milijonski jugoslovanski narod in mu stisnili obenem pesti, ko so ga še enkrat potrdili v prepričanju, da mu je nedoumljiva usoda namenila kot nosilcu visokih etičnih načel, večno gigantsko borbo za najosnovnejša nacionalna in človečanska prava, kot življenjski smisel. Velikega človeka, onega velikega heroja, kumanovskega maščevalca Kosova, trpina iz Albanske Golgote, ustvaritelja naše veličine s Kajmakčalana, one velike vodilne avtoritete, ki je položila edino možne temelje uspešnemu nacionalnemu in državnemu razvoju ni več med nami. Viteški Kralj Aleksander I. Zedinitelj je padel! Padel je za Jugoslavijo in jugoslovansko misel, v katere popolni in čisti realizaciji je videl našo boljšo bodočnost, kot pa nam je bila težka preteklost. Padel je v poslanstvu, ko je z idejo mednarodnega bratstva in miru združeval naše dostojanstvo in našo silo. Da, naša pot k nezadržanemu napredku je združena z ogromnimi napori, borbami in žrtvami. In vendar, pri trohnenju kosti brezštevilnih junakov v temeljih naše svobode, pri potokih prelite naše krvi, Jugoslavija ni mogla doprinesti veličastnejše odkupnine za svojo nedotakljivost in lepše dni poslednjega Jugoslovana. Slabi računarji z našo usodo, brezpomembni in nesrečni izrodki izdajstva s poznanim ciničnim inozemstvom v ozadju, so terjali to veliko žrtev, da so sebe in ves ostali svet prepričali, da je Jugoslavija stvarnost, zgrajena na nacionalni enotnosti in ne samo umetno vzdrževana, zgodovinsko po-grešena politična tvorba. Nikdar ni našla nesreča v našem narodu slabiča, ker vprav po njej po postal on to kar je. Kosovska katastrofa mu je dala gusle in narodno pesem, da ga je skozi temna stoletja družila in napajala do končnega vstajenja. In ta zadnji udarec? Mar ni smo vprav radi njega močnejši kot kdaj prej? Mar ni dosegel mrtvi Vodja največji triumf na svoji poslednji poti po domovini in nam ustvaril na griču sredi Šumadije najsvetejšo romarsko pot, da tam črpamo iz Njegovega in Njegovih velikih prednikov duha, moralnih sil na nadaljnjo našo rast in tvornost? Ta najhujši atentat na našo eksistenco smo prenesli z navidezno stoičnim dostojanstvom, a v resnici bi vedeli, kaj nam je storiti, ko bilo bi to, kar nam veleva srce, tudi razumno. Kulturna Evropa in ves ostali svet naj ve, da so nam že prevečkrat izrekli priznanje, da smo v dneh najtežjih nacionalnih žalitev ohranili s svojo treznostjo svetovni mir in da ne dopuščamo več, da bi se z novimi priznanji ironizirala najgloblje užaljena naša čuvstva. Danes je v preizkušnji mednarodni moralno pravni red z vsemi svojimi sankcijami. Če se izkaže vse skupaj kot farsa in slepilo, bomo spoznali, s kakšnimi sredstvi nam bo treba delati neizbežni obračun s krivci. Na braniku težko priborenih, še vedno okrnjenih nacionalnih pravic in v borbi, da doženemo našo pravdo, smo si svesti ob krutem resničnem udarcu velikih bodočih nalog, do katerih uresničenja nas bo vodila pot skozi sovraštvo vseh, ki nam v svoji krivičnosti strežejo po življenju. Teh misli se v težkih dneh, polna velikih nad zbira jugoslovanska mladina zvesto okrog svojega mladega kralja Petra II., trdno odločena, da skupno z Njim vzraste v sposobne in dostojne izvrševalce oporoke velika Vzornika. (Iz »Vala«). Izjava Ker se širi po Javorniku in okolici mnenje, da je listke z zloglasno in državi naravnost škodljivo vsebino, ki jih je našlo sredi oktobra na hišnih vratih mnogo Javor-ničanov, pisala in raznašala Narodna Odbrana, moram kategorično izjaviti, da Narodna Odbrana s takim neumnim in nenacionalnim delom še ni in nikoli ne bo umazala svoje časti. Lopovi, ki so prizadeti pri tej >nacio-nalni« akciji, se seveda ne upajo na dan s svojmi imeni, ker predobro vedo, da obsoja tako postopanje vsak pošten človek, pa naj pripada temu ali onemu političnemu nazira-nju. Najmanj pa odobrava tako početje prava nacionalna javnost, v čemer so se mogli prizadeti ponočnjaki prepričati takoj drugi dan. Propadle eksistence, ki uganjajo svoj >nacio-nalizem« zavite v nočni plašč na najbolj obsojanja vreden način, nimajo za seboj še niti trohice res nacionalnega dela; gorjače in grožnje so njih ideal in streme le za tem, da nasitijo svojo pretepaško naravo. Kaj jim mar kulturno, gospodarsko in socialno delo! Zdi se, kakor da je ta banda najeta za to, da na take načine razdvaja nacionalne ljudi, krade posameznikom med njimi čast in ugled ter odvrača javnost od lojalnega sodelovanja z njimi. Vsekakor bo moralo tudi orožnistvo posvetiti vso pažnjo takim temnim elementom. Narodna Odbrana bo to sodrgo imela v stalni evidenci in jo bo pred javnostjo prej ali slej razkrinkala, zakaj mi ne bomo dopustili, da se nacionalizem na tako nesramen način izrablja, odnosno zlorablja, da se s takimi barabinskimi avanturami blati nacionalna čast in ogled! Kdor pa bi Narodni Odbrani pripisoval učinjeno podlost, naj bo prepričan, da bo imel priliko svojo trditev ali tudi samo sumničenje dokazati, pa naj bi že bil tak obrekovalec član kakršnegakoli nacionalnega društva! Svojo čast bomo čuvali z vsemi sredstvi, zakaj javnost mora vedeti, da smo v službi svoje ideje le zdravniki in učitelji, ne pa rablji svojemu lastnemu narodul Žran Andrej, predsednik Narodne Odbrane za Jesenice - Koroško Belo. »POHOD« Štev. 46. JUGOSLAVIJA IN ZUNANJI SVET: Revizionizem in legitimizem glavna sovražnika Jugoslavije ter ob< rambe Hale antante in Balkanske zveze Ozadje strahovitega marsejskega zločina je dosedaj že čisto razkrito. Neposredni krivci so v rokah pravice, našli so se tudi njegovi aranžerji in duhovni očetje. Preiskava je pokazala, da so v zaroto zapleteni razni elementi po več državah, odkrila je, da je zarotniško gnezdo na Janiča in Buza puszti delalo po točnih poveljih neke budimpeštan-eke in dunajske gospode, katere zveze z najvišjimi krogi so dobro znane. Odkrita je bila dalje neka centrala v Berlinu in v Belgiji in ugotovljeno je, da so se pravi krivci skrili v Italiji, s katero se sedaj vrše ves čas pogajanja za izročitev. Jugoslavija nikakor ne inore razumeti oklevanja in zavlačevanja, na katero zadeva pravična zahteva za izročitvijo, ker če se kje v Evropi dogodi kak umor ali rop, tedaj so takoj vse policije sveta na delu, da najdejo krivca. Istočasno je pa Evropa skontruirala prazno frazo politične emigracije, s katero se ščitijo običajni morilci in ponarejevalci denarja pred roko pravice. Tako stanje ne more trajati dalje in lahko predstavlja veliko nevarnost za vso Evropo. Zlasti sedaj ee je pokazalo, da so bili ti »politični emigranti« organizirana banda zlikovcev in teroristov, ki so se prodajali okrog po državah nekim za špijonažo, drugim za revizionizem, tretjim za legitimizem, kakor so pač rabili. Zaradi tega je mednarodno mnenje označilo marsejski zločin za zločin mednarodne zarote proti današnjemu teritorialnemu stanju v Srednji Evropi in na Balkanu, proti edinstvu in celokupnosti Jugoslavijo, pa tudi kot zločin v vojni poražene reakcije, ki je pričela sedaj, ko imajo velesile med sabo toliko posla, grozeče dvigati glavo. Eden glavnih voditeljev te reakcije, grof Bethlen, je imel nesramno smelost, da je celo v teh žalostnih dneh zagrozil, da ne bo miru v Evropi prej, dokler se Madžarski ne vrne »■kar je njenoc. »Danes je neizpodbitno dokazano, da sta obe vodilni sili, ki stojita za marsejskim zločinom, avstrijski legitimizem in pa madžarski revizionizem. Revizionizem so uvedli madžarski grofi, ki so si s strahovlado pridobili na Madžarskem svojo predvojno oblast, v zunanji politiki kot sistem. Zlasti pa je dosegel ta sistem pod Gombosom kot ministrskim predsednikom in Kanyo kot zunanjim ministrom svoj vrhunec. Madžarska revizionistična akcija, ki tvori danes zaroto proti miru in redu v Evropi, se razkriva v teh dneh pred očmi Evrope v vsej goloti in strahovi-tosti ter kaže prepad, v katerega bi prav lahko strmoglavila vsa Evropa, ki je imela le prevečkrat odprta ušesa za hinavske tožbe madžarske gospode. Niti hirtenberška afera, niti tihotapljenje orožja razbojniškim bandam na Madžarskem nista, žal, odprli Evropi dovolj oči glede na zločinsko delovanje madžarskega revizionizma. In zato je mlačna toleranca, ki jo je Evropa toliko časa kazala za te razbojniške tipe, soodgovorna, da je njih zločinsko prekucuško rovarjenje dovedlo do marsejske drame. Ostanki c. in kr. nekdanje habsburške slave na Dunaju so druga skupina, ki se ne more spoprijazniti z mislijo, da pomeni leto 1918. konečno črto pod neko zgodovinsko razdobje, ko je prenehalo za vselej zasuž-njevanje slovanskega življa na področju Podonavske kotline. Nekaj starih bedakov na Dunaju si predstavlja, da bi bilo mogoče s par slovansko zvenečimi imeni bivših c. in kr. slug na Dunaju obnoviti slavo habsburškega imperija in se zato poslužuje raznih kriminalnih tipov za svoje blazne načrte. Seveda je vsem tem ljudem, ki so računali, da bo njih zločinska akcija privedla do razpada Jugoslavije, postalo zelo vroče in neprijetno, ko so videli, da je njih delovanje doseglo ravno nasprotno, konsolidacijo in učvrstitev jugoslovanskega narodnega edin-stva. Zato se pokaže v njih vrstah razumljiva nervoza. Gombosa in Kanyo začne preganjati slaba vest in v svojih halucinacijah že vidita strahove, ki nikjer ne obstojajo. Bežita na Dunaj in v Rim, kjer poudarjata, da je Madžarska v tej mednarodni zaroti pa-polnoma nedolžna, da Janka puszta in Buza puszta sploh ne obstojata, da nikdar ni bilo na Madžarskem nobenih organiziranih teroristov, z eno besedo, da je Madžarska nedolžno jagnje, na katero bi hotela Evropa naprtiti marsejsko zaroto. V Rimu, na Dunaju in v Varšavi najbrže ne mislijo tako, zdi se jim pa, da bi se dalo madžarsko stisko izrabiti v gotove politične svrhe in zato se sklepajo »kulturne konvencije«. Le iz Berlina prihaja od začudenja kak osamljen glas, da take »kulturne konvencije« ne 'pomenijo mnogo brez mednarodne morale, pa tudi ne brez popolnega razčiščenja marsejske tragedije. Končnih posledic in razvoja, ki ga bo imel marsejski atentat za vso evropsko politiko, danes še ne moremo presoditi, vemo pa že, kakor so pokazala dejstva, da sta balkanski sporazum in Mala antanta dve nadvse solidni tvorbi, ki nista le ustvarjeni za teroristična diplomatiziranja v mirnih časeh. Dokaze imamo, da sta polni zdravega življenja in da v tem težavnem stanju popolnoma obvladata položaj. Iz teh žalostnih dogodkov sta izšli Mala antanta in pa uedinjeni Balkan krepkejši, na žalost vseh naših sovražnikov in če bi le kdo dvomil, je iz govorov zunanjih ministrov na veliki konferenci balkanske zveze razvidno, kako vzporedno se razvija in kako skupne cilje ima vsa politika balkanskih držav. Isto je povedal češkoslovaški zunanji minister Beneš v svojem progra-matičnem ekspozeju, ki ni bil le ekspoze zunanje politike češkoslovaške republike, temveč deklaracija politike Male antante in pa pregled celokupne zunanje politične situacije v Evropi. Naš heroičen kralj pa, ki je padel kot žrtev te velike politike, je v vseh teh manipulacijah povzdignjen na oltar mučenika miru Evrope in sreče Jugoslavije in jugoslovanskega naroda. s. J. „Val“ mladinska revija Mladinska revija — letnik II., št. 4. in 5., urejajp Hiter Boleslav, Artnak Franci in Vargazon Dušan. Jugoslovansko orientirana akademska in srednješolska mladina pfeživlja danes nezavidljivo dobo, dobo, ki zahteva od nje neprecenljive energije, samozatajevanja in požrtvovalnosti. Boriti se mora ne le proti zunanjim sovražnikom in za uresničenje svojih programskih načrtov, ampak tudi za svoj gmotni položaj, za eksistenčni minimum. Grenko kloni vase marsikateri nacionalist, mladika, ki bi se razvila v mogočno drevo sprpjakom v zaščito in ponos, a vene in sahne, ker ga stiskajo in stradajo baš oni, ki nosijo na jeziku isto ideologijo, isto jugoslovanstvo, kot ga nosi v svojem srcu on sam in za katero daje svoje zdravje in svojo bodočnost, da celo svojo čast. Toda vsi oni, ki pijejo kri jugoslovanskemu narodu in ki izkoriščajo njegova najsvetejša čustva ljubezni do domovine, naj se zavedajo, da jih nacionalisti nosijo črno zapisane v svojem srcu, in prišel bo dan, ko nam bodo odgovarjali za vsako solzo in za vsako kopijo naše krvi. Zavedajo naj se, da jih mladma »odi po njihovih dejanjih ne pa po njihovih desedah! A jugoslovanska mladina kljub neštetim težkim oviram pravilno pojmuje svojo nalogo in se z vso resnostjo zaveda, da je vsak priborjen korak k uspehu mejna črta s preteklostjo solnčen dan v razvoju in napredku države. Zato vztraja pri svoji ideologiji in jo oblikuje v smeri plodnega udejstvovanja; z delom tolmači program. Da dostojno zastopa vzporedno s praktičnim delom svoje cilje, je začela izdajati glasila, ki naj obravnavajo in razrešujejo vse probleme, ki nas nujno zadevajo v misel in tneso. V vrsti teh plodnih revij, si je priborilo omladinsko glasilo »Val«, brez dvoma eno prvih mest. Že drugo leto se pogumno bije l gmotnimi težkočami, ki jih redno opažamo pri vseh naprednih nacionalnih mladinskih reyijah! In kleše kot v trdo skalo nerazumevanja večine starejše in dovolj dobro situirane napihne inteligence, ki bi na vsak način morala upoštevati prizadevanja one mladine, ki je poklicana pa svoji moralni kvalifikaciji, da prevzame nekoč vodstvo jugoslovanskega naroda. Upam, da bo pa mladina premostila tudi te težave in zmogla i gmotno stran ter nadaljevala započeto pot. Pravkar izišla številka »Vala« ima zelo bogato in dobro izbrano gradivo, ki bo zanimalo ne le akademike in srednješolce, ampak tudi ostalo nacionalno izobraženstvo. — Uvodnik: »Ko da se je strla os« je eden najlepših nekrologov blagopokojnemu velikemu Kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Uvodniku sledi članek g. bana dr. Drago Marušiča: Jugoslovanski mladini, ki opisuje vrline našega tragično preminulega kralja. Nato je omeniti Bergerjevo spominko: Moja rast. M. Duh je prispeval nežno žalno pesemco: Na njenem grobu. Zastopan je zelo dobro tudi socialni moment, ki mu moramo v teh iežkih dneli posvečati posebno pozornost. Tu imamo članek dr. Branka Alujeviča, ki razpravlja o delavsko-socialnem zavarovanju v novih prilikah. Drugi izredno važni članek pa je izpod peresa tov. K. Sušnika: O socialnih nalogah in zahtevah J. N. A. D. »Jadrana«. Pisec, ki je vodja socialne sekcije J. N. A. D. »Jadrana« in ima kot tak pač najboljši pogled v to zadevo, ugotavlja, da so slabe razmere za gmotno preskrbo akademika nujno privedle do demoralizacije akademske miadine. Naslednji po vrstnem redu revije je tov. Artnak F. s svojima pesmima: Predstava in Labodji spev. Posebne važnosti je tudi članek tov. A. Uršiča »Pred ustanovitvijo saveza jugoslovanskih nacionalnih akademskih organizacij«. Pisec se zavzema za ustanovitev skupne reprezentance vseh treh univerz. Naslednji članek je spisal tov. R. Marušič. Pod naslovom »Položaj i dužnosti univ. omladine«, nam prikazuje bridke resnice, kako kvarno vplivajo na narod in posebej na mladino vesti o korupciji in nepoštenju, in pravi, da je mladina prva pozvana, da sodeluje pri zboljšanju današnjih slabih razmer. Kot tovariš Uršič, se tudi on zavzema za ustanovitev enotne nac. akad. zveze, opozarja pa, da je prvo vprašanje njenega delovanja ne pa njegovega vodstva. Sledi članek tov. D. Vargazona Preporo-dovci v Bolgariji, ki izzveni v toplo ljubezen do bratskega bolgarskega naroda. Mrmolja opisuje propagandno potovanje primorskih akademikov na naših južnih banovinah. V študentskem obzorniku sta nekrologa pokojnima dr. J. Novaku in generalu Maistru ter opis odkritja spominske plošče Preporo-dovcu A. Jenku ob lOletnici smrti. Nadalje ocenjuje F. Artnak Peterlinove Popotne pesmi, dr. Murko V. pa je prispeval gospodar.-propagandni članek o hranilnicah in njihovem pomenu. Reviji je priložena krasna slika Kralja-Mučenika. Celotna številka prikazuje rezultat truda, ki je z ljubeznijo in nesebično vložen v delo in jo zato toplo priporočam vsakomur, ki mu je pri srcu uspešen razvoj dela jugo-slov. usmerjene mladine. Letna naročnina te mladinske revije znaša Din 30'—, za dijake Din 20'—. Posamezna številka Din 3’—, dvojna Din 4'—. Naroča se pri upravi »Vala«, Tomanova ulica 3. Naslednja številka »Vala«, ki bo obsegala 70 do 80 strani in ki izide koncem novembra, je zamišljena kot jubilejna številka Vala ob priliki 151etnice obstoja Jugoslovenskega naprednega akademskega društva »Jadrana«. Marušič Fr. Gasilstvo in zavarovalnice Velika in važna je naloga gasilstva v socijalnem in gospodarskem oziru. V slučaju požara priskoči gasilstvo svojemu bližnjemu na pomoč in rešuje njegove vrednosti, s čimer ohranja tudi narodno premoženje, od katerega bi bili sicer težki milijoni izgubljeni. Da bi bilo vršenje te naloge čim popolnejše in da bi gasilstvo služilo tudi prosvetni in nacionalni ideji, je bil izdan zakon o ustrojstvu gasilstva, ki predvideva tudi denarna sredstva, ki so gasilstvu za provodenje označenih nalog potrebna. V § 77 zakona o ustrojstvu gasilstva je določeno, da morajo zavarovalnice plačevati 6% gasilski prispevek od premij vseh požarnih zavarovanj, ki se sklenejo glede nepremičnin in premičnin na ozemlju naše države. Nadalje je v tem zakonu določeno, da način plačevanja ognjegasnega prispevka odredi minister za telesno vzgojo naroda s posebnim pravilnikom. Tak pravilnik še ni izšel, ker se je zavarovalstvo postavilo na stališče, da se plača ognjegasni prispevek samo od onega dela premije, ki ga zavarovalnica sama uživa in se ima torej na poza-varovanje odpadajoči del premije odbiti. Kakor smo prav v zadnjem času zaznali, se je stališče zavarovalnic, ki se zdi upravičeno, sprejelo in se je dogovorilo, da se na del pozavarovalne premije odbije povprečno 25% tako, da se ognjegasni prispevek dejansko plača samo od 75% premije. Zavarovalnice bodo ognjegasni prispevek v tej izmeri še ta mesec plačale, s čimer bode dobilo gasilstvo potrebna denarna sredstva na razpolago. Protivljenje zavarovalnic glede ognjegasnega prispevka umejemo, toda le v toliko, v kolikor se tiče domačih zavarovalnic. Za domače zavarovalnice je gasilski prispevek občutno in težko breme, ki ovira njih uspešen razvoj in čim večje zbiranje sredstev za varnost zavarovanca. Drugačna je stvar s tujimi zavarovalnicami, ki izvažajo pri nas doseženi dobiček v inozemstvo in pri nas zasluženi denar porabljajo za potujčevanje naših lastnih bratov — kakor je to storila Riunione Adriatica, ki se pri nas nazivi ja Jadranska zavarovalna družba, in Assicurazione generali. Če imajo denar za take svrhe na razpolago, potem naj ga imajo v polni meri tudi za gasilstvo. V plačevanju ognjegasnega prispevka bi morala biti glede višine razlik3 med domačimi in tujimi zavarovalnimi družbami. Domače naj bi plačale manj, tuje več, s čimer bi bilo pomagano domačim zavarovalnicam za uspešen razvoj. Vsak zaveden človek je dolžan zavarovati se pri domači zavarovalnici in prav posebno je dolžnost gasilstva to zavest širiti med narodom. Ko bo zavzelo naše domače zavarovalstvo obvladujoče stališče in bodo zginile tuje zavarovalnice, smo uverjeni, da bo naše domače zavarovalstvo dalo našemu gasilstvu prostovoljno brez sile zakona toliko denarnih sredstev na razpolago, kolikor jih potrebuje za provodenje svojih zares idealnih namenov in nalog. C. Ali nai bo taka nacionalna vzgoja v šolah? Pred vojno biti nacionalist in vsaj koli-kortoliko zaveden Slovenec ali Jugoslovan, je pomenilo, da stavljaš svoj lasten jaz, svojo lastno osebo v smrtno nevarnost, ali pa vsaj hočeš uničiti svojo eksistenco. Šole, ki so bile vsekozi c. kr., so se dobro zavedale, da ni dovolj za trdnost države in njen napredek gotova izobraženost in gotov krog inteligentnih slojev, ampak je predvsem potrebno, da so ti krogi vseskozi avstrijsko zavedni odnosno nemški ali nemškutar-ski. Vsa ta vzgoja po naših osnovnih šulfe-rajnskih šolah in onih Zidmarke, ter preko srednjih in visokih šol, se je vršila v znamenju gesla: divide et impera, kar je tudi tedanjim mogotcem kolosalno uspevalo. V kratki dobi nemškega ponemčevalnega sistema je uspelo tem krogom odnosno šolam, da so zavojevale, ne samo slovensko Koroško in Štajersko, temveč, so že v mnogih krajih bivše Kranjske postavile trdne temelje za ponemčevanje in raznorodovanje našega rodu, vse to pa v strogo avstrijskem državnem duhu. Kljub temu pa, da je bil ta sistem tako dobro proizvajan in z vseh strani materijalno podprt, se je vendar že v tistih težkih časih znašla gotova skupina zavednih nacionalnih ljudi, ki so opazili, da je to delo avstrijskih oblasti treba preprečiti in omejiti, ter preiti nato v ofenzivo. Z veseljem danes gledamo in se spominjamo onih brezštevilnih mladih in idealnih srednješolcev in visokošolcev, ki so se postavili z vsem ognjem in srcem po lastnem prepričanju in po lastnem spoznanju v službo osvobodilne jugoslovanske ideje. Tega duha jim ni dala šola, niso ga jim dali profesorji in življenje, temveč neprestano raziskavanje vseh grehov, ki so jih na-pram našemu narodu delali dan za dnem tuji trinogi. Ta skupina mladeničev v tedanjih mladinskih dijaških organizacijah, je delala z vsemi silami na čimprejšnjem ostvar-jenju svobodne Jugoslavije. Pri tem delu vedno preganjana, zapostavljena, se ni bala niti ječ in vislic, ker se je dobro zavedala, da se samo potom žrtev lahko dosegajo uspehi. Imena Endlicher, Adamič, Lunder, Princip itd., katerih število gre v nedogled, eden večji heroj kot drugi, ni imel prilike, da bi s svojega nacionalnega duha naužil v tedanjih šolah, ki so pomenile grob in ječo za svoboden razmah jugoslovanskega naroda. Ta požrtvovalna mladina, ti borci, pa zgleda, da danes ne uživa nikakega ugleda, na njih se le malo kdo spomni, v njihovem duhu se nam zdi, da se ne vzgaja po naših šolah. Ker če bi se delalo po njih ideji, če bi se vzgajalo mladino po njih požrtvovanju in žrtvovanju celo samih sebe, potem si ne moremo zamisliti, da bi bilo število vrst našega dijaštva po naših srednjih in visokih šolah v tako velikem številu v vrstah onih, ki ne marajo in ki nočejo svoje svobodne na hetakoinbah kosti in potokih krvi zgrajene Jugoslavije. Res je, da težke gospodarske prilike porazno vplivajo na našo omladino, toda to še ni nikak vzrok, da bi smela in mogla ona zaiti v meglene plemenske in verske strasti, ter krvave komunistične vode. Zdi se nam, da tu ni vse v redu, da se naši vzgojitelji tudi še po 16. letih svobodne Jugoslavije ne zavedajo njih dolžnosti napram tej naraščajoči omladini, temveč smatrajo, da so izvršili že s tem svojo dolžnost, če’ so obdelali P°' treben predmet, ki je predpisan. Le redki so oni izmed mnogoštevilnih teh vzgojiteljev, ki najdejo pota in načina, da tudi poleg ogromne učne snovi še dobijo ob vsaki priliki p°' goje, da tej mladini na en ali drug način vlijejo in dokazujejo pomen in važnost svobode za vsak narod, ter ji vcepljajo ljubezen do lastne domovine. Ako pogledamo samo nekaj žalostnih procesov, ki so se odigravali pred državnim sodiščem za zaščito države, ako pogledamo gotove teroristične skupine, potem vidimo, da v njih deluje in se udejstvuje predvsem naša šolska omladina. To je žalostno izpričevalo za današnjo šolsko vzgojo, še bolj žalostno pa je poleg tega to, da se niti oni, ki sicer niso tako ekstremni, ne zavedajo niti v najtežjih trenutkih narodnega in državnega življenja, svojih nalog in svojih dolžnosti. Izkušnje, ki smo jih doživeli zadnja leta, posebno pa zadnje dni, morajo brezpogojno privesti do drugačne šolske vzgoje v nacionalnem pravcu, kot pa se je vršila do danes-Pri tem pa je nujno potrebno, da bodo ti absolventi različnih šol čutili z narodom, da bo napram njemu v onih odnošajih, kot jih to narod zahteva in potrebuje na poti svojega razvoja in napredka. Kaj nam pomaga še toliko stotine in stotine popolno izobraženih in strokovno spo; sobnih inteligentov, če pa oni nimajo niti nacionalne zavesti, še manj pa zavesti, da pripadajo onemu narodu, iz katerega vrst so izšli in kateremu bi morali vračati vse dobrine, ki so jih bili sami deležni. Do danes žal vidimo, da se naša inteligenca le preveč in prerada in to v ogromni večini odteguje od našega kmetskega in delovskega ljudstva, ter ne išče, temveč celo zametuje vsake zvez® in stike z njimi. Tudi to je greh in napaka napačne vzgoje, kar bo treba brezdvomno in takoj p°; praviti, pa če to ne bo šlo milo, more iti tudi s silo. Mi jugoslovanski nacionalisti nikakor i|(? moremo več trpeti, da iz naših šol izhajajo največji zastrupljevalci naroda in njegove samostojnosti, ter svobodnega življenja. Poskrbeli bomo, da z vsemi sredstvi izkoreninim13 ta plevel, pa naj si bo kjerkoli. Smatramo se za izvrševalce Kralje^ oporoke, ter bomo z vsemi silami čuvali Nj6' govo Jugoslavijo. J. K- JEŽICA Krajevni odbor Narodne Odbrane na Je' žici bo v počastitev spomina blagopokojnega Nj. Vel. Kralja Aleksandra I. Zedinitelja odkril na njegov nedočakan rojstni dan 17. decembra t. 1. na tukajšnji narodni šoli spomin' sko ploščo z njegovim nesmrtnim posvetilom in oporoko »Čuvajte Jugoslavijo«. Podrobnost glede same spominske svečanosti bomo naknadno objavili v »Pohodu«-Krajevni odbor Narodne Odbrane. IZJAVA Prešern Andrej, delavec KID, stanujo v Gorjah, preklicujem in obžalujem žaljiv , ki sem jih rekel gospodu Pucu Matevžu na Jesenicah, ker so iste neresnične, m se g spodu Pucu Matevžu zahvaljujem, ker je stopil od tožbe. PO NAŠI ZEMLJI Uubliana ® pisateljskih grobovih in spomenikih pri Sv. Krištofu. Kdor je zašel na praznik vseh svetih in na vernih duš dan na pokopališče pri Sv. nst°fU) je pag m0gei premišljati o minlji-°su vsega posvetnega, kajti spoznal je, da 0 tudi grobi minljivi in celo najlepši spo-leniki se sčasoma zrušijo v prah. Odprte ?° zijale bogate grobnice brez spomenikov lp; napisov — tudi one so se morale umak-®ni pred modernim razvojem časa in navedka. Tu pa tam je še brlela sveča, celo am v travi, kjer se komaj še pozna oblika 8r°ba, je ljubeča roka še prižgala luč. Ogro-®en nasip za cesto preko pokopališča oznaka, da bo vse to kmalu izginilo pod navo-*e®°. zemeljsko plastjo, vsi ti grobovi, spo-meniki, rože ... h -^oda pri Sv. Križu so za Slovence gro-°vi in spomeniki, ki so večni. Takih spo-eidkov ne uničujejo. Pri nas pa vidimo, da so vzidali v novo erkev pri Sv. Krištofu razne spomenike, do--®1 grobi in spomeniki naših pesnikov in Sat^ev vedno čakajo svoje usode. .Mnenja smo, da je bilo treba pri podi-su®iu Pokopališča za te grobove najprej po-mn i *® Pridati primerno mesto ob »hra-u slave« kakor se bo menda zvala nova cerkev. s ,Ne vemo, ali že obstoji kak načrt, kaj j J®.® zgodilo s temi grobovi, vemo samo, da 1 Dl* letos pogled na te grobove nad vse ža-d s7n> kakor da bodo oni zadnji, ki bodo vobUi primeren prostor. Vsa čast naši mla-v!®1 v »Preporodu«, ki je poskrbela, da so ®Ul na teh grobovih venci in sveče, a pri ^Sera tem je človeka nehote obšla misel, ali j? kdo briga za končno ureditev grobov. — uPamo, da se ne bo z njimi zgodilo tako kot 1 glasbeniki. Svoj čas smo imeli »Pis. podano društvo«, ki se je brigalo za to, da je Posteljem poskrbelo za primerne spomeni- e na grobeh in na njih domovih. (Za zadalo so literati nazvali to društvo s pri-lmkom »društvo teh tablic«.) To društvo je Prenehalo in se združilo s »Slovensko Mati-Co5- Kako se ta trdnjava slovenskih avtonomistov briga za take stvari, kaže to, da še ®° danes ni na grobnici slovenskih pisateljev ^klesalo Stritarjevega imena, dasi je pretek-0 leto minilo že 10 let, odkar Stritar v nji Počiva. Vsaka narodna kultura potrebuje tu-®! zunanje reprezentance; to so spomeniki Pisateljev in pesnikov in razne druge stvari, . spominjajo na njih delo in življenje. Taka Pieteta je tudi dokaz kulturne zrelosti. Ko le bila popisana spominska knjiga v Prešer-n°vi hiši na Vrbi, so ljudje še dve leti vPisavali imena na platnice in kamor so !®°gli, ker ni bilo nikogar, ki bi se bil požgal za novo knjigo. Dočim so imeli sionski kulturni delavci vedno dovolj časa za Protijugoslovanske izjave, niso utegnili skraja za take primitivne stvari, s katerimi se °kumentira narodna samozavest... o Za vse naše velike može, ki počivajo pri m’- Krištofu, bi bilo treba že vsaj za letos P°skrbeti, da bi dobili svoj prostor na čast- i16?tl mestu okoli hrama slave na ta način, akor so Hrvatje na Mirogoju poskrbeli za grobnice ilirskih borcev, pesnikov in pisateljev. Linhart, Vodnik, Kopitar, Čop, Koryt-ko, Jurčič, Cimperman, Bleiweis, vse pisateljske grobnice in drugi za našo kulturo pomembni grobovi na tem pokopališču morajo dobiti svojo častno grobnico. A tudi njih spomeniki naj bi se kolikor mogoče ohranili. Ne dvomimo, da bo mojster Plečnik rešil to vprašanje tako, da bo nam ne le ohranjeno to, kar nam mora biti vsem drago, ampak da bo ohranjeno tako, da bomo mogli te spomenike svoji preteklosti pokazati vsakemu tujcu. Ker se o tem tako molči in bi ljudje radi vedeli, kaj se namerava storiti, bi bilo prav, da se o tem izpregovori v javnosti. Trbovlje Na dan pogreba našega mučeniškega Kralja se je poklonil ves tukajšen živelj v globokem spoštovanju in z ljubeznijo spominu Njega, ki je ustvaril z brezprimernim junaštvom in z vsesplošnim razumevanjem to našo edinst. Jugoslavijo. — Rudarji iz vseh revirjev vsi do zadnjega so korakali v sprevodu vseh stanov dostojno in pobožno, da se od-dolže spominu Njega pri žalni maši v farni cerkvi. Rudarji so pokazali s to svojo ljubeznijo in spoštovanjem, da so vredni in pra- vi sinovi Jugoslavije in nacijonalna javnost pri zadnji gladovni stavki ni ravnala napačno, ko je enodušno zavzela stališče za njihove upravičene težnje in zahteve. — Raz hiš v revirjih vise žalne zastave, za katere so stanovalci sami zlagali dinar po dinarju; žene so plakate in pred malimi slikami vzvišenega Mučenika so brlele po rudarskih stanovanjih lučice... Apel na članstvo Narodno strokovne zveze! Od strani marksistov in drugih neodgovornih elementov se razširjajo vznemirljive vesti med delavstvom, češ, da zopet izbruhne gladovna stavka v revirjih TPD v Trbovljah. Vodstvo NSZ ne dopušča več, da bi se kdorkoli igral z usodo delavstva, osobito našega članstva, zaradi tega poživljamo vse članstvo, da se kakoršnekoli gladovne stavke, provocirane od marksistov in drugih neodgovornih elementov, ne udeleži. Zlasti ne v igri marksistov, ki preje stavko provocirajo potem pa stavko lomijo, delavstvo pa spravljajo v nesrečo zgolj zaradi tega, da se pri kapitalistih kot stavkolomci politično okoristijo, češ, da so kolovodje drugi. Brezobzirno bomo vsakogar, kdor bi razširjal neresnične vesti proti NSZ, njenemu vodstvu, ali članu, da je kakorkoli udeležen pri inicijativi za stavko, smatrali za zlohotnega hujskača in bomo z njim tudi tako postopali. Narodna Strokovna Zveza je pobor-nica za delavske interese, a hoče uspehe za delavstvo doseči zakonitim potom z odkritim bojem, javno na tribuni ne pa iz skritega kota kakor to delajo marksi- sti in drugi. Narodno strokovna zveza noče imeti zveze pri inicijativi za siavko, niti z onimi, ki stavko provocirajo, niti z onimi, ki stavko lomijo. Vsemu članstvu priporočamo, naj bo previdno in naj provokaterjem in kolovodjem ne nasede, ostalemu delavstvu pa priporočamo, da se oklene Narodne Strokovne Zveze. Ta naš sklep sporočamo članstvu radi tega, ker se nam ni dalo možnosti sklicati članskega zborovanja, kljub temu, da se je marksistom dovolilo predavanje in družabne večere z godbo in to v času žalovanja. Članstvo pa pozivamo, da ta naš apel uvažuje! Čuvajmo Jugoslavijo! PODRUŽNICA NARODNO-STROKOVNE ZVEZE V TRBOVLJAH Jakob Štruc Hrastnik Kolektivni protest vseh železniških nižjih uslužbencev na postaji Hrastnik napram g. Rutarju, šefu stanice. V zadnji številki je »Pohod« objavil dopis iz Hrastnika o premestitvi g. Widowitza in njegovem delovanju, ter o ponašanju gotovih krogov in ljudi napram novemu g. šefu. Ta dopis je šel gotovi skupini ljudi precej na živce in gotovo se ne motimo, če smatramo, da je bil s povsem druge strani kot pa s strani nižjih železniških uslužbencev inspiriran dopis, katerega so na tem dopisu podpisani uslužbenci postaje Hrastnik poslali g. šefu stanice Rutarju. Ta dopis se glasi: »Gospodu šefu stanice Hrastnik. Z ozirom na dopis v »Pohodu« z dne 10. t. m. zahtevamo vsi nižji uslužbenci potom direkcije oz. potom Vas, da se nam da zadoščenje in da se isti prekliče na istem mestu v prih. številki, da mi nismo nikaki protidržav-ni elementi in nemčurji in da nismo do danes nikdar popivali z mlečnozobeži, kateri naj bi nas hujskali proti Vaši psebi, kakor je to označeno v »Pohodovem« dopisu. Zato zahtevamo ponovno, da se vse to prekliče in nam da za to zadoščenje, ker drugače bomo v nasprotnem slučaju izvajali konsekvence. Podpisi: Krajšek, Šumej, Plaznik Potočin, Bukovnik, Greifoner, Hikel, Fain, Rojko, Lenček.« Dopis sam po sebi in oblika istega je dovolj značilna za mišljenje in disciplino podrejenega osobja napram g. šefu stanice ter smo tudi v tem slučaju prepričani, da to ni delo vseh ali pa celo nikogar od podpisanih. Vendar je zelo žalosten dokaz razmer in ponašanja, ki je bilo svojčas uvedeno na hrast-niški postaji. Vsekakor pa smo na tem mestu primorani, da vprašamo g. Greifonerja kot podpisnika, ali more zanikati, da ni bil skupno s sinom bivšega g. šefa v gostilni, kjer sta tudi skupno pila, ter ga obenem vprašamo, ali se smatra nacionalnega, čeprav je bil do razpusta zaupnik socialističnega Saveza železničarjev? Gosp. Greifoner mi Vas ne moremo smatrati za nacijonalista z ozirom na prilike, ki vladajo v Hrastniku, ker ste se vedno prištevali socialistični internacionali. , Nikjer v »Pohodovem« članku pa ni iz-nešena trditev, da so na hrastniški postaji nemčurji in antidržavni elementi, pač pa je v tem članku iznešeno, da zahtevamo, da se tudi na tej postaji napravi končno red ter da se iz tega že itak dovolj socialistično nemčur-skega gnezda vsaj na železniški postaji odstranijo vsi oni ljudje od najnižjega do najvišjega, ki niso nacionalno absolutno zanesljivi. To našo trditev tudi nadalje vzdržujemo in zahtevamo, da se jo sprovede, ker nam v krajih, kot je Hrastnik, mlačneži Čestokrat več škodujejo kot pa odkriti nasprotniki. Ponašanje nekaterih od teh uslužbencev, posebno g. Greifonerja je pač vse drugačno kot pa disciplinirano napram g. šefu. Pri tem se naj zavedajo vsi oni uslužbenci, ki se čutijo prizadete, da so z odhodom g. Widowitza minuli časi, ko si je moral uradnik sam kuriti peči, ker se je smatrala zahteva, da bi to delali nižji uslužbenci, s strani gotovih nižjih uslužbencev po njihovi besedi »kot zajebava-nje« in se je to s strani bivšega g. šefa tudi toleriralo. Gospodje, ti časi so minuli, novi g. šef postopa napram vsakemu popolnoma pravično in nepristransko, hoče pa, da bo imel svoje najboljše sodelavce med vsem osobjem, zlasti torej med svojim uradništvom, ne pa tako, kot je bilo preje. Saj je g. Wido-vitz na svojem poslovilnem večeru sam rekel: »G. šef, uradništvu se ne sme zaupati, treba se je zanašati predvsem na nižje uslužbence.« V ilustracijo naj navedemo samo še to, da se je smatralo tudi agitacijo za pristop k Udruženju jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjeo med nižjimi uslužbenci kot nepotrebno in službi ter mirnemu sožitju med nižjimi uslužbenci škodljivo! — Gospodje podpisniki, mi smo Vam na razpolago, dokazov za to je dovolj. Koga bo pri tem bolela glava si dobro premislite. Ponovno prosimo ljubljansko železniško direkcijo, naj napravi na hrastniški postaji red. Krajevni odbor Narodne Odbrane Hrastnik. Beltinci • Prekmurje Sokolsko društvo Beltinci. Na dopis Beltinci — Prekmurje, priobčen v vašem cenjenem listu dne 27. oktobra 1934, št. 43, prosimo za objavo sledečega pojasnila: Iz pietete do velikega Mučenika in v brezmejnem žalovanju za Njim se za enkrat ne moremo spuščati v polemiko. K zadevi se vrnemo pozneje. — Sokolsko društvo Beltinci. Ježica NA POKOPALIŠČU Letos je prišel v goste našim mrtvim tudi pokojni naš kralj. NO je namreč počastila njegov spomin s tem, da je postavila na pokopališče lesen črn križ s trnjevo krono in napisom »Čuvajte Jugoslavijo«. Poleg je na črnem drogu plapolala državna zastava. Cvetje in lučke okrog pa so v divji borbi z vetrom in snegom izpričavale vdano zvezo Ježice z vzvišenim pokojnikom. V prihodnje bo NO poskrbela za še lepšo počastitev tako v Stožicah kakor tudi na Črnučah. Povsem za lase je privlečen izgovor, da naš RK ni podpisal spomenice, ker je to ge-nerelno podpisal že banov. RK. Mi vemo, da je imel to spomenico podpisovati narod, zbran Makarovič, Celje: Nejni kamen na Nanosu Sl Na vzhodnem pobočju Nanosa stoji nad n .ahami (Strane) stara cerkvica svetega ali Brikcija, v katere pročelju je vzi-rf> plošča s čudnimi znamenji. Da se sta-8t?a »hrani, ker je počena pošev čez, desno vzia*1’ s° jo že bogvedi kdaj uokvirili in jo D^aU v cerkveni zid. O cerkvici imamo prve B^.athe iz leta 1589., a je gotovo starejša. Ščo ^ ,s*ara kot cerkvica je pa omenjena plo-if, ’ ki je na tem kraju, odkar eksestira, ker 8t*ejno znamenje. Cerkvica je morala nato , fla mestu stražnice, katere ostanek je .Plošča. Neizpodbiten dokaz, da je plošča kamen« je že to, da stoji cerkvica treb grofov« davno ni bilo več, je potim- ta plošča »čudež«, ker njenih znakov Č6 l. ljudje danes ne razumejo več. Kaj čuda, stav6 tudi zgodovinarji ne: je preveč eno-Kun6, zanje in nima nič pisanega! G. Ivan hatel-r Piše v svojem spisu »O češčenju ne-M. T\ ® cerkvenih zavetnikov« (v kol. Goriške - 1929. str. 50—51) o tem kamenu takole: gotski °Pazujemo znake. Nekateri so podobni kaj ta rid&rskim kamnoseškim znamenjem; Uost«! P.},0šča pomeni, bo ostalo najbrže skriv-zniedei ko torej: namesto pojasniti, delati skih«! Kosem čital o teh znamenjh — »gotovem« 7 sem se odpravil že čez par dni z gor i, l°varišema iz Št. Petra na Krasu tja rm?r.sem bil Prav tekrat ves zatoP!len v gledal e‘> tis*0 minuto, ko sem ploščo za-Kazočn ni bba zame nobena »skrivnost« več! mesta ra® Sem bil seveda, ker sem našel na-hkrati ®°tskih run — slovenske hieroglife, Uajstuj. *uZdruženje in uje-dinjenje je najvažnejša naloga Jugoslovenov, pravi on. Vsakdo, (ki količkaj bistro presodi naše odnošaje, ve, da nam ne more prav nič pomagati vsa naša smostojnost in neodvisnost, če nam ne bo uspelo, da postanemo enotno politično telo. Ta cilj je tako važen, da moramo biti pripravljeni vse žrtvovati, da se on oživotvori in vse kar bi nas pri tem omejevalo, moramo kot pekel sovražiti in odkla^ njati.« poro. To za nas več pove, kot vse enostranske ljubljanske preiskave, in je za nacionalno Ježico edino merodajno! Naj ne mislijo ljubljanski gospodje, da je sodelovanje nacional. in kulturnih društev Ježice z obč. RK mogoče, dokler se ne umaknejo zagrizeni nasprotniki spomenice ven iz RK; če jih boste držali v RK, bo postal organiziran odpor proti RK neizogibno tolik, da bo prišel v nevarnost sam dosedanji miren potek prireditev RK. Mi smo namreč doslej mnogo potrpeli, po Marsejlu pa ne mislimo več! Odgovornost za to pa pade na banovinski odbor RK v Ljubljani. Slično je pisal Avgust Šenoa: >Ce se bomo združili duševno, potem bo oživelo tudi tisto, kar je mrtvo. Osvestimo se, da smo južni Slovani narod, ki ima iste želje, iste temelje in skupno bodočnost.« Takih citatov bi lahko navajal nešteto. Lahko rečem, da so imeli predvojno vsi napredni javni delavci, po vseh delih sedanje naše države, pred očmi en sam cilj — Jugoslavijo. Pred vojno je bilo jugoslovenstvo predvsem kulturen in šele potem političen ideal. Po svetovni vojni pa sta z nastopom močnejših socialnih borb kulturno in politično vprašanje stopila nekoliko v ozadje. Šele po vojni je dobil jugoslovenski nacionalizem pečat socializma. Gospoda, smatram, da bi izvršil svojo ne-logo pač zelo nepopolno, če bi nekoliko ne načel tudi socialnega vprašanja. Mi danes vsi pretežko čutimo nemogoče socialne razmere, v katerih živi naš človek. Naš narod je bil že pred vojno in je tudi sedaj socialno razdeljen na razrede, ki so jih ustvarjali različni privilegiji. Zakaj bi ne pogledali resnici v oči in ne ugotovili, da so na eni strani ljudje, ki živijo od brezdelja, na drugi strani pa taki, ki ne morejo živeti, ker nimajo dela. Na eni strani so oni, ki izkoriščajo, na drugi pa izkoriščanje. In če samo hladno preračunamo, kateri so več vredni, pridemo do prepričanja, da so to drugi, kajti, kot pravi neki ideolog kmetskega nacionalnega gibanja, paraziti in lenuhi niso nikoli ustvarili ničesar pozitivnega. Toda če pogledamo, kdo je pri nas ustvaril te velike socialne razlike, bomo videli, da so jih tujci s svojim kapitalom! Logična posledica tega bo, da bo dobil naš na cionalizem še en aktiven moment, to je moment borbe proti tujcem. Kajti, mi se hočemo boriti proti vsem privilegijem, ki so jih pri nas ustvarili tujci in ki imajo namen, razdeliti naš narod na kaste, iz katerih je nastal ta velik socialen prepad. Pri nas je danes socialno vprašanje prav tako pereče, ko povsod drugod. Povsod ga skušajo rešiti na svoj način: V Italiji s fašizmom, v Nemčiji z nacionalnim socializmom, v Franciji z avtoritativno demokracijo. Pri nas ni za ozdravljenje socialnih prilik storjeno še prav za prav ničesar konkretnega, čeprav je to vprašanje mogoče baš sedaj najnujnejše. Nujno je to že zaradi brezposelnosti, posebno brezposelnosti mladine. Kajti, mladega človeka brezdelje demoralizira. Kdor se že v mladosti navadi na brezdelje, ne bo nikoli vreden član človeške družbe. Današnje stanje vzgaja pa prav take ljudi. Če hočemo, da bo naš narod zdrav, ga moramo negovati, dajati mu možnost, da se bo razvijal in večal. Če smo mi vneti zagovorniki socializma, smo pa tudi vneti nasprotniki vsakega inter-nacionalizma, prav tako internacionalizma v kapitalizmu kot v socializmu. Nikakor ne bomo pristali na marksistično ideologijo, ki nosi le prehud pečat utopije in anahronizma. Odpovedati se privatni lastnini pomeni isto, kot odpovedati se napredku. Človek je prišel na pot kulture, ko je postal gospodar zemlje, ki jo je obdeloval. In, kot smo mi za neodvisnost celega naroda, prav tako tudi vsakemu posamezniku priznavamo pravico do njegove neodvisnosti. Z ukinjenjem privatne lastnine bi prišel človek v popolno odvisnost od nekaj poedinccv. če torej priznavamo socialnost, s tem mi ne priznavamo drugo, tretjo ali poltretjo internacionalo, temveč priznavamo vsakemu človeku našega naroda pravico, do človeka dostojnega življenja in dolžnost do dela. Mi inoraino moč, s katero se bomo osvobodili od dušljivega pritiska tujega kapitala, poiskusiti v našem narodu. Jugoslovenski narod je zdrav in močan, 011 ne bo težko prenesel za to potrebnih naporov. Nacionalno in socialno, to je za nas eno in isto. Zato velja naša borba tako nenacionalne-m u, kot nesocialnemu. Na katero osnovo bomo postavili ta naš nacionalni, socialni in gospodarski preporod, je jasno. Osnova jugoslovenskega nacionalističnega gibanja mora biti kmetska mladina. Kajti, katero gibanje naj se naslanja na narod, če ne nacionalistično. In naš narod je kmetski narod, zxirav narod, ki ima bodočnost in vse možnosti napredka in razvoja. Jugoslovenskemu nacionalizmu so dani zdravi temelji in ugodni pogoji za razvoj. Okleniti se ga mora ves jugoslovenski narod, posebno pa mladina. Mladina je postavila osnove jugoslovenskemu nacionalizmu in mladina ga mora privesti do končne zmage. In to prav zato, ker se mlad človek odlikuje z nesebičnostjo, gibčnostjo in požrtvovalnostjo. Idealizem, radikalizem in brezkompromisnost, to so od- like jugoslovenskega nacionalizma. Dne 6. septembra 1931. leta je blagopo-kojni Kralj izročil naši vojski nove zastave. S tem je tudi rekel: Vi vsi, ki ste nam ustvarili Jugoslavijo, ste doslužili. Vsa čast Vam! Vaša imena in dejanja se bodo blestela v zgodovini našega naroda na častnem mestu. Toda, sedaj pridite Vi, ki ste polni volje in življenja, sposobnosti in hotenja, Vi novi, mladi, vzemite ta plod stoletnih borb v svoje roke in čuvajte ga! Toda, tudi na mladino moramo gledati z nekoliko kritičnim pogledom. Ne smemo spregledati, da se velik del mladine giblje v sredstvu, ki ni dovolj prepojeno z jugoslo-venskim nacionalizmom. Da ni vsa mladina enotna, temu je vzrok tudi pomanjkljiva vzgoja, pa bodisi šolska ali pa domača. Mi stavimo na vse šole, od osnovne šole pa do univerze predvsem eno zahtevo: Nudijo naj mladini nacionalno vzgojo. Vzgoja mladine pripada državi, kajti edino le država jo lahko vzgaja v nacionalnem in socialnem smislu. Toda, za tako vzgojo mladine, kot si jo želimo mi, je reforma šol in poduka neobhodno potrebna. To velja predvsem za srednje šole in univerzo. Treba je, da pride v naše šole nov duh, duh jugoslovenskega nacionalizma, ki ga bomo čutili na vsakem koraku. Brez dvoma, bo najtežje izvesti to reformo na univerzi Ne sme se več dogajati, da bi izbruhnile politične strasti na univerzi takrat, ko ne morejo na ulici. Ne smemo več dopustiti, da bi neodgovorni ljudje izrabljali akademsko mladino za svoje protinacio-nalne namene. To bomo dosegli tako, da se bodo nacionalni akademiki strnili v močno fronto proti skrajni levici in desnici. Naša univerza naj bo žarišče vsaj civilizaciji, če že ni kulture, in akademiki naj bodo dostojni nosilci te civilizacije. S primerno izobrazbo in vzgojo usposobljeni, bodo mogli naši mladi intelektualci prevzeti tiste naloge, ki jim sedaj niso kos in ki ostanejo zaradi tega na ramah starejše generacije. Danes primanjkuje povsod sposobnih in pozitivnih ljudi. Negativistov je pa povsod dovolj, da, celo preveč. Žalostno je, da so ti ljudje baš naši intelektualci, ki jih je dala naša univerza. To nas ostro opominja, da je tu potrebna remedura sistema in duha. Zavedajmo se, da more baš intelektualec največ koristiti, pa tudi največ škodovati. Gospoda! Predaleč bi me vodilo razglab- NAŠ P PRAVILNIK OMLADINE NAR. ODBRANE (Konec) § 18. Glavni starešina ima pravico da suspendira ali pa razreši od funkcije, izdaja odredbe o preiskavi in kazni nad vsemi organi funkcionarji in člani Omladine. Glavni starešina ima pravico imenovati vse funkcionarje Omladine. Njegovi ukazi so pravomočni in izvršljivi. On lahko to svojo pravico pre-neše na nižje poveljnike. D. Omladinski sveti. § 19. Državni svet Omladine NO tvorijo: Glavno starešinstvo, oblastni starešine Omladine in še po en delegat Omladine vsake oblasti, na dvesto redno včlanjenih omladincev. Državni svet sklicuje in ga vodi glavni starešina. Tu se rešujejo vsa vprašanja, ki zanimajo Omladino v okvirju pravil NO. Državni svet sklepa samo o tistih vprašanjih, ki so na dnevnem redu, katerega sestavlja glavni starešina. Omladinec ali omladinska edinica, ki želi dati iniciativo in predloge za razpravljanje na državnem svetu, mora svoj predlog dostaviti najkesneje 15 dni pred sejo sveta glavnemu starešini, ki odloča o njeni zahtevi. § 20. Oblastni svet tvorijo: Oblastno starešinstvo, in vsi mestni starešine Omladine dotične oblasti. Oinladina posamezne mestne organizacije lahko poleg mestnega starešine pošlje v oblastni svet še po enega delegata na vsakih 50 v redu včlanjenih članov. Svet sklicuje oblastni starešina sam ali pa na ukaz glavnega starešine. Dnevni red sestavlja oblastni starešina, a kdorkoli izmed omladincev ali omladinskih edinic bi želel napraviti tozadevne predloge, mu jih mora dostaviti najkesneje 10 dni pred zasedanjem sveta. Sklicanje oblastnih svetov se mora skupno z njihovim dnevnim redom prijaviti glavnemu starešini in skliče se jih šel« po njihovem odobrenju. § 21. Mestni omladinski svet tvorijo vsi izvršilni člani Omladine NO v dotičnem kraju. Sestanek sveta sklicuje mestni starešina, ki določi dnevni red. Kdorkoli izmed omladincev želi staviti predloge za razpravljanje na sestanku sveta, mora najkesneje 5 dni pred sestankom sveta napraviti tozadevni predlog mestnemu starešini. Sklicanje sveta skupno z dnevnim redom mora mestni starešina dostaviti oblastnemu starešini in šele po njegovem privoljenju lahko skliče svet. Ijanje v vseh omenjenih smereh. Bilo bij® tudi nepotrebno, ker nam je vsem jasno, <}> je vsako izgubljanje besed v teh osnovni1' točkah programa jugoslovenskega nacionalist* odveč. Mi si moramo biti na čistem, da d0 mogoče bolne rane našega narodnega teles« izlečiti le s sistematičnim in previdnim & lom. V rešitev vseh perečih vprašanj, nacifr nalnega, socialnega, političnega, kulturnega1" t. d. zalagajo jugoslovanski nacionalisti svoj najboljše moči, kajti oni se zavedajo, da j® rešitev v koncentraciji pozitivnih sil vsegjj naroda. Nihče ne sme ostati pri tem delu o strani, pot nas vodi preko moralne diktator® jugoslovanskih nacionalistov, do srečne bo-dočnosti Jugoslovenskega naroda. Rešitev ne bo od zunaj. Ta mora priti H spontane volje za boljšo bodočnost in w s®-mopremagovanja vsega našega naroda. Dane! nam za to ni potrebna nikaka revizija mej* potrebna je le revizija politične morale. Pre#' postavljati interes celote interesom poedince*) to mora biti postulat vsakega državljan*' nacionalista. Toda, zato so potrebni novi, n>‘®' di ljudje, ljudje dobre volje, ljudje, ki si napredka, taki ljudje, ki se ne bodo bali * starim popolnoma končati, če bo potreb* kajti, nove prilike zahtevajo novih met«*1 dela. Nove metode dela pa novih ljudi. Bratje, naš program je kratek, povzdif niti in čuvati hočemo Jugoslavijo! Sem torej jugoslovenski nacionalist zatft ker verujem v iskrenost žrtev onih, ki so Jfl' goslavijo ustvarjali. Sem jugoslovenski nacionalist zato, k®1 vem, da je Slovencem prostor samo v Jug?' slaviji in ker vem, da so izven JugoslaviJ* obsojeni na neizprosen pogin. Sem jugoslovenski nacionalist zato, kfI vem, da je samo v nacionalizmu mogoč s®' cialni in gospodarski preporod Jugoslavije- Sem jugoslovenski nacionalist zato, k®* čutim z onimi šeststotisoči Jugoslovani, ki jj® ne živijo z nami v skupnih mejah, a ki vidij® svojo rešitev samo v jugoslovenskem nad0" nalizmu. Šantel Bojan. Ne kupujte v tujini, srrf OKRET § 22' Sveti izdajajo svoje sklepe v obliki pr®®' logov, ki se dostavljajo odgovarjajočim rumom NO preko odgvarjajočih staresi® Omladine. Sklepa se soglasno; v nasprotne®1 slučaju se dostavlja tudi mišljenje manjšin • § 23' U. Glavni starešina ima pravico potom K* šanja oblastnih starešin reševati vprašanj Omladine. Na postavljena vprašanja so obla9. ni starešine dolžni odgovarjati tekom 10 d» po prejemu istih, v nasprotnem slučaju Pa.®, smatra, da soglašajo s stališčem glavnega sta rešine. Ako je več mišljenj odloča glavni sta rešina. § 24. Pri ukazih o imenovanju vseh povelj*1*' kov Omladine in vseh funkcionarjev v star®' šinstvih je treba vpoštevati upravičene želj Omladincev. Poveljniki Omladine najstrozJ odgovarjajo organizaciji, da bodo vestno up rabljali svojo oblast. § 25. V smislu § 23 pravil na glavnem kongf® su NO zastopajo Omladino: 5 članov glavneg starešinstva in vsi oblastni starešine. § ^ Poveljniki odsekov so referenti svojes starešine. Vsi odseki morajo v svojem de* imeti na umu edinstvo akcije. §27. Vsa vprašanja v poslednji instanci k011!., no rešuje glavni starešina. On rešuje vPr šanja, ki niso jasno predvidena s tem Pr vilnikom. O11 tolmači pravilnik in vse njeg°v odredbe so obvezne za celo Omladino. § 28. ^ , V starešinstvih Omladine so lahko starejši iznad 30 let samo po odobrenju nega starešine. § 29. Delokrog upravnih teles Omladine _ krije z odgovarjajočim teritorijem odbora N ’ ako drugače ne odloči glavni starešina. § 30. ^ Starešino Omladine nadomestuje poI11