89. števnka. I LInMini, i sitdo, Z1. aprila 1915. XLUI11. leto. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^V HHH^^^H^H VRHI^V H^BH^^^^^^^'^ ^^^O^H^^^p- ^^^^^^^^^^^ ^^H^^^^^^^0 ^^^^l^HI^V VB^BV H^I^^K**- «^ ^^^HHi iT^^I^MHB ^V^H^^^B ~^^^^^B^ ^K^^^^^^^^^^^^^ .Slovenski Ntrod* velja Y I4«M|ttft nt đom dostavljen: ćelo leto naprej • . . . K 24 — po* leta m • • » . „ 12'— četrt leta » • • • • . 6*— na mesec „ > • • • # 2-— Iv upravništvu prejeman: ćelo leto naprej - » - - K 22*— pol leta „ • • • • 9 II'— četrt leta „ • • • • 9 5*50 na mcsec m • • • • 9 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vrafajo. Ure dali tTO i Kaaaova mile« ćt, 5 (v pritličju levoj Ultion it 34. Isfcala TsaH daa svečer izvzmtfl nedell« Ib prozaike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta ra enkrat no 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali vefkrat no 12 vin. Pnrte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri vecjlh insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj te pošiljko naro?nine, reklamacije, Inserati i. t (L, »o te administrativne stvari ■ ■ Posamecsa gievilka welfa 10 všnarfcv. ———— Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnlne se ne ozira. „Narodna t&karna* te!s!on it 85. .r-»venski Narod' ¥elja po pošti: :a Avstro-O^Pesti Hirlapa« poroča iz Nagy Berezne: Neka vojaška oseba je izjavila: V splošnem se lahko danes reče, da je naš položaj do-ber, celo prav dober. Upati smemo na ugodno nadaljevanje. Solnce nam je mnogo pomagalo. Rusi imajo sedaj prav težavno stališče. Mi smo za-sedli njihove pozicije in stojimo sedaj na prav ugodnih točkah. General Boroević se je izrazil napram poročevalcu Roda - Rodi: Veseli me, če se prepriča človek brez predsodkov o uobrem razpoloženju naših čet. Casopisje je ravno tako vojno sredstvo, kakor vse drugo. Kdor uporablja to vojno sredstvo, je ćclžan, da rporoči zaupanje v naj-sprednejših crtah tuđi deželi za nami. * • Pregmpaeijia ruske armade. Francosko časopisie prinaša iz Petrograda brzojavke, ki pravijo, da se je ruska ofenziva ustavila. Na raznih točkah fronte so bile ruske čete iz strategičnih ozirov. prisiljene, se nekoliko umakniti. Nekateri listi pravijo. da je potrebno pregrupiranje ruske armade. da se izogne grezeče-mu objetju s strani avstro - ogrskih in nemških čet na levem ruskem krilu. Ta taktika pa bi bila za rusko vojsko resno nevarna sele tedaj, če bi se sovražniku posrećilo, v najkraj-šem času doseči uspehe. »Russkoje Slovo« pravi: Av-strijske operacije proti Zaleszczy- | kom so očitno del cciotne operacije, da obrezuspešijo prndiranje ruskega desnega krila. Ni nemoguće, da neprestana avMro - carska in nemska ojačeria prelože odločitev. Velika odločilna bitka, ki je čili gibanja obeh armad, se bo vršila bolj na se veru v Karpatih, kakor se je to prvotno misiiilo. I BOJ! V BUKOVINI. Iz Crr.ovic poroča ^Az Est«: Delovanje naših čet med Prutom in Dnjestrom se omejuje samo na vzne-mirjanje sovražnika. V ponedeljek so dobile naše čete zanesliivo poročilo, da je neka sovražna skupina zasedla ! vrh Dolzok v blizini Ruske Novo- j sielice. Ko je dospel sovražnik v goz- | dove na vrhu, ga je naša artiljerija obsula s kroglami. Vsa ta skupina je bila uničena. Kmalu nato je dosegla ista usoda ves komando iz Ruske Novosielice. Ena krcgla iz našega težkega topa je pađla za ruska kritja sredi med generalni štab ter ubila J brez izjeme vse častnike, med njimi enega polkovnika. Sovražni tetalci nad Čmovicaini. Iz Črnovic poročajo, da so opetovano prileteli sovražni letalci nad Crnovice. Naši so jih obstreljevali, nakar so letalci zonet izginili. ne da bi bili napravili kaj škode. Tuđi dne 19. t. m. so pripluli sovražni letalci dopoldne in popoldne nad Crnovice. Naše baterije so streljale na nje. Kliub silnemu stre'janju je prebival-stvo mirno. Dne 20. t. m. je krožll neki ruski letalec okrog mesta in vrgel bombo v blizini vojašnice. Bomba ni zadela svojega cilja mar-vec je padla na stari cirkus, kjer pa tuđi ni napravila mnogo škode. BOJI V ZAPADNI GALICIJI. Iz Krakova poročajo: V zapadni Galiciji so Rusi v zadnjem času le z zelo majhno silo napadali. Mesio Tarnov je popolnoma izpraznieno. * PRESTOLONASLEDNHv V BUKOVINI IN JUGO - VZfiODNJI GALI- cm. I Dunaj, 20. aprila. (Kor. urad.) i Iz vojnega poročevalskega stana po- 1 ročajo: Na potu na vzhodnjo fronta naših čet, je dospel nadvojvoda Karei Franc Jožef dne 19. aprila na kolodvor v Kolomeji ter si dal porocati od armadnerca oddelnega poveljnika. okrajnegea glavarja in vladnega ko-misarja. V spremstvu generala kava-lerijc barona pl. Pflanzer - Baltina in njegovih šefov generalnega štaba, je na dal je val polovan je v Crnovice. kjer sta ga sprejela dcželni predsed-nik grof Meran in dcželni orožniški poveljnik polkovnik Fischer. Ob lc-pem vremenu si je ogledal prcstolo-naslednik z zastavaini okrašena de-žclno stolno mesto. Sprejel je več odpo.sianstev ter cbiskal artiljerijsko pozicijo, nakar se je odpeljal v Sada-goro, kjer je inspiciral neko konjeni- | Ško divizijo in dekoriral častnike in moštvo. V Zastavi se je predstavi! okrajni glavar ter zastopstvo oroz-ništva in duhov.ščine. Na povratku je prestolonaslednik večerial pri iiem-Škem poveljniku, generalu kavaleri- j je baronu Marschallu. Prenočil je v železr.iškem vozu ter se danes odpeljal z avtcmcbilom v Horodenko. m ■* m Naše puške. Porocevalec »Universula.--- poroča 17. t. m. iz Mamornice: Tako avstro - ogrski, kakor tuđi ruski reflek-toni skusajo dognati naspromikove pozicije. Danes zjutraj ob 10. se je dvignilo avstrijsko in neko rusko le-talo. da si ogledata sovražne pozicije. Z obeh strani so začeii streljati na letali. Pri tej priliki sem opazovaU da so avstro - ogrske puške mnogo boliše. kakor ruske.Dočim so avstro-ogrski oddelki oddajali prave salve na letalca, so Rusi malo in v presled-kih streliali. Iz tega izliaja, da imajo Rusi puške s posameznimi naboji. Iz okoliških krajev prihaja mnogo ra~ dovednežev na vozovih na rusko mejo, da si ogledajo dogcdUe ?. dal-nogledi. Ruski letalec nad Insterburgom. Specijalni korespondent berolin skega Tageblatta Paul Schlenthei poroča iz Insterburga 19. t. m.: Danes dopoldne okrog 9. se je pokazal nad Insterburgom neki ruski letalec in je vrgel na različnih kraiih na me-, sto štiri bombe. Največjo škodo je LISTEK. BniBFiliiinita. Franeoski spisal Pierre oe Cou-le v ain. (Dalje.) Od prvega trenutka se je čutila kakor doma (at home), bolj kakor v palači v rue de Varenne, kjer je prebivala tri mesece. Da ji je Jacques dovolil, takoj bi si ogledala grad, toda hotel je, da se do obeda odpočije. Jacqucs in njegova mati sta jo po-vedla v njene sobe skozi galerijo, kjer so viseli portreti d' Anguilho-nov. Mlada Amerikanka je skoro bo-ječe gledala te odlične dame. tako stroge in mogočne, viteze v oklepih in gospode v gubančnastih ovratni-kifa in oprsnikih. — Moram se ž njimi seznaniti, fe menila. — To pojde prav lahko, je od-govoril marki. Njihovo zgodovino najdeš v naših arhivih. Pregledava jo skupno. Annie je stopala skozi vrsto prekrasno opravljenih salonov, prišla v vestibul in se odtam podala v svoje sobe. Imela je čut za pravo lepoto. Priprosta oprava njenega salona in njene spalnice ji je bila prav všec, višek veselja pa je povzročil Jacques, ko ji je pokazal za njo pripravljen budoar v skrajnem stolpu. sobo v perzijskem slogu z ljubkimi meblji, knjigami, cvetlicami in vsem, česar potrebuješ za počitek in delo. — Pa naj mi še kdo očita, da sem si želela celo življenje prebivati v stolpu! je vzkliknila mlada žena, v takem sivem, starem stolpu z visoko streho. — Srečen sem, da sem mogel zadovoljiti tvejo domišljijo, je odvr-nil Jacques. — Nikdar si nisem mogla predstavljati kaj tako lepega kakor ta pogled, je nadaljevala Annie in se ozirala po lepi dolini, po kateri teče reka Allier in na sinje pogorje Puy-de Dome. Gospa d* Anguilhon je nalahno položila svojo roko sinahi na ramo. — Dovolj občudovanja. draga moja, je dela. Treba, da se malo od-pociješ. — Počila bodeni, da vam ustrežem. — Prav dobro! Markiza je obj'ela Annie. — Upam, da se počutiš tu sreč-no . . . Srečnejšo kakor jaz, je pristavila na tihem. — O, gotovo! je odgovorila mlada žena polna zaupanja. Po obedu si je Annie hotela napraviti sliko svojega bivališča. Gradove je poznala le na slikah, zato je Blonay na njo tako mogočno vplival. Debeli zidovi, monumentalni kamini in vse. kar je spominjalo na daljne čaše, ki so ji bili več ali manj tuji, so izzvali v njeni duši začudenje in spo-štovanje. Primerjajoč ta starodavni srad z najlepšimi poslopji New Yorka, je bolje kakor kedaj prej umela razloček med aristokracijo in plutokracijo. S privoljenjem svoje sinahe je gospa d' Anguilhon povabila župnika na obed. Gospod Nambride je bil mož plemenitega duha, odkritih misli in, kar mu nikakor ni škodilo, mož lepega vedenja. Petindvajset let ga je že vezalo prijateljstvo z d' Anguil-honi, bil je njihov udan in, če treba, tuđi zvest prijatelj. Stal je ob smrtni postelji markijevi in gospa d' Anguilhon ni nikdar pogrešala njegovih nasvetov in njegove moralične po-moči. Ko je zvedel. da se je Jacques poročil s tujko in protestantinjo, se ga je polastiia skrb. Mešan zakon je bil po njegovem mnenju le nepopo-len zakon. Anglikanska cerkev, dija-konise in verska propaganda so mu bile zoperne. Kakor hitro pa se je se-znanil z mlado Amerikanko, se je pomiril. Njeno spoštljivo obnašanje med božjo službo mu je najbolje do-kazovalo njen takt in njen značaj. Na drugi strani se je pa tuđi Annie. ki je čula govoriti o uplivu katoliških duhovnikov v aristokratskih rodbinah, blonavškega župnika zelo bala. Bila je predobra Amerikanka, da trpi kakršnokoli umešava-nie v rodbinsko življenje in sklenila je. da hoče biti vsak čas pripravljena na obrambo. Toda gospod Nambride je po svoji taknosti že od prvega početka napravi! na njo ugoden vtis, njegovo pravilno obrazovano lice, ki je razodevalo dobrosrčnost in popustljivost, io je pridobilo, mislila si je: »Gentleman ie< in to jo je docela pomirilo. Misel na ta prvi obed je Annie zelo vznemirjala. Vloga grajske gospe jo je naravnost plašila. Nikdar se ni tako zelo čutila markizo kakor ta dan. V tej krasni dvorani z velikim hrastovim grbom, z visokohrbtnimi stoli, s strežaji v veliki livreji, hiŠ-rrim upraviteljem mogočnim. kakor da ima prvo besedo, se ie sama sebi zdela \ ažna oseba. Ko je Annie pogledala okoli sebe, se je spomnila be-sed, ki jih je njen mož izpregovoril v Assisi in občutila je, da je moralo | preteči več stoletij, da se je mogla naslajati nad tem ljubeznivim, dovršenim interijerom. Mlada žena je izgledala kakor moderni portret v starem okviru. Kontrast je bil tako lju-bek, da se marki pri različnih prili-kah ni mogel vzdržati nasmeha pol-nega zadovoljnosti. Dine je potekel zelo prijetno. Večer so prebili na terasi. Župnik je umel dobro zabavati. Annie je posebno ugajalo njegovo francosko na-rečje, ko pa je pokazal. da se zanima tuđi za ameriške razmere, si jo je popolnoma pridobil. Pri odhodu se je mladi grajski gospe zahvalil za de^ nar, katerega mu je bila izročila, da ga razdeli med uboge. — Položim vam račun, gospa markiza, je deial. Želim, da zveste za vse veselje in tolažbo, ki jo po-vzroči izročeni mi denar. Blagoslovljen Bog, ki vas je sem poslal. Vsi štirje skupaj, je pristavil in pogledal Jacquesa in njegovo mater, moremo mnogo storiti. Nato se je župnik poslovil od svojih gostiteljev. Katarina si je ćeli popoldan ogledovala grad. Zde! se ji je izred-no romantičen ter ji je rodbino d' An-guilhonov predstavil v vse ugodneiši luči kakor palača v rue de Varenne. Ko je zvečer pomagala svoji gospe pri toaleti, ji je žarelo lice. — O, draga moja, kako lepo bi-vališče imate! je dela. — Prav lepo, res, je odgovorila Annie. čutim, da bodem tu zadovoljna. Bona je vsa navdušena pripove-dovala o kapeli, o kleteh, velikanskih kuhinjah. rastliniakih in parku. — Če bi vaše tete in vaša sestrična mogle vse to videti! — Pošljem jim slike. Sicer pa pišem takoj svoji materi. — O, ne nocoj, draga moja, je ugovarjala Katarina. — Pač pač, sicer ne morem zaspati. (Dalje prihodnJiC) Stran 2. .SLOVtiMSKl NAKOD\ dne 21. aprila 19i5. 89 Mev. napravi! na oglu Oartenstrasse in Deutsche Strasse. kjer je v trgovini z milom težko poškodoval štirinajst-ietnega posestnikovega sina, na ce-Mi pa štirinajstletnega sina nekega žclezniškega uslužbenca poškodoval in neko ženo nbil. Bomba, ki je padla pred poStnim poslopjem in pred neko banko, je napravila Ie malenkost-no škodo. Neka druga bomba je padla na igriSČe v blizini vojašnice. Le-talec je potem pri lepein vremenu odplui. VESTI IZ RUSIJE. Nemški list »Lodzer Zeitung« urinaša to - le poročilo o tremitnem gospodarskem položaju Rusije: Trgovinski minister knez Šahovski se je odpeljaJ na Donee, da preišče, ali se da industriji pomagati z večjim izrabljanjem premogoko-dov. Ni pa mnogo upanja. Angleške-ga premoga na Ruskem ne dobe več fci premog ob Donecu ne zadostuje. Cene premoga so izdatno poskočile. V Odesr so nastavili maksimalne cene za premog. Tuđi drv primanjkuje od dne do dne bolj. Moskva je nezadostno pre-skrbljena. Trgovci pravijo, da manjka vozov. Na trg prihaja sedaj 100 do 120 vozov napram 420 do 430 vo-zovom v drugem času. En vagon stane 175 rubljev napram 100 rubljem v drugem času. Tuđi stavbnega lesa primanjkuje. Kljub razviti živinoreji manjka tući mesa. V Moskvi in Petrogradu so se vršila posvetovanja, kako temu odpomoči. Vsak tretji dan naj priđe en vlak s 30 vagoni mesa iz Sibirije za Moskvo. Enako je bilo sklenjeno za Petrograd. Tuđi hladil-nice hočejo zgraditi. Zlasti manjka mesa v zapadni Rusiji in na Polj-skem. V Varšavi imajo maksimalne cene, mesarji pa pravijo, ia ne mo-rejo izhajati. V Vilni je več mesarjev zaprlo mesnice. Najslabše gre za žito. Cene so T)ovsod poskočile, v Kišinevu za 40 odstotkov. v Tamsku tekom 14 dni za 40%. Moskva je z ovsom preskrb-liena samo še k večjemu za 10 dnl. Mnogo kriva je spekulacija. Mesto Smoiensk je ustanovilo vojno pekar-ik>, v Kremenčuku ustanavljajo mestno nakupovalno zadrugo, \' Vi-tebsku imajo maksimalne cene. mnogo mest se je odlocilo za nakup žita. V Pensi, Rjasanu, Charkovu in dru-god so prepovedali izvoz žita ter na-to izvršili rekvizicijo. Zaloge je treba naznaniti, kdo-r kaj prikrije, plača 3000 rubljev globe. »Pester Llovd« poroča: Ruski finančni minister Bark je spDroČii. da sta Francija in Anglija otvorili Rusiji v vojne svrhe kredit v znesku 650 milijonov frankov. O delnih zneskih so že odločili. Zato bo pa dobavila Rnsija obema državama žita, ki ga tema državama, primanjkuje. Rusko posojilo. Iz Petrograda poročajo: Finanč-no ministrstvo je napovedalo izdajo novih 4% zakladnih nakaznic v zne-sku 30 milijonov, ki bodo razdeljene na dvanajst serij in ki bodo kurzirale Stiri leta. Nadalje so se izdale za po-kritje 14. t m. zapadlih kratkodobnih .5% zadolžnic v znesku 400 milijonov rubljev nove zadolžnice v istem znesku, ki zapadejo 14. oktobra tega leta. * Ruska industrija. Iz Petrograda poročajo: Ruski rmlustrijski krogi se pritožujejo vsled tega, ker se Je na mesto dosedajnega nemškega vpliva dovolil pripadnikom drugih narodnosti vpiiv na industrijo. Će že hočejo varovati rusko industrijo pred tujim vplivom, se srne to zgoditi le z okrepitvijo domače industrije. V BOJIH NA ZAPADNI FRONTI SO IMELI FRANCOZI SAME NEUSPEHE. Beroflrt, 20. aprila. fKor. urad.) Paročilo VVolffovega urada: Veliki glavni stan, dne 20. aprile. Zapadno bojiiče: V Champagni so napredovali naši saperskf napadi. V Argon ih se je ponesrečil, se-verno od La Four de Pariš, francoski napad. Med Maso m Mozelo so bili artiljerijski boji Ie na posaitieznih me-stih živahni. Francoski napad pri Fli-reyu se je v našem ognju razbil. V Croix des Carmes so razstrelile naše čete nekatere utrjene stražnice, vdrie v glavno sovražno pozicijo ter prizadjale neprijatelju moćne izgube. V boju med predstra žarni, zapadno od Avricourta, smo v jurišu zopet zavzelf vas Embermenil, ki smo jo bili začasno izpraznlli. V Vogezih se je ponesrečil so-vražni napad na SillacVerskih viši-nah, severo - zapadno od Metzerala; fraocoski alpinci so utrpeli težke iz- gube. Pri nekem šunku na vrh Hart-inannsueilerkopfa, : »no pridobili na severo - vzhodnieni pofcočju par sto metrov terena. Vrhovno armadno vodstvo. * • Francosko uradno poročilo /. dne 1>>. aprila pravi: Han je potekel razmeroma mirno. V dolini reke Aisne je napadel sovražnik naše okope v gozdu St. Mard. Naša artiljerija pa je bajonet-ni naskok nemSkih čet odbila. V Champagni, nevero - vzhodno ođ Perthesa, smo pregnali Nemce iz jame blizu naše fronte. Taui smo za-sedii tuđi 60 metrov sovražnega jarka. V Woevru artiljerijski boj. V Lotarins?iji je izvršil sovražnik v okolici gozda Parav nekoliko ljutih naskoko\'. katere pa smo z Jahkoto odbili. V Alzaciji je napadel sovražnik trikrat brezuspe^no naše okope na Malem Reichsackerkopfu. \" okolici Schnepfenriedkopfa smo zopet napredovali. Neki naš avijatik je po kratkem preganjanju uničil nemški aeroplan, ki je piidel med nemske farke pri Langcnmarcku. Francoski zrakoplovci nad Badenskem. Miihlheini (Badensko), 2(1. aprila. (Kor. urad.) Ob desetih dopoldnc je vrgel na mestece Kandern, v ka-terem ni nobenega voiaštva. neki nizko leteči sovražni zrakoplovec pet homb. Ena bomba je padla im polje in Štiri na solo. Većina Solarjev je zbezala v klet. en otrok je bil usmrČen. en težko ranjen, več pa lahko. Tuđi na Lorrach je vrjje! da-nes dopoldne neki zrakoplovec šest bomb. ki so eksplodirale pri kolodvoru. En otrok ie bil usmrćen, ne-kemu mladeničti je bila odtrerana roka. Tri osebe so bile deloma težko deloma lahko poškodovane. Zrakoplovni napad na Lorrach. Bazeh 20. aprila. (Kor. urad.) O zrakop!ovnem napadu na Lorrach piše »Nationalzeitunš«: Poškodova-na sta bila dva etroka, od katerih je eden umri. Tuđi neka ženska je bila poškodovana, pa ne smrtnonevarno. V švicarski tovarni za svilene trakove Tarrasin ie bila prehita lesena streha. Tri bombe so padle na otro-sko igrišče. ne da bi povzročile škodo. Zračni pritisk fe bila tako močan, da so v ckolici popokale vse sipe na oknili. Ena bomba ie v neki kliučav-n>Č2rski delsvnici odtr^ala vajencu roko. Koščke bombe so našli ceio 80 metrov naokoli. Prebivalstvo je bilo zelo iznenađeno, vendar pa ni prišlo do panike. LTbr^ali so navodila žu-panstva fer takoi iskali zavetja v kleteh. Razpoloženje proti Franciii, ki je bilo dosedaj še mirno, 5e je iz-premenilo y razjarjen srd. Kaj so zrakoplovci z napadom na Lorrach nameravali, je še uranka. V mestu je !e en lazaret in okrajno povelj-ništvo. Nemški napad na Angleško z zraka. ->Aftenposten<' poroča, da pri-pravljajo Nemci očividno velik napad iz zraka na Anglijo. V Belgiji imajo Nemci tri zrakoplovske štaeije. ki delajo z vso na^Iico. Dva »Zeppeli-na-, ki so jih pred kratkim zaradili, sta največja zrakoplova sveta. Baje imata v gondoli prostora vsak za 50 mož in 3 tope. Delavsko vprašanje na Angleškem. »Timc.s-f poročajo \z New-Cast-la: Vladna komisija za produkcijo municije zahteva od vseh tvornic strojev in ladjedefnic na severni obali statistične podatlre o delavcih. ka-kor tuđi o tvornicah. ki delaio za vlado. Kakor hitro bo znan uspeh, bo komisija nanovo razdelila delavce in tuđi odločala o vporabi strojev, ki so sedaj v privatnih podjetjih, ter delajo za državo. Pomanjkanje delav-cev ie tako veliko, da so zahteve po zboljšanju razmer npravričene. Komisija se bo morala pečati tuđi z vpra-šanjem, ali bi ne bilo dobro odpustiti iz arma«de industrijske delavce. ker je armada samo v okolišu Tvne pobrala nad 30.000 novincev. DELO NEMŠKIH PODMORSKIH COLNOV. London, 19. aprila. (Kor. urad.) Reuterjevo poročilo: Kapitan ribi-škega parnika »Fermo« je naznanil pri svojem prihodu v Qrimsby, da je bil včeraj zjutraj ribiški parnik »Va-nilla< od nekega nemškega podmor-skega čolna torpediran. »Vanilla« je bil raztrgan na kose in se je takoj po-topil. Parnik »Fermo«, ki se je naha-jal kakih 300 jardov od kraja nesreće, je hotel prihiteti na pomoč. da re- i si posadko parnika Vanilla-. Podmorski čoln pa je to preprečil s tem, da je izstrcli! torpedo, ki \>u ni zadel. Parnik »Fenno- je nato z vso hi-trostjo odplui proti domu. \Volffov urad pripominja k temu: Sanioobsubi umevno so deistva tu zopet po stari navadi An^ležev popolnonia zavita. Pravi dejanski položaj ie kljub temu dobro razviden, kajti laž je izredno okorna. V resnici je gotovo hotel ribiški parnik potopiti podmorski čo!n. Tako je nastala situacija samo-obrambe, ki je preprečila napad. Ker se je namera parnika poiie?>rečila, se to sedaj kaže svetu kot preprečeno rešilno delo. Pristno angleško! \y. Londona poroča Courcnt: Od j5. t. m. v Kanalu potresanih osem ribiških parnikov iz Grimsbvja so včeraj proglasili uradno za izgubljene. London, J0. aprila. (Kor. urad). Komunike admiralitete sporoča: Nemški podmorski čoln, ki je potopil ribiški parnik »Vanila*, je prepodil ribiški parnik *Fermo«. ko je posku-šal resiti posadko. Posledica tega je bilo, da je mnogo mož z >Vani!e<' utonilo. To usmrčevanje ribičev brez voiaškega povoda ne bo odšlo naši pozornosti. To je drugi umor tekom cnega tedna. Dobro moramo v spo-minu obdržati te dogodke. London, J0. aprila. (Kor. urad.) Kapitan ribiskega čolna »Fermo pri-poveduje, da ie vozil v nedeljo po-pol-dne počasi z nastavljenimi inreža-mi, ko se je nrikazal periskop pod-niorskc?:a čofna, ki se je nahainl med ribiskima parnikonin A'anila in "Feriuo.*. Ko so Ijudjc na ribiškern parniku >Fcrmo« vlekli mreže iz mor.ia. se je sfišala eksplozija in vi-de;o se ie, da se je »VaniJa« razletela v tisoč kosov. Parnik > Fermo« je spusti! v morje reševalne čo!ne, da resi potopliajoče se, ko .^e ie ob strani prikazal drug podmorski čoln, ki je izstrehl torpedo, ki pa ni zadel. »Fermo je potegni! mre.re ter zbežal, za-sledovan od obeh podmorskih čol-nov. ki sta kazala Ie periskop iz mor-ia. Ker se je zmraciio, je mogel ribi-ski parnik niti. »Katwyk«. Amsterdam, J0. aprila. (Kor. ur.) Haaški »Nieuwe CouranU piše o slučaju »Katwyk*< med drugim to-Ie: Izjava, ki io je dala nemška vlada iz lastnega nagiba štiri dni po poto-pitvi ^Kat\^yka< nizozemskemu poslaniku v Beroiinu, učinkuie pomirljivo in utrjuie zaupanje v zagotovi-tev. ki io je dala Nernčija pred slučajem Katwyk^ nizozemskemu poslaniku, da dosedanjih dogodkov na moriu ni smatrati kot znamenje, da ie Nemčiia izpremenila svojo politiko naorain Nizozemski. Amsterdamski Telegraf- pravi, da je odgovor Nemčije smatrati kot zadovoliiv. * * Blokada Avstro - Ogrske in Nemčije. Angleški generalni državni pravdnik je v odgovoru na vlogo ke-mikov in inženirjev. ki so vprašali. ali je vlada zadostno skrbela za to, d^ v Ncmčiio in Avstro - Ogrsko ne bo do*.nel noben bombaž. iziavil. da hi ne bila izjava, da je bombaž abso-lutna konterbanda, nikakor bolj učinkovita, kakor angleška kabinetna or-dra, ker preprečuje blokada uvoz vseh predmetov in ker tuđi predmeti pokojne konterbande ne smejo prelomiti blokade. NAPAD NA DARDANELE. fcgiihe raveznfkov pred Dardanelami. Listi objavljajo seznam franco-skih in antrleŠkih ladij. ki so se glasom turskih poročil potopile v Dar-danelah. ali pri so bile poškod,>vane. Od anglešklh ladij so se potopile: One 19. marca »I r resi stib-I e^ s 15.J50 tonami in 750 mož po-sadke; »Ocean* s 1.^.150 tonami in 750 mož: dne 17. aprila podmorski Čoln ->E 15*. Poškodovane so bile: Dne 14. marca križarka »A m e -t h y s U (3050 ton): dne 15. marca oklopnica ^Triumph-- (12.180 ton); dne !8. marca oklopnica »I n -f 1 e x i b I c< (17.530 ton), linijska lad-ja ^C o r n w a 11 i s« (14.200 ton), za-varovana križarka »Dublin« (5500 ton), vojna ladja ^Prince Geor-g e ■ (15.150 ton), vojna ladja »Al-bfon^ (13.150 ton), superdread-nought »O « c e n E li s a b c t h« (29.000 ton), oklopnica »E u r y a -fus« (12.200 ton), zavarovana križarka »S a p p h i r e« (3050 ton); dne 7. aprila križarka »Dartmouth« (5300 ton), linijska ladja »London« (25.250 ton); dne 17, aprla oklopnica »Lord Nelson^ 19.000 ton), lin^-ska ladja »M a j e s t i c« (15.150 ton). Od francosklh ladij se je potopi-Ia: Dne 18. marca linijska ladja »Bouvet« (12.000 ton, 608 mož po* sadke). PoŠkodovane so: linijska ladja ^Gauloi^ (11.300 ton), voj- na ladin -'Suffren* f12.730 ton): dne 7. aprila; oklopnica Lćon 0 a in h e t t u Cl2.60«) ton): nadalje 1 torpedni rušilec ter dva hidroplana. V Ćrnem morj« <(n se potopili nadalje Jve iiiski tr^ovski ladji. Poioolle so se nadalje: 1 torpe-dovka, 3 iska'ci iriin in 1 transportna ladja, o katerih ^t* ne ve, so li francuske ali ans'eške. Povelinik zavezniške^a brodovja pred Dardanefami padel? Ia Kopenhagena poročajo: Po /cnie.sliivih vesteh izpred Dardanel ie pade! pri napadu H. marca povelj-nik durdanclske^a zavezniškega bro-dovia viceadmiral Oarden ali pa je bil vsaj težko ranjen. Vsckakor je res, da io prcvzcl njegovo mesto kontrcadiiiiral dc Rohick. * Ru^ha ladja se potopila. Berolin, 20. iiprila. Nationalzei-tung< javlja: Ruska vojna ladja Baku . ki ic vozila med Odeso in Se-ba5topoloni, je zadela ob mino ter se je potopila. (V moriiariškem seznamku ladic ■ Baku ni naiti. Op. ur.) • m Demisija egipčanskesja ministr^tva. Preko Milana poročajo: Kgip-čau^ko ministrstvo je demisijoniraJo. Odkar se je sultan preselil v Alek-sandrijo, izdaje naredbe an^Ieški vn-jaški poveljnik v imenu an^leske^a kralja. Tako pripravlja io Angleži po-polno aneksijo Egipt:t. * ProtiansleSko gibanje v Perziji. Petroffrad, 2(i. aprila. »Rječ javlja iz leherjua: Turki <;o zavzeli Kasri Širin ter korakajo na Kerman-ša. V Južni Perziji se ra.rširja proti-an^Ieska agitacija. Tuđi Baktiiari na-stopajo o-dkrito proti Angliji. Rusi so opustili Tebn's. Iz Petrograda poročajo: Rusi so izpraznili Tebris. kakor pra^'ijo le začasno. ker je dobii sovražnik znatna ojačenja. * TURSKE PRIPRAVE V ODRIN-SKEM OKRAJU. Koln. 20. aprila. ^Kolnische Zei-tung.* poroča iz Sofije: V zadnjem času je opažati, da izvršuieio Turki v odrinskem okraju gotove vojaške priprave. Notranji minister Talaat bei se je nedavno mudil v Odrinu. Smatra se, da te priprave ne izraza-jo nezaupania napram Bolgariii. tem-več. da so Ie namenjene za event. ruske akcije, o katerih se mnogo govori, ne da bi se vedelo. kako in kie naj se vršijo.Sicer pa se trudijo \ele-sile trojnej?a sporazuma ustreči vsem bolgarskini željam. • * Turčija in Bolgarija. >Kolnische Zeitung^ javlja: V Carigradu smatrajo za velik nedo-5tatek. da postaja tovorni transport iz Bolsrarije v Turčijo vedrio redkei-.M. Bolgariji so iz?ovar.'a. d;) so njene železnice preobložene.Sporočilo se ie ćelo Orijcntalski železniški drržbi, da bo morda blagovni promet za ćela dva meseca popolnoma ustavijen. To je v Carigradu naravnost osupnilo in se smatra za akt sovražnosti. Vodilni turski krogi nuino želijo. dn se te razmere skoraj zbolj§ajo, kar je mo-goče, ako ima Bnl^nrija resno voljo. Bolgarija in Srbija. Sofija. 19. aprila. (Kor. urad.) Ag. Tel. F3ulg. poroča: Vse bolgarsko časopis.ie beleži z ogorčenjem poročilo srbskega tiskovnega urada. ki pravi, da so trgovci in obrtniki iz Skoplja in Tetova protestirali proti dogodkom v Valandovu. Bolgarski listi so prepričani, da so ti protesti naravnost izsiljeni. Poostritev straže ob srbsko-bol-garski tneji. Sofija, 19. aprila. (Ko. urad.) »Agence telegraphique bulgare< poroča: Da se pooštri straženje v vo-jaškem okraju Rila. kamor vsled zadnjih dogodkov v Macedoniji in Srbiji še vedno pogosto prihajajo be-gunci, je bilo vpoklicanih kakih 2000 mož enega poziva k tritedenski orož-ni vaji, da se ojači na ta način posto-janka 7. divizije v Rili. Ta odredba merodajnih krogov ima čisto voia-ški in policijski značaj. $ * OFICIJELNA IN NEOFICIJELNA GRŠKA. Iz Soluna poročajo: Vest, da organizira bivši min. predsednik Veni-zelos močne čete (baje hoče nabrati 40.000 mož), ni tako neverjetna, kakor bi $e zdelo z ozirom na razne to- zadevne dementije. Treba se je spomniti, na kak način je pridobil se-danji ziniaiiji minister Zographos Kpir — ravno na tak način, kakor liotle sedaj Venizelos skrbeti za gr-ske interese \- Mali Aziji. Tuđi Zq-graphoseva akcija je bila vz^olj pri-\atna in oficijelna Grška je odkla-njala \ sako /vezo z enirskimi Četaši — toda sadove te akcije je mirno pobrala. Tokrai se nam nudi podobna slika. Venizeios lioče organizirati če-tciško gibanje v Mali Aziji, zlasti v vilajetu Aidin in grška vlada je zopet neudeleženaf. a!\oravno bodo baš \enizelosovi četaši njene nacijonalnt aspiracije \" Mali Aziji tako dobro tol-mučili . . . Ciršku ostaja na /imaj korektna iu grški generalni štab nirna dozdev-no druge skrbi, kakor zavarovati grško rnejo pred groze čim i \ padi bolgarskih četašev. Zn temi projekti pa se v resnici .skriviijo grsko - srb-ski nacrti, ki so oštro naperje::i proti Bolgariji. Cjrški krogi pričakniejo.^ da bodo Bolgar: zopet vpadli v srb-sko Mace don iio. morda pri Ojevgjcli-ju in Dojranu..... Ncvtralnost ^rškili oblasti se kaže zopet v čudni luči: Francoski transporti voinc^a materijala za Srbijo dohajajo neprestano v Solun in ^ređo naprpj. Govori se. da bo kina-iu vzpostavljena zveza Solun - Rusi-ia in da bodo potem prihajali v Solun ne le transporti za Srbijo, temveč tuđi /a rusko armado. Pri vsem tem pa ostala Grška nevtralna in korektna* in ođklanja baje vse ponudbt irojnej?a ^i^ora-zuma . .. Konfiscirane grške vojne ladje? Iz Carigrada poročajo: An-gliia je konfiscirala dve novi. še v angleških ladjedeinicah se naliaiajoči s:rški križarki po -5000 ton ter štiri ravnakar docrrajenc torpedovke. Krupenskij. \z Peirograda poročajo: Uradni hM priobčuie ukaz carja, s katerim 5€ imenuje dosedanji ruski poslanik v Rimu. Krupenskij. za državnega svetnika. KfTA.ISKA IN JAPONSKA. Kopenhagen, 20. aprila. Ruski li-sti »avljajo: Kitajska vlada je akcep-tirala 29. do 36. točko japonske^a pogodbenega nacrta. Ruske Čete so zasedie v sporazumu z Japonsko ki-tarsko mesto Kašgar. Med kitajskrm prebivalstvom narasča sovraštvo proti .laponski. Tr^'-vci v ?anghaiu so imeli zboro-vanje. na katerem so sklenili popolen bojkot japonskega bla^ovneira in dc-narnefe'a trjra. Petrogradska >Rječ' poroča rt \Vashingtona: Vlada je poslala v To-kijo vprašanje. kaj je vzrok odpoši-lianja japonskih čet na Kitajsko. Do sedaj se ni dobila nobenega odgovora. Amerikanska nota Kitajski. Peking, 20. aprila. Amerikanska, vlada je sporočila kitajski vladi v posebni noti. da zahtevajo Severo-ameriske Oržave, da ostanejo nekatere kitajsko - ameriške pogodbe nedotaknjene. Amerika rK>srediije v prilog .[aponskJ? Mi!anf 20. aprila. Corriere del-la sera. poreča i/ Pekinga: Ameri-ška vlada je Kitajski priporočila. da naj bo napram Japonski popustljiva- Japonci v Mehiki. Rotterdam, 20. aprila. Londonska Momingrpost poroča: V Vera-eruz sta prispeli dve japonski križarki in dve topničarki. m m Homatije v Mehiki. London, 20. aprila. (Kor. urad.) General Villa je bil od generala Obregona pri Nort - Ćelava znova popolnoma poražen. Fzgubii je 14.000 mož, 39 topov in 5000 pušk ter je zbežal z ostankom svoje armade na sever. Izredua ekspedicija japonskih križark. Curih, 20. aprila. Japonsko mor-nariško ministrstvo naznanja, da se poda del japonskega brodovja v sporazumu z zavezniki na izredno ekspedicijo. Kje da bodo križarile japon-sJce Iadi«, je še neznano. DRUGO VOJNO ZASEDANJE OGRSKEGA DR2AVNEGA ZBORA. Budimpešta, 20. aprila. (Kor. u.) Upravni odsek državnega zbora je imel danes sejo, v kateri so bili spre-jeti; predloga o izjemnern i>odaljša- 89. štev. „SLOVENSKI NAKUU-, dne 21. aprila IH15. Stran 3. nju dobe državnega zbora, nadalje poročilo notranjega ministra o koncesiji združenih avstrijskih ladjeplov-nih družb za transport izseljenccv, poročilo o preklicu koncesije Cunar-dovi družbi in pa par drugih manj važnih predlog. Bramtmi odsek državnoga zbora Je ime! sejo, v kateri so bile po me-ritoričnih pojasnilih honvednega ministra^ barona Hazava, sprejete za-konska predloži o dopolnitvi Crne vojne, kakor tndi predloga o uvrstit-vi ogrskih crnovojnikov v avstrijske polke, ki se dopolnjujejo iz Galicije in Bukovine, za čas vojne. Justični odsek državnega zbora je rrnel danes popoldne posvetovanje. Prvi predmet posvetovanja je bila zakonska predloga o modifikaciji tis-kovnega zakonu, s katero se rok za deponiran]e in dopolnitcv kavcij ob-stojećih časopisom- podaljša za tri leta. Zakonska predloga je bila soglas-no sprejeta. Nato je sledila razprava o zakonski predlogi glede materijalne odgovornosti izdajalcev domovine, po kateri pripr^de državi vse premo-ženje onih državijanov, ki med vojno podpirajo sovražnika s špijonažo, z orožjem a!i na drug način, ali pa ki so na nezakonit način pobegnili v so-vražno deželc. Po daJjši debati je bil tuđi ta zakonski načn sprejet. Rav-notako je bil sprejet tuđi zakonski nacrt glede dopolnitve zakona o iz-jemnih odredbah v slučaju vojne. KoFično se je iustični odsek posveto-\ral o zakonski nredlogi giede kazno-van ja nezakonitosti pri dobavah za armado. Tuđi ta predlcga je bila v splošnem sprejeta. Budiiipesta, 20. aprila. (Ogrski kor. urad.) V krogih hrvatskih po-slancev so izrekli željo, da se da hrvatskim bančnim in denarnim zavodom v okvirui zakonskega nacrta o centrali denarnib zavodov posebno stališče. Zastopniki hrvatskih poslan-cev so v tej zadevi že pretečeni te-den govorili z ministrskim predsed-nikom grofom Tiszo in finančnim ministrom dr. pl. Teleszkvjem, ki sta obljubila, da bosta blagohotno preso-dila željo. Danes onoldne so se hrvatski državni poslanci zhrali h kor-ferenci. ki ji je pnsostvoval tuđi ban baron Skerlecz. Skloml; so. dati na-stalim željam konkretno obliko. da se ustvari podlaga za sporazum z ogrsko vlado. PA DEL JUNAK. O r>tDtniku Mcricu Sotschni-£ u, ki je padel na severnem bojišcu in ki je bih tuđi v ljublianskih krogih dobro znnn. smo d;bili s posredovanjem težko prizadere rodbrne to-le poročilo, ki je ie poslal pclkovm po-veljnik: Vaše blagorodje! Z ozirom na eerneni dor^s z dne 19. t. m. si dovoijuicm sporočiti tole: Čas med 22. in 25. tebruanem t. t je prinesel polku težke in ljute boje in žal tuđi velike izgube. Vaš sin. kot poverjnik oddelka strojnih pušk, je sta! v prvi crti in prodrl ne-ustrašen v zavzeti okop. Po ljutem boju, že ziragovalca. ga je zadela smrtonosna krogla. Sanitetno moštvo. ki je sledilo, ga je našlo s streiom v glavi brez zavesti. Ko so ga prmesli do pomožnega prostora, je tarn umri, ne da bi se bil zopet zavedel. dne 26. fenruarja t. 1. Isti dan ga je £. poljski kurat dr. Knlovec blagoslovil ter je bil pokopan na pokopali šču v Janowki. Splošno priznano izbornega in izredno hrabrega častnika obžaluje-mo kot junaka m kot ljubeznjivega. spoštovanega in cenjenega tovariša. ki mu bo častniški zbor in polk za vedno ohranil časten spomin. Z dušo rn telesorn pri svojem 17. polku, ga je ljubilo in spoštovalo tuđi moštvo in je sledilo njegovemu povelju in njegovemu dobremu vzgledu. Zopet eden več, ki je zapusti! v naši vrsiah občutno vrzel. V imenu eastn^ke^a zbora m celega polka prosim, da sprejmete nas vseh globoko sožalje ob tej hudi izgubi. Z odličnim spoštovanjem vdani p L V e n t o u r, m. p.. po&ovnik♦ poveljnik pehotnega polka. Moric Sotschnig, ki je bil odlikovan z zaslužnim križeem z vojno dekoracijo in je imel poleg tega tuđi iubilejno medaljo ter spominski kri-žec iz časa bosanske krize, je pisal svojim staršem, ko je odhajal v tret-je iz bolnice v Gy6ngyosu na Ogr-skem, med drugim tuđi tole: »Ne jokajte, če bi morda padel, mislite, da se je zgodiio z navduše-njem za čast m za našega dobrega, starega cesarja, ki skrbi za vsakega izmed nas. V boj, kolika radost biti vojak. Moj dobri Franc (njegov sluga) je zbole!, ne mara v Ljubljano, da bi okreval ter pravi, da hoće biti lun, kjer ie njegov stotnik.« , Zvesri sluga je Franc Remec iz DoJ, pošta Rovte pri Logatcu. Težko prizadeta rodbina padlega stotnika mu bo ohranila vedno hva-ležen spomin. Remec je bil odlikovan s srebrno medaljo 2. razreda. Ljubljanski občinski svet. Ljubljana, 20. aprila. Zupa-n gospod dr. Ivan Tav-čar otvori ob enčetrt na 6. sejo. Za overovatelja zapisnika imenuje ob-cinska svetnika g. Mallvja in g. Marinka. Svojo odsotnost so opravičili občinski svetniki gg. P u -stoslemšek, Lilleg in Bali o v_e c. Župan naznani nato, da se je prišlo k njemu odposlanstvo mestnih uradnikov zahvalit za draginjsko do-klado s prošnjo, da to naznani tuđi mestnemu svetu. Pismeno so se zahvalili Društvo mestnih pomožnih uradnikov. nižji mestni uslužbenci in direktorij tnestnega zastopa. Oospa Oestrinova je darovala za mestne uboge 20 K povodom smrti g. A. Gestrina, za kar se ji je izrekla zahvala. Zdravscveno stanje mestne občine. Mestni fizikat je prcdložil poročilo o zdravstvent.ru stanju mestne-ga civiliicgr; prebivalstva za čas od 15. mar:a do 15. aprila 1915. Med mestnim civilnim prebival-stvoni 7glaŠLno je bilo ta čas: 1 slučaj difterije, ki je žc ozdravel, in trije slučaii trebušnega legarja pri treh otrocih v eni družini v predmestju: ti trije se se zdravijo v dcželni bobici. Drugih nalezljiviti bolezui med domaćin civilnim prebivalstvom ni bilo naznanienih. Izmed tuicev-bolnikov \7 drugih občin doslih sta umrla dva za otrp-nenjern tilnika. \* prvern četrtletju leta 191ri. r.nirlo je v Ljubljani 2S6 civilnih oseb, v isti viobi ieta 1914. 277 oseb (vštev-ši umrle v bolnici). Zdravstveno stanje je terej bilo prav ugodno. Izmed vojaštva naznamenih je bilo od 15. marca do 15. aprila 1915 24 sliičajev trebušnega legarja, 4 slu-čaji škrlatics in več slučaiev e^in-to\ske očesne bolezni. Mestni svet za obdelovanie. Župan gospod dr. Ivan Tav-č a r naznar-j nato. da se je za mestni svet za obdelovanje s pridelki za človeško rabo nrigla?ilo toliko pro-silcev, da oni svet. ki je bil prvotno za ta nanien določen. nikakor ni več zadostoval. Za sedaj naj vzame ob-čhiski svet na znanje, da je odredil. da se da tem revnim rodbinam mestni svet na raznolago, kar ga je spioh sposobnega za nasajenje ali <;etev takih pridelkov. Tuđi ves trg Tabor je bil na ta način razdeljen. Kar se je tako razdeiilo mestnega sveta, obse-ga že danes nad 20 oralov. Pod rob-nejše poročilo si pridržuje župan za pozneje. Odobreno. Zapisnik zadnje seje se nato odobri. Upravni odbor Mestne hranilnice ie treba voliti nanovo za triletno dobo. Poroča občinski svetmk g. dr. Novak. Volitev se je izvršila koncem seje. Skrutinatorja obćinska svetnika gg. Hudovernik in Staudacher. Oddanih je bilo 35 glasovnic, 7 jih je bilo praznih. 2 sta bili neveljavni. Izvoljeni so bili gg.: B e 1 i č Ivan, Rončar Anton. D i m n i k Jakob, Kollmanu Ro-bert. Kozak Josip. K r a i g h e r Fran, Lilleg Makso, Ložar Jer-nej. M e j a č Ivan. M i I o h n o j a Ivan. dr. Novak Fran. Reisner Jožef, R o j i n a Anton. Smole Jakob. Šara bon Andrej, Šare Lovr.. dr. T r i 1! e r Karei, pl. T r n-k o c z y Ubald. Vclkovrh Ivan in Vidmar Josip. Občinski svetnik g. dr. Novak poroča nadalje, da je treba voliti dva člana mestnega stalnoga zdravstvenoga sveta za novo triletno upravno dobo, ker sta gg. dr. Demšar in dr. Rus sedaj oba mestna urad-nika. Tuđi ta volitev se je izvršila koncem seje. Skrutinatorja občinska svetnika %%. Dimnik in J e g 1 i č. Oddanih je bilo 33 listkov, 8 jih je bilo praznih. Izvoljena sta bila g. Ri-hard Sušnik in g. Josip L e n č e. Podžupan g. dr. T r i 11 e r poroča nato o prošnji Družbe $v. Cl-rila in Metoda. Družba je podedovala po pokojnem župniku Škerjancu malo hišico, na kateri ima Mestna hranilnica ljubljanska intabulirano malenkostno vsoto 1000 K in sicer po 5x/4Jc. Družba je zaprosila, da naj se ji ta obrest. mera z ozirom na do-brodelni namen družbe zniža, kakor za druga posojila, na 4s/4%. Upravni i^dbor Mestne hranilnice ljubljanske je tej prošnji ugodil proti naknadni odobritvi mestnega sveta, — Odobreno. Tvrdki Rella fit Nečak, poroča podžupan g. dr. T r i 11 e r, se je po* verila leta 1912. z^radba kanalov-zbiralnikofv oh tiubliaoici. To delo je tvrdka izvršila v kolikor je l»iio to pod dan im i okolnostmi sploh mogo-če. Morala pa je tvrdka delo preki-niti, ker je delo v struci Ljuhljanice zaostajalo in vsled tegu nikakor ni Mio mogoče graditi nekaterih delov KanaL;. Občinski svet je žc sklenil priznati, da tviđke glede te zakasnit-ve ne zadene nobena krivda in jo je glede ich delov oprostil po^eodbene-ga termina. Kanali, v kolikor so že aodelar.i, so kolavdirani in se ie ga-rancijski rok postavil do 1. januarja 1916., oztroma, za nekaterc dele do 2.V marca !0»h. D;>slej se v teh ka-t»:lih nišo pokazali n kjer nedostatki, za katere bi bila tvrdka Ugovorna. Tuđi je tvruka znana kot solidna. Svo] cas je položilo pOiijetje bančne varšcinc oOjidO K v garancijskem pismu Kreditne ba-ii-c. sedaj pa prosi, da se }\ to pismo \ rnc proti last-!iemu gaiaiuiisktn.ii pismu. Nevar-nosti ni n**benc, ker bi ostal mestni občini regn s p^oti t\rdki v slučaju, da bi se ^oka/ali nedostatki. Zato naj se prostiji ugodi. - Sprejeto. F^odzupan gosp. dr. T r i II e r poroča nadalje o prošnji dmstva »Mladike«. Društvo je vzdržavalo svoj čas petrazredno ljudsko solo. Ta je prešla na mestiio obeino ljubljansko. Sedaj prosi društvo, da naj mestna občina prev7;mic tuđi inventar v vrednosti 5(14 K Sprejeto. Priziv hrana D r o f e n i k a glede zgradhe njegove trgovske hiše na Mestnem trgu si. J3, ie postal glasom izpovedi županu g. dr. Tav-č a r j a brezpredmeten, ker je prišlo do poravnavt. Zato oJstavi to točko z unevnega reda. Občinski svetnik g. dr. No-v a k poroča o kolavdaciji do sedaj izvršenih kanalov-zbiramikov in kanala s Tr/a^ke ceste do izliva Gra-daščice. Stavbni urad je izvršil ko-lavdacijo ter konstatira! nnpram pre-r^eunienim stroškom nad S53.fKU> K prihranek okrečio 42.0'»n K. Kolav-dacija se odobri pod modalitami, na-5vctovranimi od stavbnega urada glede jamstvene dobe. Novi most pri c. in kr. vejaškem Osfcrbova!*š2t2 ic dogotovljen. Poroča občinski svetnik g. dr. Novak. Dogotovljen je bil 9. aprila t. 1. Stro-ski so znašali 16.968 K. Kolavdacija se odobri. . Kanalizacija Spodn»e Šiške. Občinski svetnik g. dr. Novak poroča nato glede kanalizacije Ce-Jovske ceste v Spodnji šiški._Žacic\-a se je vlekla že prav dr.igo. Že v času, ko Spodnja Šiška se ni bila pri-klopljeri; mestu, ie ob^ubila deželna vlada donesek 4500 K za priklopi-tev kanala ra Celovški cesti, če se jarek ob cesti zasuje m cesta tako razsiri za en meter. Občina Spodnja Šiška ^e je na to ozirala rudi leta 1Q12 '1.^. v svojem proračunu, dežel-ni odbor pa je ta sklep razveliavil \ s!cd pritožbe gotovih pritožnikov. Med tem je bila Spodnja Siska pri-klopljena mestu in deželna vlada je dovo-lila za tak kanal 3000 K. toda projekt je šel takrat iia napravo velike ponrkovalnice. Sedaj je mestni občini morroče izvršiti prvotni projekt in ie to naznanila deželni vladi, če prispeva <^na nn otno določeno vsoto 45« ki K. Poročevalec navaja nato podrobnejše številke premera kanaia, ki pridejo v poštev zaradi moTcbitne potrebe, prJkicn)iti jarek, ki zbira padavine pod Cekinovim gradom. Državna cesta nai se na tem mestu tuđi znižn za en meter. Stalo bo tr» delo 13.235 K. v kateri vsoti je vštetih tuđi onih 4500 K. ki uaj jih prispeva vlada. Vsota se ^ostavi v proračun prihodnicera leta. Sprejeto. Tvrdka Karol Jelov šok na Vrh-niki pmiuja svoje skladiščo za opeko na Trnovrskem pristanu za 2500 K. Poroča občinski svetnik gosnod dr. Novak. Skladišče ie vredno več, dolgo je 64 m. široko 9 m in se v precej dobrem stanju. Tuđi potrebu-je mestna občina skladišča. Lahko pa mestna občina tvrdko tuđi prisili, da stavbo odstrani, ker stoji na mestne m svetu. Ponudi se tvrdki 2000 K. Sprejeto. Občinski svetnik g. P 1 a n i n -š e k poroča o dopisu deželncga odbora glede izpremembe pog"ojev za oddajo vode \i mestnesa vodovoda v deželno blaznico na Studencu. Ugodi se prošnji v tem zmislu, da izvrši mestni vodovodni urad dela za last-no ceno in da odda vodo po 10 v za kubični meter, ker je zavod dobrode-len. Kar se pa tiče davčne prostosti, se določi. da mora eventualne davčne stroške nositi dežela, če se de-zelnemu odboru ne posreći doseči davčne prostosti. Fran S o u v a n ml. prosi za odpis večje porabe vode v hiši Še-lenburgova ulica št. 1. Od zneska 129 K se mu odpiše V^. ker je cev že zelo stara in poprave potrebna. Aprovizaciia mesta. Podžupan g. dr. T r i 11 e r poroča o aprovizaciji mesta Ljubljane. Aprovizacijski odsek je prišcl : ^P pre^ičajjj^ 4^ je situacija na i gospodarskem trgu dospela že tako dalee, da je prišel čas, da da mestna občina prebivalstvu Ljubljane in zla-iti neimovitejšim slojem v primerni obliki in nolagoma svojo železno za-logo živil, katero si je bila oh pra-vem Času nabavila, na razpolago. Kakor znano, je že dosedaj zala-gal aprovizacijski odsek neimovito prebivalstvo s precej izdatnimi mno-žinanii fižola ter oddal tuđi precej krompiria. Poleg tega pa si je nabavil aprovizacijski odsek tuđi večje zaloge preinoga. drv. pšenice, testenin in drugih potrebšein. Ie zaloge bo mestna občina sedaj, ko se bodo izdale krušne karte, uporabil v prid ubožneišemu mestnemu prebivalstvu. Aprovizacijski odsek je name-rava! že z začetkom niarca otvoriti vojno proda jal no, v kateri bi daial ubožnejšemu prebivalstvu. ki se iz-kaže z legitiinacijo.blago iz lastne za-loge. ki bi bilo v ceu i za 30—50 ri nižje, kakor se to blago kupuje danes na trgu. Tega sklepa odsek takrat ni izvrši!, ker se mu je zdelo še prezgo-dai. Panes pa je prišel čas za to in odsek je sklenil, da prične z vojno prodajalno že s 1. majem, iJrod;iial se bo v tej prodajalni zdrobljeni riž, testenine, polenovka, petrolej. pozneje tuđi svinjska mast in vse to ceneje, kakor so sedaj tržne eene. Ker pa bodo te cene za toliko nižje, se mora aprovizajij^ki odsek omeiiti na res neimovite sloje, kate-rih sr je oglasilo že nad 1000 rodbin. Te rodbine dobe legitimacije, s katc-rimi bodo dobivale lahko vsak teJcn blago in je vsaka zloraba teli legiti- i niacij izključena. Skrbelo se bo tuđi za to, da bodo varovani na^i trgovci nepoštene in nelojalne konkurence. V zvezi s tem pa je tuđi iastna vojna pekarija. Prostor ie že na razpolago in se bo ideja tuđi uresničila, če se ji ne bodo stavile nepremagHi-ve tehnične tcžkočc. česar pa ni priča kovati. V tem slučaju se bo vojna pekarija otvorila prihodnii teden. Tuđi ta bo zalagala v prvi vrsti samo neimovite sleje proti legitimaciji, da n.: bo nastala konkurenca pekom, ki bodo takrat še pekli, zlasti ker bo ta kruh tako giede kvalitete kakor glede kvantitete cenejši, kakor ga bodo mogli dati peki. Izpočetka se je obrnila pekov-ska zadruga do aprovizacijskega ođ-seka, da ji naj da na razpolago svojo zalogo. Odsek pa je prišel do spoz-nanja, da v tem slučaju nima nobene garancije, da bo zaloga prišla res na korist onim slojem, katerim je name-njena. Tuđi bi bilo to krivično, ker bi bilo pomagano samo nekaterirn pekom, ki še pečejo kruh. Zato je odsek sklenil. da ustanovi lastno peka-rijo, ki pa naj ne bo nobena konkurenca napram pekom. Vse to pa je odvisno od tega, ali dobi aprovizacijsi odsek primerno množino koruze za mešanje pšenične nioke. Intervenira! sem pri vladi, ki je odgovorila, da je vladi obljubljena smešno mala množina koruze. pač na je vlada na Kranjskem rekvirirala mnogo koruze in se bo v prvi vrsti ozirala na mestno občino ljubljansko. Kolikor je odvisno od mestne občine. oziroma aprovizacijskega od-seka. se je vse zgodilo, tako da lahko že v naprej odklanjamo vsako odgovornost, ki bo padla Ie na one, ki ne morejo preskrbeti primernih množin blaga, ki ga moramo imeti za mešanje po vojnem zakonu. Občinski svetnik g. M 1 i n a r želi. da bi vzela mestna občina nozneie v roke tuđi prodajo drugih živil. zlasti mleka. Občinski svetnik g. Fran-c h e 11 i nasvetuje. da naj se napravi sedaj proračun tuđi za razsvetlja-vo Spodnje Šiške. Dnevne vesti. — Avdijenca zunanjega ministra. Cesar je zaslišal včeraj zunanjega minrstra. barvona B u r i a n a, v posebni enourni avdijenci. — Odlikovanja. Kadct-medici-nec 21. pešpolka Albert T r t n i k, ki je bil odlikovan najprej s hrabrostno svetinjo 2. razreda, je dobil sedaj še srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda, a predno mu je bilo to odlikovanje pripeti, ie prišel v rusko vjet-ništvo. Telegrafiral je iz Moskve svojcem v Ljubljano, da je lahko ranjen. Pohvalno priznanje vrhovne-ga zapovednrštva je dobil asistenčni zdravnik v rezervi pri poljski bolnici 9/10 dr. Mirko Č e r n i č. — Pogresa se Valentin Strah, doma iz Ježiće pri Ljubljani. Bil je pri domobranskem polku št. 27, 8. stotnija. Zadnjič se je zglasil z dopis-nico dne 2. novembra 1. 1., od takrat ni od njega nobenega sporočila. Kdor bi o imenv>vanem kaj vedel, se napro- j ša, spročiti njegovi ženi Mariji Strah, i po^itai^i na Ježići pri Ljubljani. i — Pogreša se Jožet J a m n i k , poljskega topničarskega i)o[ka št. s. I. M. K. 2, vojna pošta št. a\ Že od I ti. septembra 1. 1. ni o ni-jm nobene vesti. Ako bi kdo izmed njegovih to-varišev o pogr^šancni kai vedel, nai blagovoli (eventualno nefraiikovano) sj>oročiti na naslov: Antonija Jam-n i k. bk'DtJLi Loka št. 46. — Pogreša se hrane J a n. pod-desetnik domobranskoga f)ešpolka št. 27.. 17. stotnija, vojna poštu št. 48. Nahaial se ie na severnem bojišču, od kier pa ni od njega nobenega po-ročila od 2n. senicrtibni NI4. \ Ijndno se naprosj njegove tnvariše, ki hi jim bilo o njeni kaj znaiu). naj sporo-če proti povniitvi stroškov na naslov: Vam Riju v e c. Dol. Trebu-sa šr. 115, p. Slap ob Idriji. — Pogreša se dalje Andrej J a n, pr-.»stak do-mobranskega l^e^polka št. 27, 10. stotnija, vojna posta št. 4S. Nahaial se je na severnem bojišcu ter se ga pogreša od 7. oktobra 1914. Prosi se njegove tovariše, ako je komu kaj znano o njem. naj proti r»:>vniitvr stroškov sporočijo njegovi ženi Neži .1 a u, 1 )ol. Trebusa št. 01, pošui Slap ob Idriji. Primorsko. — Pogreša se Niko N o v a k, korporal iz Trsta, 27. penotni poik, S. .stotnija. vejna ])ošta 73. Zadnjikrat je pisal konc. meseca septembra iz-pred Przemvsla. Kdor kaj ve o njim. naj blagovoli spor^?čiii njegovi žen Lini Novak. Ljubljana. Slomškovu ulica št. 17, ali njegovi materi Marijani Novak, Trst, Via Valdirivo št. 4". — Zlata knjiga annade našteva med juriaki 27. pešpolka tuJi teda-njega korporala Milka N a g li č a, sina ljubljanskega mestnega blagajnika g. Ivana Nagiiča. Desetnik i>aghč se je podal dt^e 22. oktobra, ko se je bila njegova kompanija utaborila v' nekem gozdu. sain in prosto-voljno na poizvedovanie proti so-vražniku. Pri tem je '/ndel na nekega težko ranienega vojaka 87. pešpolka, ki je iežal tik ped sovražnimi pozici-jami. Akoravno so ga Rusi obsipava-li s pravim dežiem krogel. je Naglič vendar spravil težko ranjene^ra tovariša na varno. Vrnil se ie zdrav in je mo?:el sporočiti svojemu povelj-niku i adi še važna opazovanja. Na-glič je žel za svoje iiinaštvo zasluženo pohvalo ter je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste. Povišan je bil pozneje tuđi še za pra-porščaka. — O deželnovladnein komisarju dr. Karlu Bieeku. V Mariboru živeči starši dcželnovladnega komisarja dr. Karla Biceka. ki se je od pričetka vojne bojeva! kot rezervni poročnik v pehotnem polku j^rofa Jelačića št. 79, so dobili od rezervnoga pra-porščaka isteka polka Josipa Urban-čiča sledeče pismo: Velespoštovani gospod! \*aše pismo z dne 5. novembra sem dobil še Ie 21. novembra, ker pošta zaradi snežnih zapadov ni mogla funkcijonirati. Preidem k ža-lostni zadavi Vašega sina. ki jo ho-čem tako popisati, kakor se mi je sporočila. Dne 7. septembra je dobil naš polk nalogo, forsirati obmejno reko Drino, severno od Bjeline pri polotoku Medjasi. Povelje se je glasilo, nai najprvo četni, potem drugi in prvi in slednjič četrti bataljon in kot pomoč desnega krila 150 plava-če\r polka št, 5o prekoračijo reko. Ob 10. zvečer. dne 7. septembra, je ko-rakal naš polk iz vaši Glavice ob cesti proti Drini. Ko smo prispali na palotok, so nas Srbi napadli z oštrim ognjem. Ko smo se grupirali, smo hi-teli proti Drini v pontone (čolne). Prvi je šel četrti bataljon in deli druge-ga bataljona na drugo stran. Srbi so pustili par oddelkov čez reko. nato pa so napadli naše. Na pontone, ki so prevažali naše čete, so Srbi začeli ljuto streljati. tako, da so se vsi čol-n\ z moštvom vred potopili. Puške, strojne puške in šrapneli so streljaH na reko. Ko smo ob 4. zjutraj dospefi do Drine, je bilo prevažanje naših čet popolnoma ustavljeno. Onstran reke smo videli naše čete v boju s sovražnikom. vendar je bila vsaka pomoč izključena. Zdaj preidem k po-rcčilu o Vašem cenjenem sinu. Zadnjič sva bila skupai dne 6. septembra v Bjelini. Pri tej priliki mi je pri-povedoval, kakšne govorice so o njem razširjene v Ljubljani, tako na primer, da je padel. da so mu komi-taši odrezali ušesa in nos in tako naprej. Bil sem pri 3. bataljonu, on pri četrtem. 16. stotnija. Od tedaj se nisva videla ^'cč, ker se oba bataljona ništa več skupaj bojevala. Poizve-doval sem po njem in sporočam vam, velespoštovani gospod, tri verzije, ki pa ne soglašajo. Prva se glasi: Vaš cenjeni sin je dospel pod stot-nijskim poveljnikom nadporočnikom Palmo do Drine. Tu je bil prvič ranjen, in sicer mu je šrapnelska krogla preluknjala obe lici. Navzlic ranam je šel s prvo četo v čoln ter dospel čez Drino. Ker je bilo nemogoče, je prepovedal nadporočnik prevoz, toda Vaš spoštovani gospod sin je navzlic temu kot junak prodiral proti sovražniku, JJu tuku] je vse gc& Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 21. aprila 1915. 89. štev. resnica. Zdaj pa pridejo vojne fantazije. Eden pripoveduje, da se je coln z Vašim gospodom sinom poto-pil in da je tako Vas sin utonH. Neki korporal mi je pripovedoval v bolnici v Brčki, da je Vaš spoštovani sin dospel čez Drino ter tam dobil drug strel v desno stran prsi. Ko sem se vrnil v Otočac, sem začel pri svojem oddelku — bili so rekonvalescenti, ki so se odpeljali na Reko — nadaljevati poizvedbe. Dva sta po-polnoma določno trdila, da je Vašemu sinu šrapnel odtrgal ćelo spodnjo čeljust in da je on, težko ranjen, prosi! vojake, naj ga rešijo groznih muk. Prosim odpuščanja, da Vam o usodi, ki je zadela Vašega cenjenega sina in našega tovariša, na tako grozen način poTOčam. V orijentacijo naj še sledeče služi: En dan nato, dne 9. septembra, sta šla čez reko kot par-lamenterja stotnik Rasumović in viš-ji štabni zdravnik Pospišil, da s po-močjo Srbov spoznata mrtvece. Med njimi se Vaš sin ni nahajal, tako, da smo upali, da je prišel kot ranjenec v srbske roke. Pri polku ga imajo vsled tega kot pogrešanega v evi-denci. Upam, da ni izključeno, da se bo Vas cenjeni sin po vojni vroil v naročje svojih obupanih starsev. Če bi se pa to navzlic vsem nadam ne izpolnilo, tedaj Vas prosim, da sprej-mete od nas, njegovih tovarišev, naše najiskrenejše sožalje povodom velike izgube. Ostal nam bo v najlep-šem spominu, kajti usoda nas je pre-več zbližala. Z izrazom najvdanejše-ga spostovanja vdani U r b a n č i č. — Nadalina dosedanja poizvedovanja so dognala, da se dr. Bicek, ki je bil za njegovo uspešno patruljiranje od armadnega poveljništva pohvaljen, ne nahaja med vojnimi \1etniki v Srbiji. Brat Hnenovanega, Pavel Bicek, nadporočnik pri pehotnem polku št. 30. se je udeležil od pričetka vojne bojev na Ruskem Poljskem pri To-maszowu in bitke pri Lvovu ter je umri dne 9. oktobra 1914 na grizi v rezervni bolnici v Novem Sandecu. — V ruskem vjetništvu je po- ročnik 4. bosansko-hercegovskega pešpolka Joško T r t n i k iz Ljubljane. — Transport ranjencev. Danes zjutraj, malo pred 7., je pripeljal sa-nitetni vlak s sevemega bojišča 332 ranjencev, ki so bili že v karanteni v Rozsnvju. Med njimi je bilo 12 težko ranjenih, 2 častnika, eden je bil bolan na duhu, eden na sumu, da ima infekcijsko bolezen. Častnike in težko ranjene so prepeljali v »Leoni-num«, zblaznelega v bolnišnični od-delek prisilne delavnice, infekcijsko bolnega v deželno bolnišnico, vse druge pa v belgijsko vojašnico. — Transport je prevzel visji štabni zdravnik in poveljnik garnizijske bol-nišnice gosp. dr. Geduldiger. — Transport je oskrbelo gasilno društvo pod vodstvom ravnatelja gosp. Turka. — S pota na severno bojišče nam piše učitelj in pisatelj gosp. Vil-ko Mazi, da je p^>leg Cakaturna videl grozen požar ter mislil v prvem hipu, da je že »tam«. — Pošiljatve ruskim vjetnikom. Romunska poštna uprava je sporo-čila, da je zopet dovoljeno. pošiljati avstrijskim vojnim vjetnikom poštne zavoje brez carinske deklaracije. — Nakupovanje komze in ko-ruzne moke na Ogrskem. Različni trgovci so že poskusili, doseći dovo-Ijenje, da bi na Ogrskem kupljeno koruzo in koruzno moko smeli pripe-Jjati v Cislitvansko. Vse take prošnje so brez uspeha in naj bo občinstvo posvarjeno, kupovati na Ogrskem tako blago. Pošiljanje iz Ogrske se bo izključno \TŠilo po dogovoru obeh vlad. — Krušne karte. Od 25. aprila naprej bo v Ljubljani mogoče dobivati kruh in moko samo s takozvani-mi krušnimi izkaznicami. Te krušne karte, ki nišo nakaznice za brezplač-no dobavo kruha in moke. se bodo dobivale dne 22. in 23. aprila, in sicer se bodo izdajale prvi dan Iastnikom gosp^dinjstva, oziroma njih namest-nikom (ne pa poslom), ki se pišejo z začetno črko A do L, drugi dan pa onim, ki se pišejo z začetnico od M do Ž. Uradovalo se bo oba dneva od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. po~ poldne do 7. zvečer. Podrobnosti o pomenu ten krušnih kart in delokro-gu krušnih komisij so razvidne iz lepakov, na kar občinstvo s poudar-kom opozarjamo. — Znižana vožnja po niorjii. C. kn deželno predsedstvo naznanja, da dobe starši, otroci, sestre, bratje, žene in neveste obolelih bojevnikov, ako jih hočejo obiskati.ali se udeležiti pogrebov, pri vožnji na pamikih za tja in nazaj 50% popusta sledečih od države subvencioniranih paro-plovnih družb: »Avstrijski LIovd«, »Dalmacija«, »Ragusa«, »Istria-Tri-este LIovd«, »Austro - Croatia«, »Bo_ keska plovitba«, »Obalna paroplovit-ba.c in »Capodistriana«. Izkaznice za te vožnje izdajajo politične oblasti, v Ljubljani pa c. kr. policijsko ravnateljstvo. — Železarski kartel. Dunajski listi poTOčajo, da namerava žclezar-ski kartel zopet zvišati cene. — Izvoz mila iz Nemčije. Izvoz mila iz Nemčije je za dobo vojne prc-povedan. Izjernoma je mogoče dobiti izvozno dovolilo za nevtralne države. Natančnejši pogoji se morejo po-izvedeti v pisarni trgovske in obrt-niške zbornice v Ljubljani. — Profesor Matko Mandić je smrtnonevarno obolel. Zaslužnemu narodnemu zastopniku želimo brzo okrevanje. — Naslov mestnega nadkomisar-ja se je podelil Franu O o v e k a r j u. — Za asistenta v VIT. činovnent razredu pri Mestni hranilnici je bil imenovan Milan S t r 1 e k a r, počen-ši s 1. aprilom 1915. — Z liceja. Ga Marija Wess-n e r j e v a in gosp. Albert S i č sta napredovala v VIII. činovni razred s 1. januarjem 1915. Oosp. S i č u se je določila 30Ietna službena doba. Ka-tehet mestnega dekliškega liceja go-spod M 1 a k a r je napredoval v IX. činovni razred. — Učiteljici mestnesra dekllške-ga liceja, gosp. Cirili P 1 e š k o v i, se je dovolil dopust do konca šolske-ga leta. — Ustanova za dekliško balo, ustanovljena v spomin srebrne poroke Nj. Veličanstev, je bila podeljena v snočnji taini seji občinskega sveta ge. Anđeli P r i s t a u. — Komisarji za popisovanie žita in inoke, ki se je vršilo začetkom me-seca marca, prosijo, naj se jim po-vrnejo stroški. 170 kron so našli 16. t. m. v ve-černem vlaku v §t. Petru na Krasu. Izgubitelj naj reklamira ta denar pri ondotnem postajenačelništvn. Nadzorovaln' organ' za DoHska de!a na So. Staferskem. Štajerska namestnija je v sporazumu z deželnim odborom določila naslednje gospode za nadzorovanje poljskih in vinograd-niških del na Sp.Štajerskem: za sodne okraje Celje, Šmajje, Laški trg in Konjice pot. učit. Franca Goričana; za sodne okraje Marnberg, Slovenjgradec, Gornjigrad in Vransko dež. živinorejsk. nadzornika Martina Jelovška; za sodne okraje Ormož, Ptuj, Rogatec, Sevnica, Kozje in Brezice vin. nadzorn. Franca Matjašiča; za sodne okraje Maribor, Sv. Lenart in Slov. Bistrica Rih. Petrovana, klet. nadz. v Mariboru. Ti gospodje nosijo v službi belo-zeleni pas na levi roki in imajo iti prebivalstvu povsod s svetom in de-janjem na roko. Drobne novice s Sd. Štajer-skega. Iz Celja. Klasifikacija konj za mesto Celje se vrši v petek 23. aprila ob 7. uri zjutraj na glaziju. Cene so določene naslednje: konji za jezo 825 K, lahki konji za vožnjo 850 kron, težki konji za vožnjo 1000 K, tovorni konji 400 K. — V BI a n ci pri Sevnici so se v nedeljo v neki gostilni fantje stepli in pri tem enega tovariša ubili. — Kradeži na pošti. V Mariboru je bil obsojen še le 16-letni pomožni poštni sluga Jože Pilih na 16 mesecev zapora, ker je pokradel na pošti več zavojev s đgaretami, zlatnino in prekajeno svinjino. — S Ponikve ob J. ž. 12. aprila sta se vračala železniški čuvaj Mihael Kumer in neki Tomaž Flis pijana iz gostilne domu. Med potjo je Kumer streljal z revolvcrjem in pri tem zadel Flisa v trebuh. Flis se je smrtno ranjen pri priči zgrudil. Ranjenim vojakom je krade! meso kuhar v pomožni bolnici zavoda »Austro-Americana« v Trstu. Ukra-del je vsak dan 5 do 6 kg mesa. Se-veda so ga zaprli in tuđi žensko, ki mu je pri tem pomagala. Vojni vjetniki v Dalmaciji. Polje-delsko ministrstvo je izposlovalo do-voljenje vojaških oblasti, da se poš-Ije večje Števrilo vojnih vjetni je imel umorjeni mladenič nekaj sto kron nrihranjenega denaria in sodi se, da ga je imenovana trojica na-padla in umorila prav zaradi tistega denarja. Izgubljena denarnica. Prcdvče-rajšnjem je dospela v Ljubliano neka žena obiskat svojega sina vojaka in je pri tem izgubila crno denarnico s 70 K vseliine. Pošteni najditelj naj blagovoli oddati denarnico na policiji. Umri je v Ogulinu poslanec hr-vatskega sabora Ciga Jović. Zasto-pal je hrtkovaški okrai. Jović je bil izboren govornik, zdrav, vcsel, sim-paticen človek; sabor ga je bil izvoli! kot zastopnika srbske samostalne stranke za zapisnikarja. Od začetka vojne se je nahajal Jović* v Aradu, odkoder se je še le nedavno povrnil v domovino. Taivina. V ponedeljek je bil na Bregu izpred VVurzbachove hiše bra-nievki Mariji Suhadobnikovi ukraden sivo barvan samotež voziček, vreden 50 K. Pogon. V noći od nedelje na po-nedeljek je policija v zvezi z orožni-štvom v mestnem okrožju in okolici napravila pogon ter pri tem zasaeila neko žensko, ki je imela za mesto prepovedan povratek. Kolo je bilo ukradeno na učite-Ijišču. Znamka »Giirickec Pred na-kupom se svari. Razredna loterija. Peti razred. — 13 dan. 20.000 kron S9.7S3. Po 10.000 kron 6452 in 44078. Po 5000 kron: 31.91S, 97.626 in 123.093. Po 2000 kron: 346. 3672, 5462, 8635, 8892, 24.578. 30.342, 37.619. 37.619, 37.879, 48.0S5, 48.770, 48.949, 54.197, 64.928, 73.550. S1.233. 91.957, 96.167, r^.806, 109.738, 125.110, 129.307, 141.204, 151.947. Književnost. — „Slovenski Pra nik1- ima v št. 4. naslednjo vsebino: 1. Dr. Hen-rik Tuma: Opazke k pravni terminologiji. (Konec prihodnjič.) 2. Iz pravo-sodne prakse. A. Civilno pravo, a) I. Razdružitev zakona radi zadržka po § 58. o. d. z. Vprašanje o krivdi žene, ki ni povedala svojemu možu pred poroko o spolnem občevanju z drugim moškim. II. Določba § 158. o. d. z. velja le za otroke, ki so rojeni v ve-ljavnem zakonu. (Konec prihodnjič.) b) Za nezarubnimi mezdnimi terjat-vami je pobot dopušten. B. Kazensko pravo, a) Prestopck po § 7. cesarske naredbe od 1. avgusta 1914 št. 194 drž. zak. se učini le namenoma, ne tuđi malomarno. b) Delegacijski predlog, ki je po svoji vsebini odklonilni pred-log § 73. k. pr. r., ne opravičuje pre-ložitve že določene glavne razpravc. c) K pojmovanju § 7. cesarske naredbe od 1. avgusta 19 i 4 štev. 194 drž. zak. 3. Književna poročila. 4. Razne vesti. Razne stvari. * Potres v Inomostu. V Inomo-stu so čutiii včeraj dopolcine precej močan, 4 sekunde trajajoči potresni sunek. * Konferenca zastopntkov socijalne demokracije Avstro - Ogrske in Nemčije se je vršila te dni. Posveto-vali so se o zopetnem združeniu in-ternacijonale. Pri posvetovaniu so vsi soglašali. Izjava, ki naj bi jo objavila »Arbeiterzeitung«, je bila ve-činoma konfiscirana. * Umri je v Pragi vnuk zname-nitejara češke^a politika Riefcerja, ba-ron Vacl. R i e g e r, star sele 22 let. Lansko jesen je po dovršenih pravnih študijah se! kot enoletni prosto-voljec k vojakom in tam dobil bolezen na pljučih, vsled katere je sedaj umri. * Prijatelj naših vojnih vjetnikov v Srbiji. „N. Fr. Presse" hvali v po-sebnem dopisu blagoslovljeno delova-nje podpredsedntka srbskega Rdečega križa dr. Subotića, ki skrbi, podpiran od svoje žene in od amerikanskega konzula Thomsona, na vse mogoče načine za naše vojne vjetnike v Nišu. On jim deli živila in medikamente, posreduje denarne pošiljatve, odgovarja na številna vprašanja, ki prihajajo o vojnih vjetnikih iz monarhije. * Ruska velikonočna darila našim vojakom. »Pester Llovd« priob-čuje iz pisma nekega vojaka 3. pe- j hotnega polka sledeče: »Na veliko- i nočno nedeljo smo doživeli zanimiv 1 slučaj. Po solnčnem vzhodu je prišel ruski parlamenter, ki mu je sledilo mnogo vojakov. Približali so se našemu strelskemu jarku, nam podali roke ter nam dali cigar in cigaret. ZveČer so Rusi zopet prišli ter nam izročili tele, ki smo ga hvaležno sprejeli ter pojedli. 4 Zapuščina londonskega Rot-Šilda. Te dni je v starosti 74 let umri šef angleškesa dela bankirske familije Rotsild. Ta je bil prvi 2id, ki je postal član angleške gosposke zbornice. Praviio, da znaša njegova za-puŠčina 60 milijonov kron. Ce je res tako »malo«, potem je /saj ta Rotsild že zelo zadaj za drugimi denarnimi mo^očniki.Med sodobnimi milijardar-ji, je posestnik 60 milijonov med zad-njimi. No, p:i najbrž je londonski Rotsild pravočasno vse tako uredi!, da od njegove zapuščine ne bo preveč plaćati državi. * Dejavsko gibanje na Angfe-škem. -Times - poročajo iz Birming-liama z dne 1S. aprila: Med delavci raznih industrijskih obratov okraja Birmingham vlada precejšen nemir. Brez dvoma je, da produkcija pod temi okoIŠČinami trpi. Vzrok nemira leži deloma v pijaci, deloma v zahte-vi po zvišanju plač. Isti list poroča iz Workingtona od 18. t. m.: 17 plav-žcv, ki izdeljujeio Hematit za municijo in železniske potrebe, se bodo morali opustiti vsled stavke 1200 delavcev, ki so v soboto odpovedali službo. Alfred Capus in Maurice Bar-rćs, sta dva najznamenitejsih sodob-nih franeoskih pisateljev, a njiju peta sa bila doslej zelo različna. Maurice Barres je hodil bolj ob strani kato-liško-monarhistične akcije, Alfred Capus pa ob strani moderne buržoazije. Vojna ju je spravila skupaj. Maurice Barres spise vsak dan č!a-nek za >Echo de Parisc-, Alfred Capus pa vsak dan članek za »Figaro <. Kaj pišeta in kako, nam v sedanjih časih seveda ni znano. Samo iz »Pester Llovda« posnemamo, da kar tekmujeta v sovražnem pisanju proti Nemčiji in Avstriji. * Restavracijski vozovi v Angli-ji odpravijeni. Kakor poroča »Vossi-sehe Zeitung<, je bil v Angliji izdan sklep vseh angleških železniških družb, naj se odstranijo vsi restavracijski vozovi. Ta sklep so vtemelii-li s tem, da se morajo restavracijski vozovi smatrati kot luksus, ki je na-stal ie vsled oštre konkurence železniških družb. Vsak restavracijski voz tehta najmanj 40 ton. In ker na vsaki pregi severne Angliie vozita najmanj dva restavraciiska voza pri vsakem vlaku, se prihrani, če se opuste ti vozovi, mnogo premoga in razentega se oprosti mnogo mladih ljudi za vojaško službo. * Bolgarski krali Ferdinand zopet sprejet v kaioHško cerkev. »II Ouarnero-, list reskih kapucinov, v katerih provinco spada tuđi Bolgari-ja. prinaša vest, da je bi! bolgarski kralj Ferdinand zopet sprejet v kato-liško cerkev ter da ga je na veliko soboto obhaial plovdivski škof Pe-jov. Rečeni list trdi nadalje, da se bo tuđi prestolonaslednik Boris vrnil v naročje katoliske cerkve. Kakor znano je bil kralj Ferdinand ekskomuniciran, ker je privolil, da je prestopil prestolonaslednik Boris v pravoslavno cerkev. Koburžanska rodbina, iz katere pohaja kralj Ferdinand, je, kakor znane, katoliška. * Sekcijski svetnik na sumu kot vohun. Na Dunaju živeći vpokojeni sekcijski svetnik, Jurij pl. Rukavina, je o velikonočnih praznikih obiskal svoje sorodnike, stanujoče na gra-ščini Belec v varaždinskem okraiu. Šetajoč po graščinskih srozđih, je prišel v vas Petruševac in tam vpra-šal za daljno pot. Ne da bi bil za-pazil, so mu vaščani. oboroženi z lo-patami in krampi, sledili, kajti smatrali so ga za srbskega vohun a. Na-enkrat so ga napadli, ga vrgli na tla, mu strgali oMeko in mu zvezali roki. Smatrali so ga zato za vohuna, ker ni po cesti prišel v vas, ampak iz gozda. Vlekli so ga k županu in ga spotoma provali in ma grozili. Na srećo starega gospoda Je prišel neki podčastnik na dopustu, ki je ljudstvu pojasnit, kdo da je napađenec. * Grof Tolstoj zopet vjet. Iz Pra-ge poročajo: KaKor smo pred kratkim poročali, je grof Tolst^j, vnuk grofa Leva Tolstega, pobegnil s tremi drugimi ruskimi vjetniki iz tabo-rišča v Milovicah na Češkem. Sedaj pa poročajo češki listi, da so grofa Tolstega z njegovimi tremi tovariši prijeli v gozdu blizu Novega mesta na Moravskem. Drvarji, katerim so se zdeli begunci, ki so prebivali v neki zapuščeni hiši sredi gozda, sum-Ijivi, so zadevo ovadili orožnikom. Orožnik je prišel v hišo, ko so trije begunci še spali, docim je grof Tol-stoj gledal skozi okno. Denarja so imeli dovolj pri sebi, dočim je bila njih civilna obleka precej pomanjk-Ijiva. Eden izmed beguncev se je imenoval knez Zalsky, drugi je baje crnogorski častnik Vukotić. Bili so zelo dobre volje rn so pripovedovali, da so si hoteli iz dolgega Časa ogledati Ćeško in Moravsko. * Velikega kneza Nikolaja Niko-Iajeviča, vrhovnega poveljnika ruske armade, popisuje neki zdravnik od amerikanskega Rdečega križa v »Pester Llovduc tako-le: Ruski ge-neralisimus stanuje v hišici iz asbe-sta, ki ima tri sobe in ki se da razložiti ter zopet sestaviti. Nikola] Niko-lajevič se zelo boji morilcev in ne trpi okoli sebe nobenega neznanega Človeka. O njem se razširjajo marsi-katere bajke, ki so povečini izmišljene. Veliki knez živi jako priprosto in se zadovoljujc z najskromnejšo vojasko hrano. Izmišljena je vest, da bi bil pretepal svoje generale, ki so se nesrečno vojevali. Narobe, še posebno ljubeznjiv je ž njimi ter jih včasih izredno počasti s tem, da jim poveri kako obupno nalogo . . . Tako se je zgodilo generalu Plantkeviču. ki je zakrivil, da so :>e svoj čas pri Lodžu 'Obkoljene nemške čete mogle prebiti skozi železni ruski obroč. Nikola] Nikolajevič je postavil generala Plantkeviča na Čelo divizije, ki jo je poslal proti neko nedobitni av-strijski poziciji v Karpatih. Divizija je bila kajpada uničena. ž njo pa je padel tuđi nesrečni general. Genera-lisimus včasih osebno izprašuje vjete nemške oficirje. Nekoč so pripeljali pred njega dva ranjena nemška avi-jatika. ki pa ništa hotela povedati ni-česar. Nikola] Nikolajevič jima je nekaj časa grozil, potem pa je prene-ftal poprasevati, dal je častnikoma prinesti vina ter ju obvezati. Ruski generalisimus nima mnogo prijateljev, proti generalom se obnaša oštro in odurno. Cioveško življenje ne ceni posebno. Ko so inu javili strahoviti poraz v Mazurskih jezerih ter povedali koliko tisoč vojakov da je padlo. je hladno odgovorili 500 to-pov — to je težka izguba. Erzo]aunfl poročilo. O?:rski državni zbor. Budimpešta, 20. aprila. (Kor. ur.) V konferenci nar. delavne stranke je izjavi! ministrski predsednik grof Tisza, da soglaša s prediogom neke-ga vodilnega politika, da se izvoli poseben odsek, ki naj se posvetuje o predlogah, ki so v zvezi z vojno, da se more udeiežiti tuđi opozicija po svetovanj. Ministrski predsednik pa je dobil danes pred sejo sporočilo, da opozicija tega predloga ni soglasno sprejela. .Ministrski predsednik upa, da ne bo stranke, ki bi pozabila. kaj dolguje v tem historičnem trenutku domovini, in da bo sedelovala ogrska opozicija, ki je kazala tako vzvišene vzglede domoljubja, pri unipozantnem delu, ki ga kaže ogrski narod v tem velikem boju svetu, in da bo, če tuđi izvršuje pravico kritike in napada vlado, vendar tam. kjer gre za velike narodne interese, ki jih napada so-vražnik, z nami skupaj vršila svojo politično dolžnost. Živahno pritrje-vanje. V Dardanelah 2 sovražni torpedovki potoplieni. Carigrad, 20. aprila. (Kor. urad.) Poročiio Agence tel. Milli: Glavni stan poroča: Naknadno smo udej-stvili, da so se nahajali tuđi štirje iskalci min med 6 sovražnimt torpe-dovkami, ki so predvčeraišnjem po-noči poskusile priti v ožino Dardanel, in da sta se obe sovražni ladji, ki smo jih obstreljevali in zadeli, v oži-ni potopili. Samo temi je bilo pripiso-vati, da nismo mogli razločiti, ali so bile potopljene ladje torpedovke ali iskalci min. Z drugih bojišč ni poročati niče-sar omembe vrednega. Rusi pri Artvinu zavrnjenL Carigrad, 20. aprila. (Kor. urad.) Glasom zanesljivih vesti iz Erzeru-ma so bili ruski napadi, ki so se vršili že 5 dni proti turskim pozicijam južno od Artvina, odbiti z velikimi iz-gubami za sovražnika. Atentat na romunskega gledaliskega ravnatelja. Bukarešta, 20. aprila. (Kor. ur.) Slugo Jana Dumitrescuja, ki je izvr-šil atentat na bivšega generalnega ravnatelja gledališč Davillo, so are-tirali. Dumitrescu priznava. Kljub operaciji na Iobanji je zdravstveno stanje Daville opasno. Boji v Južni Afriki. London, 20. aprila. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča uradno iz Capstadta: Angleži so zasedli Keet-manshoop. Koze. DunaJ, 21. aprila. Uradno se raz-glaša: Od 11. do 17. aprila je bilo naznanjenih 59 slučajev koz na Dunaju, med njimi pri enem vojaku. Od početka vojne je zbolelo 1360 oseb in umrlo 281. V avstrijski državni polovici je bilo od 11. do 17. aprila naznanjenih 121 slučajev koz. Po en slučaj je naznanjen v Eggenbergu in Knittelfeldu. 89. §tev. .SLOVENSKI NAROD* đne 21. aprila 1915 Stran 5. Darila. UpravniŠtvu našifc listov je poslala: Za »Rdeči križ« gospa Jariviga Sare (trgovina belega perila) v Ljubljani 10 K. SrČna hvala! Umrli so v Liubliani: Dne 17. aprila: Marija Dobnikar, sostja, 74 let, Sv. Florijana ulica 34. Dne 18. aprila: Katarina Spitz-;agel, služkinja. 55 let. Breg 2. — Pran Cik, mizar, 82 let, Ulica na ^rad 11. — Juri Tomassini, črnovoj-nik - novinec 97. pešpolka. v rezervni bolnici na dekliškem liceju. — \ntonija Breskvar, žena kljucavni-jarskega mojstra. 38 let. Sv. Petra ^esta 52. Dne 20. aprila: Alojzij Rome, delavec, 72 let. Hradeckega vab 4. V deželni bolnici: Dne 13. aprila: Marija Smerdelj, Jelavčeva žena, 32 let. Dne 16. aprila: Anton Dobnikar, lelavec v tobačni tovarni. 30 let. — i van Kostka, tovarniški delovodja, 39 let Dne 17. aprila: Terezija Koman, zasebnica, 44 let. — Karei Diirield, delavec, 59 let. Dne 18. aprila: Ana Turk, bivša postrežnica, 71 let. Spomlnjajte se „Rdečega križa-1. Današnj list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina to tlsk »Narodne tiskarne«. /fajbctjge '•-ya negovanjs 30b. Meteorolosifto noročllo. « : čll ! Stanje i^ !'•■■«-^5E Is v*tfOVi Nebo " V"J* t mm £ 2 20. |2. pop.j 734 6 i !7 2 l sr.sever : oblaCno „ ! 9. zv. | 734 9 , 11-9 brezvetr. 21. j 7. zj. J 7345 « 117 ' si. svzh. sk. oblač. Srednja včerajsna temperatura 130, norm. 105. Padavina v 24 urah mm CK). iutDJiiiiliial za kolodvorsko restavradjo so sprejmo s U mainlkom t- L £*- bteva se znanje obeh dež. jezikoT v govoru in pisavi. Prednost imajo one, ki so že službovale v večji restavra-ciji pri kontrolni blagajnici. Ponudbe na upravn^tvo »Slov. Naroda« pod ^Blagalnitarlui B 1010". loio 1 m dolgo lzdelana, kaplm vsako mnoilao, pcstavljena ▼ vagon na ieleinlšfel poataJL Jos. Samsa, Ilirska Bistrica. 994 neptai tmiia MlBl MiJEriL Iztrgala Te je kruta roka >z vrst pe&ice slovenskih tehnikov in nam vsekala crlobokc rane v naša srca. Bil si mlad, vztraien mož, nadebuden strokovnjak. Premagal si it največje težkoče.ki so Te ovirale pri dosegi cilja. Bodo'nost Ti je kazala bolj5e življenje, boljSo pot in ravno zdaj Ti je pretrgala netzprosna bela Žena nit življenja — 2rtev sovražne krogle —. Nič več ne sliSimo Tvojih bodri Inih nasvetov, s ko-jimi si nas navduševal k delu. Tvoja t2guba je za nas nenađomestijiva in izkazati Ti hočemo vso Ijubezen v točnem posnemanju Tvojih vrlin. jOafcničio tniitiro slovenskih tehiikov 1015 na Dunaju. NA DUNAJU, dne 20. malega travna 1915. ZAHVALA. Za vse izkaze iskrenega sočutja, ki so nam došit povodom bo* lezni in smrti naše srčnoljubljene soproge, matere in sestre, gospe ^ntonije Brcskvar roj. Tepina •zrekamo vsem našo jelohoko zahvalu. Posebna hvala pa bodi blaporod-nima gospema Alojriji Tratnikovi ter Hedviki Šubicevi, c. kr. ravnatelja soprogi, za med dolgo boleznijo izkazano nam naklonjenost, vsem darovateljem krasnih vencev in Sopkov ter vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico na zadnji poti. 1016 V Ljubljani, dne 21. apiila 1915. tal«|»*l MtalL Zahvala. Za vsc izkazano nam srčno sočutje povodom prebriđke izgube naše preliubljene matere, stare matere, tašče in tete, gospe Marije Poženel nadafclttljtv* ▼*#▼* kakor tuđi za. časteče spremstvo blage pokojnice k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naSo iskreno zahvalo. Osobito pa se zahvalnije o blag. goso. Žuoanu Franu Zucančiču, velec. predsedniku krajnega Sol. sveta gospodu Ivanu Mi-heičiču, cenenemu učiteijstvu in gg. orožnikom, dalje gg. pevkam in pevcem 2a tolažilno petie ter vsem darovalcem prelepih vencev. Srčna hvala vsem! 1017 DOLSKO, dne 21. aprila 1915. tataloU MtaH. I Samo neka] dnl! Več vrst različnih ZOStOTOV in pojrinjnl i se pod roko proda i za polovico vrednostL I Pojasnila daje iz prijaznosti Maček & Ko., Ljubljana Franca Joleta e«ita itev. 3. yidrtja drogerija ia fotonamjaktara Ljubljana, Selenburgova ul. 5 priporo&a velik« sal«go desinfekcijskih preparatov kakor: Lyso1t Ljrsoform, Kreolin, Formalin, Formalinove pastiljc, karbolova kis- lina, karbolovo apno. PotraMćis« m pottrtibo bolnikov in ranjencev, ohrn ia gsMastogm hUga, konjaka, ruma in čaja. ifcrofaraL fickttrii. perolii. ^----------^-------_._. Pri poroda: največfo izbiro sktmnikov za dame in deklice Popravna točno in ve$tno. Popravila točno m vtstno Jy(odm saion $tuchly - Maschke Ljubljana Židovsko ulica $t. 3 Đvorsk* trg t Solidno blago. ISDosojevanje jalnih tfobukou. tPr&nano nbk* cmnm> kakor ludi bobato zatoqo žalnih ktobukov. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD* dne 21. aprila 1915. 89. štev. | T«lof on fttev. 10. ' L«ta 1S7S. MfttM*»4jMa «i«>l»lftka *■*■**• ~»JB ToUfon itew. 18. 1'29 Siavbno podgetni&tvo; pisama za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsa'te vrste. Najwećra izbera žalre:h kloSmfcov, hizmi ■ajilžH ait Priporoča se solidna tvrdka modni salon speclalno damskih in otrešteih s'amsifikov ter svilenih čepić v najnoveiših oslikah. ofeuiaajds lo^i as —ARIJA GOTZL, Židovska ulica štev. 8. 533 Viiama naročila obratom pošte in na iaefoero. 111-50 Velika zaloga 15-50 najfinejsib, trpežnih in nogi najbolj priležnih čevljev za dame, gospoda in otroke. I Viktorija Stcmiša v Jmrčifo trg 3. A Gg učiteljem, učiteliicam in I drž uradnikom 15° o ropusta I Ravnokar došla veliko izbera omctniških ia drugih vsakovrstnih razgled iic. lURODNA KtlJIGARM Prešernova ulica. C. fcr. avatrijsfce državne železnlce. VOZNI RED iBvloeok s veljaVnostjo •#! 1. soatombra 1914« X vol]awost]o od 1. septembra 1911 ' d co ili do preklica v okraiu tukajšnega ravnatelj ste a s odaj navedeni vlaki po od 1. maia 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahU-o nosluiujejo vsi etvilni potniki brei prisilnoga legitimirani*. Ctvflml potnlkl, kl se peKe'o ¥ Pnl|, moral« ime« lefitlaaeftjo od e. I. kr. povallatva voloo «vko v Mi. % OBBOO Is lf«bltan« glavni kolodvor, aaamo ooebnl vlakl: ••00 sjatraj v Kran) (Tr^iO, Jesenicc, v Trbif. a-O9 4op«ltfno v Grosuplje Kočeviei, Trebnjc (St. Janf), Novo mesto, (Straža- Toplice), Bubnjarci. 11-S0 dofioldn« v Kraai, Jesentce. Trbiž. 12*92 popsMnt v Grosuplje, Trebnle, Novo mesto (Straža-Toplicc), Bubnjarci. •••• ivti«r v Kranj, Trfi?, Jesenke, Celovec čez Salcbuff na Dunaj. O«SS arvoćor v Grosuolie (Kočevje), Treb- nje, Novo mesto, Bubnitrci. FinOB v Mvblfaao glavni kolodvor, osobal vlakl: 7-33 dopoMnt iz Jesenic, Kranja (Tržiča). •"90 dopoltfn* \t Novejra mesta, Treb- njega (St Jan*a), Grosupija CK^evja). 11*16 dopoldno iz Trbi2a. Jesenic, Kranja 2a39 popoldnc iz Bubnjarcev, Novega mesta (Srra^e-Toplic), Trebnjega, Grosuplja a«2O ponoći iz Trbižat Jesenic. Kranja. (TiZič^ 9»JJ ponoći iz Novega mesta, Straže- Tophc), Trebnjega (St Janža), Grosuplja. (Kočevja). Kamiiilka ^aleznioa. ODMOS x drtevaoga kolodvora v Kaaasflk % aaošamlaal vlakl 7-4O dopoldn«, 2*90 popoldn« in ob 7«t5 zvtć«r. PSIBOD ls Ejimaiika v Lfabllaso ok 9-42 zjutraj, 11-OO dopoltfno in ob 9*15 zvoćor. C.kr. driavno-teleznUko ravnatellstvo vTrato. Nalalile een«. Trnu pHiJ ]. J. Niglis Ljubljana, Kongresni trg št 12. "2 Haiveaa zalooa pobištva ■a ^alae Ia |«dUae sobe, salea« la g*sp«sk« sob«. Prcproge, saftorjl, aio«rool u ns»t llauatl ■odrod, otroskl vosttki ttc Ostu*Tl!«u 1847. OstaaovllMt IS47. >als«liaa«|i« blago. \ sanatčTrDFitemon A, ^£A NOTRATnIi »■' IN KIRIJRG1CNK bOLEZNa / |7LJUBLUANA komenbki- ha ulica 41 f/ 5£F-n^^jK pRMAraj"DR FR DERGANC ! I ------ : Proda se za K 309- rablfeno motorno kolo »Nekarsuirti«, 3 »n po! HP. Ka*lov pove upravni^tvo »S'ov. KaroHa«. cj^^ Mazilo zai Issse ' ▼erstvena zaarnki Ncto^ir j napravi p. Ana Kr^aj v Spod. SKki I St 2 2, pri Ljubl;an: Dobi sr v Ko- | lodvorski ul. 20>. ali pa v trafiki pn j cerkvi. V ?. tednih zara^teio n.tj'ppš | lasje. Stekl. po 2 in .1 K Pobija se tuđi i po pošti. Izhorno sr^'-stvo z» rast !as Za gotovost se jamči. Zaiosluje steklenica. Spričevala na razpolago ssssssssssssssssssf ^SL^^X"^bssss& Qk£^wft^a^$ IeS ^S^^^Bofll zđravniško priporofenr*f /Itv^rfl^e *!no dai■!■ i^ i J' l'l CrKosiifceria. lakirana, stavimo iii nohištvena Mm.'. 4! Prodajainica s Miklošičcva ulica št. 6. nasproti hotela „tlfiiort". lioilf Delavraica s Igriška ulica štev. 6. Električna sila. u^el^e vr$\e, apreine in neeprane l^apir^ p© najuilji ceni! PrevzaiQ3m vsako množino proti gotovini. %2 Voznlno po železnici ai£ posti plačem sam. • VlIVi/UJLfLfilliVf Mestni trg 22. C. in kr. dvot*ni založniki tovarne barv, lakov in fis^nešev ^ LJUBLJANA. Centrala: Gradec. Centrala t Gradec. Tovarne in podružnice: na Đunaju, v Gostingu, Trstu, •^—— Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorfu. ■ | Tse vrsto o!fna