GOSPODARSTVO SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-93$ Mladino v javne službe! Po labirintu Evropskega skupnega trga Namesto svobodne dirigirana trgovina s kmetijskimi pridelki - ZapicLJ predpisi Mladina je v zadnjem času Postala pravi hobby naših političnih strank in kulturnih organizacij. «Mladina naprej/». Kakor da bi bilo treba mladino Potiskati naprej in ne bi sama imela dovolj lastne sile, da bi se prerinila v ospredje in pomela s starim. Morda je tudi nima sama dovolj in morda se v narodnoobrambnem delu ne čuti dovolj trdno in odporno ter jo je že načelo okolje južnih sap? čudno je vsekakor, da pogosto čujemo, iz ust mladincev ista gesla in ista mnenja, kakor iz ust njihovih očetov, ki jih je življenje zaneslo c politični vrvež, kot da sama ne bi imela lastnih pogledov in lastne potrebne svežine. Toda o tem. o vlogi naše mladine v politiki, kulturi in gospodarstvu nismo hoteli spregovoriti. če hočemo, da mladina prevzame težko breme bor-be za obstanek in pravice našega življa v Italiji, potem mora-mo njej sami zagotoviti obstanek po znanem «Primum vi-*>ere, deinde philosopharn. Pomislite samo, da je letos zopet čez 80 abiturientov zapustilo naše srednje šole in da dan za dnem naši listi poročajo o novih slovenskih doktorjih in drugih diplomirancih iz najrazličnejših ved. Da bi za ose te razumnike našli kruha 13 naših slovenskih gospodarskih in drugih organizacijah, se še nismo dovolj gospodarsko razvili: morda je bila naša prizadevnost včasih prešibka, toda ostane zgodovinsko dejstvo, da nam je fašizem uničil do temeljev vse gospodarske in kulturne ustanove ter da smo po krivdi novih oblastnikov na Primer potrebovali dobrih 15 Povojnih let, da smo prišli vsaj do delnega nadomestila (lastne banke) za vse denarne zavode, ki nam jih je pobrala fašistična vihra. Če torej nimamo dovolj lastne gospodarske moči, da bi v svojih ustanovah zaposlili svoje mlade razumnike, je povsem naravno, da moramo storiti vse, da naši mladini odpremo pot v javne službe in da končno izbojujemo dejansko enakopravnost tudi na tem področju; saj nam je ta priznana dejansko samo na papirju. V resnici so zadevne določbe italijanske u-stave in mednarodnega londonskega sporazuma ostale samo na papirju. Na tem dejstvu Prav nič ne izpremeni svečano zatrdilo ministra za preosnovo javne uprave Medicija med parlamentarno razpravo o statutu samoupravne dežele Furlanija -Julijska krajina, da je pripadnikom slovenske narodnostne skupine zagotovljen dostop v javne službe. Minister Medici, ki mu mora biti kot bivšemu ministru za vzgojo pri srcu tudi usoda naše mladine Ama dovolj oblasti, da bi rimskemu parlamentu in Vsej italijanski javnosti lahko postregel z zanesljivimi statističnimi podatki, ki bi neovrgljivo pokazali, koliko je naših ljudi res nameščenih v javnih službah v Trstu, Gorici in Vidmu — na sodiščih, na generalnem vladnem komisariatu, na prefekturah, v finančni službi, pri železnici, v pokrajinski hpravi na univerzi in na tržaški in goriški občini. Njegov tovariš minister za državne u-deležbe bi lahko poskrbel Uidi Podatke o slovenskih nameščencih v državnih in poLLržav-nih gospodarskih ustanovah kakor so trgovinske zbornice, ladjedelnice, železarna, plovne družbe in Javna skladišča. Tu Pio ramo biti konkretni in stvarci, kakor je trda stvarnost življenja! Resnica je ta, da niti v zadnjem kotičku poštnega urada v najmanjši slovenski občini ne najdeš našega človeka, h to se zdi naši državni upravi kar samoumevno! Spričo takšnega položaja ne Preostane našim razumnikom hič drugega, kakor da si poiščejo službo v Milanu, Turinu, ali drugod v notranjosti Italije ter se tam porazgubijo. Upravičena je domneva, da odbijajo našim ljudem javne službe prav z namenom, da jih čim več prisilijo, da se porazgubijo po svetu daleč od naše sredine in od slovenskega naroda. Resnična enakopravnost glede javnih služb zahteva, da se za nameščanje v javne urade in ustanove postavi ključ v razmerju s številom prebivalcev obeh narodnosti. Naše politične organizacije so zahtevo po enakopravnosti glede nameščanja v javne službe postavile že večkrat, vendar bi bilo koristno, da bi j0 na skupnem sestanku Vseh političnih skupin, v kate-rih so organizirani Slovenci v buliji, zopet proučili ter z moč-neJšim poudarkom stopili pred oblasti doma in v Rimu. Izjava Niti v samih državah Evropske gospodarske skupnosti ne vlada v gospodarskih krogih in med gospodarstveniki posebno navdušenje za ustanovitev Evropskega skupnega trga. Prav pogosto se oglašajo kritike iz teh vrst. Sam prof. Erhard, minister za gospodarstvo v Zahodni Nemčiji, je v začetku nasprotoval ustanovitvi Evropskega skupnega trga. Največ preglavic je strokovnjakom, ki pripravljajo novo gospodarsko skupnost v vse podrobnosti, in to zlasti novo carinsko ureditev, povzročala trgovina s kmetijskimi pridelki. Tudi pogajanja z Veliko Britanijo so naletela na največje o-vire prav, ko je šlo za ureditev trgovine s kmetijskimi proizvodi. Zdaj se je pod značilnim naslovom vSkupni trg postaja labirint» oglasil gospodarski publicist Kurt Simon v bavarskem listu «Sueddeutsche Zeitung«. Pisec pravi v uvodu, da so pobudniki obširne gospodarske skupnosti, kakor je evropska, ki zajema trg 170 milijonov potrošnikov, že v začetku na-glaševali, da bodo na novem trgu vladali zakoni o ponudbi in povpraševanju; toda da bi zavarovali kmetijstvo, so zdaj organizirali poseben uvozni sistem, ki Evropski skupni trg popolnoma loči od svetovnega trga in s tem od mnogo nižjih cen, ki veljajo na tem. Storili so to, da bi zavarovali kmetijstvo, v nekaterih izmed teh dežel ter mu zagotovili u-strezne proizvodne cene. Riž predvsem iz Italije Pisec navaja nekatere primere, ki so posebno značilni za zahodnonemško trgovino in nemške potrošnike. Kako je na primer s trgovino z rižem, ki ga v Nemčiji ne pridelujejo? Zahodna Nemčija uvaža 108.000 tOi. riža na leto, in sicer luu.uuu ton iz čezmorskih dežel in 8 tisoč ton iz Italije. Ne italijanski ne francoski riž ne prijata posebno nemškemu okusu, ki daje prednost rižu iz čezmorskih dežel; tudi vskladiščenje tega riža je lažje. Ko bodo obveljale določbe o ureditvi trgovine s kmetijskimi pridelki, bodo Nemci morali uvažati dražji riž iz Italije. Sicer pravijo pobud-ni: i EST, da se bodo do 1. januarja 1970 proizvodne cene kmetijskih pridelkov v državah EST vskladile. To naj bi veljalo zlasti glede žita, pa tudi cene mesa, mleka, masti, masla, sira, jajc in perutnine bi se mo; rale do tega časa prilagoditi cenam iz čezmorskih dežel, ki so mnogo nižje. Vprašanje je, kako se bo tem cenam prilagi-dil nemški kmet, ki danes prideluje pšenico najdraže v vseh državah EST. Dne 30. julija bi se morala uveljaviti nova tržna ureditev za najvažnejše kmetijske pridelke, kakor za žito, svinjsko meso, jajca, perutnino, sadje, povrtnino in vino. Od 1. novembra bi morale veljati nove cene za goveje meso, mleko mlečne izdelke in riz. Kako se bo nova tržna ureditev praktično uveljavila, vedo pravzaprav samo strokovnjaki, ki so jo sestavljali, piše Kurt Simon. KAKŠNE BODO CENE PŠENICI Ureditev cen kmetijskim pridelkom je močno zamotano. Ce ne pšenice se razlikujejo po izvoru tudi, ko gre za same dežele Evropskega skupnega trga. Toliko večje so razlike ako prihaja žito iz čezmorskih dežel. Ministrski svet EST je zato določil najvišjo in najnižjo ceno, in sicer znaša prva 475,60 nemške marke za tono in druga 357,70. Spodnja cena ustreza približno francoski pšenici. Cene bodo uradno določali, in sicer bo v Nemčiji kot osnova za določanje cene veljala cena na trgu v Duisburgu. Trgovina s pšenico bo urejena z nekakšnimi dodatki, in sicer tako, da bodo ceno na nemški meji s posebnim dodatkom povišali na raven, da ne bo prizadet nemški pridelovavec. Cene torej ne bodo svobodne, temveč ju, do določali uradno. Ti uradni organi bodo v nenehnem s o.*"-7 izvoznimi državami v Evropi in v čezmorskih deželah, da bi se lahko informirali o gibanju žitnih cen. Če bo na primer francoska pšenica na nemški meji stala 350 mark, bodo ceno povišali z vračunanjem posebnega dodatka 130 mark na 480 mark. KAKO BO Z DRUGIMI PRIDELKI Nemški pisec ugotavlja, da ne veljajo ista načela glede določevanja cen za vse kmetijske pridelke. Glede določitve cene svinjskemu mesu na primer velja načelo, da je treba upoštevati ceno krme v posameznih deželah Evropske gospodarske skupnosti, iz katerih se meso uvaža v Nemčijo. Za osnovo jemljejo tudi povprečno ceno ^inistra Medicija je za to dala jv letih 1959—1931. če je na hodni Nemčiji 335 mark za prašiča, na Nizozemskem pa 250 mark, bodo vskladili ti ceni z vračunanjem dodatka 85 mark. Posebne komisije pri določevanju cene se ne bodo brigale zato, koliko je uvoznik v resnici plačal za prašiča. Kakor rečeno, se dodatek računa upoštevajoč razliko stroškov pri nabavi krme v posameznih deželah. Carina na svinjsko meso Ko preteče prehodna doba za uvajanje Evropskega skupnega trga, bo carina na uvoz svinjskega mesa iz držav izven Evropskega skupnega trga znašala še 7 odsto. Pisec pripominja, da je ves sistem še bolj zapleten, kakor bi človek domneval. Gre za zapleteno obračunavanje, ki ga bo moral izvršiti carinski uradnik še posebno, ko pojde za uvoz mesnih konserv iz govejega ali svinjskega mesa. Ustvarjajo se tako vsi pogoji za razvoj birokracije, še posebno je značilno to, da za cari-narja ne bo odločilna cena, glede katere sta se dogovorila prodajavec in kupec. Vsekakor stopamo v dobo «dirigiranja» svetovne trgovine. Nova carinska ureditev 30. julija V smislu sklepa vodstva Evropskega skupnega trga se nove določbe o trgovinski izmenjavi kmetijskih pridelkov med državami Evropske gospodarske skupnosti uveljavijo 30. julija. Pravzaprav gre za odpravo dosedanjega sistema carin in u-vedbo takoimenovanega dodatka, s katerim naj bi dosegli določeno raven in postopoma vskladili cene kmetijskih pridelkov v posameznih državah Evropskega skupnega trga. Ta dodatek, oziroma nekakšna pristojbina, bo v veljavi samo v prehodni dobi, to je 8 let, do leta 1970. Gre za izmenjavo žitaric, svinjskega mesa, jajc, perutnine, povrtnine in vina. Nova ureditev za trgovino s žitaricami je bila pravno uveljavljena že 1. julija tega leta, toda praktično se še ni uporabljala. Italija je od vodstva Evropske^ ga skupnega trga dosegla, da bo še eno leto uvažala pšenico sama država. Leta 1970 naj bi veljala enotna cena za kmetijske pridelke v vseh državah EST in domača proizvodnja naj bi krila vse njihove potrebe. VEČA SE ŠTEVILO NASPROTNIKOV EGS NA ANGLEŠKEM Angleški »Guardian*, glasilo angleških liberalnih krogov trdi, da se v zadnjem času veča število nasprotnikov pristopa Velike Britanije k Evropskemu skupnemu trgu. To je posledica nerazpoložepja angleške javnosti proti EST, ki ima poleg vsega namen zmanjšati angleški politični vpliv v Evropi. Nasprotniki Evropskega skupnega trga se pritožujejo zlasti, da i-ma komisija EST, ki jo vodi Nemec prof. Hallstein, preveč o-blasti v primeri z ministrskim svetom. Treba bo okrepiti o-blast ministrskega sveta kot koordinacijskega organa. To že- la tudi pristop Velike Britanije. Hkrati bi se s tem oviral razvoj k političnemu zedinjenju Evrope. EGS napoveduje boj sovjetskemu izvozu Iz Bruslja poročajo, da bo ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti na svojem prvem zasedanju razpravljal o predlogih komisije glede skupnega nastopa proti sovjetskemu izvozu. Tako hoče EGS odgovoriti na ostre sovjetske napade proti Evropskemu skupnemu trgu. Doslej so države EGS nastopale ločeno v svoji trgovinski politiki nasproti vzhodnemu bloku, v bodoče bo treba nastopati skupno. Nova trgovinska politika se bo čutila zlasti na kmetijskem področju. Za uvoz v države EGS obstaja zdaj sicer sistem plačevanja dodatka (namesto carin), toda uvoz kmetijskih pridelkov v EGS ni kontingenti-ran. Izvozno politiko vodi v vzhodnih deželah država, in si; cer ne po načelih donosnosti in svobodne konkurence. Na takšno politiko bo treba odgovoriti s kontingentiran.iem u-voza v države EGS. Tako menijo v Bruslju. Svobodno gibanje delovne sile i(EGS? Nesoglasja med socialističnimi strankami Že zadnjič smo kratko poro-l spodarski in socialni svet Ev- čali o nesoglasju med posameznimi socialističnimi oziroma socialnodemokratskimi strankami iz držav Evropske gospodarske skupnosti glede pogojev Velike Britanije za pristop k Evropskemu skupnemu trgu pa tudi glede raznih socialnih vprašanj, ki se je pokazalo na sestanku njihovih prvakov v Bruslju; zdaj so prišle na dan ropske gospodarske skupnosti in Euratoma potrdil pravilnik, ki ga je sestavila gospodarska komisija EGS o svobodnem kroženju delavcev med državami članicami Evropske gospodarske skupnosti. Ta ugodnost svobodnega gibanja velja tudi za apolide in begunce. Omenjeni načrt vsebuje tudi razne določbe o premeščanju delovne sile, __ . JI v, ir 11 — Televizija ne kaže politikom in državnikom prijetnih podob, francoska Kennedgju prav gotovo ne. De Gaulle z atomsko bombo! Američani bi radi ohranili monopol v tem pogledu; z Angleži že sodelujejo na atomskem področju in si z njimi izmenjujejo atomske tajne, toda Francozov ne marajo obveščati o njih. Bojijo se, da bi potem tudi Nemci zahtevali to uslugo. Niti poveljstvu Atlantske zveze (NATO) ne marajo prepustiti na voljo atomskih bomb; o uporabi atomskega o-rožja hočejo odločati sami. Pri zadnjem glasovanju v francoskem parlamentu je večina nepričakovano potegnila z De Gaullom, Francija bo tako z državnim denarjem (200 milijonov novih frankov - okoli 30 milijard lir) nadaljevala raziskovanja atomskega orožja na lastno pest, da bi si ustvarila lastno «atomsko udarno siio» v dolarjev. Ameriška banka Ex-port-lmport Bank bo po svojih agentih Dillon Read and Company et Kuhn ter Loeb in and Cy pričela prodajati v Evropi svoje obveznice, in sicer namerava razpečati za 100 milijonov obveznic, katerih obresti znašajo 5,5 odst. AMERIKA KUPUJE ŠVICARSKE FRANKE Federal Reserve Bank iz New Yorka je položila pri Švicarski narodni banki 100 milijonov dolarjev in pri Banki za mednarodno poravnavo v Bazlu drugih 100 milijonov dolarjev. Ti dve banki sta dali omenjeni newyorški banki v zameno na nekatere podrobnosti, ki zade-ipa tudi njene nastanitve v u- vajo zlasti razliko v pojmova-1 strežnih stanovanjih. n'u socialnih vprašanj. ________ V Berlinu je bil namreč za. upni sestanek med pristaši angleških sindikatov (Trade U-nions) ter predstavniki sindikatov iz držav šestorice. Nesoglasja so se pokazala zlasti glede vprašanja nezaposlenosti in zaposlovanja delovne sile na Angleškem. Angleži so mnenja, da ne more Anglija kar tako sprejeti splošne obveze, da imajo delavci iz dežel Evropske gospodarske skupnosti pravico, da si prosto izbirajo delo v teh državah; Angleži hočejo v tem pogledu ohraniti delavcem iz držav Britanske skupnosti (Commonvvealtha) prednost. V primeru prostih delovnih mest na Angleškem je treba dati prednost prav tem delavcem in šele nato bi prišli v poštev delavci iz šestih držav Evropske gospodarske skupnosti. Prav zaradi zahteve sindikatov iz držav Evropske gospodarske skupnosti, da je treba delavcem omogočiti, da svobodno potujejo iz dežele v deželo in si iščejo ustrezno zaposlitev, se je laburistična (delavska) stranka in z njo tudi sindikalna organizacija T.U.C. M Generali mešajo smodnik Ne dolgo tega, sem javno priznal svojo koristoljubnost in zapisal, da so časi takšni, da se ne bi rad zameril generalom. «Prav je imeh, ste gotovo rekli, ko ste te dni brali: Vojska je izvršila državni udar v Peruju in predsednika republike spravila na Otok sv. Tovrenca, a vojaška funta (izg. hunta) je prevzela oblast. V južni Ameriki sicer radi mešajo vojsko in politiko in v teh vročih deželah pomešanih z vročo špansko ali portugalsko krvjo ti oficirji — ko jim postane dolgčas in so že st*i n 'C-nih lokalov in žensk — kar za šport vržejo civilno vlado. Ker ni šport še dovolj popularen, so v Peruju rekli, da so bile !predsedniške in parlamentarne (Trade Union Congress) dolgo „'ut" GG,, ' , “ "V,",.2 imirnla nristemu vplikp Rritn £ VOlitVe meseca junija potvorjeni prav oni pa bodo čez leto sebno zanima za gospodarsko razpolago 451,5 milijona švi-obnovo Francije. I carskih frankov. Prilagajanje jugoslovanskega gospodarstva novemu položaju Predsednik Tito o osnovnih zahtevah časa in vlogi jugoslovanskih komunistov omejitve. Jasno je, da se bo to pokazalo tudi v naši proizvodnji in zaposlenosti. Bomo pa na drugi strani prisilili na drugačno delo naša podjetja, ki so kupovala v tujini licence in videla, da z regresom oziroma z Na IV. plenumu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je bila podana vrsta referatov o vlogi komunistov pri usmerjanju in urejanju gospodarskih in splošno družbenih vprašanj. Glavni referat je imel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, o razvoju gospodarskega in komunalnega sistema kakor tudi o samoupravnem pa je poročal Boris Kraigher. Miloš Minič je spregovoril o osnovah družbenega načrta za leto 1963. Sledili so še drugi referati, nakar je razpravo zaključil predsednik Tito s svojimi pripombami k posameznim referatom. Te pripombe se nanašajo v prvi vrsti na gospodarska vprašanja, in sicer na načela, po katerih naj se urejuje notranje gospodarstvo, pa tudi na načela, po katerih naj se razvijajo gospodarski stiki s tujino. Na žalost moramo zaradi pomanjkanja prostora objaviti samo krajši izvleček iz njegovega govora, ki sicer izredno nazorno in lahko umljivo pojasnjuje osnovna vprašanja jugoslovanske ekonomije in poglede na pravilno urejevanje gospodarskih odnosov s tujino. Predsednik Tito je v uvodu ugotovil, da pomeni IV. plenum CK Zveze komunistov Jugoslavije prelomnico v jugoslovanski politiki, čeprav so komunisti v preteklosti precej krat pogrešili, so vendar dobro razumeli vso resnost položaja ter se zelo resno lotili ponrav- lePo priložnost, storjene v družbenem življenju. Komunisti so lahko samo no-sivci pravega usmerjanja in u-rejanja; zgrešeno bi bilo, ko bi posamezne organizacije Zveze komunistov hotele dirigirati v zapletenih gospodarskih vprašanjih. Tito je opozoril, da ne smemo mešati pojmov administrativne (upravne) decentralizacije, samoupravljanja v podjetjih in ekonomije. Kakor je pozneje naglasil, se bo sistem samoupravljanja gospodarskih podjetij ohranil. Naglasil je potrebo po združenju in kooperaciji med gospodarskimi podjetji, in sicer ne samo v mejah republik, temveč vse zvezne države. Samoupravljanje je kvas jugoslovanskega delavskega gibanja ,katerega nosilci morajo biti proizvajalci Pravilno je, da težimo za decentralizacijo, toda decentralizirati je treba tudi materialna sredstva, s katerimi razpolaga zveza (federacija). Spremeniti je treba sistem kreditiranja prek bank; republike morajo prejeti večja sredstva, prav tako tudi komunalne banke; pa tudi podjetjem je treba pustiti več sredstev. cEkonomi-ko je treba malce osamosvojiti od politike, da se politični organi ne bi povsod vmešavali in včasih jemali sredstva, da bi jih nenamembno trošili*. V komunah morajo imeti glavno besedo proizvajalci, politiki pa naj samo nadzorujejo in preprečujejo nepravilnosti. Govornik je pozdravil težnjo jo med podjetji, ki pa se mora paT razteeniti čez meje posameznih ce uvažajo dele, kot pa da primer ta cena znašala v Za- ljanja napak, ki so bile doslej za združevanjem in kooperaci- raztegniti čez meje posameznih republik. Dotaknil se je tudi poslovanja bank, katerih število je treba določiti po gospodarski računici, ali so koristne ali ne. Težiti je treba za povečanjem proizvodnosti dela. Delavsko samoupravljanje je od leta 1953 do 1958 privedlo do velikega poleta, zaradi pomanjkljivosti in napak je pozneje nastopil zastoj, če od delavca zahtevamo ,da mora več dati od sebe, je treba tudi njemu več dati. VPRAŠANJE ORGANIZACIJE TRGOVINSKE IZMENJAVE S TUJINO Predsednik Tito je naglasil potrebo, naj se število izvoznih podjetij omeji; danes je število izvoznikov previsoko. Izvoz je treba usmeriti v dežele Afrike in Azije, ki so v razvoju in še niso dovolj industrializirane; seveda je treba vzdrževati stike tudi z raznimi deželami na Zahodu in Vzhodu. Usmeritev izvoza v gospodarsko nerazvite dežele bo na začetku zahtevala sicer žrtve, kajti izvoz bo treba kreditirati in tako slediti zgledu drugih držav, pogosto trgovci pokvarijo to, kar so politiki ustvarili s svojim delom v tujini, in zapravijo zaupanje pri tujih narodih. «Glede devizne politike smo sedaj krenili po poti omejevanja,* je ugotovil predsednik Tito. Zmanjšali smo namreč u-voz tistega blaga, ki nam ni nujno potrebno, še več, tudi j pri nekaterih surovinah bodo i jih sama proizvajajo. Sedaj se jim to maščuje, ker smo jih stisnili in jim preprečili, da ne uvažajo vsega po vrsti*. Nato je predsednik Tito naglasil, da je treba zdaj s smotrno trgovinsko politiko in pravilno u-smerjeno proizvodnjo težiti za u ravnovešenj em trgovinske bilance. POSLEDICE ZAPIRANJA ZAHODNOEVROPSKEGA TRGA »Zaradi integriranega zaprtega zahodnoevropskega trga, je nadaljeval predsednik Tito, že imamo zgubo predvsem pri nekaterih kmetijskih pridelkih. Kaj moramo zdaj storiti? če bomo kdaj pa kdaj — «ad hoc» — izvozili nekaj sem in nekaj tja, spet ne bomo dosegli ničesar. Natančno moramo pregledati, kje je zdaj možnost, da zadovoljimo potrebe, ki jih ta trg ne more zadovoljiti sam. že prej sem dejal, da si moramo prizadevati, da bodo naša podjetja navezala stike tudi s podjetji zahodnih dežel in sodelovale z njimi, to pa zdaj še bolj velja za kooperacijo s socialističnimi deželami. Predsednik Tito je nadalje naglasil, da je treba posvetiti razvoju turizma vso pozornost in ne gledati nanj kot na nekaj postranskega. Italiji vrže danes turizem skoraj milijardo dolarjev, Jugoslaviji pa (lani) 24 milijonov dolarjev; treba je deseči 100 milijonov dolarjev. (i.j.daljevanje na 2. strani) ni j e k Evropski gospodarski skupnosti. Zaupnega sestanka v Berlinu so se z angleške strani udeležili znani sindikalni voditelji, kakor George Wood-cock, Frank Cousin in Harry Douglass. Do tega sestanka je prišlo med kongresom mednarodne zveze svobodnih sindikatov. Ker je bil sestanek zaupne narave, niso o njem objavili uradnega poročila, pač pa so predstavniki angleških sindikalnih organizacij po svojem povratku v domovino jasno zavzeli stališče, da bodo branili koristi angleškega delavstva." Nasprotno, predstavniki sindikalnih organizacij iz celinskih držav vztrajajo pri zahtevi po popolni enakopravnosti delavstva iz vseh držav EGS. Angleži so svoje zahteve izrazili v posebni izjavi. V tej tudi n:> glašajo, da mora biti smoter socialne politike popolna zaposlitev. Kaj zaktevajo laburisti Angleška delavska stranka je že pred dobrim mesecem sporazumno z angleškimi sindikati (TUC) v posebni spomenici predložila angleški vladi svoje zahteve o ureditvi delavskega vprašanja oziroma izmenjave delovne sile za primer, da bi Velika Britanija pristopila k Evropski gospodarski skupnosti. Laburisti zahtevajo, da se statut za Evropski skupni trg tako spremeni, da se vanj vnese določba o politiki polne zaposlitve; iz rimske pogodbe je treba izločiti določbo, da je gibanje delovne sile v okviru držav Evropske gospodarske skupnosti svobodno. Poleg tega mora angleška vlada nadzirati gibanje kapitala, da bi tako zajamčila ustaljenost angleške valute. Angleška komisija, ki pripravlja pristop Velike Britanije k EST, ni po pisanju angleških listov sploh proučila teh zahtev angleških sindikatov, ker je prepričana, da bi jih države Evropske gospodarske skupnosti ne sprejele. Iz Rima poročajo, da je go- dni izvedli poštene, nepristranske volitve in nato prepustili oblast civilistom ter se sami vrnili v vojsko. Udar perujskih generalov in polkovnikov ne bo kar tako tie-kaj tipičnega južnoameriškega, temveč mora biti znamenje nevarne politične kužne bolezni, ki se utegne razširiti še drugam po svetu v škodo prizadetim državljanom in miru sploh. Amerika ne bi sicer kar tako pretrgala diplomatskih odnosov in ustavila finančne ponoči, pa tudi Kolumbija, Do-miniska republika, Venezuela, Kostarika, Honduras, Salvador in Mehika ne bi sledile njenemu zgledu brez posebnega razloga. Generali imajo preveč po rokah smodnik, ki se poleti rad vžge in lahko povzroči nove nesreče. Kaj ni general Cangkaj-šek prav te dni pozval Američane, naj udarijo na tlačno» Kitajsko? Redki so generali, ki so tudi dobri politiki, bolj pogosto so politiki hkrati tudi dobri strategi. Spomnite se samo Cie-menceaua, ki se je pri 83 letih plazil po strelskih jarkih in dvigal duha francoskih vojakov med prvo vojno; ali Churchilla in Tita med drugo svetovno vojno. In general Eisenhovrer, o katerem pravijo, da je rojen diplomat, in se je prav zato lahko obnesel tudi kot politiki General De Gaulle je še na o-blasti, zato je težko presoditi, ali je tako dober politik, kakor je bil vojak, ki je starim francoskim generalom pred vojno zaman trobil v ušesa, naj v francosko vojsko uvedejo udarne tankovske brigade. Generali ga v politiki navadno lomijo, ker mislijo, da so miselnost državljanov, njihovo pojmovanje državljanskih dolžnosti ter njihovi odnosi do oblasti in države sploh prav takšni, kakor morajo biti pogledi in disciplinski odnosi vojaka do starešine. Po njihovem mora iti v politiki vse tako po cšnurci* kakor v vojski. Ko bi res bilo tako, bi bilo pač lahko voditi državo in malokateremu ministrskemu predsedniku bi lasje osiveli. Demokratično vladati — kar bi praktično pomenilo omogočiti državljanom, da izražajo in uveljavljajo svojo voljico ter se od časa do časa svobodno izkašlja-jo na zborovanjih in volitvah, a kljub temu redno plačujejo davke — ni lahka reč. General Ricardo Perez Godoy, ki se je v Peruju proglasil za ministrskega predsednika in finančnega ministra, očitno ne misli tako. Gotovo je prepričan, da se da davčni vijak naviti kar z vojaško sabljo kakor grozdna stiskalnica z železnim drogom. Ali niste po vsem tem radovedni, kaj bo napisal povojni zgodovinar življenja tržaških Slovencev o angleških generalih Aireyu in Wintertonu? Kaj pa o ameriškem generalu Guent-herju, evropskemu poveljniku NATO, ki je v kritičnem trenutku, ko bi se bili Italija in Jugoslavija skoraj spopadli zaradi Trsta, izjavil, da so za Italijo čete NATO? Zgodovinarja prosimo, čeprav je šlo v vseh primerih tudi za našo kozo, naj jim bo prizanesljiv; njim namreč ni bilo tedaj treba imeti političnih Televizija preko satelita Ameriška televizijska družba «AT and T» je izstrelila v vesolje umeten satelit «Telstar», opremljen z napravami za jače-nje in prenos televizijskih valov. Oddajna postaja v Ando-vru je 23. julija zvečer začela s programom, ki sta ga prek umetnega satelita sprejeli postaji v Goonhillu (Anglija) in v Plemeur-Bodon (Francija), program so od tod oddajali v mednarodni center v Bruslju, od koder so ga nato prenašali v 9 evropskih držav. Tako je bila prvič v zgodovini človeštva vzpostavljena televizijska zveza med Ameriko in Evropo, želo dober je bil sprejem na Danskem in na Švedskem, pa tudi v Jugoslaviji, v Španiji, v Švici in na Norveškem. Tel-star kroži okoli Zemlje, zato je uporaben v te namene samo krajši čas med vsakim poletom. Med njegovim petim poletom je Francija nepričakovano oddala krajši program, ki so ga redno sprejeli v Ameriki. S svojim posegom pa so Francozi prekršili sporazum Union Euro-peenne de Radiodiffusion. Ob šestem poletu pa so ga prekr šili tudi Angleži. V Evropi ni-1 možganov, saj so samo izvrše-ma nobena druga država po-1 vali ukaze iz Londona oziroma trebnih naprav, da bi lahko od- J Washingtona. dajala prek satelita. j — lb — ZOPET POGAJANJA O JUŽNEM TIROLU. V parlamentu je zunanji minister dr. Krei-sky napovedal obnovitev pogajanj med Avstrijo in Italijo glede Južnega Tirola. Željo, da bi se pogajanja obnovila, je izrazila avstrijska vlada. Pogajanja bi bilo treba obnoviti v smislu obeh resolucij Organizacije združenih narodov. Za poravnavo med Rimom in Dunajem je bilo storjenih že več poskusov, vendar zaman. Zaradi pogostih atentatov na Južnem Tirolskem so v Italiji zopet .vedli vizum za Avstrijce, ki je bil prej odpravljen. Avstrija je sama postopala proti nekaterim Avstrijcem, ki so bili obtoženi sodelovanja pri organizaciji atentatov na Južnem Tirolskem; nekateri Avstrijci so bili tudi obsojeni, oproščen pa je bil znani novinar Wolf-gang Pfaundler. V času spora je skušala posebna komisija v Rimu, v kateri je tudi 7 južnih Tirolcev, najti podlago za sporazum; njeno delo se približuje koncu. Dr. Kreisky je izrazil željo, naj bi se pogajanja pričela še pred 28. julijem, ko bo moral oditi v Bruselj na pogajanja za pridružitev Avstrije Evropski gospodarski skupnosti. RIM - JAVORŠKI - RANKO-VIC. Kakor poroča Agencija Tanjug, je jugoslovanski veleposlanik v Rimu obiskal zunanje ga ministra Piceionija. Govorila sta o zboljšanju italijansko-jugoslovanskih odnosov v zvezi z nedavnim obiskom pod predsednika Zveznega izvršne ga sveta Al. Rankoviča. Javor-ski je ob tej priložnosti obvestil ministra Piceionija, da se vrne v Jugoslavijo in da mu bo poverjeno drugo mesto. Po odstopu vlade na Siciliji. Sicilska deželna vlada, ki so jo sestavljali pristaši levega centra, je nenadno odstopila. Njen dosedanji predsednik G. D’An-gelo je izjavil, da je bila vlada primorana odstopiti, ker so u-stvarili komunisti, ki so jih pri tem podpirali tudi desničarji, nemogoč položaj ter ni tako mogla izvesti potrebnih preos-nov, da bi vskladila dosedanjo zakonodajo; D’Angelo pripisuje vso krivdo prav nasprotovanju komunistov; njihov pritisk je bil tako močan, da ni vlada mogla vzdržati, čeprav so jo podpirali socialisti. Nasprotni sta ji tudi bili levo krilo socialistov in levo krilo krščanskih demokratov. Alžirski voditelj Ben Bela ne popušča. Ko so posvetovanja Narodnega sveta alžirske revolucije za ustanovitev političnega urada, v katerem bi bili predstavniki obeh struj, to je sedanjega predsednika začasne vlade Ben Hede in Ben Bele, ki se opira na vojaštvo, propadla, je Ben Bela na svojo roko ustanovil politični urad, v katerem so samo njegovi pristaši. V Tlem-cenu, kjer ima Ben Bela svo. štab, so nato objavili pi oglas, ki pravi, da je ta politični urad prevzel vodstvo države ter da bo ob koncu leta sklical kcngres voditeljev. Ben Bela očita svojim nasprotnikom, da so oni krivi, da ni prišlo v Tripolisu do sporazuma. Prvotni skupni politični urad bi moral šteti 7 članov, glede petih so se že sporazumeli — med temi je bila moč pristašev obeh struj približno enako razdeljena — ko je šlo pa še za izvolitev dveh stalnih članov je nastal spor Belkacem Krim, podpredsednik začasne vlade, je ostro nastopil proti Ben Beli, češ da je z ustanovitvijo lastnega političnega u-rada vzel nase vso odgovornost za nadaljnji razvoj, toda vse kaže, da so v Alžiru v krogih začasne vlade pričeli močno popuščati pred Ben Belo, ki se o-slanja na vojsko 40.000 mož. Zdi se, da podpira Ben Belo, ki zahteva tudi izvedbo socialne revolucije, tudi predsednik Zvezne arabske republike Naser. Boj med obema strujama za oblast je toliko večjega pomena, ker bodo čez tri tedne volitve. Zakaj je odstopil Norstad. Vrhovni zavezniški poveljnik v Evropi (NATO) ameriški general Norstad je odstopil. Kenne-dy je njegov odstop sprejel. Ker gre za tako važno mesto, ni konca ugibanj, zakaj je do tega prišlo. Znano je sicer, da je Norstada pred dobrim letom zadel infarkt, vendar se zdi, da ni njegovega koraka kriva bolezen. Njegov odstop spravljajo nekateri v zvezo z de Gaullo-vo zahtevo, da se v Evropi u-stvari ((Evropska jedrska skupnost)), ki bi ne bila pod nadzorstvom Združenih ameriških držav. Te domneve ne potrjujejo ameriški listi, ki celo trdijo, da Norstad ni bil nasproten tej zamisli. Moskovska Izvestja pišejo, da je bila v Norstadu poosebljena napadalnost NATO in da njegov odstop kaže, da se je Amerika odločila za bolj prožno politiko. Za Norstadovega naslednika je bil imenovan general Lemnitzer, ki je tudi Američan. Oblast bo prevzel L novembra. Ameriška letalska oporišča v Evropi odpravijo? «Sunday Times« poroča iz Washingtona, da bodo odpravili ameriška letalska oporišča (za bombnike B-47) na Angleškem konec tegal MEDNARODNA TRGOVINA Novi kontingenti za uvoz mesa Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je te dni izdalo uredbo o novih kontingentih za uvoz govejega mesa. Novi kontingenti so naslednji: a) 20.000 stotov govejega mesa za mesno industrijo (od tega 5000 stotov »začasnega* uvoza). Po posameznih virih se kontingent razdeli na tri dele: 4000 stotov iz držav Evropske gospodarske skupnosti, 15.000 iz držav Latinske Amerike in 1.000 stotov iz drugih držav, s katerimi velja spisek B import; b) mesečni kontingenti določeni za julij se povečajo za 50 odstotkov. Gre za predhodno določeno u-vozno količino živih goved za zakol, svežega in zmrznjenega mesa iz držav EGS in iz držav, s katerimi veljajo določila spiska B import. Ta količina se za julij dvigne za 50 odstotkov; c) kontingent za uvoz mesa v juniju in juliju iz Argentine, Brazilije in Urugvaja se poveča za 2000 stotov; č) za uvoz iz Jugoslavije se julijski kontingent poveča za 1920 glav goveje živine za zakol in za 2210 stotov govejega mesa; d) za u: voz iz Romunije se kontingent poveča za 420 glav govedi in za 465 stotov govejega mesa; e) za uvoz iz sosednih jugoslovanskih pokrajin na Tržaško se kontingent poveča za 175 glav in za 120 stotov mesa; i) julijski kontingent za uvoz mesa iz Madžarske se poveča za 1250 glav govedi za zakol in za 30 stotov govejega mesa; g) uvozni kontingent za Poljsko se poveča za 1045 glav živine in za 925 stotov mesa; h) za uvoz iz sosednih jugoslovanskih pokrajin v Gorico se kontingent poveča za 600 glav živine in za 95 stotov mesa. DOVOLJEN NOV KONTINGENT ZA UVOZ MASLA Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je izdalo dovoljenje za uvoz 35.500 stotov ma sla. Ministrstvo je prišlo do tega sklepa zaradi naraščanja cene temu blagu na notranjih tržiščih. Kontingent je bil razdeljen takole: 15.000 stotov bodo uvozili iz držav, s katerimi sta v veljavi spiska A in B (razen držav EST in afriških zaveznic) in iz Argentine; 9.600 stotov iz držav EST in njihovih zaveznic odnosno pridruženih članic. Preostali kontingent se pa deli med Bolgarijo (1800 stotov), češkoslovaško (350 stotov), Poljsko (4.500) stotov), Romunijo (3.600 stotov) in Madžarsko (350 stotov). Uvozniki morajo vložiti ustrezne prošnje do vključno 16. avgusta 1962. DODATEN UVOZ KONOPLJE IZ BOLGARSKE Ministrstvo za zunanjo trgovino je izdalo dodatno dovolje- DF/V4I? POSOJILA IZ ROTACIJSKEGA SKLADA. Od februarja do julija letos so iz Rotacijskega sklada dovolili tržaškim prosilcem 12 industrijskih posojil za skupnih 925 milijonov lir, go-riškim prosilcem pa za skupnih 150 milijonov lir. Do sedaj je Rotacijski sklad podelil 256 posojil za skupnih 25 milijard 728 milijonov lir. nje za uvoz konoplje in derivatov iz Bolgarske, do skupne vrednosti 50 milijonov lir. Blago bodo uvozili čez tržaško carinarnico. Po zadnjih uradnih cenitvah bodo letos v Italiji pridelali 130-140 tisoč stotov konoplje, kar pomeni napredek za 30% v primerjavi z lanskim pridelkom. Letošnje vremenske razmere so bile razmeroma naklonjene konoplji, poleg tega pa je treba pripisati dober pridelek tudi uvedbi nove sorte, ki ji pravijo «Fibranova». Jugoslovanska podjetja na celovškem velesejmu Tudi na letošnjem celovškem velesejmu (od 9. do 19. avgu sta) bodo sodelovala jugoslovanska podjetja. Kakor znano ima Jugoslavija v Celovcu lasten paviljon. Na XI. mednarodnem sejmu v Celovcu bodo razstavljala tudi podjetja «Iskra» (elektromehanika, elektronika in avtomacija) iz Kranja, «Elma» (elektromaterial) iz Črnuč in «Tops», tovarna pisalnih strojev v Ljubljani. Poleg teh podjetij se bo sejma udeležila tudi vrsta drugih, ki bodo razstavljala razne proizvode, kakor gospodinjske aparate, kemikalije, tkanine, železar ske izdelke, itd. V PADOVI PONOVNO ODPRTE NAVTIČNE RAZSTAVE Na padovanskem velesejmu so 14. julija zopet odprli stalne navtične razstave. Tudi o-bičajni referendum med obiskovalci se bo nadaljeval kakor prej. Prav tako bo uprava sejma nadaljevala s tiskanjem posebnega biltena o ponudbi, povpraševanju in cenah rabljenih čolnov. Navtična razstava na padovanskem sejmu je odprta za občinstvo od 9. do 12. ure in od 16. ure do 19.30, ob praznikih pa od 16. ure do 19.30. Razstava obsega plovila vseh vrst in cen, na mehanični pogon in na jadra. Uprava sejma naglaša, da je bil gospodarski uspeh sejma v preteklih mesecih zelo ugoden. Povečanje izvoza iz koprskega okraja Slabša konjunktura za prodajo čevljev Italijanski tovarnarji pred močno konkurenco nemške industrije Proizvodnja italijanskih tovarn čevljev se še vedno veča in veča se tudi njihov izvoz, kljub temu pa kažejo tovarnarji znake živega zaskrbljenja, in sicer zaradi cen, ki jih njihovi izdelki realizirajo na zunanjih trgih, in ki so čedalje nižje. V prvih štirih mesecih letos je Italija izvozila 18,959.700 parov čevljev za skupno vrednost 33.601 milijona lir (lani v istem času je izvoz znašal 16.123.000 parov v vrednosti 30.643 milijonov lir). Struktura zunanjih trgov se naglo spreminja. Med-ter. ko je Italija še v zadnjih letih izvažala skoraj izključno čevlje boljše vrste, je povpraševanje po teh v tujini začelo naglo upadati. Sočasno so začele druge države, zlasti Zahodna Nemčija, izvažati v ostale evropske države velike količine serijsko izdelanih čevljev, ki gredo v promet zlasti zaradi svoje dosegljive prodajne cene. Ta pojav je iznenadil italijanske tovarne, ki se zdaj trudijo, da bi prešle na proizvodnjo cenenih čevljev. Za zdaj prodajajo še vedno v tujino čevlje boljše vrste, toda njihova cena popušča čedalje bolj. Medtem ico so tovarne lani iztržile za vsak izvoženi par čevljev povprečno po 2000 lir, je letos ta vrednost padla na 1850, aprila pa celo na 1776 lir. Najvažnejši uvozniki italijanske čevljarske proizvodnje so po vrsti: Zahodna Nemčija, ZDA, Anglija, Kanada, Švica, švedska, Norveška, Danska, Francija, Avstrija, Jugoslavija, Srednji vzhod, Južna Afrika, Portugalska, Ciper, Egipt, Kuwait in Sovjetska zveza. Dve razstavi čevljev in usnjarskih izdelkov V Florenci bodo 1. septembra odprli II. razstavo čevljev in drugih izdelkov iz usnja. Doslej se je za to prireditev prijavilo 776 razstavljavcev, med temi okoli 100 iz tujine. Na prvi razstavi, ki je bila lansko leto, so prodali tujim uvoznikom okoli 2 milijona parov čevljev. V Vigevanu bo od 15. do 23. septembra XXVI. mednarodna razstava čevljev in usnja. Na razstavni površini 22.000 kv. metrov bo nastopilo nekaj čez 1200 razstavljavcev, in sicer se bodo te prireditve udežili poleg Italijanov, tudi Avstrijci, Belgijci, Čehi, Francozi, Nemci, Angleži, Irci, Nizozemci, Španci, Švedi, Švicarji in Američani. Lansko razstavo si je ogledalo okoli Povečan uvoz jugoslovanskega gradiva? «Privredni pregled* poroča iz krogov Izvršnega odbora Sveta industrije gradbenega materiala v Beogradu, da se bližajo h koncu razgovori glede povečanja izvoza jugoslovanskega gradbenega materiala v Italijo. Povečali bodo tudi izvoz cementa, mletega marmorja in o-krasnega kamenja v razne evropske in izvenevropske drža ve. Ustanovili bodo poslovno združenje proizvajalcev okrasnega kamenja. Cene gradbenega materiala so v Jugoslaviji močno nazadovale in celo izpod proizvodnih cen. Na zalogah je mnogo gradiva. Do tega je prišlo zaradi popuščanja gradbene dejavnosti. V tej zvezi priobčujemo naslednje podatke o cenah gradbene ga materiala v Italiji in možnostih za uvoz gradiva iz Jugoslavije. Cene v Italiji Proizvodnja gradbenega materiala se v Italiji nadaljuje zadovoljivo. Tudi potrošnja ne kaže še znakov utrujenosti. Na vsakih 1000 prebivalcev znaša povprečna potrošnja gradbenega materiala 390 ton. S tega vidika je Italija na drugem mestu med članicami Evropskega 200.000 domačinov in čez 60.000 skupnega trga. Proizvodnja ce-tujcev. I menta narašča. Glede cen grad- Če primerjamo Trst z drugimi pristanišči Medtem ko proizvodnja v industriji koprskega okraja v letošnjem prvem polletju ni dosegla po načrtu predvidevane višine in je v nekaterih strokah celo zaostala za lansko, se j i močno povečal izvoz. Povprečno je narastel za 50 odst. nasproti lanskemu v istem razdobju. Predvidevajo, da se bo v drugem polletju še povečal. Pospeševanje izvoza je v zvezi s splošno jugoslovansko izvozno politiko, ki želi znižati pasivnost trgovinske bilance. Podaljšan rok za uvoz mesa iz Poljske Uvoz živine in mesa iz Poljske, ki ga je predvideval poseben kontingent v veljavi do 30. junija, je dovoljen do 29. julija letos. Tako je sklenilo ministrstvo za zunanjo trgovino, ki je razposlalo carinarnicam ustrezno okrožnico. Gre za uvoz «čez carinarnico« naslednjih vrst blaga: 4000 živih prašičev 1000 glav goveje živine za za kol, 500 ton govejega in 500 ton prašičjega mesa. Blagovni promet čez Genovo še vedno narašča neobičajno hitro. Doslej so znani podatki o prometu v prvem letošnjem polletju. Od januarja do junija so namreč v Genovi vkrcali oziroma izkrcali 13,459.424 ton blaga, medtem ko je promet v prvih šestih mesecih lanskega leta dosegel le 10,603.001 ton. Napredek med letošnjim in lanskim prometom znaša kar 26,9 odsto. Prav tako govore poročila o prometu čez Benetke o nenehnem napredovanju. Tako je znašal napredek v samem maju 704 odsto v primerjavi s prometom v maju 1961. Letos so namreč odpremili čez Benetke 1,053.769 ton blaga, lani v istem mesecu pa 984.428 ton. Beneško pristanišče je v prvih štirih mesecih letos odpremilo skupno 4,061.741 ton blaga, medtem ko je znašal lanski promet v istem razdobju 3,412.681 ton. Napredek znaša okoli 19 odsto. Promet čez Trst pa ne napreduje niti zdaleč tako naglo. V Manj premoga in železa v premogovni in jeklarski skupnosti V letošnjem aprilu je proizvodnja premoga v državah članicah Premogovne in jeklarske skupnosti nazadovala za 3,4“/o v primerjavi s proizvodnjo v lanskem aprilu. V prvih štirih me- secih so pridobili za 2,1% manj premoga kakor v ustreznem razdobju 1961. V posameznih državah je bila proizvodnja tar ka-le: (v tisočih ton) Z Nem. Francija Italija Niz. jan-april '61 47.942 18.305 225 4 497 jan.-april ’62 47.353 17.897 213 3.898 Belgija Skupaj 7.150 78.118 7.087 76.448 Proizvodnja je nazadovala zlasti na Holandskem in v Franciji medtem ko je bilo nazadovanje v Belgiji mnogo manjše. Proizvodnja surovega jekla je v državah članicah Premogovne in jeklarske skupnosti zna- HOTELSKE CENE NA GORIŠKEM Navajamo cene hotelskih uslug na Goriškem. Cene veljajo v leta, ali v začetku prihodnjega Američani so nameravali to storiti že prej, toda odlašali so z odločitvijo na željo angleške vlade, češ da bi ta ameriški korak še poslabšal angleško plačilno bilanco. Na Angleškem so fccaj 4 takšna oporišča. Na oporiščih je v službi 40.000 ame- riške posadke, ki stane Ameriko 100 milijonov dolarjev na leto. Oporišča niso več potrebna, odkar imajo Američani podmornice z raketami Polaris. Američani nameravajo ukiniti šala v prvih štirih mesecih letošnjega leta 24.082.000 ton, to je okoli 3,2% manj kakor v i-stem razdobju lanskega leta. Po posameznih državah se je proizvodnja razvila takole (v tisočih ton): Z. Nem. Franc. Italija Niz Bel ali a Luks csknra- jan.-april ’61 11.609 6.183 2.968 687 2 073 1 367 24 88- jan.-april J62 10.676 5.786 3.168 671 2.458 L323 241)82 Proizvodnja je nazadovala v Nemčiji za 8%, v Franciji za 6,4%, na Nizozemskega 2,3% Luksemburgu za 3,2%. V Italiji . e nasprotno napredovala za 5,7% v Belgiji pa za 18,6. Toda ta podatek za Belgijo je fiktiven : lani so namreč stavke jeklarjev toliko zaustavile proizvodnjo, da se zdi letošnji položaj mnogo bolj ugoden, kakor je v resnici. (Po dnformazioni sulla Congiunturai> zavoda tBanco di Sicilia*) sezoni, nižje se nanašajo na samo spanje, višje pa na pension z enoposteljno sobo. V oklepaju ustrezne cene izven sezone. AJDOVŠČINA (103 m) Planika 650-850, 1000-1400 dinarjev na osebo. BOVEC (483 m) Golobar 550-750, 1400 <450-550, 1120); Kanin 550-750, 1700 (350-550, 1360) ; Planika 550-750, 1700 (350-550, 1360). ČRNI VRH (683 m) Pri Metki 350, 1000 (350-900). IDRIJA (331 m) Nanos 420-450, 900-1200 (neizpr.) KOBARID (235 m) Zvezda 550, 1400 (500-1100). LOKVE (964 m) Pol dano vec 600-800. 1200-1400 (600-800, 960-1120). NOVA GORICA (85 m) Park-Hotel 850, 2150 (850, 1720), Sabotin 640-690, 1500 (640-690, 1300). TOLMIN (201 m) Krn 594, 1100-1300 (494, 880-1040). TRENTA (622 m) Orel 550-750, 1500 (400-500. 1200). tudi letalska oporišča v Italiji, j VIPAVA r 102 m) »Vm-ivn* 500-kjer je v službi 10.000 Amen-i 600, 1000-1400 (40.1500. 800- čanov. j 1100) dinarjev na osebo. ^bdoZni ^ ^ UTHINKI Visoka življenjska raven v Sloveniji Na zasedanju IV. plenuma Zveze komunistov Jugoslavije je predsednik Tito spregovoril tudi o visoki življenjski ravni v Sloveniji. «V Beogradu pravijo spet po starem: »Slovenci so daleč skočili v standardu* je pripomnil Tito. Ko že govorimo o tem, moram ugotoviti, da ni res, da je v Beogradu centralizem, niti da se vse gradi v Beogradu, prav tako tudi ni les da Slovenci žive bolje na tuj račun. Drži, da je bila Slovenija dosti naprednejša od drugih republik, da je imela industrijo, kadre in delavce, ki so znali dvigniti proizvodnjo in proizvodnost dela na višjo raven, s tem pa tudi standard. Ne moremo zdaj zahtevati, naj Slovenci ostanejo tam, kjer so bili leta 1941, dokler se vse druge republike ne dvignejo, na to raven, ampak moramo tudi mi njim omogočiti, da še bolj napredujejo, če hočemo da i-mamo od njih večjo korist. Več ko bo imela Slovenija, več bo lahko dajala tudi drugim. Pokazalo se je, da je v nerazvitih krajih proizvodnost dela redko kdaj presegla 50 odst. proizvodnosti razvitih področij. Vem, da tu ni bilo kadrov in da jih je treba razviti, toda to je treba razumeti. Nisem proti temu, da se v nerazvitih krajih dviga življenjska raven, ni pa mogoče zahtevati, da v tem času drugi ostajajo na istem nivoju. ŠE VEDNO STAVKE. Preteklo sredo so delavci in uradniki Javnih skladišč v Trstu stavkali od 8. do 24. ure. Vse delo v pristanišču se je zaradi tega ustavilo. V soboto in nedeljo so stavko ponovili. V nedeljo je bilo v pristanišču 23 ladij. V turinski pokrajini so te dni stavkali delavci zaposleni strojni industriji. Poleg največjega obrata (FIAT) so tu tudi tovarna RIV, dalje tovarne Olivetti in še vrsta manjših obratov. Stavke se je udeležilo okoli 250.000 delavcev. Tudi v Bologni so strojni delavci stavkali. Združenje delodajalcev Intersind je pripravilo načelen sporazum, ki so ga podpisale najprej organizaciji C1SL in UIL, nato pa še FIOM-CGIL. Druga stavka se že delj časa nadaljujejo s presledki v tiskarnah dnevnikov. Stavci zahtevajo znatne izboljšave v novi kolektivni pogodbi; med drugim tudi povišanje plač za 30 do 35 odstotkov. prvem letošnjem polletju se je dvignil za okoli 64.000 ton v primerjavi s prometom v istem razdobju v lanskem letu. Letos je namreč dosegel 2,606.970, lani pa 2,542.328 ton. Medtem ko se je količina vkrcanega blaga povečala od 601.505 na 725.639 ton, se je količina izkrcanega skrčila od 1,940.823 na 1,881.331 ton. Razlika v prometu je znašala okoli 2,54 odsto, kar pomeni res nepomembno napredovanje, zlasti še če upoštevamo, da je do te razlike prišlo dejansko zaradi tega, ker je lansko leto junijski promet padel pod običajno raven, še manj pa pomeni to nanredovanie tržaškega prometa, če ga primerjamo z razvojem blagovnega prometa čez Genovo ali čez Benetke. BLAGOVNI PROMET V BENETKAH V preteklem maju je blagovni promet čez beneško pristanišče dosegel v obeh smereh (vkrcano in izkrcano blago) 1 milijon 41.000 ton. Mnogo italijanskih avtomobilov gre v tujino V razdobju od januarja do vključno meseca maja so italijanske avtomobilske tovarne izdelale 367.549 avtomobilov. To pomeni velik napredek v primerjavi s proizvodnjo v lanskem letu, ko so tovarne izdelale 282.286 avtomobilov. Proizvodnja tovornjakov pa se je skrčila od 27.051 v prvih petih mesecih 1961 na 25.890 v istem razdobju letos. Proizvodnja avtobusov je napredovala od 1.428 na 1.689 vozil. Izvoz raznih vozil je močno rapredoval. Tovarne so skupno prodale v tujino 132.356 osebnih avtomobilov (lani v istem času 98.079 vozil), 5.630 tovornjakov (lani 3.167), in 608 avtobusov (lani 217). To pomeni, da je 35,1 odsto celotne proizvodnje italijanske avtomobilske industrije v omenjenem času odkupila tujina. KAKŠNA BO ŽITNA LETINA V SLOVENIJI V Sloveniji cenrio letošnjo žitno letino na 126.000 ton. Pri delek bo boljši kakor lani Slovenija prispeva sicer le 2 5-3,5 odst. vsega žitnega pridelka v Jugoslaviji, drugod pa niso bile vremenske razmere tako ugodne .in splošna letina bo nekoliko pod povprečjem V Sloveniji bo po zadn^h cenitvah pridelek rži dosegel 25.300 ton, pridelek ječmena 29.200 ton in pridelek ovsa o-koli 22.400 ton. PRIDELEK PŠENICE V ITALIJI Letošnji pridelek pšenice Italiji naj bi dosegel 86-90 milijonov stotov. Pšenica kaže razmeroma dobro, razen na Si čiliji, kjer bo pridelek zelo pičel. Lanski pridelek je znašal 83 milijonov stotov. Denarni zavod bo vzdrževal fakulteto Na univerzi v Sieni bodo u-stanovili novo fakulteto, ki bo prva te vrste v Evropi. Predsednik bančnega zavoda Monte dei Paschi in rektor sienske u-niverze sta podpisala sporazum, po katefem bo denarni zavod skrbel za dobo 20 let za finančno vzdrževanje nove «t'akultete gospodarstva in bančništva« na sienski visoki šoli. ČLOVEK PROTI MOTORJU. — Prejšnji teden so beneški «gondoljerji* ustavili ves promet na Canal Grande. Že v jutranjih urah je okoli 100 gondol zaprlo počez vsak prehod ored občinsko palačo. Gondoljerji so hoteli s tem protestirati proti uvajanju motornih čolnov za prevažanje potnikov in turistov po laguni. Nova ladja za plovbo po Jadranu. V ladjedelnici «Apuano» so te dni splavili 2000-tonsko motorno ladjo «Andrea Mante-gna», ki jo je naročila družba »Linee Marittime delVAdriatico« Ladja bo prevažala potnike po Jadranskem morju, in sicer med italijansko in dalmatinsko obalo. Ladja meri 95 m v dolžino in 12,50 m v širino; poganja jo motor Fiat, ki zmore hitrost 18 vozlov, v kabinah je prostora za 124 potnikov (poleg posadke); za dnevne vožnje ladja lahko sprejme na krov do 600 potnikov. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Indija — Pakistan: Ulja-nik 27.7., Velebit 15.8., Avala 8.8. Proga Jadransko morje — Indonezija — Daljni vzhod: Uljanik 27.7., Velebit 15.8. Proga Jadransko morje — Japonska: Uljanik 27.7., Velebit 15.8. Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: Drvar 31.8. Proga Jadransko morje — Severna Evropa: Rijeka 10.8. Proga Jadransko mer jr — Severna Amerika-. Slovenija 25.7., Baska 5.8. GIBANJE LADIJ »SPLOŠNE PLOVBE« benega materiala smo povzeli iz publikacije «Informazioni sulla Congiuntura*, ki jo izdaja Ban-co di Sicilia, naslednje podatke (v lirah za 1000 kosov): POLNA OPEKA 6x11x23 15. maja 1961 12.000-13.000; 15. mar ja 1962 pa 11.500-12.000; polna opeka 5,75x10x22 maja 1961 10.500-12.000, maja 1962 10.000-11.000; votlakd 8x12x24 maja 1961 13-14.000, maja 1962 12-11 tisoč; cement, vreča zaračunana v lirah za stot, maja 1961 850-880, maja letos 880-910 lir. NA TRGU V FLORENCI so bile cene 20. julija naslednje: cement tipa 500 730 lir stot, tipa 680 780 lir, polne opeke UNI 26x13x6 11.500-12.000 lir 1000 kosov, dvoprekatni votlaki 26xl3x 6 11-11.500, šestprekatni votlaki 26x13x8 11-12.800, votlaki za zunanje stene 26x26x13 23-26.000 lir 1000 kosov. NA TRŽAŠKEM stane polna opeka (1 kos) italijanske proizvodnje (6x12x24) 13,70-14 li- re. Ista opeka jugoslovanskega izvora 13,90-14 lire. Domači gradbeniki uporabljajo rajši jugoslovanske polne opeke po večini z Goriškega, ker so nekoliko višje od italijanskih. Trg se počasi, a vztrajno u-smerja k čedalje širši uporabi tako imenovanih dvojnih opek (UNI), ki merijo 26x13x13. Te so lažje, večje in slabše prevod-nice od navadnih opek. Njihova cena se v Trstu giblje med 24 in 26 lirami za kos. Jugoslavija jih še ne dela. Tudi opeke vrste «P» gredo čedalje bolj v promet. Teh opek je dvoje vrst: prva ustreza prostornini 5 navadnih opek in stane 56-58 lir kos; druga ustreza prostornini 7 navadnih opek in stane 70-74 lir. Cene votlakov so naslednje: votlaki 8x12x25 13,30 lir kos, votlaki 8x25x33 33 lir kos, votlaki 8x25x40 38,50 lire kot; lažji .nenosilni votlaki pa po 42 lir kos. Tega blaga prihaja dosti tudi iz Jugoslavije. Strešniki težki 2 kg, 4 5cm dolgi stanejo v Trstu 17,50 lire kos. Uporabljajo jih malo, in sicer za kritje nizkih stavb v zavetnih legah. Za višje stavbe in za take, ki so izpostavljene močnim sunkom burje, se uporabljajo težji strešniki (do 3,2 kg), ki merijo v dolžino 52 cm. Ti stanejo 30 lir kos. Cement tipa 500 stane v Trstu 935 lir stot, tako italijanskega kakor jugoslovanskega izvora (Anhovo). Vrsta 680 stane 1.100 lir stot. Pripomniti je treba, da jugoslovanski tip 600 ustreza italijanskemu 680 in zaradi tega ga tržaški gradbeniki radi upo- rabljajo. Z druge strani pa upoi raba uvoženega cementa ne nudi nekaterih specifičnih prednosti, ki jih domač cement ima! zaradi svojega izvora (določene vrste jamstva, itd.), tako da je uporaba cementa iz Anhovega) omejena na nekatera masovna dela. PESEK, ki ga v Trst dovažajo z rta Sdobba (ob izlivu) Soče) stane 1100 lir kub. meter. Rečni pesek boljše vrste stane tudi do 1400 lir kub. meter. Pesek iz Tilmenta stane 1400,1 prav toliko stane pesek iz Piave, pesek iz Soče pa stane 1500, lir kub. meter, ker je najboljši med vsemi in ga s pridom upo-i rahljajo za omete. Navaden gramoz stane 1250-1400 lir kub; meter, izbrane vrste pa grede (št. 1) tudi do 1880 lir kub. meter. Apno se v Trstu proda; ja po 750-850 lir stot. Omeniti je treba, da se gradbeniki pritožujejo, da današnje apno ni! tako dobro kakor nekdanje. Ne gre za običajno tarnanje čez dosežke sodobne tehnike, temveč nezadovoljstvo strokovnjakov izvira iz tega, da so apnenice uvedle v svoje obrate peč i na nafto ter opustile zaneslji-i vejši premog in še bolj zanesljiva drva. Apno, ki ga pridobivajo z uporabo nafte, se namreč ne presnavlja in žge tako dobro kakor ob počasnem izgorevanju klasičnih goriv in o-hranja tu pa tam neprežgana zrnca, ki ob uporabi vsrkajo vlago, se nabreknejo in tako; se na sveže ometanih stenab pojavljajo neprijetne luknjice. Najboljše apno, ki se dobi v| Trstu, je apno iz Krnice na Vipavskem. To apno je za 10-15 odst. dražje od navadnega, zato pa je toliko boljše . Vse cene, ki smo jih navedli, veljajo za blago dostavljeno na gradbišče. Polne opeke, gramoz, pesek itd. pripeljejo po navadi na kraj gradnje s prekucniki, votla' 3 pa raztovarjajo na stroške graditelja (1-1,5 lire za kos) To velja tudi za jugoslovansko blago. Domači gradbeniki pridno U-porabljajo tudi proizvode milj' ske opekarne, (blizu obmejnega bloka) ki da je zelo solidna ib točna, čeprav se bavi s proizvodnjo samo boljših in dražjih vrst votlakov. Opekami gre verjetno za to, da bi kolikor mogoče zavrla izkoriščanje svojega ležišča glinastih snovi in zato daje na trg le votlake, pri katerih je zavzela glina le 35-40 odstotkov celotne prostornine. Podjetje pripravlja tudi opečne stebre armirane z železom, ki jih sproti dobavlja kupcem. B. Kraigher o najnovejšem gospodarskem razvoju (Nadaljevanje s 1. strani) »Bovec« je istega dne priplula v Marseille, nato pa je nadaljevala pot v Dakar, Refice, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo , vedel in Buenos Aires. ZNAČILNOSTI NOVE LADJE TRŽAŠKEGA LLOYDA. Motorna ladja »Isonzo«, katero so zgradili v Benetkah po naročilu. Tržaškega Lloyda in je bila določena za progo iz Italije v Vzhodno Afriko, je sodobna lad ja za suhi kosovni tovor in ima 7.300 ton nosilnosti. Dolga je 137,30 m in široka 18,50 m. O premij ena je z Dieslovim motorjem Fiat C 757 S, jakosti 8.400 konjskih sil in lahko doseže hitrost 18 vozlov. Električna centrala ima tri skupine e lektričnih generatorjev na trifazni izmenični tok, celotne jakosti 900 kW. Pet skladišč ima skupno 12.400 kubičnih metrov prostora, hladilniki 200 kubičnih metrov in eno skladišče za posebni tovor 100 kubičnih metrov. Zboljšati je treba ceste in graditi hotele. Investicije treba pravilno u-smeriti. podjetja naj se specializirajo ter naj si delo delijo. V nerazvitih republikah je treba investirati denar samo za graditev rentabilnih tovarn, in sicer velikih obratov ter ne o-stati na pol poti. To se je na primer zgodilo z železarno v Črni gori, ki danes zahteva še vedno 0d države po 3 miliiarde na leto, da bi bil načrt za izgradnjo do konca izpeljan. Predsednik Tito se je še dotaknil širjenja »šovinizma* v posameznih krajih, in ga obsodil, češ da nima stvarne podlage. Poročilo člana CK ZKJ Borisa Kraigherja je bilo toliko bolj zanimivo, kolikor se je nanašalo na gospodarski razvoj v Jugoslaviji v zadnjem času, to je zlasti po govoru predsednika Tita v Splitu. Govornik je na-I vedel podatke o napredovanju I industrijske proizvodnje po letu 1960 in opozoril na okolnost, da sestavlja kmetijska proizvodnja skupaj z industrijsko približno 70 odst. celotne jugoslovanske proizvodnje. Treba je povečati dinamiko celotnega jugoslovanskega gospodarstva.' Med pozitivnimi težnjami jugoslovanskega gospodarskega razvoja je omenil preusmerjanje proizvodnje in prilagajanje le-te potrebam notranjega in zunanjega trga. Tako iščejo nekatera podjetja rešitve v preusmeritvi svoje izvozno-u vozne politike. Proizvodnja išče nove možnosti za razpečevanje svojih izdelkov tudi na tržiščih — kakor je zahodno — kjer so se pogoji za plasiranje poslabšali; poleg tega skuša zamenjati »klasične« vire reprodukcijskega materiala, usmerjajoč se čeda- lje bolj k vzhodnoevropskemu ter afriškemu in azijskemu trgu. To je zelo pozitiven pojav za nadaljnji gospodarski raz; voj. Industrija išče rešitev tudi v serijski proizvodnji. Poleg zveze (federacije) težijo za varčevanjem v svojih prora-čunih tudi republike. »Začel s® je proces realnejšega spoznavanja možnosti delitve in trošenja sredstev tako v gospodarskih organizacijah, pa tudi v er stalih družbenih činiteljih«. Nadalje je govornik naglasil potrebo, da industrija poveča svojo proizvodnost. Neustaljenost na trgu je relativno kratkega značaja in jo bo mogoče z u" strežnimi ukrepi odpraviti. V ta namen je treba ustvariti ustrezne materialne in devizne rezerve. Govoreč o plačah je navedel, da tvorijo 92 odst. vseh er sebnih dohodkov v gospodar stvu zaslužki izpod 40.000 dt nar jev, delež večjih zaslužko* je zelo majhen. Investicijska politiko bo treba radikalno i®1 premeniti, nedonosne investicije odložiti in hkrati težiti z» tem, da se industriji zagotovi reprodukcijski material. "Delež investicij v kmetijstvu, ki se ja v zadnjih letih pri skupnih investicijah podvojil, bo treba skrčiti. Dalje je B. Kraigher govoril o stanovanjski gradnji, infrastrukturnih investicijah, o bančnem sistemu, možnostih zaposlovanja delovne sile in modernizaciji proizvodnje. Naglasil je, da se gospodarstvo nt sme zapirati v nekakšno avtarkijo. Treba je pospeševati razvoj mednarodnega turizma; tu nam namreč omogoča da lahko dobršen del kmetijskih proizvodov izvozimo na najboljši in najcenej"ši način. Treba je mobilizirati vse sile za jesensko setev in povečati proizvodnjo txr di v gozdarstvu ter ustvariti večje rezerve takoj v začeikd leta 19G3. Treba j« zmanjšati primanjkljaj v plačilni bilanci Motoma ladja »Bled« bo 30. julija pristala v Splitu, od koder jo pot vodi dalje na Reko; nato v Dakar, Monrovio, Tako-radi. Lome in Lagos. — Motorna ladja »Bohinj« je 18. julija priplula v Buenos Aires. Ladja BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. PA.-D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA lir 600.000.000 - VPLAČANIH LIP 1EO 00G.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT, 10 telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov* 8ANKRED 2 Petek, 27. julija 1962 GOSPODARSTVO Stran S Na političnem obzorju UPRAVIČENE ZAHTEVE SLOVENCEV. Prejšnjo nedeljo je bil v prostorih Trgovinske zbornice v Trstu sestanek Sveta vsedržavnega gibanja za deželne avtonomije. Udeležili so se ga predstavniki Neodvisne socialistične zveze, Slovenske kulturno gospodarske zveze, Komunistične stranke, Socialistične stranke, republikancev in radikalov, poslanca Vidali in Pellegrini ter bivši profesor tržaške univerze Roletto. Dr. Dekleva, predsednik SKGZ, je ob tej priložnosti naglasil, da bi bilo treba zajamčiti s posebnimi določbami statuta za samoupravno deželo Julijsko krajino pravice Slovencev, in sicer v smislu ustave in londonske spomenice o soglasju. ZAKON O SAMOUPRAVNI DEŽELI IZGLASOVAN. V torek je poslanska zbornica izglasovala zakon o ustanovitvi samoupravne dežele Furlanija-Julij-ska krajina. Za zakon so glasovale koalicijske stranke (krščanski demokrati, socialni demokrati in republikanci) socialisti in komunisti, proti njemu pa liberalci, monarhisti in neofaši-sti. V razpravi o posameznih členih ni prodrl člen, ki podrobno določa pravice Slovencev. Minister za preosnovo javne u-prave Medici je med razpravo dejal, da so pravice — tako meni vlada — slovenske manjšine že tako zaščitene; ta uživa med drugim svobodo tiska in obveščanja, kakor to dokazujejo slo-vensk časniki in oddaje v slovenščini radijske postaje v Trstu. To je moč reči tudi glede svobodnega dostopa v javne službe. Dodal je, da je vlada pripravljena proučiti posamezne primere, ki bi se pojavili. Vlada Potrjuje ponovno svojo obvezo, da zaščiti vse pravice manjšin v Gorici in Trstu, da bi ustvarili vzdušje miroljubnega sožitja med tamkajšnjim prebivalstvom. Socialisti in komunisti so umaknili nato zahtevo, naj se vladni načrt popravi in vnesejo vanj posebne določbe o zaščiti manjšin ter izjavili, da bodo to zahtevo postavili med razpravo o posebnem zakonu za zaščito manjšin. ODBOR SLOVENSKE SKUPNOSTI. Na rednem občnem zboru Slovenske katoliške skupnosti v Trstu je bil zbran nov odbor. v katerem so: predsednik dr. Teofii Simčič, podpredsednik inž. Milan Sosič, politični tajnik dr. Matej Poštovan, organizacijski tajnik Marijan Slokar in blagajnik Marijan Bajc. širši odbor obsega 15 članov. TABOR SLOVENSKE PROSVETE. Tudi letos je preteklo nedeljo Slovenska (katoliška) Prosveta v Trstu priredila tabor na Repentabru. Po nagovoru g. Žerjala so igrali Rebulovega Devinskega sholarja’, ki ga je Zora Tavčar priredila za radijski oder. Pri tej uprizoritvi se je prav čutila ta okolnost, da hi bilo delo dramatizirano za javne nastope. Režiral je prof. Peterlin. Ob tej priložnosti je zapel nekaj koroških narodnih pesmi koroški kvartet iz škoci-jana, pel je tudi pevski zbor iz Jazbin na Goriškem. Očinstvo je z velikem zanimanjem sledilo vsem točkam sporeda. »SREDIŠČE ZA KUTURNE stike z inozemstvom*. Pri vodstvu komunistične stranke v Trstu je doslej delovalo «Sredi-šče za kulturne stike z ljudskimi demokracijami*; namesto tega je bilo zdaj ustanovljeno ^Središče za kulturne stike z inozemstvom*, ki ga bo vodil dr. Mogorovich, NOV POKAJINSKI TAJNIK Krščanske demokracije. Na zadnjem pokrajinskem kongresu Krščansko demokratske stranke v Trstu so izbrali nov Pokrajinski odbor in novega pokrajinskega tajnika. Doslej je to mesto zavzemal Corrado Belci, za novega tajnika pa je bil izvoljen Guido Botteri, ki je bil doslej nameščen na tržaški radijski postaji. v Se o olajšavah za turiste Zadnjič smo kratko poročali o najnovejših olajšavah, ki so jih jugoslovanske carinske oblasti dovolile tujim turistom pri prehodu meje. Konzul Aleksander Oluič je preteklo soboto povabil tržaške časnikarje na jugoslovanski generalni konzulat, da bi jim razložil podrobneje te olajšave. Povabilu se je odzvalo lepo število novinarjev iz Trsta, med njimi tudi več dopisnikov listov, ki izhajajo izven Trsta. Tiskovni konferenci je prisostvoval tudi vicekonzul Kovačič, načelnik urada za potna dovoljenja. Olajšave so začele veljati takoj po objavi v listih. Tujim turistom ni zdaj treba več izpolniti carinske deklaracije, to bodo morali storiti le v izjemnih primerih. Prav tako ne bo treba prijavljati tuje valute, dinarjev pa bodo smeli prenesti čez mejo, kolikor doslej, to je 1500 v bankovcih po 100 dinarjev. Na željo carinarjev bodo prijavili dinarska plačilna sredstva in predmete, ki jih nosijo s seboj, samo ustno. Splošno velja pravilo, da ni treba prijavljati predmetov, ki spadajo v osebno prtljago. Med te štejejo zdaj tudi po en fotografski aparat, gramofon (kakor tudi gramofonske plošče), magnetofon, transistorski sprejemnik in športne rekvizite. Med športne rekvizite sodijo na primer tudi čolni. Prijaviti pa je treba pisalni stroj. Važna je tudi o-lajšava, da turisti zdaj ne prijavljajo več avtomobilov in motornih koles iznad 50 kub. centimetrov (ki imajo v Italiji e-videnčne tablice). Po vsem tem je treba, prijavljati šibkejše motorje. Te olajšave veljajo tudi v obmejnem prometu. Nove carinske olajšave pomenijo za turista in za ves promet vsekakor precejšnjen prihranek na času. Konzul Oluič je navedel tudi nekaj podatkov o številu izdanih vizumov za potovanja v Jugoslavijo, in sicer vizumov, ki jih je podelil generalni jugoslovanski konzul v Trstu; pristojnost tega se razteza v severovzhodni Italiji do Gardskega jezera, vendar podeljuje generalni konzulat vizume tudi o-stalim državljanom Italije, ako se zglasijo pri njem. Od 1. januarja do 20. julija 1962 so na jugoslovanskem konzulatu v Trstu podelili 6.952 poslovnih vizumov, 13.057 turističnih za enkratno potovanje, 11.138 za trikratno in 7.808 za šestkratno turistično potovanje; za tranzit 1.590 in 325 kolektivnih vizumov (za 5.700 potnikov). Konzul O-luič je tudi omenil, da je zdaj obalna jadranska cesta odprta do Šibenika; nadaljuje z delom v smeri proti Splitu. (Iz drugega vira posnemajo, da bo delo na odseku šibenik-Split dokončano do turistične sezone leta 1964. Dotlej bo dograjen tudi ' odsek do Omiša, to je 30 km južno od Splita.) Nove turistične postojanke na Koprskem V mesecu juniju in juliju so odprli na Koprskem vrsto novih turističnih postojank. Pri izviru Rižane Zvročku so odprli novo restavracijo in prostor za parkiranje avtomobilov. Od vasice Rižane so do tja na novo uredili in asfaltirali cesto ter zgradili čez reko lesen most. V restavraciji je prostora za 60 gostov, zunaj pa za 200 in več. Specialiteta so postrvi iz velikega gojišča blizu restavracije. Dosedanja farma bobrov se spreminja v živalski vrt. Bobrov, odnosno nutrij, bo le še malo. Prihodnje leto bodo dodali še letoviške hišice, kam-ping in manjši bazen za osve-ževanje gostov. V žusterni pri Kopru so preuredili in modernizirali tamkajšnje gostišče. Zraven so napravili parkirni prostor za 200 avtomobilov in motel, kateremu se bo pridružil čez leto še kamping. Pod cesto nastaja no- vo koprsko morsko kopališče, katerega bodo prihodnje leto še znatno razširili in dopolnili s potrebnimi napravami. Staro kopališče pod Belvederom je odprto samo še letos. Opustili ga bodo zaradi razvoja pristanišča. Na Dobravi, prevalu ceste med Izolo in Strunjanom, je zrastla na najlepši razgledni, točki zelo lepa in moderna izletna in obcestna restavracija s parkirnim prostorom za vsaj 200 avtomobilov in kampingcm. Stroški so znašali okoli 100 milijonov dinarjev. Od restavracije se odpira najlepši razgled na ves Tržaški zaliv. Tudi to postojanko bodo prihodnje leto še dopolnili. Malo pred restavracijo na Dobravi so odprli v piranski občini dva kampinga, manjšega v Strunjanu in večjega pri Sv. Luciji pri Portorožu. Oba sta urejena po mednarodnih predpisih in preskrbljena s tekočo vodo, elektriko in sanitarijami. Pri strunjanskem so uredili bife, pri lucijskem pa restavracijo. R. G. Povečan pritok deviz Turistična sezona v koprskem okraju ni bila v prvi polovici leta najboljša. Krivo je bilo tega manjšanje pritoka domačih jugoslovanskih turistov v primerjavi z lanskim letom. Manjši obisk so imeli zlasti počitniški domovi delovnih kolektivov iz zalednih krajev Slovenije. Temu nasproti je narastel obisk turistov iz drugih držav, posebno iz švedske in Zahodne Nemčije, še mnogo bolj vprav . .... nepričakovano pa je narastel spremstvu gg. V. Riccobona, M. NOV STROJNI INŽENIR Na tržaški univerzi je diplomiral za strojnega inženirja Fe-dor Hrovatin in sicer z dizerta-cijo »Meritve in toplotna bilanca dveh peči za segrevanje,* ki jo je razvil pred prof. inž. Brunom Finzi-Continijem. Prejšnja leta so diplomirali tudi na tržaški univerzi za strojne inženirje J. Pivk in C. Baša, ki sta odšla v Milan: prav tako za strojne Aljoša Vesel (zdaj na poslu v Brescii), C. Marijan Cetin (v Legnanu), Miro Caharija (v Trstu) in Fr. Piščanc (v Trstu); Vid. Bak za gradbenega inženirja (v Trstu); za ladijskega inženirja pa Zdenka Vodopivec (v Trstu), medtem ko je D. Lavrenčič študirala v Trstu in dovršila politehniko v Turinu, kjer tudi živi. PREDNOSTNE LESTVICE Šolsko skrbništvo sporoča, da so bile od 20. t. m. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1962-63. Lestvice so na vpogled za deset dni — od 10. do 12. ure — pri znanstvenem liceju v Ulici Lazzaret-to Vecchio, 9-II. ODLIČNJAKE slovenskih tržaških in goriških srednjih šol je Slovenska kulturno - gospodarska zveza povabila na tedenski izlet v Beograd in do železnih vrat; od 22 se je odzvalo 18 dijakov. Za predsednika pokrajinske bolniške blagajne za trgovce na Tržaškem je bil na seji upravnega sveta, ki ji je predsedoval izredni komisar dr. M. Cor-dovado, izvoljen E. Puppi. Na glavno skupščino v Rimu, na kateri bodo izvolili osrednji u-pravni svet, pojde predsednik v pritok deviznih dinarjev. Povečal je za okoli 100 odstotkov. Mnogo večji je bil tudi priliv italijanskih lir. Kje potroši turist najmanj Neko florentinsko podjetje, ki se ukvarja s statističnimi raziskavami, je pred kratkim izdalo zanimivo študijo o tem, koliko stane turista bivanje v vrsti evropskih in čezmorskih držav. Podjetje je zbralo podatke na osnovi naslednjih u-slug: strošek za sobo brez kopalnice v moderno opremljenem hotelu; strošek za hrano v samem hotelu ali v ustreznem restoranu. V strošek za hrano niso vštete pijače. Napitnino so poizvedovaloi zaračunali v razmerju 5 odst. na celoten izdatek. Strošek za hrano se nanaša na zajtrk, kosilo, popoldanski čaj in večerjo. Dodali so strošek pps.treščka, za 5-kilometrsko vožnjo s taksijem, za pranje ene srajce, za kinematografsko vstopnino, za časopis in običajne napitnine. Strošek, preračunan v lirah, je v posameznih državah naslednji (cene so veljale v zimski sezoni) : v Italiji 7.881 lir na dan, v Avstriji 5.528, v Belgiji 8.011, v Braziliji 6.081, v Franciji 10.080, v Zahodni Nemčiji 7.982, v Grčiji 5.053, na Angleškem 9.121, v Jugoslaviji 4.130, na Nizozemskem 8.045, v Španiji 4.445, na Švedskem 8.557 in v Švici 7.934. Med navedenimi državami je najcenejša Jugoslavija, naj dražja pa Francija. Z AVTOMOBILOM NA POLJSKO Turist sme potovati na Poljsko z osebnim avtomobilom, ne da bi poljski cariniki zahtevali kakršenkoli dokument za vozilo. To velja tudi za prikolice in za avtobuse Pač pa izdajo cariniki za vsako vozilo brezplačno uvozno dovoljenje, katerega veljavnost traja 15 dni do 4 mesece. V izjemnih primerih se veljavnost dokumenta lahko podaljša do 12 mesecev. Po preteku tega časa se avtomobilist lahko še naprej zadrži s svojim vozilom na Poljskem, toda plačati mora 10 zlotov na dan. Cumbata in G. Montiniija. U-pravni svet je potrdil pokrajinskega ravnatelja rag. C. Masea in dosedanje upravno osebje ter izbral se dva člana (B. Catta-ruzzo in C. Danielsa), ki bosta dopolnila pokrajinsko komisijo za spiske. CERKVE OBNAVLJAJO. Cerkev sv. Petra v Trnovem pri I-lirski Bistrici so povsem obnovili in preuredili po načrtu, ki ga je izdelal inž. Valentinčič, prof. na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Strop ladje so dvignili za okoli 3 metre, skladno s prezbiterijem. Zanimivo je, da je bila ladja te velike cerkve zgrajena v romanskem slogu, prezbiterij pa v gotskem. Stilne razlike so v bistvu ohranili. Tone Kralj, ki je tudi pri nas poslikal več cerkva (kakor na primer na Katinari), je preslikal prezbiterij in po njegovi zamisli je bila izdelana tudi nova krstnica; zdaj se je lotil ladje. Obnovili so tudi zunanjost cerkve. Delo je trajalo dve leti. V Piranu obnavljajo cerkev Marije Zdravja na Punti. Država je podelila piranski župniji podporo 10 milijonov dinarjev za vzdrževanje cerkva. Teh je v župniji kar 10. Samo honorarni angleški konzul. Na torkovi seji občinskega sveta je župan dr. Franzil sporočil, da bo britanski stalni konzularni sedež v Trstu ukinjen. Veliko Britanijo bo odslej predstavljal v našem mestu honorarni konzul. «U-42» PO 45 LETIH ZOPET NA POVRŠJU. Okoli 7 milj pred izlivom Tilmenta v Jadransko morje je jugoslovanski bager «Veli Jože* dvignil 100-ton-sko avstrijsko podmornico «U-42», ki je ležala na dnu 25 m pod vodno gladino od novembra 1914. Podmornica je na izvid-niškem pohodu zadela ob mino in se potopila s 30 člani posadke. Po 45 letih, je neki ribič slučajno zapletel svoje mreže v razbitine podmornice in opozoril nanjo oblasti. VINO ZA MAŠE NI PODVRŽE-NO DAVKU NA POSLOVNI PROMET. V odgovor na ustrezno vprašanje je ministrstvo za finance izjavilo, da nakup vina za maše ni podvržen plačeva- nju davka na poslovni promet (IGE), »ker blago ni namenjeno običajni potrošnji* MONTECATINI PRI OREHU J Velika italijanska družba Mon-j tecatini se zanima za dolinski svet pri Orehu, kjer naj bi nameravala na zemljišču 780.0GO kv. m. zgraditi kar dve tovarni. Zemljišče pripada tržaški občini in o njegovem odstopu Ustanovi za industrijsko pristanišče bo moral sklepati občinsk; svet SPREMEMBE NA VODILNIH MESTIH NA KOPRSKEM. Na mesto predsednika Okrajnega ljudskega odbora v Kopru Albina Dujca je bil izbran Davorin Ferligoj, dosedanji pred sednik Občinskega ljudskega odbora v Piranu. Za predsednika piranske občine so izvolili Jakoba Drakslerja, dosedanjega ravnatelja premogovnika v Sečovljah. Dosedanji tajnik o-krajnega komiteja Zveze komu nistov Jugoslavije v Kopru Albert Jakopič-Kajtimir je bil izvoljen za predsednika glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva, za njegove ga naslednika pa je okrajni komite izbral Jožeta Božiča. SPREJEM PRI PREDSEDNI KU LJUDSKE SKUPŠČINE Predsednik ljudske skupščine LR Slovenije Vida Tomšič je sprejela na vljudnostni obisk priorja kartuzijanskega samostana v Pleterjah dr. Edgarja Leopolda. kultura in živtenie Kaj namesto nemoralnega šunda? NAŠE SOŽALJE V Trebčah je umrl 15-letni Dušan Stojkovič, v Bazovici Antonija Prelec vd. Stopar. Blizu Tržiča se je smrtno ponesrečil Jožef Alojzij Klinec iz Podgore. V njegov tovornjak je zadelo drugo težko vozilo, ki mu je odtrgalo priklopnik. ALEKSANDER SILI: 'Itali- jansko kmetijstvo v EGS* (L’a-gricoltura italiana nella Comu-nita Economica Europea) Giuf-fre’, Milan, str. 242, cena 1.500 lir. Veconomia italiana dal 1861 al 1961. Italijansko gospodarstvo od 1861 do 1961. Giuffre’, Milan, str. 961, cena 6.000 lir. Prispevek 24 gospodarstvenikov in zgodovinarjev. * # 4f »INDEKS*, mesečni pregled jugoslovanske gospodarske statistike. Izdaja Zvezni zavod za statistiko v Beogradu. Majska številka prinaša podatka o razvoju jugoslovanske industrijske proizvodnje, ki zajema tud: prve tri mesece leta 1962, in si cer podatke o elektroenergiji, proizvodnji premoga in koksa, barvastih kovin, kemikalij; tekstilne industrije in gozdarstva, pa tudi podatke o razvoju prometa, turizma, o življenjskih stroških in plačah. A VTOPREVOZNISKO PODJETJE A. POŽAR TRST • UL. MORER1 3T. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu tn inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. Hotel POSTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje. V teh pasjih dneh roje človeku nehote vse druge misli Po glavi kot sicer. Vse ti je hekako odveč, nikjer nimaš obstanka, niti v prijazni gostilnici, kjer pozimi lagodno presediš cele večere pri briškoli in ob kvartinu refoška. Ne zanima te ne kino, ne sprehod po kor-zu, ne vabljive izložbe in niti kričavi kramarji, ki skoro že ba vsakem vogalu prodajajo Po ,reklamni’ ceni vsevrstne Predmete in radovednim Tržačanom s svojo zgovornostjo kradejo dragoceni čas. Vse te in druge podobne zabave izgube v poletni soparici vsako privlačnost, da celo odbijajo te in povečujejo tvojo razdražljivost. Ko tako nejevoljen tavam po razbeljenem tlaku in se sprašujem, s čim naj preženem to zoprno občutje, mi stopi pred oči vabljiv 'privid morskega školja, ob katerega butajo pe-heči se valovi. Že sama ta slika me nenadoma pomiri in v trenutku se odločim: na kopanje! Preden mine četrt ure, se že blaženo gugljem v objemu lenih valov, ki prodirajo skozi stebrovje kopališča «Ausonije». Kakor bi odrezal, te mine slaba volja in zoprni občutki, d so te spremljali po mestnih Ulicah. Brez misli in skrbi se Predajaš prijetni svežini in vonju morske vode, dokler te rahla utrujenost in prvi drget ne opozori, da je treba zopet na suho -— med ljudi, za katere se doslej sploh nisi zmenil. Šele tedaj opaziš lepe bronaste postave mladeničev in za-bh deklet, ki se sprehajajo po niostovžih kopališča ali pa se Tržačani v pasjih dneh leno zleknjeni cvrejo na pekočem soncu. Kar zgrozi me ob misli, da bi se moral žgati pod neusmiljenimi žarki; zato si poiščem prijetno senco restavracije ter rajši srebam zlato-rumeno plzensko pivo, ki dopolni blagodejni učinek morski:' valov. Tako se debelo uro predajam lenemu udobju brez vsakega zanimanja za svojo o-kolico. Šele tedaj se odločim, da si nekoliko ogledam družbo, v katero sem zašel. Pri sosednji mizi igrajo canasto trije gospodje in starejša gospa _ v elegantnem kostimu za plažo, dve drugi pa vneto čebljata o zadnji modi in .važnih’ prigodah v tržaški .boljši’ družbi. V kotu srebljeta dva zaljubljenca svojo neizbežno Coca-colo ter si polglasno prišepetujeta ir. nasmihata. Pri tretji mizi je, kot kaže, .občni zbor’ klepetulj, k: vsevprek govore, ne da čakale odgovora ostalih; važno jim je le, da stresejo svojo vrečo novic in si tako olajšajo dušo. Poleg njih je tudi družba žensk s celo skladovnico roto kalkov in ena izmed njih vneto pripoveduje ostalim vsebino lju-bezensko-avanturističnega romana. Pri vseh opaziš, po obleki, po prisiljenem govorjenju v ,je. ziku’ (pomešanem z mnogimi tržaškimi izrazi), posebno pa še po pretirano .finih’ kretnjah, da spadajo (ali bi vsaj hotele spadati) v družbo .gornjih de set tisoč’. Ta občutek imaš v «Ausoniji» na vsakem koraku. Vendar jih je le malo resničnih izbrancev med njimi. Le kak bogatin, ki zaradi poslov ni u-tegnil še oditi v Dolomite, Jeso-lo ali v kakšno drugo elegantno letovišče, se mora zadovoljiti s kakšno urico svežine v skromnem kopališču tržaške gospode. Ko smo že pri letoviščih, poglejmo, kam hodijo Tržačani, vsaj bolj petični, na letni oddih. Premožne meščane še vedno privablja svežina podalpskega sveta, Dolomitov: Gortina, Au-ronzo, Cadore in druga manj znana imena. Mnogo jih gre tudi v Kami j o in Kanalsko dolino, ki sta po svojih cenah dostopna tudi srednjim slojem. Ljubitelji morja, ki so jim tržaška in okoliška kopališča preveč .prostaška’, gredo v Gra-dež ali Jesolo, le redki pa v Benetke in na Lido. V zadnjih letih hodi vse večje število Tržačanov tudi v Dalmacijo in v Istro, ki po lepoti svoje obale slovita že po vsem svetu. Tržaški Slovenci tudi radi zahajajo v istrska in dalmatinska kopališča, še večje število pa jih gre v klimatična letovišča, kot so Bled, Rogaška Slatina in dr. Tako lahko rečemo, da v Trstu ostaja le uboga para, ki zaradi preobilice dela ali — in to velja za veliko večino — zaradi pomanjkanja denarja Toda Tr žačani si ne iz tega si- vih las; saj vemo, da lahko vsak pride na svoj račun tudi poleti, čeprav ne bi imel beliča v žepu. Komur je predaleč na barkovljanske školje, gre v Lanterno ali na Digo. V prvem kopališču najdeš večinoma le upokojence in mladež, ki jim žep ne dopušča drugega osvežila in zabave, ali pa delavce, ki pridejo ob petih iz ladjedelnic in drugih delavnic ter hočejo izkoristiti svoj pičli čas, da ohlade svoje trudno telo. Ko so se za prvo silo osvežili, vržejo svoj dnevni trešet v družbi znancev ali delovnih tovarišev. Drugi pa marnjajo o ten in onem, večinoma o svojem delu in družinskih stvareh; prej ah slej pa pade beseda na politiko, posebno še na vprašanja, ki jih zadevajo v njihovih neposrednih koristih: mezde, socialni prispevki, bolniške usluge itd. Zagorel in čokat mož srednjih let zabavlja čez župana ,da ne skrbi za ljudsko zdravje in oddih, ko še do danes ni uredil, kot treba tega edinega ljudskega kopališča v mestu. Nekaj vagonov proda pa dve sto metrov goste mreže proti umazaniji, ki jo valovi zanašajo v kopališče, bi zadostovalo, da bi se tudi. revni človek lahko okopal v čisti morski vodi. Le nekaj sto tisoč lir in bi zadovoljil tisoče in tisoče kopavcev. Po njegovem se župan še nikdar ni kopal v Lan-tem' k«r bi že poskrbel vsaj za to najosnovnejše n dobje. Tretji dan se napotim v Bar-kovlje. Ne miče me ne «Excel-sior», ne zasebna kopališča železničarjev in veslaškega kluba; nekoliko postanem v ljudskem kopališču in v obeh To-polinih, kjer vprav gomazi ljudstva. V zadnjega od teh pridem prav v času, ko neki mladenič javlja pozvanemu policaju, da mu je neznan zlikovec izmaknil denarnico z vsemi dokumenti, čeprav ni bilo notri niti lire. Nabere se velika gruča radovednežev, od katerih vsak daje svoj nasvet, kako izslediti tatu ali vsaj preprečiti nadaljnje tatvine, ki so v teh kopališčih na dnevnem redu; nekdo celo meni, da je dobilo kopališče ime Topolino prav po tatovih, ki jim Italijani pravijo ,topi’. A meni se mudi, da bi prišel na školje, ki so mi od vsega obrežja najljubši. Tu najdeš skoro samo 'mladino, ki ti preživi — ob skromnem sendviču — tu cele dneve, pol v vodi, pol na soncu ob sviranju žepnega radia, pri kartah ali pa raznih «giornalinih», še rajši pa v pogovoru v mešani družbi, kjer jim dan mine kot blisk. Mene in tudi marsikoga drugega pa zanimajo školji in dolbine med njimi, kjer se ti odpre nov, čarobni svet alg, školjk, polžev, brzcev, drsavcev, rakov in drugih bitij, med katerimi pozabiš na vse drugo. Zaveš se, da je pozno šele, ko opaziš, da se je polegel dnevni živžav in da se nepretrgana reka ljudi vrača proti mestu. Rdeče sonce na obzorju pošilja še zadnje žarke, ki se zlate na belih jadrih sredi zaliva. bis. II. V Sloveniji so tudi leta in leta izdajali resne in zanimive, žalostne in vesele knjige, ki so bile od leta dražje, in za katere je skupnost, ali bolj nazorno povedano, posebni fond, vzdrževan z denarnimi sredstvi slovenske republiške vlade, trosil težke milijone. Ali kljub temu so se zdele ljudem te cene previsoke. Velike množice Slovencev knjig niso brale. Zadnja leta so se skoraj vse slovenske založbe zganile, zavrgle staro miselnost o estetskem privzgojenem okusu slovenskega bravca, ki hoče, naj bo knjiga izdana lepo v platnicah v posebni dragi opremi znanih arhitektov za knjižno opremo, pa začele nenadoma izdajati v rotacijskem tisku in papirnatih vezavah-paperbarckov mesečne romane, ki stanejo okoli tri sto dinarjev, šle so pa še niže na samo 30—100 din. Iz raznih razlogov skupnost ne more več kriti naraščajočih stroškov za tiskanje umetniško dognanih knjig, po vsebini in opremi. Preprost Slovenec naj bo ne samo bravec dnevnega tiska, ampak tudi knjig, knjižic, takšnih, ki jih kupi lahko na vsakem vogalu, v vsakem kiosku. Te ga stanejo 30, 50, 100, 150, 200 dinarjev. Tudi slovenski kioski so videti zdaj od daleč kot kakšna lepa kraška gmajna pomladi: pisana in vesela. Naj skromnejši so črno-beli zvezki, ki jih izdaja mariborski dnevnik ,Večer’, majhna šestnajstinka na 32 straneh, prinaša romane v neštetih nadaljevanjih in stane zvežčič samo 30 dinarjev. Toda kaj, ko je treba tolikokrat po trideset dinarjev, da zveš, kaj je bilo z vsemi neštetimi ljubezenskimi pustolovščinami grofice Pompadour! Ti črno-beli zvezki so morali prinašati dobičke ,ker so dobili bratca v beločrnih detektivkah. Kot prva uvodna je bila letos 1. marca «Skrivnost mrtvega kanarčka«. Ubogi kanarček! Vprašanje pa je še odprto: ali bolj vle^ če j o ljubezenski ali detektivski romani, če bi sodil po okusu naših tržaških slovenskih brav-cev, bi dal prednost ljubezni. Ilustrirani tednik .Tovariš’ izdaja za 100 din zbirko napetih novel, črtic n dogodivščin, znano kot .Tovariš NN’! Dve vodilni založbi izdajata dve zbirki, ki prinašata največ detektivske povesti: Prva je • .Detektiv’, po 150 din zvezek, a druga .Komet’ po 200 din. V detektivkah prevladujejo boljše, skoraj literarne detektivske zgodbe. Najpogosteje prevajajo znanega francoskega pisca detektivskih povesti Simenona. Prevajalo znani knjižni prevajavci. Nekoliko zahtevnejši so kratki romani knjižnih zbirk .Kiosk’ in .školjka’, ki stanejo med 300-500 din. Slovenske knjižne založbe se s tem približujejo tistim širokim krogom, ki sicer niso kupovali nikdar knjig. Slovenci zdaj lahko po vseh železniških postajah in po vseh kioskih kupijo s škatlico ,Zete’, .Drave’ ali .Morave’ branje za na vlak ali izlet za ceno eno do dveh škatlic cigaret. Toda založbe imajo še kljub temu svoje račune, da namreč s temi poceni knjigami z večjimi nakladami krijejo delno izgube z izdajami kvalitetnih del slovenske in svetovne literature. Ugotoviti pa je treba, da so slovenske knjižne založbe nekoliko v zaostanku za podobno srbsko-hrvaško ,lahko literaturo’, ki preplavlja s še bolj pisanimi naslovnimi stranmi slovenske časopisne kioske. Ker imajo hrvaški detektivski romani neprimerno večjo naklado od slovenskih, jim ne gre cena čez 100 din. Posebno mladina dobro pozna ,Male romane’, .Romane X’, .Zeleni dodatek’, .Humor’, ,Stri-povane romane’, .Magazin’ itd., itd. vse po sto dinarjev. Kajpada bi bili mA veseli, da bi naši ljudje brali predvsem tehtna književna dela, toda za nas je še bolj pomembno, da bi ljudje ne segali po pornografskih italijanskih brošurah, ter da bi predvsem čutili potrebo brati podobno lahko, a vendarle spodobno detektivsko, senzacionalno, kriminalno, indi-janarsko ali kakršno že koli hočete lahko literaturo. Takšno lahko branje bi moralo biti pri roki, se ponujati, ležati tako rekoč na ulici kot italijanska ,letteratura gialla’ v stotinah raznih kioskih in na stojnicah uličnih prodajavcev. Ni upati, da bi ,Založništvo tržaškega tiska’ moglo izdajati tako sicer donosno književno blago. Čemu bi ga ne uvažali iz Slovenije, kakor najdejo pot k nam resnejše zahtevnejše slovenske knjige? Seveda če bi jih prodajali samo v treh ali štirih knjigarnah ali v vrosto-rih naših prosvetnih društev, bi jih nihče ne opazil ker velikanska večina naših ljudi ne zaide nikdar tja v svojem mrzličnem delu in tekanju. Kot obstoji mreža za prodajo slovenskih listov po kioskih,. tako oziroma še bolj bi moralo tako knjižno distribucijsko komercialno središče skrbeti, da bi našemu človeku plesale pred očmi na postajah, na zunanjih stenah kioskov v Trstu, Gorici in še drugod, pisane naslovne strani slovenskih detektivk, ljubezenskih romanov v nadaljevanjih, ki bi ga vabile kot privlačno in poceni branje. Bodisi po svoji vsebini bodisi po svoji ceni (100—150 din) bodisi po svojih privlačnih ovitkih je lahka slovenska literatura lahko že re*en tekmec svoji italijanski tekmovavki. ue hočemo, da bodo naši pre. prosti široki ljudski krogi brali slovensko lahko branje, lahko to dosežemo z ustreznimi trgovsko-razdelilnimi ukrepi. — ar — lito o kulturnih vprašanjih Na IV. plenumu Zveze komunistov Jugoslavije je predsednik Tito govoril tudi o vprašanjih iz jugoslovanskega kulturnega življenja, ki se jih je dotaknil tudi Petar Stambolič. «Na tem področju smo i-meli zelo liberalen odnos, je dejal Tito. Skomigali smo z rameni, češ da ne bo nikomur škodovalo, če bomo dovolili, da bo vsakdo govoril in pisal kar bo hotel. Vendar smo tu šli predaleč. Seveda nočemo soliti pameti književnikom in jim določati, kaj morajo pisati, nikomur pa ne bomo dovohli, da bi pisal nesmisel ter karikiral in iznakaževal naše družbeno življenje. Ne bomo dovolili da bi kdo sejal razdor, nacionalno nestrpnost in šovinizem kar se včasih dogaja tako v našem šolstvu, kakor tudi na drugih področjih družbenega življenja. Komunisti morajo to preprečevati. Doslej niso vedno ravnali, kakor bi bilo treba, ker so na te pojave gledali liberalno, misleč, da jih bo preprečil kdo drugi. V tem pogledu ni bilo odpora s strani celotne Zveze komunistov od spodaj do vrha in ■mislim, da je treba temu navsezadnje le napraviti konec.* URARNA IN ZLATARNA MIKOLJ KAREL TRST Čampo S. Uiacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike SPLOŠNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VORNO-POTNISK1MI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZA-HODNA AFRIKA „ (Rijeka - Split - Neapelj - Genova - Marseille-Casablanca . Dakar - Conakry - Tacoradi - Tema, Rio de Janeiro - Santos - Montevideo -Buenos Aires), kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko , ZDA - Zahodna afriška obala, sredozemske luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja mSPLOSNA PLOVBA«, PIRAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na nase AGENTE PO VSEM SVETU RIJEKA . Jugoslavija Nove in udobne ladje »Jadrolinije« (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l eOrebič* in m/l »Opatija« odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih Jugoslovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, Itej ‘n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik »Lastovo« odpluje iz Trsta vsakih 14 dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo V, Bortoluzzi, Piazza Duca degli Abruzzi, 1 Trst ali direktno na Jadrolinijo-Rijeka Ilc* ctiofcfe Ut i* pl(Rwlme! ^ocooocoe j Moderno urejen hotej z vsem I komfortom — Restavracija in kavarna — Prijeten vrt | z glasbo in plesom vsak ve-| čer razen ob ponedeljkih — j Prvovrstna domača in med. j narodna kuhinja — Odlična ! domača in štajerska vina HOTEL 4DRIA> Ankaran vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave! G O L- I wJ VX Održava osam linija i to: SJEVERNA EVROPA Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Lon don i Hull Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg Rotterdam i Antiverpen. Brza pruga (svakih dvadeset dana) Iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugala) za London, Hull, Hamburg, Rotterdam i Antvverpen. SJEDINJENfc. DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Ri-jeke do New Vorka Philadelphie i Baltimora JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa. LEVAN'l (svakih 7 dana) iz Jadrana do Lattakije. Beiruta i Alexandrije. IRAN, IRAQ (svakih 30 dana) iz Jadrana do Khorramshahra INDIJA, PAKISTAN, BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna. DALEKi ISTOK — Ekspresna (svakih 30 dana) lz Jadrana do japanskih luka. DALEKI ISTOK — brza pruga (svakih 30 dana) lz Jadrana do Kine i Japana. Na svim prugama plovi 40 brzih 1 modernih b rodova, goji imadu preko 280.000 tona nosivosti, ras hladni prostor, tan-kove za biljna ulja 1 620 putničkih m jesta. IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA eJUGOLINIJE* TRŽNI PREGLED Italijanski trg Kupčije na italijanskem trgu s sadjem in zelenjavo so se v primerjavi s prejšnjim tednom okrepile; trg je dobro založen in blago gre sproti od rok. Na trgu z žitaricami prevladuje ponudba koruze, vendar pa brez sprememb pri ceni; koruzna moka in pšenica se slabo prodajata. Povpraševanje po o-luščenem in neoluščenem rižu je čvrsto; cene težijo navzgor. Na trg z živino prihaja le malo glav živine, katere pa gredo takoj od rok. Posebno dobro se prodajajo junci in junice ter kave, medtem ko za prašiče ni posebnega zanimanja. Trg s perutnino je miren, trg S jajci pa živahen. Kupčije z maslom so dobre; sicer pa so količine domačega masla vedno manjše, kajti proizvajavci so skrčili proizvodnjo masla. Na trgu z oljem je stanje ugodno za oljčno olje, slabše pa za jedilno semensko olje. Trg z vinom je miren, brez posebnim sprememb na ceni. KAVA TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3, 17/19 1210, Santos Fancy 18 1320, Viktorija V 18/19 1190; Srednjeameriška kava: Ekvador extra superior 1200. Haiti naravna XXX 1230, Kostarika 1380; Arabska in a-frit a kava: Ginu a 1930, Moka Hodeidak št. 1 1280; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1020, AP special 1065, Rob EK/1 3-5% 1025, Rob EK/1 special 1050, Rob EK/3 10-12% 1020; Slonokoščena obala 1040 lir za kg. LES l.oi. Navajamo cene za avstrijski rezan les, neocarinjen, f.co meja. Smrekov rezan les: I-II širok 33-35.000, 0-III širok 29.000, 0-IV širok 28.000, III 27.000, IV 21.000, tramovi 28.500 do 29.500, les krajših mer izpod 4 metre 19-20.000, izpod 3 m 15- 17.000, tramovi po «običaju Trst» 14-15.000; Macesnov les: I-II 38.500-40.500, I-II-III 28 do 29.500, III 22.500-24.500; Borov les: I-II 31-33.000, I-II-III 25 do 26.000, III 18-20.000 lir kubični meter. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Marelice extra 160-185, I. 120-140, merk. 80 do 100, fige 100-130, hruške 30-35, rumene breskve extra 160-180, I. 100-125, bele breskve extra 110-130, I. 60-85, češplje extra 145 160, I. 110-125, grozdje 100 do 130, melone 30-65, limone 65-80; pesa 20-30, rdeča pesa 50-60, korenje krajevnega pridelka 30 do 40, od drugod 30-60, zelje 30-40, čebula krajevnega pridelka 20-30, od drugod 20-34, dišeča zelišča (netto) 200-250, svež fižol 60-90, fižol boby 60-95, cikorija 40-75, endivija 40-70, melanzane 60-80, krompir 43-45, zelena paprika 70-125, paradižniki 20-50, peteršilj 30-55, zelena 30-50, bu-čice 10-25 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi domači piščanci I. izbire 1000-1100, II. izbire 800 do 900, navadni piščanci I. 360-390, zaklani domači piščanci izbrani 1100-1200, I. 950-1000, navadni zaklani piščanci I. 400 do 470 II. 340-380, zmrznjeni uvoženi piščanci iz Madžarske 450 do 500 danski 500-550, žive domače kokoši 700-750, zaklane domače kokoši 900-1000, sveže u-vožene kokoši, zaklane v Italiji, 600-700, zmrznjene uvožene ko-koši 450-550, zaklane pegatke 1000-1300, zaklani golobi I. 1100 do 1200, II. 950-1000, uvožene zmrznjene pure 400-500, uvoženi zmrznjeni purani 400-500, purani za rejo 1050-1200 lir puran, žive gosi 500-550, zaklane 550-650, race za rejo 700-1000 lir kos, živi zajci 480-500, zaklani s kožo 550-650, brez kože 550 do 700 lir kg. Sveža domača jajca I. 27-28 lir jajce, navadna domača jajca 23-25, sveža uvožena Ožigosana jajca I. 20-22, II. 16 do 18 lir jajce. ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL VICENZA. Teleta 560-590 lir kg, neodstavljena teleta 530 do 550, junci I. 340-360, II. 320-340, junci in junice I. 350-370, II. 320-: 30, voli I. 330-350, II. 320 do 330, krave I. 280-300, II. 240 do 260, III. 150T70, biki I. 340 do 360, II. 320-330, prašiči čez 160 kg težki 330 350, prašiči 120 do 160 kg težki 330-340, 100 do 120 kg težki 330-340. Živina za rejo: neodstavljena teleta 650 do 750 lir kg, teleta 6 do 12 mesecev stara 380-410, voli I. 340-350, krave I. 14-17.000 lir glava, II. 110-130.000 lir glava; neodstavljeni prašiči 12 kg težki 650-680, 18-20 kg težki 630-660, suhi prašiči 30-40 kg težki 450-500, 60-80 kg 370-390 lir za kg. GRADIVO FLORENCA. Polna opeka tipa «Uni» 26X13X6 11.500-12.000 lir za 1000 kosov, dvoprekatni votlaki 26X13X6 cm 11-11.500, šestprekatni votlaki 26X13X8 cm 11-12.500, votlaki za zunanje stene 26X26X13 cm 35-36.000, strešniki marsejskega tipa 3 kg težki, 15 kosov 24-25 lir. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 760-800 lir stop/ stot, 11-12 stop. 800-810, barbera superior 13-14 stop. 880-910, Ol-trepo pavese 10-11 stop. 760-780, mantovansko rdeče 10-11 stop. 730-750, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 780 810, soave belo 11 stop. 810-940, raboso 10-11 stop. 710-730, merlot 11-12 stop. 830-860, reggiano 10-11 stop. 740 do 750, rdeča filtrirana vina 11 do 12 stop. 8800-9300 lir stot, modensko vino 10-11 stop. 740 do 750 lir stop/stot, belo vino iz Romagne 10-11 stop. 710-740, rdeče 10-11 stop. 700-720 bel mošt 10-11 stop. 600-610, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 410-450 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10.5- 11,5 stop. 765-805, a retino belo 10,5-11,5 stop. 775-795, belo vino iz Mark 10 5-11,5 stop. 735-755, rdeče 10,5-11,5 stop. 705 do 725, barlettano extra 14-15 stop. 635-655, navadno 13-14 stop. 625-645, Sansevero belo 11.5- 12,5 stop. 690-700, alcamo 13.5- 14,5 stop. 620-640, bel mošt «babo» 380-390, belo vino s Sardinije 12,5-13,5 stop. 685-715, rdeče 13,5-14,5 stop. 645-665 lir stop/stot. KONSERVIRANA ŽIVILA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 142 lir kg, v škatlah po 5 kg 147, po 1 kg 152, po 1/2 kg 172, v tubah po 200 gr 43, v tubah po 100 gr 30, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 152, po 5 kg 157, po 2 kg 157, po 1 kg 162, po 1/2 kg 182, v tubah po 200 gr 47, po 100 gr 32, olupljeni paradižniki domače proizvodnje v škatlah po 3000 gr 245, po 120 gr 87, po 500 gr 51, po 300 gr 34 lir kg. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane 820-830 lir za kg, emilijsko maslo 810-820, sir grana proizv. 1959 820-830, grana svež 430 do 435, sbrinz 470-490, emmenthal 550-570, provolone 500-510, gorgonzola 300-310, italico 390-400, taleggio 325-340, crescenza 300 do 310 lir za kg. KRMA MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Celi ali zrezani rožiči 420-440, seno majskega reza 2700-2800, slama 950-1050; krmne pogače: lanene 6700 do 6750, koruzne 4100-4300; krmna moka iz zemeljskih lešnikov 5600-5650, kokosova moka 4400 do 4450, iz sončnic 5300-5400, iz sezama 5700-5800, iz surove soje 5450-5500, iz preprečene soje 5800-6000, iz koruze 3900-4000, iz lana 5800-5900 lir za stot. ŽITARICE MILAN, Cene veljajo za stot, f.co Milan, za takojšnjo izročitev in plačilo, embalaža, prometni davek in trošarina ne-vračunani. Fina domača pšenica 6700-6850, dobra merkantile 6450-6500, merkantile 6250 do 6350, trda domača pšenica dobra merkantile 8570-9050, Mani-toba 8700-8900; pšenična moka tipa «00» 9500 11.000, krušna moka tipa «0» 8900-9200, tipa «1» 8500-8600. moka za testenine tipa «0» 9200-9300, fina domača koruza 6100-6150, navadna 4150 do 4200, koruzna moka 6900 do 7000, uvožena rž 4900-4950, uvožen ječmen 4600-5000, domač o-ves 4600-5000, uvožen oves 4750 do 4800, uvoženo proso 3900 do 3950: neoluščen riž arborio 8200-8900, vialone 8300-8800, car-naroli 10.500-12.000, Vercelli 7100-7500. R. B. 8100-8300, Riz-zotto 7700 8000, P. Rossi 8000 do 8200, Maratelli 760-7900, Stirpe 136 7000-7300, Ardizzone 7100-7300, Balillone 7000-7300; oluščen riž arborio 14.300-14.700, vialone 14-14.500, carnaroli 21- 22.000, Vercelli 13.100-13.600, R. B. 13-13.300, Rizzotto 13.200 do 13.400, P. Rossi 12.600-12.800, Maratelli 12.800-13.000, Ardizzone 10.800-11.000, Balillone 11 do 11.200 lir za stot. OLJE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: suhe tropine 2600 do 2700, laneno seme 11.300-11.700; olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 30.800-31.000, iz sončnic 30.500-30.700, iz koruze 26.100-26.300, iz tropih 27.500 do 27.700, iz kokosa 17.700 do 18.200, iz lana 25.500-25.800, iz ri-oinusa 32.500-33.500, iz soje 28.700- 28.900; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 33.700- 33.900, iz sončnic 33.600-33.800, rafinirano olje iz soje 32.500-32.700, semensko jedi.no olje I. 32.700-32.900, II. 31.400-31.600; oljčno olje: «lampante» (3-5 odst. oljčne kisline) 50.500- 51.000, ratificirano 54-55.000 lir za stot. Za hip na tržaškem trgu v v v MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) . 29.6.62 211,— 16.7.62 21V/. 25.7.62 214 V« Koruza (stot. dol. za bušel) . . . . 111 V. 109,— 108 7. NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 31,- 31,- 31,— Cin (stot. dol. za funt) . . . 111,12 112,50 111,37 Svinec (stot. dol. za funt) . 9,50 9,50 9,50 Cink (stot. dol. za funt) . . 11,50 11,50 11,50 Aluminij (stot. dol. za funt) . 24,— 24,— 26,— Nikelj (stot. dol. za funt) . 79,— 79,— 79,— Bomb-(stot. dol. za funt) . 36.10 36,05 36,— Živo srebro (dol. za steklenico) 196,— 34 V, 196,— 34 7« 196,— Kava »Santos 4» (stot. dol. za funt) 34 7, LONDON Baker (funt šter. za d. tono) 9 234'/. 234 7. 234 7, Cin (funt šter. za d. tono . . 861,— 868,— 66 7. 861,— Cink (funt šter. za d. tono) . , 67 V, 65,— 52 7, Svinec (funt šter. za d. tono) • . . 56 7, 54 7. SANTOS Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 1018,— 1018,- 1018,— VALUTE V MILANU 16.7.62 25.7.62 Dinar (100) 75,00 81,00 Amer. dolar 619,85 619,85 Kanad. dolar 571,50 572,60 Nemška -narka 155,65 Francoski fr. 126,25 126,00 Švicarski fr. 143,79 143,56 Avstrijski šil. 24,04 24,02 Funt št. pap. 1741,50 1742,00 Funt št. zlat 6300,00 6250,00 Napoleon 5500,00 5600,00 Zlato (gram) 712,00 708,00 BANKOVCI V CURIHU 25. julija 1962 ZDA (1 dol. ) 4.30 Anglija (1 funt št.) 12,00 Francija (100 n. fr.) 86,00 Italija (100 lir) 0,692 Avstrija (100 šil.) 16,60 ČSSR (100 kr.) 16,00 Nemčija (100 DM) 107,25 Belgija (100 b. fr.) 8,55 Švedska <100 kron) 83,00 Nizozemska (lOOgold.) 119,00 Španija (100 pezet) 7,05 Argentina (100 pezov) 3,00 Egipt (1 eg. funt) 6,25 Jugoslavija (100 din.) 0,53 Avstralija (1 av. funt) 9,55 Na mednarodnih trgih s surovinami je baker ohranil stalnost cene, medtem ko sta cin in svinec popustila. Tudi cena kavčuka nazaduje. Na trgu z volno je mirno. Cene sladkorja napredujejo, medtem ko kava povsod popušča. ŽITARICE V Chikagu je cena pšenice v tednu do 20. julija nazadovala od 212’/, na 212 stotink dolarja za bušel proti izročitvi v juliju. Cena koruze je tudi nazadovala in sicer od 10972 na 1087« stotinke dolarja za bušel pod i-stimi pogoji. SLADKOR, KAVA, KAKAO Na newyorški borzi je cena sladkorju napredovala od 2,87 na 3,00 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Na trg s sladkorjem je vplivala vest o podpisu novega «sladkomega» zakona v ZDA, pa tudi novo no dovoljenje za 300.000 ton sladkorja. V pogodbi «B», je cena kavi - nazadovala od 33,90 na 33,05 stotinke dolar, za funt proti izročitvi v juliju. Latinskoameriške države so zaprosile države članice Evropske gospodarske skupnosti, da bi znižale carino na uvoz kave in notranje davke na njeno potrošnjo. Cena kakava je v New Yorku nazadovala od 19,81 na 18,85 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. VLAKNA V New Yorku je cena bombažu rahlo nazadovala, in sicer od 36,05 na 36,00 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cena volni je tudi napredovala, in sicer pri suintu od 129,5 na 130 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu, je vrsta 64,5 B nazadovala od 102 na 101 peni za funt proti izročitvi v juliju. V Roubaixu je cena ostala nespremenjena pri 13,15 franka za kg. Avstralske dražbe se bodo ponovno pričele 20. avgusta. Avstralski urad za volno meni, da se bo potrošnja tega vlakna povečala v prihodnjih 10 letih za 30%. Na londonski borzi je cena juti nazadovala od 107 na 103 funtov šterlingov za tono. KAVČUK V Londonu je vrsta RSS nazadovala od 22 5/8 — 22 3/4 na 221/4 —■ 22 5/16 penija za funt proti takojšnji izročitvi. V New Yorku je cena padla od 27,00 na 26,90 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Letošnja proizvodnja naravnega kavčuka bo za okoli 15.000 ton večja od potrošnje. KOVINE Na londonskem trgu so v tednu do 20. julija 1962 zabeležili naslednje kotacije: baker 234 1/4 funta šterlinga za tono (1016 kg) proti takojšnji izročitvi, cin 861 (prejšnji teden 873), svinec 531/4 (prejšnji teden 54 3/4), cink 651/2 (56 3/4); na newyorški borzi pa so bile kotacije naslednje: baker 28,33 (prejšnji teden 28,08), svinec N.Y. 9,50 (neizpr.), cink St. Louis 11,50 (neizpr.), aluminij v ingotih 26 (neizpr.), antimon Laredo 28—28,50 dolarja za tono, lito železo 66,44 (neizpr.), Buffalo 67 (neizpr.), staro železo povprečen tečaj 25 (prejšnji teden 25,17), živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 192—195 dolarjev jeklenka. Proizvodnja v železarnah nazadovala Prvič po treh letih je v juniju proizvodnja jekla v Italiji nazadovala v primerjavi s proizvodnjo v ustreznem mesecu iz prejšnjega leta. Proizvodnja, ki je znašala lani 769.000 ion, je padla letos na 730.000 ton, to je za 5,1 odsto. V prvem polletju je proizvodnja jekla dosegla 4,743.000 ton, lani pa 4,532.000 ton. Zastoja v juniju naj bi bile krive v glavnem delavske stavke. Tudi v teh pasjih dneh je na zelenjadnem trgu pri Sv. Andreju vse živo .Sadja je dovolj, mnogo je zlasti paradižnikov in breskev, pa tudi grozdje se pojavlja v čedalje večjih količinah. Zelenjave z domačih vrtov ni posebno dosti, prav tako je malo cvetja. Življenje na trgu se začne vsak dan ob petih zjutraj, ko se železna vrata od-pro na stežaj in tovornjaki naloženi s sadjem in zelenjavo iz vseh italijanskih pokrajin zapeljejo bliže skladiščem. Hkrati z njimi zapeljejo na trg tudi prazni tovornjaki iz Gorice, Vidma, celo iz Trbiža in iz številnih drugih središč, ki nabavljajo to blago v Trstu (ne Gorica in ne Videm ne razpolagata s takšnim trgom, kakršnega imamo v Trstu). Zlasti v Trbižu razprodajajo vsak dan mnogo sadja in povrtnine, ki jo pridno kupujejo avstrijski in nemški turisti, preden prekoračijo mejo pri Trbižu si namreč povratniki naložijo avtomobile z južnim sadjem. Tako odkupuje vsako jutro neki trbiški trgovec v Trstu tudi do 20 stotov sadja. Te kupčije trajajo na trgu na debelo do 6.40, ko mora zadnji tovornjak z evidenčno tablico GO ali UD (Goriška ali Videmska pokrajina) zapustiti tržišče, na katerega zapeljejo tovornjaki z evidenčno tablico TS (Trst). Ob 7. uri se začnejo prodale prodajalcem na drobno. Ob devetih so po navadi tudi zamudniki opravili svoje in sledi nekakšen premor, ki traja do 10.30, ko paznik odpre vrata zasebnikom. Zasebniki lahko prihajajo na trg do 12. ure in smejo kupovati sadje in zelenjavo samo «na debelo», to je po eno «kišto» ali gajbico, po eno vrečo če gre za krompir, po eno kito, ako gre za čebulo itd. Opoldne se vrata zapro, za zasebnike; trgovcem' pa je dohod na trg dovoljen tudi popoldne, in sicer od 15.30 naprej do 19. ure; ko se vrata končno zapro. Kvarljivo blago so medtem časom že prepeljali v posebna skladišča, kjer ga bodo pustili do naslednjega dne. Po mnenju samih koristnikov novega trga na debelo, je ta trg pomanjkljiv zlasti kar zadeva hladilne naprave, premajhen je za potrebe Trsta in drugih pokrajin, da ne omenimo polemik, ki jih je svoj čas rodilo določanje prodajnih mest na njem. Dva trgovca, ki imata stojnici «vis a vis», sta si uredila potrebno klimatsko napravo a-meriškega izvora, ki jima omogoča mirno spanje pred strahom, da bi se sadje ali zelenjava pokvarila. Prvi trdi, da ga je naprava stala točno 980.000 lir, drugi pa da je izdal zanjo nekaj čez 1.200.000 lir. Sveža sapa, ki prihaja iz aparatov, stane okoli 100 lir električnega toka na uro, kar pomeni 2.400 lir na dan; kajti napravi delujeta neprekinjeno. Drugi trgovci si pa pomagajo s tem, da se zatekajo k skupnim skladiščem. V torek, 24. julija, je nekaj po 10. uri občinski sluga zapisal na veliko črno tablo ob vhodu skrbnim gospodinjam v vednost naslednje cene (kjer so navedena tri števila, pomeni prva najnižjo, druga naj višjo in tretja najčeščo ceno, doseženo pred deseto uro med trgovci) ; ZELENJAVA Suh česen 300 lir kg, pesa 40-60-50, domač kapus 30-50-40, od drugod 39-47-41, domače kumarice 40-70-50, od drugod 24-50-40, cikorija 25-60-40 bela čebula od drugod 36-47-41, rumena čebula 41-50-45, fižol v zrnju od drugod 83-129-106, zelen fižol v stročju 71-141-106, fižol Boby 180-240-200, od drugod 141-259-235, ločika 30-60-40, zelen ra-dič I 150-280-200, merkant II 30-120-70, jajčevec (melancane) I od drugod 106-118-118, merkant 77-94-83, krompir Binthie in BEA od drugod 44-53-50, krompir Bologna 44-51-50, kipfel od drugod 50-55-55, okrogel od drugod 34 42-39, paprika 200-220-200, od drugod 165-182-235, paradižniki 40-100-70, okrogli od drugod 47-71-59, Cirio 24-83-47, S. Marzano 24-83-47, bučice 20-45-30, od drugod 12-39-18. SADJE Marelice I od drugod 188-282-235, merkant. 106-188T53, banane 313, češnje merkant. 94-188-141 ,dinje 70, smokve 100-160-130, poletna jabolka merkant. 47-71-59, Champagne merkant. 94-108-108, delicious merkant. 59-83-71, stark I 118-129-118, merkant. 47-71-71, Morgenduft I 112, Grafenstein I 94, Demokrat 47-118-71, borovnice 294, hruške Bella D’Altedo I 118-165. 141, II 41-83-71, Ciffard I 94-118-106, II 71-94-83, Bergamotte 36-94-77, Williams I 235, breskve Amsdem 94-141-118, bele I 83-118-118, merkant. 12-83-47, Amsdem II 36-94-71, rumene I 84-235-118, merkant. 29-71-53, češplje Florentia 141, Zlata kaplja 141-188-165, grozdje Pansče 188-235-200, Primus 153-165-165, o-valne pomaranče iz Sicilije I 212, hmone I 94-118-106, zelene limone 71-118-106, navadne 35-118-83 lir kg. estm KMEČKE ZVEZE Če se grozdje ne debeli ..GOSPODARSTVO" izhaja trikrat mesečno. - URED NIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ul. Geppa 9, tel. 38-933. - CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. tek. račun «Gospodarstvo» št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač. št. 600-14-3-375. Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. - Založnik: Založba ^Gospodarstva*. Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst. «Grozdje je zdravo, a se ne debeli. To se mi zdi čudno in ne vem, kaj je temu krivo». Tako tožijo nekateri kmetje, a takšne tožbe se ne slišijo od vseh gospodarjev iste vasi. Odkod ta razlika? Res ni letos vreme za trto posebno ugodno, a ni tako neugodno da bi moglo slabo vplivati na razvoj grozdja. Sodimo, da je vzrok zaostajanju grozdja v zemlji, ki hrani vsako rastlino. če smo še do nedavna smatrali zemljo za mrtvo gmoto razpadlih rudnin (kamenin) in jo razlikovali le po njeni mehanični sestavi (peščena, ilovnata, itd.), jo danes prištevamo med živ organizem, saj nastane, se razvija, živi pod določenimi procesi, ki se nikoli ne ustavijo, in tudi umira. Nastanek zemljišča in njegovo življenje je v tesni zvezi z organskim svetom in organskim snovmi v zemlji, če teh v zemlji ni, ni ta sposobna zagotoviti življenje rastlinam. Danes kmetijski strokovnjaki nenehoma opozarjajo na velik pomen najmanjših in nevidnih živih bitij — drobnoživk (mikroorganizmov), ki se morajo razviti v zemlji; ker njih izumrla telesa dajejo zemlji dušik in ostale hranilne snovi. Zemljo cenijo veščaki po njeni sposobnosti, da preživlja drobnoživke. Z drugimi besedami povedano, preiskujejo kakšno količino humusa vsebuje zemlja, ki naj hrani naše rastline. Humus pa sestavljajo organski odpadki rastlin in živali kot tudi odmrle rastline in živali. V zemlji, ki nima humusa, tudi umetna gnojila ne zaležejo. Zato je za vsakega kmetovalca, posebno pa za vinogradnika, izrednega pomena, kako poskrbeti zemljišču več humusa. Za to so potrebne bakterije. Te je treba primerno pri-. praviti že na gnojišču, in to s 1 tlačenjem in pokrivanjem gno- ja, oziroma s podoravanjem še svežih rastlin. Tukaj je glavni vir organske snovi, iz katere se ustvarja humus. Naša zemlja na splošno nima dovolj humusa, se pravi, da zemljo vse premalo gnojimo. Zato nima trta dovolj hrane niti za les niti za grozdje. Od treh najvažnejših hranilnm snovi (dušik, fosforna kislina, kalij) porabi trta za svojo rast (rožje, listje, tropine) 97 odst. dušika, 90 odst. fosforne kisline in 86 odst. kalija in ostalo (3 odst. dušika, 10 odst. fosf. kisline in 14 odst. kalija) za vino. To pomeni, da zemlje v vinogradu ne izčrpava pridelek grozdja, ampak najbolj ostali zeleni deli trte, ki porabijo o-krog 3/4 vse razpoložljive hrane, ki jo trta črpa iz zemlje, pa če ta bogato rodi ali ne. Glavna sestavina grozdja je sladkor, ki sestoji iz ogljika, kisika in vodika. Te dobi po asimilaciji in vodi. To pomeni, da je pridelek v vinogradu odvisen od sončnih žarkov in vode, torej od vremena. To ni doslej bilo posebno primemo in je trti manjkalo več toplin in jasnih dni ter toplih noči. Tudi je ponekod imela premalo vlage. Tako se dogaja v zanemarjenih vinogradih, kjer zbita, steptana in zapleveljena zemlja ne more dihati. Več kot katerakoli rastlina potrebuje trta zase in za svoj sadež čimbolj zračno zemljo. Takšna pa je le v dobro gnojenih vinogradih, ki jih tudi dobro rahljamo in čistimo iz njih plevel. Mislimo, da se takšni vinogradniki, ne tožijo, da se njihovo grozdje ne debeli. j. L Teran in živina Tu pa tam še priroma v maloobmejnem prometu v Trst po kakšna dvolitrska steklenica pristnega kraškega terana. La* ni je bila nekako srednja letina, nekateri so ga imeli več, drugi manj, po kakovosti pa je lanski teran izvrsten. V Trstu ga Kraševci dajejo po 220 do 250 lir. Cene je torej nizka, ker ga nosijo navadno k stalnim odjemalcem, ki si jih nočejo ohraniti. «Kako kaže letos,* smo vprašali neko Kraševko iz Avberja, ki slovi po dobrem teranu. «Doslej še dobro, spomladi smo imeli sicer nekoliko toče. Kako bo s ceno, seveda ni možno reči v tem času. Lani smo mnogo terana prodali kmalu po trgatvi. Tedaj se je cena sukala okoli 180 dinarjev za liter. To je bila čista cena, in sicer po odbitku občinske trošarine in obvezne dajatve kmetijski zadrugi v Sežani; zdaj pa gre ze po 300 dinarjev. Cena je d«r bra, vendar si ne morete misliti, koliko dela je z njim. živimo od terana in živine. Po hlevih je zdaj precej živine; telet ne smemo prodati dokler niso stara tri mesece. Prodajamo jih po 220 dinarjev za živo vago.» Suša pritiska Iz Sv. Križa nam poročajo, da je bilo tam zadnje ' dne manj dežja kakor drugod na Tržaškem. Zato se že čuti suša. Grozdje — kjer se ni osulo — se lepo razvija; jagode so debele. Mnogo zaroda se je osulo v času cvetenja, ko so prišli hudi nalivi z vetrom in mrzlim vremenom. Tninsiulrin S. F. A. IMPORT- E X PO RT TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami Vse vrste lesa - eksote - furnirje poliestere-dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrije FIMAR (Ex Magazzini del Corso) TRST, Corso Italia, 1 (vogal P. della Borsa) - Tel. 29-043 Bogata izbira svilenih, mako in naylon dežnih plaščev, oblek in jopičev za moške, ženske in otroke Obiščite nas s polnim zaupanjem! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH adriaimpexsPA TRST, Via della Geppa, 9 Tel.: 38-770, 29-135 IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, O M, R1V v Jugoslavijo TRANS- TRIESTE Societa a r. L TRIESTE - TRST, V. Donota 3—Tel. 38-827,31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. JnisAiuAOfta ičopeA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517 * Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd, Zagreb. Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica. Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica. Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče - Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823 o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrst TRST VIA S. MAURIZIO, 1 TVRDKA SILA JOŽEF uvoz IZVOZ TRST ■ Riva Grumula 6-1 - Tel. 37-004, 55-689 intermercator SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE SEDEŽ TRST, Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074, 38-614 Telegr. INTERMERCATOR, TRST Poštni predal: 141 PODRUŽNICE Gorica: Via Cravos 2, tel. 25-65 Milan: Via degli Zuccaro 7, tel. 423160 Rim; Via L. di Montreale 16, tel. 504924 New York: 1457 Broadway, 36 N. Y., tel. BRyant 900034 IZVOZ . uvoz raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem sporazumu ZASTOPSTVA raznih metalurških industrij IMPEXPORT UVOZ - IZVOZ . ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr-: impexport - Trieste UVAZA: VSAKOVRSTEN LES -BENI MATERIAL - IZVAZA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE TEKSTIL - KOLONIALNO UEMENT IN URAD-MES0 IN ŽIVINO STROJE BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu MOBILI IA»AL0§§0 TRST.TRIESTE, ul. XXX Ottobre vogal dl. Torrebiama, tel. 35.740 Pohištva • dnevne sobe - oprema za urade - vozički - posteljice šlatdne permafles Razstave: Ul. Valdirivo, 29 - Ul. F. Filzi, 7